Ptuj, torek, 11. februarja 2014 letnik UMI «št 12 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR RADIOPTUJ 89,8«98.2o|CH3 www.radio-ptuj.si Aktualno Sp. Podravje • Gospodarstva ujma ni prizadela O Stran 2 Spodnje Podravje Kronika • Žled poškodoval 25.000 m3 gozdov O Stran 7 Črna kronika Ptuj • Po požaru delo ustavljeno za pol leta O Stran 24 Štajerski Danes priloga Spodnje Podravje • Slovesnosti ob kulturnem prazniku Dan, ko je kultura ponovno živela Prejšnji teden je v Spodnjem Podravju in vsej Sloveniji minil v znamenju praznovanja slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. Sport Sandi Čeh • »To je sezona Zavrča« O Stran 11 Rokomet • Gorišnici zasluženo lokalni derbi O Stran 12 Na priložnostnih slovesnostih so se spomnili največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin katerega praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. »Kultura nam bo pomagala, da bomo takšne krize, kot jih trenutno doživljamo, preživeli. Potrebna je kulturna vzgoja vseh generacij, posebej pa še mladih. Nihče ne more in ne sme določati meje kulture,« je na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v MO Ptuj poudarila slavnostna govornica Branka Bezeljak. Na praznik kulture so na Ptuju podelili priznanja ZKD Ptuj in ZKD Slovenije ter MO Ptuj. Najvišja priznanja na področju kulture v MO Ptuj v letu 2014, velike oljenke, so prejeli Franc Lačen, Jože Foltin in Rudi Ringbauer. Franc Lačen je prepričan, da bi Slovenija kaj kmalu lahko izšla iz krize, če bi imela prave ljudi za odločanje o naši usodi. Takrat bi kultura ponovno imela tudi več denarja, tako pa je vedno v krizi. Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec • »Še zdaleč nisem rekel zadnje« O Stran 15 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sodišče: »Odlok iz leta 2008 je nezakonit! « Ormož • Po objavi sodbe Upravnega sodišča se odpira več vprašanj. Med drugim, ali se bo zavezancem, ki so komunalni prispevek, izračunan na podlagi nezakonitega odloka, plačali, vplačani znesek povrnil ali poračunal. O Stran 3 Ustvarjanje dobička s smučiščem je znanstvena fantastika Slovenska Bistrica • Zaradi milih zim trpijo še posebej mala smučišča, čeprav so smučarske karte za marsikoga zelo drage.»Dodatna ■ V, m m m ■ ■ X ■■ v,v v ovira so naši predpisi,« pravi lastnik smučišča Trije kralji. O Stran 7 9771581625005 2 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. februarja 2014 Podravje • Gospodarstvo po ledeni ujmi Naši regiji narava tokrat prizanesla Za dober teden dni so led, žled in sneg minule dni ohromili Slovenijo. Najbolj prizadet je bil zahodni del države. Ujma je ogromno škodo povzročila na elektrodistribucijskem omrežju. Na Štajerskem je bilo največ napak na omrežju na območju Pohorja, nekaj pa tudi v Slovenskih goricah in Halozah. Žal je ledena ujma v naši regiji tragično terjala tudi mlado življenje. Dežurne službe elektro podjetij so se trudile odpraviti napake na omrežjih, a dokler je bila narava v ledenem oklepu, so bili njihov trud, delo in napori skoraj zaman. Števila gospodinjstva v državi in tudi na območju Po-dravja so bila brez električne energije. Kako so dneve, ko je bila oskrba z elektriko motena, prebrodili v nekaterih največjih podjetjih v regiji, smo povprašali njihove odgovorne. V največjem podjetju na Bistriškem, v družbi Impol, gospodarske škode ni bilo, je sporočila njihova tiskovna predstavnica. V Tovarni olja Gea so minuli ponedeljek sicer imeli dvourni električni mrk, toda večje škode niso zabeležili. Nekoliko dalj časa so bili brez električne energije v poljčanskem podjetju Eurel. »Imeli smo izpad proizvodnje v trajanju ene izmene in pol. Naročila smo obdržali, ker smo kupce pravočasno obvestili o nastali situaciji. Nekaj stroškov