pofrniaA piAčAnA v corovmi
e
tOSAMCZdA flCVUKA flAfl« f-DIB
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 9. FEBRUARJA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./JZ Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. flt. 35-29. — Pošt. ček. rač. flt. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 6.
Treba je pokore
Minil je ipusten čas. Bil je kratek, v svojem neurejenem veseljačenju prava podoba zemskega življenja. Kljub resnim časom, kljub težkim brigam na zabaviščih ni manjkalo ljudi in z denarjem niso šte-dili. Hoteli so biti veseli, za vsako ceno radostni. Po deželi so ga iskali ob harmoniki, ob litru vina in ob poskočnih polkah. V mestih so drveli za njim iz dvorane v dvorano, od ene prireditve do druge. Zgodaj na večer so začenjali, pozno v jutro so končali. Kakor Bence so končno odhajali skozi vrata veseličnih prostorov in itavali po snežnih cestah na svoj dom — spat in počivat.
Takšen je bil letošnji predpust. V vseh slojih je pustil svoje temno ozadje, na katerega so hoteli mimogrede začrtati par jasnih zvezd, ki naj bi jim svetile »koz življenje. Zvezde so ugasnile, ostala je tema. Veselje se je razpršilo, ostala je praznina. Prazna je« duša, prazno je srce.
Resni časi se oglašajo s svojim izpraševanjem vesti vsak dan bolj. Skrb za negotovo bodočnost stavi na vsakogar svoje zahteve. Kakor veliki klic k povratku v Resnico stoji pred nami postni čas. Mogočen pridigar je to, ki neprestano opominja, da je vse beganje za varljivo časno srečo in vse steganje rok po zvezdah, ki tako hitro ugašajo, varljivo: nič velikega, nič resničnega ni mogoče ustvariti brez žrtev, brez trpljenja, brez samoodpovedi.
Postni čas je uvod v veliko Kalvarijo, •d -koder je prišlo pravo odrešenje in od koder izhaja tudi resnično veselje. Ni namreč mogoče v stiski sodobnih dni ubežati vtisu, da so to stisko ustvarili samo lažni ideali o sreči in veselju. Samo prazna dirka za kopičenjem dobrin, ki naj bi srečo ustvarile za poedinca, je kriva sedanjih družabnih ruševin. Nebrzdano teženje po čim večjem osvajanju trenutnih, minljivih vrednot je razkristjanilo družbo. Razdrlo je njene pravične temelje, razdvojilo je med seboj stanove, narode in države. Kakor v predpustnem času so iskali na negotovem ozadju svetlih točk. Se jih iščejo. Pod raznimi gesli jih mečejo kakor vabo med mase in narode. Svetlih točk ni. Kar jih je, ugašajo hitro kakor enodnevnice. Povsod ostaja samo praznina, sama tema.
Otroci svojega časa smo. Tudi v delavskem stanu to izpričujemo. Tudi v njem kažemo vso zabledelost pravega življenjskega pojmovanja. Preradi hodimo po istih potih, po katerih so hodili drugi in vodili svet in sebe v duhovno revščino. Le preradi tudi mi grabimo samo za trenutnim videzom in pozabljamo na Resnico, ki je idaleč in težko dosegljiva. Mnogi mislijo, da bodo delavskemu stanu ustvarili lepšo bodočnost, da ga bodo obogatili, ko hodijo sami za drugimi po potih pustnih šem in pustnih veseljakov.
Delavskega vprašanja in delavskih pravic pa ni mogoče rešiti v svitu predpustnih veseljačenj in praznega beganja za golim videzom. Preresen je, da bi iga mogli izvesti z lahkoto plesnih gest, unarveč je treba za to nalogo zastaviti vso resno voljo, ki je pripravljena sprejeti nase tudi žrtve in trpljenje. Če doslej nismo delali tako, je postni čas tudi za nas vse opomin, da je vse zgrešeno treba popraviti. Za napačna dejanja je treba zadostiti. Če smo morda kdaj svoje delo za interese delavskega stanu, za pravičnejšo ureditev človeške družbe gledali drugače, smo se globoko varali.
Mislimo, da v teh resnih časih ni nepotrebno poudariti tudi našim delavskim tovarišem in strokovnim pokretašem, da je za zgrešeno preteklost potrebna pokora. Nerazumljivo se ibo morda zdelo to pisanje nekaterim, tuje sedanjim zahtevam časa in zato tudi neumestno. Rečemo o teh, da so premalo kristjani, da so zato tudi prelahki in da so za vršenje pravega strokovnega pokreta nesposobni. Če kdaj, je prav sedaj dolžnost nas vseh, da se zresnimo nad mahedravo preteklostjo. Treba je, da ne sličimo opotekajočim postavam po pustnem veseljačenju. Nasprotno moramo z vso resnostjo zgrabiti vsak svojo nalogo in po koščkih samozataje in samoodpovedi ustvarjati z združenimi močmi veliko delo borfočnosti.
Vsak član Zveze združenih delavcev naj zato postni čas vzame resno. Napravi naj račun z Bogom in s svojo vestjo in z dejanji svoje preteklosti. Za napake naj do-
Banovi odredbi o plači -velik korak naprej
V zadnji številki našega lista smo prinesli dve važni odredbi g. bana dr. Natlačena: o zvišanju minimalnih mezd ter določitvi minimalnih plač za trgovske sotrudnike in za privatne nameščence.
Časopisje nam nasprotnih strokovnih organizacij je hotelo prikazati obe-lodanjenje teh dveh odlokov kot nekak izreden uspeh njihovih organizacij, čeprav na vsej stvari nimajo prav nobene zasluge. Odredbi, ki brezdvomno globoko posegata v razvoj socialnih prilik naših nameščencev in naših delavcev, je g. ban izdal predvsem po iniciativi organizacij Zveze združenih delavcev in Zveze združenih nameščencev ter na predloge naše Delavske zbornice. ®»
Ni še daleč čas, ko je nasprotno časopisje sploh nastopalo zoper vsako minimalno mezdo in so nasprotne organizacije njihovo uvajanje slikale kot zlo. Bile so najpreje za minimalne mezde, potem so bile proti takim mezdam, sedaj pa zopet uspehe v borbi za njihovo izboljšanje sebi prilaščajo. Neverjetno je, za kako kratkoumne imajo njihovi listi svoje čitatelje in njihove organizacije svoje člane.
Toda vse to ni važno. Važno je le, da sta po vztrajnem prizadevanju katoliških narodnih organizacij delavstva in nameščenstva ti dve uredbi izšli in tako prinesli nameščencem in delavcem znatno izboljšanje.
Spominjamo se še iz zasedanja plenuma Delavske zbornice, na katerem je poročal zastopnik nameščencev ing. Košir o mizemem stanju tisočev nameščencev. Neverjetno je bilo, kar je tu navajal o mizemih plačah nameščencev. Nad vse značilno pa je bilo zlasti poročilo o plačah, ki jih prejemajo pisarniške moči po odvetniških pisarnah. Položaj trgovskih uslužbencev pa je bil itak vsem dobro znan in smo vsi vedeli, da niti od daleka ne odgovarja sodobnim razmeram in pravičnim zahtevam.
V zvezi s prizadevanji za zvišanje minimalnih mezd in za določitev najnižjih plač trgovskemu in pisarniškemu osobju je bilo sklicanje ankete na banski upravi dne 16. januarja letos. Ta anketa žal ni žela zaželjenih uspehov vsled odklonilnega stališča delodajalcev. Ker so bili predlogi s strani zastopnikov nameščencev in trgovskih nastavljencev z dokazi neizpodbitno tako podprti, da jim po pameti ni bilo mogoče ugovarjati, je zato g. ban brez ponovnega zaslišanja strank izdal navedeni odredbi. Pokazal je tako z vso jasnostjo svoje pravilno razumevanje nalog, ki jih ima v urejevanju medsebojnih odnošajev vršiti oblast. Oblast se je postavila tu odločno na stališče pravičnostnih življenjskih zahtev delojemalcev. Njena socialna politika služi tako širokim slojem delovnega naroda.
Hvaležni smo zato g. banu, vršilcu te oblasti v naši banovini. Prisluhnil je pravičnostnim zahtevam vsega usluž-benstva. Hvaležni mu bodo brez dvom-
prinese v tej ali oni obliki dobrih del pokore in naj skrbi, da bo pokret rastel ne samo po zunanje, ampak tudi blagoslovljen v notranji moči. Tisoč prilik trpljenja. ki jih življenje nam vsem naklada, sprejmimo kakor križ na svoje rame, da ga ponesemo na Kalvarijo ter iz skupnih žrtev ustvarimo dan našega resničnega vstajenja. Če kaj, nam je zato v teh časih za nas same in za druge, treba pokore. Ni kristjan, kdor tega ne razume!
no tudi tisoči delavcev in nameščencev, ki jim ti uredbi prinašata zboljšanje njihovih plač. V svesti smo si namreč, da bi tega nikoli ne dosegli, če bi na njegovem mestu odločevali ljudje, kakršne smo imeli že priliko opažofvati, brez povezanosti z narodno skupnostjo in brez smisla za njegove zdrave težnje. Naše podružnice naj na svojih sestankih zato poudarjajo to važno stran in naj poučijo vse delavstvo o novih pravicah, ki jim jih banovi odredbi prinašata.