je kljub temu bilo: gre za nadomestilo potnih stroškov na delo, ker smo delavce poslali Javne službe Ptuj, ki imajo svoj sedež v Ulici heroja Lacka na Ptuju, imajo na Puhovi ulici v najem prostore nekdaj uspešnega gradbenega podjetja NGP Nizke gradnje v stečaju. Pogodbo za najem so za obdobje 6 mesecev sklenili decembra lani, o morebitnem podaljšanju najemne pogodbe bodo po besedah direktorja Alena Hodnika verjetno govorili že z novim lastnikom, podjetjem Kaass avto, ki je na javni dražbi kupilo omenjeno nepremičnino. Po neuradnih informacijah naj bi bil objekt tudi vnaprej v večji meri oddajan v najem. Kot je pojasnil direktor Javnih služb, pa ni izključena možnost najema tega objekta tudi v prihodnje, če bodo pogoji najema sprejemljivi in če do takrat ne bodo našli ustreznejše rešitve. Javne službe nameravajo na tej lokaciji ostati vsaj za čas trajanja zimske službe. »Za nas je v tem trenutku ključno, da imamo na razpolago tehnične prostore za delavce, ki delajo na dejavnosti vzdrževanja javnih cest, vzdrževanja javnih površin in energetiki. Prav tako potrebujemo prostore za mehanično delavnico in skladišče.« Prikrivanje podatkov ali dobro gospodarjenje? »V tem trenutku potekajo pogovori in pogajanja glede morebitnega najema objektov za prihodnje obdobje, prav tako potekajo dogovori o najemu prostorov na alternativni lokaciji v industrijski coni,« je o načrtih za prihodnost dejal Hodnik, ki višine najemnine ne želi razkriti s pojasnilom, da bi lahko razkritje trenutnega zneska najemnine precej škodovalo pri teh pogovorih. »Kot navedeno se v tem trenutku pogajamo za morebiten najem drugihprimernih prostorov, saj za trenutno lokacijo ne vemo, kakšni točno so načrti novega lastnika. Na voljo so primerni prostori v Rajšpovi ulici, na Rogozniški cesti in sam objekt NGP. Razkrivanja o višini najema v tem trenutku nam lahko zgolj škodujejo. Da ne bi prišlo do napačnega razumevanja našega stališča do posredovanja podatkov javnosti in očitkov, da kot občinsko podjetje ne želimo razkrivati podrobnosti poslovanja, vam želeni podatek sicer raje vseeno posredu- jemo, ob tem pa opozarjam na vaš prevzem odgovornosti, če bi se pozneje ugotovila povzročena škoda družbi,« je zapisal v odgovoru na naša vprašanja. Kar smo uspeli izvedeti je, da bodo pogajanja o ceni najema uspešna, če najemnina ostane v teh okvirih, kot je sedaj, da pa bi bili še bolj zadovoljni, če bi imeli za približno petino nižjo najemnino. Hodnik poudarja, da ne gre za prikrivanje podatkov, pač pa za gospodarno ravnanje z javnim denarjem, saj je prepričan, da jim lahko prehitro informiranje javnosti 1 ísR — v *mfš- f 7 Foto: Črtomir Goznik »Iščemo primerno lokacijo za nakup oziroma najverjetneje za novogradnjo primernih prostorov.« V Komunali Ptuj so povedali, da je bila zaradi vremenskih težav in posledično izpada na električnem omrežju motena dobava vode, saj je bilo kar 38 objektov brez el. napetosti, kar predstavlja okrog 35 % infrastrukture na vodovodnem sistemu. Največji izpad so zabeležili v noči z nedelje na ponedeljek. Sistem oskrbe je bil postavljen v prvotno stanje v torek, 4. februarja, največ težav pa je bilo v občinah Juršin-ci, SV. Andraž in Majšperk. V nekaterih podravskih podjetjih so imeli v času ujme nekaj težav z električnim napajanjem in prihodom zaposlenih na delo. Če bi v kidričevskem Talumu prišlo do daljšega izpada električne energije, bi lahko bile posledice katastrofalne. K sreči tokrat dobava elektrike ni bila motena v takšni meri, da bi bilo zaradi tega prizadeto poslovanje podjetja. domov, bile pa so tudi motnje v proizvodnji zaradi manjše produktivnosti,« je povedal di- Ptuj • Javne službe iščejo nove prostorske rešitve Za zdaj najem, novogradnja ni izključena Po tem, ko Javne službe