Delavska zbornica, ki se je kot predstavnica vsega slovenskega delavstva z veliko vnemo zavzemala za objavo tozadevno čim koristnejših in pravičnejših odlokov, se je g. banu s posebnim dopisom z dne 31. januarja letos, še posebetj zahvalila za ta njegov akt. To pismo je bilo objavljeno v dnevniku »Slovencu« z dne 1. februarja 1940.
Ko sta uredbi izšli, so nekateri dvomili o njihovi praktični izvedbi. Poudarjali so, da bosta vsled svojega posebnega zavzetja za delavce in nameščence pri delodajalcih brezdvomno naleteli na hud odpor. Zlasti nameš-čemski delodajalci naj bi po pričako-
Delavska zbornica v svojem poročilu navaja zadnje podatke o sklenjenih pogodbah in o sporazumih. Ti so bili doseženi v sledečih podjetjih:
1. Trboveljska premogokopna družba.	'
2. Gozdni urad Karla Borna v Tržiču.
3. Sešir dd. Škofja Loka.
4. Rudnik Pečovnik.
5. Zveza krojačev Ljubljana.
6. Združenje čevljarjev, Ljubljana.
7. Kranjska industrijska družba.
8. 40 podjetij, Zveze delodajalcev tekstilne stroke.
9. Tekstilna tovarna za pliše. Eifler, Ljubljana.
10. Tovarna za dušik dd. Ruše.
11. Združene tvomice stekla dd. Hrastnik.
12. Kemična tovarna, Moste.
13. Tovarna usnja Mergenthaler, Moste.
14. Tovarna za klej, Moste.
15. Remec & Co, Duplica.
16. Šumska uprava Kneza Auersperga v Jelendolu.
17. Cinkarna dd. Celje.
18. Jugotanin, dd. Sevnica.
19. Parna žaga, Sevnica.
20. Saturnus dd. Ljubljana.
21. Samotna tovarna, Štore.
22. Cuigmayer in Gruber. Slov. Bistrica.
23. Mokronoška tovarna usnja.
24. Industrija platnenih izdelkov, Majdič Škofja vas.
25. Tovarna vrečko. Celje.
26. Peko, Tržič.
27. Čevljarska podjetja, Ljubljana.
29. Tovarna usnja Wochnagg, Šoštanj.
30. Tvomica Tanin, Medvode.
31. Grafična podjetja v Sloveniji
32. Združene papirnice, Vevče-Gori-čane.
33. Tovarna lepenke, Prevalje.
34. Kamniška korporacija.
vanju teh ljudi skušali uredbo tako ali tako izigrati. Mi smatramo, da tudi taka mnenja dokazujejo, da sta uredbi g. bana zares dobri in zlasti še, da sta bili tudi zares potrebni. Naše mnenje je, da nameščencem in delavcem ne prinašata ničesar, česar bi ti po vsej pravici ne smeli zahtevati. Niti teh odredb ni mogoče smatrati za najboljšo rešitev in gotovo v brezštevilnih slučajih tudi nove mezde ne bodo odgovarjale krščanskemu pojmovanju o delu in o človeku, toda so brezdvomno velik korak naprej. Za časovne prilike in razmere z ozirom na posebno povezanost naših prilik z ostalimi deli naše države kaj boljšega niti ni bilo mogoče ustvariti. Veseli smo zato teh uspehov, o katerih lahko rečemo, da so uspeh naših prizadevanj in našega poudarjanja važnosti sodelovanje v slovenski katoliški delovni skupnosti. Drobno zrno v zgradbi našega programa je tako nanovo vzidano v naše prizadevanje za novo pravičnejšo družbo. Na potu do cilja smo zopet veliki korak naprej. Naše organizacije pa naj skrbe, da bo mrtva iskra brezpogojno stopila ▼ življenje. Budno naj pazijo na njeno doslednjo izvajanje.
35. Artur Perger. Mislirije.
36. Sever & Co. Ljubljana.
Po podatkih Delavske zbornice so se plače delavstvu dvignile v teh podje-jih v največ slučajih za kakšnih 10 do 13%. Le redka so podjetja, ki so dala delavcem tudi 15%, 20% ali celo 25% povišanje.
Splošna tendenca pri določevanju • zvišanja mezd ali draginjskih doklad je bila taka, da so delavcem nižjih kar tegorij z manjšimi plačami pridali sorazmerno višje odstotke na njihove dosedanje mezde kakor boljše plačanim delavcem. Zanimivo je, da so tudi delojemalske organizacije in delavci sami skoraj izključno povsod stali na tem stališču ter tako pokazali zares pravo razumevanje za najbolj revne iz svoje srede in socialno čustvovanje. Višje plačani delavec se bo že kako prerinil, čeprav njegova plača ne odgovarja narastli draginji, dočim bi delavci z nižjimi mezdami nikakor ne mogli shajati s samo malenkostno dra-ginjsko doklado, ki naj bi bila v odstotkih na osnovno mezdo na vse enako porazdeljena. Delavci sami so smatrali tako povišanje za krivično in so ga odklonili. Veseli smo tega pojava, ker kaže resničen smisel za socialno pravičnost.
Iz navedenega poročila je razvidnih nekaj imen podjetij, ki so upoštevala izredne prilike in vsaj delno ugodila upravičenim zahtevam delavstva. Prav tako pa ta lestvica imen dokazuje, da jih je še na stotine, ki se vabilu svoje centralne organizacije Zveze industrij-cev niso odzvali in jih tudi nevzdržne življenjske razmere uslužbencev do tega ne privedejo. Vsekakor tako ravnanje podjetnikov nujno zahteva, da se delavstvo brezpogojno strne v strokovni organizaciji in vodi borbo za svoje pravične zahteve strnjeno v ozki povezanosti z ostalimi delavnimi sloji naroda. Z vsemi silami moramo delati (Nadaljev. na 2. str.!)
Neuspešno priporočilo zahteva uspešen zakon
Nadaljevanje a 1. strani, na tem, da bo vse tiste, ki so gluhi za lepe nasvete in opomine in v katerih je pohlep po dobičku vest popolnoma ubil, prisilil bo zakon, da bodo vršili svojo dolžnost.
Mnoga podjetja v teh izrednih časih kopičijo svoje bogastvo, povišujejo cene svojim izdelkom in forsirajo izkoriščanje delovnih sil do skrajnosti, prav nič pa ne čutijo odgovornosti do onih, ki so na podjetjih soudeleženi s svojim delom. Ne marajo biti vklenjeni v socialno skupnost družbe in naroda, ampak hočejo biti samo pijavke na njegovem telesu. Kričeči izrastki vladajočega kapitalizma in liberalne miselnosti so in kričijo po operaciji. Operacijo mora prinesti naš krščanski narodni strokovni pokret in jo bo tudi prinesel. Vztrajno bomo delali na uresničenju svojega, programa o stanovski vzajemnosti in medsebojni odgovornosti družbene celote, dokler jo ne privedemo do končne zmage. Hočemo ustvariti med delom in kapitalom pravično razmerje, hočemo med obema grupama pravega sožitja in hočemo, da k temu zdravemu teženju tudi tam, kjer za to ni smisla, pomaga moč zakona. Podjetnosti tu ne priznamo svobode, ker ustvarja nezdravo konkurenco v podjetnosti sami in sili plače delavcev navzdol. Brezuspešno priporočilo Industrijske zbornice zahteva samo uvedbo prisilnih zakonov.
K volitvam obratnih zaupnikov
O volitvah obratnih zaupnikov smo svojim podružnicam za tekoče leto poslali točna navodila že v okrožnici. O njih smo spregovorili tudi že v zadnji številki našega glasila. Naknadno nam je Delavska zbornica dostavila v tej zadevi tudi stališče banske uprave, ki ga v celoti prinašamo. Stališče banske uprave k tem volitvam je sledeče:
Kraljevska banska uprava odnosno Inšpekcija dela v Ljubljani nas je obvestila, da bo potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za 1. 1940 samo v onih podjetjih, kjer se je vo-livni postopek započel v mesecu januarju t. j. da so bili volivni odbori najpozneje do 31. januarja prijavljeni Inšpekciji dela. To velja tako za volitve po rednem, kakor tudi po skrajšanem volivnem postopku.
Samoobsebi se pa razume, da bo banska uprava potrdila volitve v onih podjetjih, ki so sezonskega značaja in ki se radi neobratovanja volitve v januarju ne morejo izvesti. V podjetjih, kjer se volitve iz kakršnega koli vzroka v zgoraj navedenem terminu niso započele in so dosedaj obstojali obratni zaupniki bo kr. banska uprava na
prošnjo teh zaupnikov njihove mandate podaljšala za nadaljno leto. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj na Inšpekcijo dela v Ljubljani je določen do konca februarja t. 1. in se pozneje predložene prošnje nikakor ne bodo upoštevale.
Nekateri listi drugih organizacij so prinesli k temu stališču banske uprave nasprotna navodila. Poudarjali so zlasti, da se volitve po kratkem volilnem postopku morejo vršiti tudi še v mesecu februarju, čeprav se volilen postopek v januarju še ni začel. Banska uprava stoji na nasprotnem stališču.
Kjer so volitve bile v januarju pravilno razpisane se torej vršijo, če že niso končane. Kjer volitve v tem mesecu niso bile razpisane, se naknadno ne morejo vršiti. Samo v sezonskih podjetjih bo to takrat mogoče, kadar bodo ta podjetja z delom pričela. Naj torej naše organizacije nosijo skrb za že razpisane volitve. V ostalih obratih naj obratni zaupniki čimpreje pošljejo kolka prosto prošnjo na bansko upravo Inšpekcijo dela, da jim ta podaljša veljavnost njihove lanskoletne izvolitve še za tekoče leto 1940.
Seja upravnega odbora Delavske zbornice
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli:
»Na seji upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani, ki se je vršila dne 30. januarja 1940. so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi:
1. Razdeljene so bile podpore strokovnim organizacijam in brezposelnim delavcem in sicer samskim po din 100.— in poročenim po din 150.—. Skupni znesek razdeljenih podpor znaša 83 tisoč dinarjev. Preje se je v namene brezposelnih podpor razdeljevalo mesečno po din 5.000.—. Ta mesec pa se je razdelil večiji znesek, ker so zaradi draginje in sezonskih okolnosti potrebe brezposelnega skrbstva večje.
2. Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega se je odobrila subvencija din 2.500.—zazidavo delavskega otroškega zavetišča.
3. Izseljeniški zbornici v Ljubljani ee je podelila subvencija v znesku din 5.000.—.
4. Socialno ekonomskemu institutu v Ljubljani se je podelila podpora v enesku din 5.000.—.
5. Da nebi nastali kaki kompetenčni spori, je upravni odbor točno razmejil področje ekspoziture Delavske zbornice
v Mariboru in dopisništva Delavske zbornice v Celju. V območje ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru spadajo: območje Borze dela Murska Sobota in območje Borze dela v Mariboru. V območje celjskega dopisništva pa spada območje Borze dela v Celju. Ostalo področje spada pod neposredno pristojnost centrale Delavske zbornice v Ljubljani.
6.	Izvršile so se naslednje nastavitve: v uradu v Ljubljani je bil nastavljen kot referent g. Lombardo Peter, v ekspozituri v Mariboru je bila nastavljena gdč. Krašovic Danica, za poročevalca DZ sta bila imenovana za Dravsko dolino g. Peter Rozman in za radovljiški okraj g. Markič Matevž.«
To poročilo je prineslo tudi dnevno časopisje. Posnetek smo čitali tudi v »Delavski politiki«. »Jutro« in »Delavska politika« seveda pri tem vprašujeta in se posebej zanimata med katere strokovne organizacije in katerim brezposelnim delavcem je zbornica razdelila svoje podpore. »Jutro« kakor tudi »Delavska politika« se brez dvom-no še spominjata, da je prejšnja Delavska zbornica uvedla za razdeljevanje podpor strokovnim organizacijam
nek poseben zlati ključ. S tem ključem se je dalo blagajno Delavske zbornice odpreti za vse, samo ne za Zvezo združenih delavcev. V dolgih letih so nam nasprotne organizacije razdelile med seboj nad milijonski znesek in naj zato sedaj le malo potrpijo ter naj se kar lepo od nabrane masti živijo. Nova uprava je namreč podedvala tudi tisti zlati ključ o razdeljevanju podpor po pripadništvu članov plenuma Delavske zbornice za posamezne organizacije in se ga točno drži. Zakaj tudi ne!?. Bil je pravičen preje, ko nas ni bilo v zbornici pa naj bo pravičen še sedaj, ko mi v njej odločamo. Glede brezposelnih podpor pa naj bodo gospodje iz nasprotnih taborov kar brez skrbi. Kdor je potreben in zanjo prosi, jo dobi, če 'jo je vreden.
Svet v frontah
Zapadita fronta
Na zahodnih bojiščih je ostala slika tudi v preteklem tednu nespremenjena. Na suhem ni bilo nobenih dogodkov. V zraku pa smo bili priča napada večjega obsega nemških bombnikov na angleško obalo in na trgovske ladje. Potopili so Angležem pri tej priložnosti 9 trgovskih ladij, a sami so izgubili eno podmornico.
Norveške izgube v toku zadnjih 10 dni znašajo 10 ladij in 100 mornarjev. Od začetka vojne je Norveška izgubila okoli 40 ladij s 127.000 tonami in 200 mornarji.
Finsha — Rusija
Na finskih bojiščih traja pritisk Sovjetov dalje. Medtem ko se Finci hrabro upirajo v sredini vzhodne fronte, so Sovjeti sedaj začeli velik naval na Mannerheimovo črto na jugu. Sovjetski bombniki so barbarsko divjali nad finskimi mesti. IZme-tali so spet veliko tisoč bomb na nezavarovana mesta, kjer so zadeli bolnišnice, šole in zasebne hiše. Pomoč iz tujine le počasi prihaja, vendar je treba pristaviti, da so se zadnjih finskih letalskih napadov na sovjetska pristanišča Baltiški in Kron-stadt udeležili že italijanski, angleški in ameriški bombniki.
Belgif a — Nizozemska
Nizozemska vlada objavlja, da je vrhovni poveljnik vseh nizozemskih oboroženih sil na suhem, na morju in v zraku, general Reynders, odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan polkovnik Winkel-man, do sedaj poveljnik vojaškega okrožja Utrecht-iSoesterberg, ki je bil povišan v generala. Kot razlog za to spremembo navajajo nenremostljiva nasprotja med vlado in generalom v pogledu vojaških vprašanj narodne obrambe. Ker prihaja sprememba v vrhovnem poveljstvu nizozemske oborožene sile nekaj dni za spremembo v vrhovnem generalnem štabu belgijske armade, je naravno, da je vzbudila velikansko senzacijo in je vprašanje, če za vsemi temi spremebami niso kakšni tuji pritiski, ki se jim je morala vlada udati.
Daljni vzhod
Japonske čete na južnem Kitajskem so začele koncentričen napad na kitajsko armado, ki je obkoljena v pokrajini Kvangši. Celotno številčno stanje obkoljenih kitajskih čet cenijo na blizu 200.000 mož. Po uradnih podatkih iz japonskega vira vlada med obkoljenimi oddelki silna zmešnjava, ki jo še stopnjujejo neprestani japonski letalski napadi. Japonsko poročilo pravi dalje, da japonske operacije sorazmerno počasi napredujejo zaradi neprehodnega gorskega terena.
Zavarovanje delavcev pri javnih delih
Posnemajo nas
Sedanja uprava ljubljanske Delavske zbornice si je nadela zaresno nalogo usposobiti naš delavski stan za samostojno vodstvo. Ustanovila je zato posebno Strokovno socialno šolo, ki naj v etapah po načrtu izobrazi in iz-vežba delavce iz obratov, da bodo ob spoznavanju pravega življenja delavcev mogli prav skrbeti za materialni in duševni dvig delavskega stanu.