niso bile uspešne na javni dražbi za nakup prostorov podjetja NGP Nizke gradnje v stečaju, iščejo nove prostorske rešitve. Naslednjih nekaj mesecev sicer ostajajo v najemu v objektu NGP na Puhovi ulici, vzporedno pa se dogovarjajo o najemu objekta na drugi lokaciji. Kratkoročno nameravajo potrebo po primernih prostorih reševati z najemom, dolgoročno pa razmišljajo tudi o novogradnji. rektor podjetja Štefan Kuzma. V Boxmarku zaradi žledo-loma ali morebitnega izpada električne energije v minulih dneh niso imeli nobene neposredne škode; ne v Kidričevem ne v koroškem obratu. Od elektrike je precej odvisen kidričevski Talum, kjer pa kljub občasnim težavam na 220-kilovoltnem omrežju (RTP Podlog-RTP Cirkovce) napajanje ni bilo ogroženo, saj je 110-kilovoltna mreža obratovala stabilno. Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, so v podjetju skrbno in z zaskrbljenostjo spremljali razmere v elektroenergetskem sistemu, saj je elektroliza z odjemom 130 megavatov lahko brez napajanja maksimalno dve uri. Posledice daljšega izpada napajanja z električno energijo bi lahko bile za Talum katastrofalne. Zaradi motenj na železniških povezavah je bila prekinjena dobava gli-nice iz Kopra z železniškim transportom do Kidričevega. Varnostna zaloga je Talumu omogočala nemoten proizvodni proces. V primeru izpada dobav, daljšega od sedem dni, pa bi to pomenilo zaustavitev proizvodnega procesa v elektrolizi, je še poročala STA. Uvodnik Tudi v Perutnini Ptuj po zagotovilu predsednika uprave in generalnega direktorja Romana Glaserja škode zaradi vremenske ujme niso utrpeli. »Z namensko tehnološko opremo oziroma agregati smo pripravljeni na izpad električne energije, tako da priprava živil poteka, kot je načrtovano. Nekaj manjših nevšečnosti smo zaznali zaradi prometnih zastojev, a je oskrba potrošnikov z našimi živili potekala nemoteno,« je za Štajerski tednik povedal prvi mož ptujskih pe-rutninarjev. O težavah v proizvodnji zaradi izpada električne energije so poročali iz podjetja AJM s Kozjaka nad Pesnico, kjer so minuli ponedeljek zaradi izpada elektrike povsem ustavili delo. Škodo, ki je pri tem nastala, ocenjujejo na 60.000 do 70.000 evrov, kar pomeni povprečno dnevno realizacijo podjetja. Na proizvodnjo in delo Dravskih elektrarn Maribor vreme tokrat ni imelo neposrednega vpliva. Tudi iz največjega ormoškega podjetja Carrera Op-tyl so sporočili, da vremenska ujma na delovni proces v njihovem obratu ni vplivala. MZ, OM, MV, STA kvečjemu škoduje in da lahko zaradi tega nekaj od tega javnega denarja po nepotrebnem zapravijo. V dolgoročnih načrtih je novogradnja Kot je pojasnil Alen Hodnik, v tem trenutku iščejo tako kratkoročne kot dolgoročne prostorske rešitve. »Kot že povedano, bo vsaj kratkoročno potrebo po primernih prostorih treba reševati z najemom tega objekta, ki ga imamo trenutno v najem, ali katerega drugega, dolgoročno pa za družbo najem ni prava rešitev. Zato že sedaj iščemo primerno lokacijo za nakup oziroma najverjetneje za novogradnjo primernih prostorov. Glede na to, da je osnovna dejavnost družbe dejavnost ravnanja z odpadki, bi bila primerna rešitev novogradnja v bližini CERO Gajke na Dornavski cesti. Ta lokacija omogoča tudi morebitne bodoče širitve, pa tudi nadgradnje dejavnosti v sklopu eko-industrijske cone,« je zaključil Hodnik. Patricija Kovačec Novodobno suženjstvo - rešitev iz krize? Občinske hobotnice in novodobno suženjstvo - dva nasprotna pojma, ki sta prisotna v današnji družbi. Oboje je danes že povsem samoumevno. Če poznaš župana ali si z njim v sorodu, je logično, da ti bo "zrihtal" službo. Če nisi med temi srečneži, si obsojen na suženjstvo. In to čisto zares. Morda se v sodobnih časih, kakršnih živimo, sliši prav smešno, pa ni. Žalostno je, kaj je