Naši nasprotniki, ki se v dolgi dobi svojega gospodarjenja v isti zbornici niso spomnili na to, akcijo naše zbornice pod sedanjo upravo sprejeli nesimpatično. Kar nekam zagomazelo jim je po živcih, ko so zvedeli zato. Vedo namreč, da je izobražen delavec najmanj pristopen lažnim demagoškim geslom, na katera so se doslej opirali. Vedo, da ni mogoče, da bi ta šola končno zanje ne pomenila dokončnega obračuna. Toda kljub tem nesimpati-jam, ustanove skoro niso napadali. Bili so si pač v svesti, da bi bilo tudi v očeh njihovega delavstva zelo nede-lavsko napadati tako ustanovo. Samo »Delavska pravica« se je enkrat spozabila in pisala sicer odklonilno vendar pa ni mogla prekriti bolečine, ki ijim jo je nova šola prizadela. Prav za prav je tisti napad »Delavske pravice« izve-nel v en sam vzdih: »šola je čisto
dobra, samo škoda, da je nismo mi uvedli.«
Izven naše ožje domovine pa je zamisel strokovne šole kar najlepše odjeknila. Po našem zgledu so z vso naglico začeli pripravljati ustanovitev slične šole v Beogradu in v Zagrebu. Pred nekaj dnevi smo tako čitali v dnevnem časopisju, da sta se strokovni šoli v okrilju Delavskih zbornic v Beogradu in v Zagrebu tudi že začeli. Po naših informacijah je zagrebška šola organizirana prav tako kakor naša ter je v precejšnjem delu popolna kopija naše šole. Beograjska šola se je pričela 23. januarja letos ter se vrši vask delavnik dve uri v večernih urah ter ob nedeljah in praznikih dopoldne. Tudi ta šola bo trajala tri mesece. Otvoritvi šole je prisostvoval sam ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovač.
Na beograjski strokovni šoli je vpisanih 150 slušateljev iz vrst Jugorasa. Tvarina, ki jo bodo predelavah obsega: govorništvo, narodno ekonomijo, sociologijo, delovno pravo, narodno zgodovino, knjigovodstvo in delavski sindikalni pokreti.
Nas iskreno veseli, da sta tudi obe vodilni Delavski zbornici drugih dveh jugoslovanskih narodov takoj za nami pristopih k prepotrebnemu izobraže-
ZaVarovanje delavcev, plačanih iz kreditov 4 milijardnega posojila, so zavarovanju polno zavezani
Doslej so se vsa javna dela izvrševala po točnih predpisih glede zavarovalne obveznosti, v glavnem pa po § 28. uredbe o izvajanju javnih del in § 18. pravilnika o izvajanju ijavnih del.
Po teh uredbah in pravilnikih delavci niso bili zavarovani za bolezen in tudi ni bilo treba zanje plačevati prispevkov za delavske zbornice in borze dela po posebni rešitvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje št. 28.870 z dne 16. aprila 1937 vselej takrat, kadar je država, banovina ali javno samoupravno telo izvajalo javna dela brez licitacije v lastni ah mešani režiji, t. j. kadarkoli je bil delavec plačan iz kreditov za javna dela neposredno po prizadeti javni ustanovi. Po tem primeru so bili delavci zavarovani le za nezgodo.
Kadar pa so se ta dela oddala podjetniku v izvršitev, tedaj je moral vsak podjetnik zavarovati delavce za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in
Zaveden slovenski delavec odklanja družbo brez Boga, odklanja stanu in narodu sovražni marksizem.
valnemu delu delavskih strokovničar-jev. V prvi vrsti let bosta z nami vred dali stanu zadosti inteligentnih moči in bomo tako v skupnosti lažje ustvarjali stanu lepšo bodočnost.
smrt ter plačevati prispevke za borzo dela in delavsko zbornico.
Po pravilniku o hitri pomoči pasivnim krajem, ki je stopil v veljavo 20. oktobra 1938, so bili delavci zavarovani prav tako samo za nezgodo.
Po razlagi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje št. 49.649 z dne 7. avgusta 1939 so bile te izjeme utemeljene s tem, da so se gornja javna dela izvajala v glavnem z namenom, da se pomore prebivalstvu pasivnih krajev in so zato ta dela imela v glavnem značaj javne pomoči.
Značaj javnih del, ki se izvajajo iz največjih državnih investicij, pa se je danes bistveno izpremenil. Delavci so zaposleni dalje časa, in zato ni več mogoče ne stvarno pa tudi ne po zakonu opravičiti, da bi bila takim delavcem odvzeta ugodnost delavskega zavarovanja za bolezen, starost, onemoglost in smrt.
Zato tudi uredba o 4 milijardnem posojilu ni določala nobenih izjem, po katerih bi izvzela delavce iz obveznega zavarovanja. Ker takih zakonitih odredb za izvestje ni bilo, tudi za ta dela ne velja čl. 28. uredbe o javnih delih.
Delavci, zaposleni iz kreditov 4 milijardnega posojila, so zaradi tega zavarovani za vse vrste zavarovanj, t. j. za bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt in je treba za nje plačevati tudi prispevke za Delavsko zbornico in Borzo dela. Vseeno je pri tem, kdo in na kak način ta javna dela izvaja.
Okrožni urad bo zato zavaroval vse delavce, ki so zaposleni iz 4 milijardnega kredita za vse vrste zavarovanja, in to od onega dne, ko so iz 4 milijardnega posojila plačani.
Naša borba - naša rast
Iz centrale
HIMEN.
Poročila sta se naš tajnik glavnega odbora ZZD tovariš Grebenšek Slavko z gospodično Obran Gize I o, uradnico OUZD, ter član nadzorstva centrale ZZD tovariš Zupan Slavko z gospodično Zupanc Anico, uradnico OUZD.
Obema novoporočenima paroma želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
Ptuj
Inozemsko podjetje Reinhard Josipina, izvoz jajc in perutnine, je proti pričakovanju vse javnosti svojim delavcem znižalo mezde za 30 para na uro. To v času, ko nastopa draginja, ko so druga podjetja mezde delavstvu in nameščencem povišala. Takega postopanja ni mogoče drugače razumeti, kakor da se iz naših razmer, iz prizadevanj vseh činiteljev te razmere ublažiti in iz delavstva enostavno norce brije. Rešitev za vse to bodemo kmalu našli. Delavci, samo skupaj držite! Le v .slogi je moč. Gre za vsakega posameznega, za njegov kruh in eksistenco.
Vevče
V nedeljo, dne 4. februarja je imela naša skupina papirničarjev 'ZZD v Vevčah svoj redni letni občni zbor v Prosvetnem domu v Sostrem, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale tov. Arčon, ki nam je obrazložil stališče ZZD napram komunizmu in način ureditve človeške družbe po načelih ZZD, ki se bistveno razlikuje od komunizma.
K besedi se je oglasil tudi domači g. kaplan Mirko Gande in poudaril, da je treba v naših vrstah več korajže in samozavesti.
Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen stari odbor in sicer: tov. Govše Avgust, predsednik; Kukoviča Jakob, podpredsednik; Čuda Feliks, tajnik; Keber Pavla, blagajnik; Erjavec Ivan in Virant Frančiška, odbornika.
Na občnem zboru smo tudi sestavili listo ZZD za volitve obratnih zaupnikov, ki se vrše v soboto, dne 10. februarja 1940. Apeliramo na Vevško delavstvo, da voli v soboto listo ZZD, ki ima zeleno glasovnico. Volitve se vrše v prostorih Vevške restavracije od 6. ure zjutraj pa do 4. ure popoldne.
Celje
Poselska zveza ima sestanek v nedeljo,
■ dne 11. t. m. ob y214. uri popoldne v domu Poselske zveze.
Splošna podružnica (2ZD v Celju priredi v soboto dne 10. II. 1940 ob 6. uri zvečer širši članski sestanek. Opozarjamo nanj vse naše člane in prijatelje.
Pobrežje
Krajevna organizacija 2JZD Pobrežje je imela v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob
10.	uri dopoldne v dvorani Slomškovega doma na Pobrežju svoj prvi redni letni občni zbor, ka/terega je otvoril dosedanji predsednik tov. Frangeš Ivan in pozdravil vse navzoče, predvsem zastopnika centrale tov. Mast hišk a. Občnega zbora se je udeležil tudi tov. Lešnik Jože, ki se nahaja v strokovni šoli DZ v Ljubljani.
Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika je prečital tov. tajnik zapisnik ustanovnega občnega zbora, nakar je odbor podal svoje odbomiško poročilo. Za tem pa je povzel besedo tov. Lešnik Jože, ki je najprej izrekel pozdrav od centrale, nato pa je orisal temelje strokovne organizacije in zaključil svoj govor z geslom: »Sloga jači, nesloga tlači«. — Za njim je nastopil tov. Mastinšek kot zastopnik centrale ter v svojem govoru orisal položaj, na katerem smo mi gradili strokovno organizacijo, kar so prisotni z odobravanjem sprejeli.
Volitve novega odbora so pokazale disciplino članstva ter se je izvolil naslednji odbor: predsednik: Frangeš Ivan, podpredsednik:	Brumenc	Martin, tajnik:
Lešnik Jože, blagajničarka: Škrabi Mari-
Ž'a, njen namestnik: Cepe Adolf, gospodar: iticl Jože. Odbor: Logar, Cepe, Lužnik, Kocpek; nadzorni odbor: Kovačič Alojz, Lesjak Metod, Miklavčič Anton.
V debato so posegli tov. Frangeš, Cepe, Mastinšek, Lešnik, Kocpek in drugi, nakar je ponovno izvoljeni predsednik tovariš Frangeš zaključil lepo uspeli občni zbor in pozval ves odbor in vse članstvo k složnemu delu.
Popoldne je priredilo Prosvetno društvo in ZZD prav lepo uspeli družabni pustni večer. Na sporedu so bili komični prizori. Prireditev je prav dobro uspela, saj je bila dvorana nabito polna. Delež • čistega dobička od vsake prireditve se da-
ruje v sklad za obdarovanje revnih otrok naših članov za božičnico. Zato prosimo vse katoliško misleče slovensko prebivalstvo, da podpre to dobrodelno akcijo s tem, da poseča naše prireditve.
Ljubljana-splošna
Kakor smo že sporočili, bo občni zbor naše podružnice v petek dne 9. II. 1940 ob
7.	uri zvečer v prostorih centrale. Udeležba je za vse člane obvezna.
Sv. Lovrenc na Pohorju
V premislek onim, ki jih begajo očitki na organizacijo ZZD. Sliši se, da nam očitajo, da naša organizacija ni delavska, da je klerikalna, češ, da imamo zraven tudi duhovnike. Tem odgovarjamo: Duhovniki so že od nekdaj voditelji duš in kot take jih tudi spoštujemo ter smo jim hvaležni, če nam gredo na roko. Razen tega pa mora vsak priznati, bdor ni s slepoto udarjen, da se večina ljudi, ko pride nad nje bolezen, stiska, revščina, obrača na duhovnike, ker ve, da najde tam razumevajoče srce, le malo je slučajev, kjer bi iskali in našli tolažbe pri gospodih, ki imajo vedno svobodo in bratstvo na jeziku, a srce je brezčutno za bedo človeka, do kakega usmiljenja vodi njih nauk, nam je zgled Rusija.
Vsa zgodovina priča, da je tam, kjer so prav po naukih kat. vere ravnali v življenju, cvetelo blagostanje, dočim je brez-boštvo uničilo cele narode.
Križ je bilo tisto znamenjne, s katerim je dobil zmago nad svojimi sovražniki cesar Konstantin, tako tudi danes ne bo zmagalo nad stiskami človeštva znamenje brezbrižnosti v veri, kakor jo oznanja marksizem, ne znamenje kladiva in srpa, ne kljukasti križ, marveč znamenje križa Kristusovega.
Torej dobro premislimo, komu bomo sledili, ali bomo nasedali lepim besedam, ali obljubam, ki pa so, ko se uresničijo vse prej, kot sreča in raj, ali pa bomo sledili ustanovi, ki ni ustanovljena od ljudi, marveč je njen ustanovitelj Bog sam. Izginile bodo polagoma vse stranke, stala pa si bosta nasproti samo še dva tabora, brezbo-štvo in krščanstvo in srednje poti ne bo več, odločimo se torej že zdaj kam spadamo. Jasnosti glede tega nam je tudi med delavci treba.
Sv. Križ
Opozarjamo vse naše člane, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10 uri dopoldne v ljudski šoli pri Sv. Križu. Sv. maša je pri Sv. Križu ob 9. uri.
Dnevni red je po točki 14 naših pravil.
Vabimo vse naše člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže in da do tedaj poravnajo event. zaostalo članarino.
Petanjci
Povsod so se mezde radi draginje že povišale. Samo v petanjski Slatini še ne. Delavstvo je v pretežni večini plačano z itak najnižjo minimalno mezdo po 2.25 din na uro. Kaj si more s tem pomoči, bo vsakemu razumljivo. Sila in prenizke plače so delavstvu odprle oči, da mora biti organizirano. Zato: vsi delavci vkup v organizacijo!
Duplica
Sklicujemo sestanek naše podružnice za petek dne 9. n. ob 6. uri zvečer. Pridite vsi!
Slatina Radenci
V Slatina Radencih so v nedeljo, dne
28.	januarja zborovali delavci od slatinskih vrelcev v Radencih, Boračevi in Pe-tanjcih. Bil je redni občni zbor. Po udeležbi in po razpoloženju delavstva na tem zborovanju je dokazano, da se ravno slatinsko delavstvo v polnem zaveda potrebe močne strokovne organizacije ZZD. Najboljši dokaz k temu je dejstvo, da se do-sedaj neorganizirano delavstvo petanjske Slatine kompaktno priglaša v vrste ZZD. Tisti, ki so se toliko trudili razbiti enotnost naše organizacije, oziroma zrahljati njeno moč in udarnost, so se zelo vračunali. Kjer se dva prepirata, tam ima tretji dobiček! Delavstvo to predobro pozna in razume. Ravno z letošnjim občnim zborom pa je hotelo delavstvo poudariti, da se ne bo pustilo od nobene strani izbega-vati in da svojo stanovsko zavednost dobro razume.
Občni zbor je otvoril in vodil tov. Haložan. Poročila tajnika, blagajnika in nadzorstva so bila odobrena. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik tov. Haložan Franc, podpredsednik Horvat Franc, tajnik Pintarič Jakob, blagajnik Horvat Joško, gospodar Petrovič Ivan; namestniki: Pintarič Aniton, Jaušovec Jože in Stefanec
Janez. V nadzorni odbor pa Kuhar Viktor, Fekonja Jakob in Novak Matija.
Zastopnik centrale I2ZD tov. Rozman Peter je nato v daljšem referatu prikazal, kako vedno le strokovna organizacija delavstvo najbolj ščiti in mu pribori pravice. Ako se organizacija potrebuje v kritičnih časih, takrat, ko se delavcu najhujše godi, ko je najmanj plačan in upoštevan, tedaj se organizacija mora držati prav tako, kadar se krivice popravijo, mezda poviša in podobno. Tedaj je uspehe treba čuvati. Pri vseh delodajalcih je delavstvo upošrtevano le v toliko, koliko je močno v svoji strokovni organizaciji. Govornik je žel za svoja izvajanja odobravanje vseh.
Mislinja
V petek 2. n. 1940. je imela naša podružnica 4 redni občnni zbor in 4 letnico od ustanovitve naše podružnice.
Občni zbor sam je pokazal, da je ni sile, ki bi razbila našo podružnico, kakor so to pred 4 leti prorokovali naši organizacijski in verski nasprotniki.
Iz poročil funkcionarjev se je videlo, da podružnica dela in gre po začrtani poti, pa čeprav je imela v preteklem letu velike ovire, med katerimi je kot največje delo podružnice štrajk.
Iz poročila predsednika, kateri vodi našo podružnnico že tri leta in smo mu poverili to funkcijo še za naprej, je bilo razvidno, koliko je delavstvo skozi organizacijo pridobilo in da so zato bile tudi žrtve in tudi krivice, ki jih bo še treba likvidirati.
Iz poročila tov. tajnika se da sklepati, da bi 1 človek moral imeti najmanj 14 dni časa, da bi naredil in spisal vse, kar se je pretresalo na najvažnejših sejah, pa tudi s centralo smo bili v stalnih stikih pismeno in smo imeli v preteklem letu poleg pismenih vez s centralo še 28 telefoničnih razgovorov, katerih posamezni je stal našo podružnico po 15 Din, dva pa celo po
30.— din.
Nadalje je poročal tajnik, da smo imeli poleg rednih mesečnih sestankov še 6 delavskih zborovanj in poleg rednih 14 dnevnih sej odbora in zaupniškega odbora še 10 izrednih sej, ki so bile povečini ob času stavke, ki je trajala 5 tednov in bila, kakor je izjavil tajnik v svojem poročilu, kronana z uspehom. Žrtev te stavke je postal tov. Gumpot, soustanovitelj naše podružnice in do danes še ni dobil zadoščenja.
Tov. blagajnik je bil s svojim poročilom sicer kratek vendar je njegovo poročilo važno že iz razloga, da se vidi disciplina naše podružnice. Pri nas se plačuje članarina za 3 mesece naprej.
Od vseh tu zaposlenih delavcev, ki smo vsi organizirani, .so samo 4 takšni, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in nimajo plačane članarine za naprej, kakor ostali delavci.
V preteklem letu je blagajnik sprejel od nas delavcev 9.744.— din, od katerih smo poslali centrali 7.227.— din. Za podružnico se je porabilo 1.547.— din, kar je za čase, kakršne je prebila naša podružnica, razmeroma malo.
Sledil je govor zastopnika centrale, ki pozna dobro razmere, našega delavca. Orisal je načrt organizacije in dokazoval, da je uspeh, ki smo ga imeli, uspeh nas samih, zakaj kakor hitro bi ne stali ramo ob rami kot čuvarji svojih pravic, bi izgubili še to, kar smo imeli.
Izvajanja zastopnika centrale smo vzeli z veseljem na znanje in sklenili, da mora biti za bodoče tak red in disciplina, ker le tako moremo upati, da bomo dosegli cilje, za katere se borimo.