zloglasni kapitalizem naredil iz naše družbe. Iz človeka želi iztisniti vsak atom energije, da ga usmeri v svoje delo, vzeti mu hoče še tistih nekaj trenutkov, ki bi jih rad preživel zase. Osemurni delovnik je za mnoge le znanstvena fantastika, delati bi morali veliko, veliko več ur, pa še takrat ne bi naredili dovolj, da bi ekonomsko upravičili svoje mizerne zaslužke. Kar me je v minulih dneh najbolj zbodlo in kar me sicer bode vse leto, so ob nedeljah in praznikih odprti trgovski centri. Že tako ali tako je kulturni praznik ''padel'' na soboto, ja pa ni vrag, da ne bi bile v soboto trgovine odprte. Kdo malemu človeku jemlje še tisto malo, kar mu je ostalo? Verjetno je odgovor jasen; taki, ki zaslužijo štiri- do petkrat več od trgovcev in so v soboto lahko dlje spali in uživali dela prost dan. Vsi se spomnimo referenduma, na katerem s(m)o se državljani izrekli o poslovanju trgovin v nedeljo. A to ni bilo obvezujoče mnenje za nikogar, komu mar, kaj si ljudje želijo. Najbolje, da za nas ''navadne'' ukinejo vse dela proste dneve, saj bomo le na ta način izplavali iz krize. Mi bomo rešili luknjo tistih, ki so nas že pred časom pahnili v to umetno napravljeno stanje, v katerem so spet nasankali nedolžni, in v katerem si na naš račun znova manejo rokepolitično-kapitalističnipackoni. Saj bi zapisala, naj jih bo sram, pa me zaboli ob misli, da jih niti najmanj ne gane. Patricija Kovačec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 11. februarja 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Spodnje Podravje, Ormož • Kolesje občinske politike mlelo mimo zakona Sodišče: »Odlok iz leta 2008 nezakonit!« O nepravilnostih, ki si jih občine privoščijo pri izračunih skupnih in obračunskih stroškov komunalne opreme, ki so podlaga za obračunavanje komunalnih prispevkov, smo v našem časopisu že podrobno poročali. Neumorna ormoška opozicija poudarja: »Občane se 'skubi' na nezakonit način.« Boženi in Ignacu Balažicu iz Sodincev je Občina Ormož za priključitev na kanalizacijski sistem obračunala 790 evrov. Balažičeva sta zoper občino Ormož, ki je odločbo izdala, na Upravno sodišče v Mariboru vložila tožbo. Sodišče jima je dalo prav. Na podlagi sodbe se odločba odpravi, postopek je vrnjen v ponovno odločanje organu prve stopnje. Na tej točki se poraja vprašanje, na podlagi katerega akta naj organ prve stopnje (v tem primeru občina) ponovno odloča, če je odlok, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka, nezakonit. Prav tako je vprašanje, kako je z vsemi odločbami za plačilo komunalnega prispevka, ki so bile izdane od leta 2008, odkar je odlok v veljavi. Po mnenju svetnika Boštjana Štefančiča sodba Upravnega sodišča odpravlja odlok v celoti. Torej bi lahko bil ničen, posledično pa so najbrž tudi nične vse odločbe, ki so bile na podlagi tega odloka izdane. »Gre za referenčno sodbo, takšna sodna praksa lahko v prihodnje obvelja še v vseh drugih primerih,« pojasnjuje Vili Trofenik. Božena in Ignac Balažic sta s tožbo proti Občini Ormož uspela. Na fotografiji je njuna nepremičnina v Sodincih 4 a pri Veliki Nedelji. Foto: MZ Čeprav je ormoški občinski svet Odlok o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na januarski seji potrdil, pa se opozicija s sprejetim aktom ne strinja. Stanislav Podgore-lec, Vili Trofenik in Boštjan Štefančič iz Kluba svetnikov Zares - Lista za občino Ormož opozarjajo, da podatki, ki so zajeti v aktu (skupni in obračunski stroški komunalne infrastrukture) niso točni. Ker je od teh podatkov odvisna odmera komunalnega prispevka, je opozicija na nogah. Da sporni akt ne bi stopil v veljavo, predlagajo referendum. »Odlok je v delu, ki se nanaša na skupne in obračunske stroške, pripravljen skrajno površno in nestrokovno. Zaradi tega je akt v