Sklep občnega zbora je bil, da morajo prejemati list »Slovenski delavec« vsi, pa čeprav je sam nepismen, ker ako ne zna delavec čitati, zna žena ali otroci.
Izvoljen je bil z majhno izpremembo stari odbor in sicer:
Predsednik: Križevnik Peter, podpredsednik: Kolander Rudolf, tajnik: Gumpot Konrad, blagajnik: Založnik Anton, gospodar: Lisič Jože.
Odbor: Vivod Franc, Krebl Franc, Založnik Rrudolf, Oder Franc, Oder Ivan mlajši, Pečečnik Franc.
Pregledniki računov: Vivod Ivan, Kolander Blaž, Plevnik Ivan.
Občni zbor je počastil s svojo navzočnostjo naš župan g. Tovšek, ki je spregovoril par bodrilnih besed in poudaril, da je danes veliko bolj kakor kdaj koli prej potrebno, da stojimo mi Slovenci v svojih stanovskih katoliških organizacijah.
Za svoja izvajanja je žel od navzočih splošno odobravanje.
Gostilniška soba je bila veliko premajhna in nikogar ni bilo, ki ne bi bil prijatelj g. župana.
Delavci tako naprej in Vaš trud bo blagoslovljen !
Jarše
Pozivamo vse naše člane in prijatelje, da se sigurno udeležijo občnega zbora naše podružnice Jarše-Induplati, ki bo v nedeljo dne 11. H. 1940 v Društvenem domu v Grobljah.
Polhovgradec
Vabimo vse naše člane na občni zbor naše podružnice ZZD, ki bo v nedeljo dne
11.	H. 1940 ob 9. uri dopoldne.
Škofja Loka
Občni zbor naše podružnice se vrši v nedeljo dne 11. H. ob 9. uri dopoldne t Društvenem domu. Udeležba za vse člane obvezna.
Jesenice
MI VOLIMO ZELENO LISTO ZZD K volitvam obratnih zaupnikov pri KID
Po daljšem presledku bodo dne 9. februarja 1940 pri KID na Jesenicah in na Javorniku spet volitve delavskih obratnih zaupnikov. Delavske skupine vseh barv so sklenile, da pojdejo v letošnjo volivno borbo samostojno. ZZD pojde v to borbo z zmagovitim zanosom. Od zadnjih volitev je naša organizacija storila za svoje članstvo in vobče za vse delavstvo toliko uspešnega strokovnega dela, da ne bi potrebovala za volitve nobenih drugih gesel, kakor da pokaže na to delo in na te uspehe.
Naša organizacija se vedno bavi res le s strokovnim delom v korist svojega članstva. Ona se ni bavila s politiko, ni ustanavljala nobene politične stranke in ni hujskala delavstva proti podjetju in tudi ni obljubljala nemogočih stvari. Politiko prepuščamo naši politični organizaciji. Vemo, da se naše članstvo tam udejstvuje. Mi pa imamo od tega tudi temu primerno korist. Toda naše pisarne nismo nikoli izrabljali za tajno snovanje škodljivih političnih organizacij, kakor to delajo druge »strokovne« organizacije, ki pa potem po tistem znanem načelu — primite tatu — skušajo svoje grehe drugim naprtiti.
Mi tudi ne hujskamo delavstva proti podjetju, kakor to delajo drugi. Pač pa smo in bomo tkko tudi v bodoče vedno storili, nastopili z vso odločnostjo proti podjetju, če se bo delavstvu delala krivica. Nastopiti smo znali vedno tako, da je moralo podjetje našo intervencijo resno vzeti. Mi se v povezanosti s slovenskim narodom zavedamo, da smo najresnejša slovenska organizacija, mimo katere ne more iti niti tako ogromno industrijsko podjetji, kakor je KID. Ker bo ta svoj značaj IZlZD ohranila tudi v bodoče, vidi naše pošteno in izobraženo delavstvo v ZZD svojo najboljšo zaščitnico in najsi-gumejšo vodnico. Tega spoznanja pravemu delavstvu nihče ne bo preprečil. Zato pa gremo na volitve z zavestjo, da bomo v tej borbi zmagoviti, da bo zavedno krščansko delavstvo oddajalo pri volitvah zelene glasovnice za svojo najboljšo strokovno organizacijo Zvezo združenih delavcev !
Skupine ZZD pri KID.
Viničarji
Obveščamo naše podružnične odbore in zaupnike, da smo bili primorani zaradi zaostankov na članarini za mesec februar, precejšnjemu številu naših članov odpovedati časopis. Odpovedali smo vsem, ki so več kakor dva meseca s članarino na dolgu, ker pač nimamo jamstva, da bo večina zaostanjkarjev članarino poravnala.
Izkušnje zadnjih let nam narekujejo največjo previdnost. V vsaki zimski dobi je vsikdar znatno število članov s plačilom članarine zaostalo (vzrok brezposelnost). Ker pa je na pomlad višina teh zaostankov postala, z ozirom na naš denarni zaslužek, precej velika, je tako sledilo odstopanje članov avtomatično.
Vemo pa tudi, da bo z odpovedjo časopisa marsikateri prizadet brez lastne krivde, ker je sicer članarino poravnal, toda njegov zaupnik ni denarja za članarino takoj oddal blagajniku in ta ne pravočasno odposlal Zvezi.
Ze neštetokrat smo opozarjali člane, da naj članarino plačujejo vedno naprej vsaj za en mesec, smo pa tudi že mnogokrat člane opozarjali, da naj si v poletni dobi in v jeseni poravnajo članarino za naprej za mesece pozimi, kakor tudi zaupnike in blagajnike, da naj nikdar ne čakajo, da bo zadnji plačal, ampak ob pravem času pošljejo obračune centrali. Lepo število članov je naš predlog uvaževalo ter so sedaj glede članarine prosti. Toda še veliko več bi jih to lahko storilo, kakor tudi večje število blagajnikov skrbelo, da ob pravem času odpošljejo denar in obračune Zvezi, pa niso. Pomnite, tovariši, da naj se ne dogaja, da bi redni člani morali zaradi nerednih trpeti posledice, kakor tudi to, da vsak nered rodi nov nered. — Prosimo, uvažujte nasvete in naročila Zveze!
Blagajnik.
DOMAČB NOVICE
KONFERENCA BALKANSKE ZVEZE
V Beogradu je zasedal svet B. Z.; o tem je bilo izdano sledeče uradno poročilo:
Stalni svet Balkanskega sporazuma je zasedal v Belgradu 2., 3. in 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zunanji minister, Romunijo Grigore Gafencu, minister za zunanje zadeve, Turčijo Šukri Saradzoglu, minister za zunanje zadeve, Jugoslavijo pa Aleksander Cincar-Markovič, minister za zunanje zadeve. Iz izmenjave mnenj v ozračju prisrčnosti in polnem zaupanju morejo člani stalnega sveta soglasno ugotoviti:
1. Skupni interes štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope;
2. svojo trdno odločnost, nadaljevati odločno miroljubno politiko držeč se točno svojih stališč glede današnjega spopada, da bi obvarovali pred stahotami vojne ta del Evrope;
3. Svojo voljo, da ostanejo združeni v krogu sporazuma, ki zasleduje samo svoje lastne cilje in ki ni naperjen proti nikomur ter da skupno skrbe za ohranitev pravic vsake članice do neodvisnosti in do nacionalnega ozemlja;
4. svojo iskreno željo, ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega delovanja;
5. potrebo, da se izpopolnijo in napravijo čim tesnejše gospodarske in prometne zveze med balkanskimi državami, pri čemer naj se organizirajo posebni trgovinski odnošaji v okviru sporazuma,
6. podaljšanje Balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let začenši z
9.	februarjem 1941.
7. sklep štirih zunanjih ministrov ohraniti medsebojne tesne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega sveta, ki bo v Atenah februarja 1941.
PLAČE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
Že pred mesecem dni so začeli v finančnem ministrstvu izdelovati pravilnik za povečanje plač državnim uslužbencem. Pr venstveno naj bi po navodilih finančnega ministra prišli pri povišanju prejemkov v poštev nižji državni uslužbenci in taki, ki imajo številne družine. Prvi osnutek tega pravilnika je obravnaval poseben ministrski odbor, nato pa ga je vrnil strokov njakom, da ga spravijo v sklad s splošnim finančnim stanjem države. V tesni zvezi pa je ta pravilnik seveda z uredbo, katero pripravlja vlada že več mesecev za nadzorstvo nad cenami življenjskih potrebščin. Sicer bi v nasprotnem primeru povišanje plač nič ne zaleglo, če bi cene naraščale v takem tempu, kakor so do sedaj.