nasprotju z veljavno zakonodajo in ga ni dopustno uveljaviti. Večina svetnikov v občinskem svetu je kljub opozorilom opozicije januarja odlok potrdila, čeprav sta pripravljavec in občinsko vodstvo javno priznala, da jih je pri pripravi akta prvenstveno vodila želja po približno enakih obremenitvah na enoto površine, kot so te znašale v suspendiranem nezakonitem občinskem odloku. Še enkrat poudarjamo, da skupni in še zlasti obračunski stroški v obravnavanem odloku niso opredeljeni skladno z veljavnimi predpisi,« opozarjajo Podgorelec, Trofenik in Štefančič. Upravno sodišče pritrdilo tožnikoma Svoj prav ormoška opozicija utemeljuje tudi s sodbo Upravnega sodišča. Gre za primer, ko sta občana iz Sodincev pri Veliki Nedelji (Božena in Ignac Balažic) zaradi odmere komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo tožila Občino Ormož. Tožnika sta s tožbo uspela, saj se mora občinska odločba z datumom 28. november 2012 odpraviti, zadeva pa se vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Postopek na sodišču je trajal približno leto dni, sodišče je o primeru razsodilo 8. januarja letos. Balažičevima je bila sodba vročena minulo sredo. Komunalni prispevek za priključitev na kanaliza- cijsko omrežje je bil zavezancema zaračunan na podlagi Odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka iz leta 2008. »Iz sodbe je med drugim razvidno, da so uradne evidence, na podlagi katerih je Občina Ormož po uradni dolžnosti zavezancem odmerjala komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje, neustrezne oziroma problematične. Prav tako občina zavezancem ni omogočila, da s svojo projektno dokumentacijo, ki je bila podlaga za gradnjo posameznih objektov, dokazujejo ustrezne površine parcel in zgradb, ki so med drugim ključnega pomena za izračun prispevka. Občina se je držala svojih evidenc, in to na škodo občanov. Celoten odlok je, kar se tiče finančnega dela in kar se tiče površin ter obračunskih območij, nasproten z zakonom, kar smo tudi ves čas trdili. Dokazovanje naštetih nezakonitosti je mukotrpen proces. Občani se niti ne zavedajo, kako se jih poskuša na nezakonit in nedopusten način 'skubiti',« opozarja Vili Trofenik. Obračuni zaradi nezakonitega odloka padli v vodo Kot je še razvidno iz sodbe Upravnega sodišča, je v Odloku o komunalnem prispevku iz leta 2008 nepravilno definirano enotno obračunsko območje. Po oceni sodišča je v aktu prav tako napačno določena višina obračunskih stroškov, ki so previsoki glede na prejeta sredstva Evropske unije. Dejstvo je, da so obračunski stroški eden izmed ključnih dejavnikov za obračun komunalnega prispevka. Višji kot so, višji je izračun prispevka za občane. In obratno - nižji kot so obračunski stroški, manj bodo občani plačali komunalnega prispevka. »Poleg tega so bili obračunski stroški kanalizacije v prvotno dveh ločenih obračunskih območjih KS Podgorci in KS Velika Nedelja enostavno v celoti prišteti k že tako napačnim obračunskim stroškom za kanalizacijo Podgorci-Velika Nedelja. V skladu z določbami Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč ne bi smeli biti, posledično zato zavezance za komunalni prispevek za javno kanalizacijo neupravičeno bremenijo obračunski stroški drugega ločenega kanalizacijskega sistema KS Velika Nedelja in ločenega kanalizacijskega sistema v naselju Cvetkovci v KS Podgorci. Nadalje sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni upoštevala sredstev, pridobljenih s financiranjem EU. Zato po presoji sodišča ni bilo pravilno ugotovljeno, v kolikšnem delu naj bi se skupni obračunski stroški oziroma stroški na enoto mere nanašali na zgrajeno komunalno opremo. Preračun temelji na nezakonito določenih skupnih oziroma obračunskih stroških, določba 2. člena Odloka za občino