POGAJANJA TEKSTILNE INDUSTRIJE V ITALIJI
Pretekli teden je odpotovala v Milan delegacija naše tekstilne industrije na direktne razgovore z zastopniki italijanske tekstilne industrije. Proti koncu tedna so se pojavile večje težave v pogajanjih, ker je Italija zahtevala povečanje cen tudi za stare zaključke. Pogajanja so bila začasno prekinjena, medtem pa je odšel zastop nik trgovinskega ministrstva dr. Tomič v Rim, da se pogaja s pristojnim italijan skim ministrstvom. Verjetno je, da se bodo pogajanja ta teden spet začela.
Gradbeni program OUZD
Med javnimi ustanovami v dravski banovini je gotovo nadvse pomemben Okrožni urad za zavarovanje delavcev, saj ima okrog 100.000 zavarovanih članov in okrog 100 milijonov letnih prispevkov, ki so vplačali od strani delodajalcev.
Ravnateljstvo Okrožnega urada, ki s svojimi sklepi vpliva tudi na upravljanje ogromnih kapitalov, ki se stekajo po Okrožnem uradu v Ljubljani Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Kagrebu, je, kar se investicij tiče, sklenilo že lansko leto, da se odloči za nadzidavo uradovega poslopja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, oziroma za zidavo novega poslopja, ki bi zadostilo uradovim potrebam. Prav tako je OUZD v Ljubljani ponovno sklenil zidavo novega uradovega poslopja — poslovalnice v Celju. Ravnateljstvo je lansko leto tudi sklenilo izvedbo obširnega načrta, po katerem bi se moderniziralo zdravilišče v Laškem. Zahteve današnjega časa pa so dovedle ravnateljstvo, oziroma predsedstvo, da je sklenilo, da za napravo zaklonišč pred zračnimi napadi investira kredit v znesku 500.000 din. Posebno pozornost je posvetil OUZD zaklonišču v Ljubljani in ga predvidel za 250 oseb.
NADZIDAVA URADOVE HIŠE V LJUBLJANI OZIROMA NOVA ZGRADBA
Statistike, ki jih urad redno objavlja, dokazujejo, da se je število zavarovanih članov v zadnjih letih močno dvignilo in da je lansko leto doseglo povprečje 100.000. S porastkom zavarovanih članov se veča tudi obseg dela, zlasti pa še z uvedbo starostnega zavarovanja. Poleg tega so še zahteve po modernejši ureditvi zdravniške službe in s tem v zvezi ordj-nacijskih prostorov itd. nujno dovedle do tega, da je začelo razmišljati, kako bi tem novim potrebam zadostilo. Ugotovilo je, da če hoče zadostiti vsem zahtevam, potrebuje urad v celoti 1.653 m2 nove iz-rabne kvadrature. Z ozirom na gornjo potrebo bi se moralo uradovo poslopje na Miklošičevi cesti 20 dvigniti za dve nadstropji. Ker je to iz tehničnih razlogov nemogoče, se je urad moral zadovoljiti le z enim nadstropjem, toda s tem bi pridobil le 890 m2. Zahteve, ki jih stavlja moderna ureditev uradove službe, pa so s tem seveda tudi reducirane na omenjeno izbrano ploskev.
Ravnateljstvo je v marcu mesecu leta 1939 zato sklenilo, da zaprosi Osrednji urad v Zagrebu za kredit 2,000.000 din. Ta sklep ravnateljstva v Ljubljani je SUZOR osvojil in kredit načelne^ odobril.
Toda, ko je v novembru mesecu 1939 SUZOR po svojem inženirju na licu mesta napravil načrte za nadzidavo in preureditev vseh prostorov stavbe na Miklošičevi cesti, se je izkazalo, da je ne samo nadzidava nujna, ampak tudi smotrna preureditev ostalih prostorov in da je zato potreben kredit 3,500.000 din. V začetku decembra je ravnateljstvo na svoji seji o tem načrtu razpravljalo ter vzelo v obzir tudi možnost zidave novega poslopja na prazni uradovi parceli v Nunski ulici, ki leži za uradovo hišo na vogalu Gradišča in Nunske ulice.
Preračun za zidavo nove stavbe znaša le malo nad 3 milijone din. Ravnateljstvo na omenjeni seji ni naredilo končnega za-
ključka, pač pa izročilo vso stvar v odločitev svojemu gradbenemu odboru, ki je na svoji seji 12. decembra pr. leta sklenil, da se na vrtu uradove hiše v Gradišču št. 2 napravi nova stavba, katere prostori bodo služili za potrebne ambulato-rije in da bodo izpraznjeni ambulantorij-ski prostori v stavbi na Miklošičevi cesti preadaptirani v pisarne. S tem bi urad pridobil več izbrane kvadrature, dočim bi stroški ne bili dosegli vsote 3,500.000 din. Tako bo urad dobil novo stavbo, v kateri se bodo mogli urediti ambulatoriji po najmodernejših načelih, medtem ko bi se pri adaptaciji sedanje stavbe na Miklošičevi cesti to ne moglo doseči.
Ti sklepi kakor prošnja za izdelavo nar črtov nove stavbe v Gradišču so bili poslani SUZORju na odobritev. SUZOR do danes predloženega še ni odobril.
ZGRADBA POSLOVALNICE V CELJU
Ljubljanski urad ima v Celju že dve stavbi in sicer v Vodnikovi ulici št. 1, v kateri so nameščene v pritličju in I. nadstropju pisarne in ambulatoriji ter eno stanovanje. V drugi hiši v Vodnikovi ulici št. 3 pa so sama stanovanja. Obe hiši je urad prevzel od bivše bolniške blagajne v Celju. Hiši sta zelo stari in docela ne-prikladni za uradovo ekspozituro, še bolj pa za ambulatorije. Vsled tega, ker je število zavarovancev, ki gravitirajo na ekspozituro v Celju, tudi močno poskočilo, je nujno prišla zahteva po novi stavbi. Akcija za zgraditev nove stavbe se je začela že leta 1936, Na seji ravnateljstva dne
18.	julija 1939 je bilo sklenjeno, da se v okviru dovoljenega gradbenega kredita zgradi trinadstropna stavba, v kateri naj bi bili nameščeni pisarniški in ambulato-rijski prostori. Tudi izvedba tega načrta je zahtevala predhodno rešitev oziroma odkup servitutnih pravic enega soseda. Ko so se pogajanja glede odkupa servitute v septembru mesecu povoljno rešila, so se med tem že cene gradbenega materijala odnosno mezd znatno dvignile. SUZOR je bil mnenja, da bi izvršitev trinadstropne stavbe, kakršna je bila sklenjena od strani urada, zahtevala kredit ca 2,400.000 din in da je tehnični odsek SUZOR-ja mnenja, da bi se z dovoljenim kreditom 1,500.000 vseeno postavila stavba in sicer enonadstropna, ki bi za začetek zadostovala uradovim potrebam.
Na temelju ogleda je SUZOR izdelal dokončne skice, ki predvidevajo zazidavo nove stavbe brez podvoza ter porušitev stare Vodnikova 1, zaenkrat enonadstropne, v teku 10 let pa bi se zazidalo še drugo nadstropje. Potrebni kredit za sezidavo enonadstropne stavbe znaša ca 1,750.000 din, oz. nadzidavo drugega nadstropja pa skupno 2,250.000 din. Urad je to rešitev dokončno osvojil, manjka le še sklep gradbenega odbora, s čemer pa se ne bo odlašalo.
DOZIDAVA AMBULATORIJA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
Tako SUZOR kakor tudi urad je že delj časa gojil željo, da bi se zdravilišče v Laškem moderniziralo.
Predvsem so potrebni novi zdravniški prostori, tako za ordinacije, za rentgeno-loški ambulatorij ter za razne električne procedure, kakor tudi prostori za blatne
kopeli. Zato so si dne 4. nov. 1939 zastopniki SUZOR-ja in ljubljanskega OUZD ogledali zadevo na kraju samem. Na podlagi tega ogleda je tehnični odsek SUZOR izdelal načrte za dozidavo prizidka glavnemu poslopju.
NAPRAVA ZAKLONIŠČ
V smislu uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi, je uprava pozvala vse upravitelje uradovih nepremičnin, naj izdelajo skupno s pristojnimi referenti zračno-obrambnih odborov, ki so se ustanovili v posameznih mestih, vse potrebno za napravo zaklonišč. Zato je predsedništvo urada na svoji seji dne 22. sept. 1939 tudi odobrilo za prvo silo v ta namen kredit 500.000 din. Urad se je predvsem potrudil, da čimprej izvede zaklonišče pri uradovi stavbi v Ljubljani.
SUZOR do danes sklepa gradb. odbora glede zaklonišča ni še odobril, niti ni poslal novih načrtov v smislu njihovega dopisa iz novembra meseca. Kolikor vemo, se SUZOR tudi še ni odločil za kak načrt glede zaklonišč proti zračnim napadom.
Spričo politike investicij SUZOR-ja, ki je nedvomno ustvaril hudo stanje, da moremo reči, da je delal predvsem investicije na Hrvaškem, saj predstavljajo te investicije okrog 45% vseh invest. SUZOR-ja, kljub temu, da so prispevki iz istega teritorija le okrog 34%, pričakujemo, da bo SUZOR hitro odobril predložene sklepe urada, ker so v interesu 100.000 slovenskih zavarovancev ter v interesu vseh tistih, ki plačujejo zavarovalne prispevke ter v interesu vsega slovenskega naroda, čigar sestavni del so zavarovanci kakor tudi delodajalci, ki prispevke plačujejo.
Redki slučaji in - značaji
Tovariš Vincenc Plohl, član naše podružnice viničarske organizacije pri Svetem Miklavžu pri Ormožu, bo obhajal te dni svojo 70-letnico, nadalje 40-letnico poroke in 20-letnico članstva pri svoji viničarski organizaciji. Vzgojil je s pomočjo svoje pridne žene 7 otrok, ki so vsi dobri katoličani, pa tudi vsi zvesti člani svoje stanovske organizacije. Ni eden tistih članov, ki že drugi dan vprašuje, kaj mu bo organizacija dala, če je plačal par dinarjev meBečne članarine. Ta naš tovariš je zaveden in zvest član iz prepričanja, zavedajoč se, da je dobra krščanska delavska organizacija za delavca nujna potreba, kakor vsakdanji kruh. Naš tovariš žrtvuje prispevke organizaciji nesebično, vedoč, da je to potreba, dočim še ni nikoli nalagal organizaciji nobenih pravnih poslov; on žrtvuje dinarje takorekoč iz ljubezni do bližnjega. Ce on sam ne potrebuje neposredne pomoči organizacije, pa to rabijo soviničarji-tovariši.
Je pa ta naš tovariš tudi zvest, pošten in priden kot viničar, kar priča dejstvo, da se je v viničariji rodbine Dirmayer iz Ormoža že rodil. Sedaj služi od te rodbine že četrtega gospodarja.
Našemu jubilantu želimo miklavževski tovariši prav iz srca, da bi preživel s svojo zakonsko družico še mnoga leta srečno in v zadovoljstvu v krogu svojih otrok in organiziranih tovarišev.	Odbor.
Rov se je zasul
Roman.
(Nadaljevanje.)	(5)
»Ne bo se šel«, je rekel Jože. »Bodi miren, ničesar se ne boj!«
»Kaj pa če se bo šel. Ti si predober. Ne zaupaj mu.«
»Govoriva o tebi, Peter. Treba bi ti bilo polja, velike sveže in proste narave, dolin, ki so polne sonca, smrekovih gozdov, ki vonjajo po kadilu...«
»Ah mislil sem že na to... Nikdar te nisem vprašal, če ljubiš sprehode ven na polje ... Jaz, ja? to obožujem ... Moja kmečka kri kliče po zemeljski grudi, po gričkih, po grmičevju ...
Tukaj v Cmi deželi, glej, se travniki zde kakor razjedeni od težkega zraka; drevesa so kakor zadušena ... Da ti vidiš tam na kmetih bukve! Ogromna gladka dekla ... Eno bi si takole izbral, ravno, ogromno, kakor steber v katedrali in bi se naslonil nanjo ter bi opazoval od sonca raztreseno senco Tu, poglej ta okna; tudi ti ljudje ljubijo naravo — vsi jo ljubijo — in da bi jo imel vsaj košček, zato goje cvetje v lončkih, zato imajo grmičevje pred vrati, zato imajo travnate koščke, velike kot robce... Na vse zadnje vsi ne moremo živeti v senci enega drevesa. Oprosti, da sem se razjezil nad usodo!
Če hočeš, lahko greš z nami na izlet. Z žosistov-skim tovarišem sem odkril kotiček, kjer lahko sanjaš, da si v raju ...«
Ah, da, to bi bilo zame! To mi bo spremenilo dolge ure, ki me ubijajo. Berem, tavam po ulicah, gledam avtomobile, ki hite mimo, opazujem, kako odpadajo jabolka v vrtičku... Dolgočasim se. Ej, da bi videl, kako se drugi zabavajo, kaj vse jim pride na misel. To mi včasih takole pade v glavo, ne vem kako... pa
kar noče več oditi... moj Jože, takoj zagrabim za tvojo ponudbo. Nedelja, izrabimo jo!«
»Cuj, pa saj je to že jutri! Videl boš, kako mi preživimo dan. Pa moj Pero, da ne boš mislil, da je čreda kakih kramparjev, ali kaznjencev... Boš videl jutra!«
Peter Poljanec ni bil več kot nekdaj. V Jožetovi bližini je postal popolnoma drug. Res, čestokrat je rekel svojim delavskim tovarišem: Jože to ti je dečko! Niti najmanj ošaben. Človek bi rekel, da najde na koncu polja srečo, pa jo še hoče deliti z vsem svetom; sreča, ta pri njem ni nikdar utesnjena samo v njegove meje ... Tudi njegov oče je pravičen in dober. Kar od svoje strani, jima ne bi hotel delati težav. In še, v samskem stanovanju živita kakor jaz; vodita svoje majhno gospodarstvo, ker jima je mati umrla prav kakor meni. In še! Moja edina prijatelja sta!«
Jože in njegov prijatelj sta se vrnila proti premogovniku, kajti zbirati so se začeli veliki oblaki in nebo je postalo bojišče, kjer se je borila vedrina s težkimi grožnjami nevihte.
Od daleč sta že opazila odhajajoče in prihajajoče pred pisarno. Inženir Trdina sam, spoznati ga je bilo lahko po njegovi svetlo rumeni kapi, je bil tam z dvema drugima, ki sta bila manjša od njega, manj ravna, manj uglajena v svojih kretnjah.
»Gledat gre kako se potepam, je rekel Poljanec.«
In zadržal je svoj korak, kakor bi se ne upal pokazati.
»Mogoče dobra prilika, da se pogovoriva z njim, je odgovoril Jože. Hitro stopiva!«
»Poglej vendar, kako je razburjen on, ki je navadno tako miren, premiren, četudi vsi zgube glavo... Kot pretekli teden, ko je bilo dvigalo pri 38 jašku od vseh strani zaprto.«
»Maha ... Njegov glas je čuti... rečem ti, nekaj ni v redu.«
Droban dež je začel padati in Poljanec je zavihal ovratnik svoje platnene suknje, šel sklonjen pod prho, drobno kot rosa. Jože ga je posnel in spustila sta se drug ob drugem proti stavbam. Včasih jima je za nekaj kratkih hipov sonce posvetilo v hrbet in njuna dvojna senca se je poganjala pred njunimi koraki.
V enem takem medčasju je v hipu, ko sta prišla na cesto, pokrito s črno nesnago, Poljanec opazil, kako se blišči neka stvar, v mokri travi, na robu ceste.
»Jože«, je kriknil, »poglej vendar tjale ... Ali sanjam? Denarnica v jarku!«
»Kje vendar?«
Jožetovo presenečenje je bilo ogromno, spoznal je takoj denarnico s plačami. Njegov oče jo je tolikokrat prejel iz inženirjevih rok, da jo je po plači dal nazaj v bele dolge ravnateljeve roke. Včasih je bila polna, včasih prazna, vedno pa je očuvala svojo obilno obliko, kakor jo vidita sedaj na robu ceste, kakih sto metrov od pisarne. Kaj se je zgodilo?
Jože jo je imel sedaj v svojih rokah in že jo je hotel pogledati, pa si je premislil.
— Daj, poglejva v notranjost, je rekel tovariš, ki se mu je približal.
Tudi Poljanec je mislil na denarnico s plačami. Ni poznal toliko denarnic te vrste zlasti ne tako polnih.
Jože je ni odprl. Oba sta jo gledala, jo obračala, im pozabljala ljudi blizu pisarne, katerih govorjenje in kretnje so ju prej zanimale.
Ti so najbrže začuli začudene vzklike teh dveh prihajajočih, kajti obrnjeni so bili proti njima, videli so, da sta opazovala neko stvar, proti kateri sta se pravkar sklonila z veliko pazljivostjo in da jo držita v rokah. Spoznali so dolgega in gibčnega Poljanca, ki se je sklanjal proti pobranemu predmetu. Le kovinsko šumenje premogovnika je med tem odmevalo, ko je inženir videl, da se bližata ta dva fanta in ju je gledal z velikimi začudenimi očmi.
(Dalje prihodnjič.)
T.i«f tadaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Grablje.