Ormož, ki je bila v zadevi uporabljena za izračun komunalnega prispevka, je v nasprotju z zakonom (76. člen ZPNačrt) in je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti,« je med drugim v sodbi zapisalo Upravno sodišče in dodalo ugotovitev, da je stari odlok, na podlagi katerega se je v občini Ormož obračunaval komunalni prispevek, nezakonit. Po mnenju ormoškega opozicijskega svetnika Boštjana Štefančiča sodba Upravnega sodišča Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka iz leta 2008 v celoti razveljavlja. »Kompletni odlok je nezakonit. Odločbe, ki so izdane na podlagi nezakonitega odloka, so po Zakonu o upravnem postopku nične. Seveda bo treba to ničnost ugotoviti in sprožiti. Nad takšno samovoljo in načinom priprave odlokov smo zelo zaskrbljeni,« dodaja Štefan-čič. Domnevno nezakonit tudi nov odlok, zato poziv k referendumu Nov odlok z merili za obračun komunalnega prispevka je, kot smo v uvodu zapisali, občinski svet potrdil na 28. redni seji 24. januarja letos. Vendar tudi v primeru novega odloka opozicija opozarja na vrsto nepravilnosti in zato občane poziva k podpori za referendum. V novem odloku se po Trofenikovih besedah pojavljajo identične nepravilnosti kot v starem. »Ignoranca pripravljavca, vodstva občine, dela občinske uprave in večine v občinskem svetu nas je prisilila k temu, da smo vložili zahtevo za razpis referenduma. S tem dajemo županu in večini v občinskem svetu možnost popravnega izpita za sprejem takšnega odloka. Na podlagi pridobljenih listin je nesporno, da je novi odlok sporen v vseh delih, ki imajo finančne posledice. Obračunski stroški so v nasprotju z veljavno zakonodajo. Napaka se ponavlja, s tem da je ta napaka bistveno, bistveno večja,« je pojasnil Trofenik, Štefančič pa ga je dopolnil z besedami: »To je zadnji poskus, da občinske svetnike opozorimo na neodgovornost, aroganco in samovoljo našega župana ter njegovih podpornikov.« Občina jim podatkov ne posreduje Trofenik, Podgorelec in Štefančič so na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Občine Ormož zahtevali dokumente in evidence, iz katerih je občina črpala podatke za sestavo Programa opremljanja stavbnih zemljišč. Del dokumentacije je Občina Ormož objavila na občinski spletni strani, dela dokumentacija pa ni predložila. Zavrnjena je bila zahteva opozicije za dostop do računovodskih dokumentov, iz katerih bi bilo moč razbrati vrednost komunalne opreme ter finančne vire, s katerimi se je le-ta gradila. Ker po Trofeni-kovem mnenju ne gre samo za prirejanje, ampak tudi za ponarejanje podatkov, bodo zoper neznane storilce podali kazenske ovadbe. Mojca Zemljarič Po besedah svetnika Vilija Trofenika je Komisija za preprečevanje korupcije pri gradnji kanalizacijskega sistema Podgorci-Velika Nedelja s pripadajočo čistilno napravo ugotovila za 770.000 evrov nezakonitih poslov. »In to pri investiciji, ki je vredna dobra dva milijona evrov,« opozarja Trofenik. Denar zavezancev za plačilo komunalnega prispevka je ujet v občinsko finančno past. Po objavi sodbe Upravnega sodišča se odpira več vprašanj. Med drugim, ali se bo zavezancem, ki so komunalni prispevek, izračunan na podlagi nezakonitega odloka, plačali, vplačani znesek povrnil ali poračunal. Foto: MZ 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. februarja 2014 Ptuj • Osrednja slovesnost ob prazniku kulture „Za kulturni in siceršnji preobrat potrebujemo prave ljudi ...!" V dvorani dominikanskega samostana na Ptuju je bila 8. februarja osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku MO Ptuj. Že po tradiciji so se ob tej priložnosti, ob prepletu zborovske pesmi, šansonov, plesa in baleta poklonili vsem tistim, ki se že dolga leta razdajajo na področju kulture v MO Ptuj in širše. Slavnostna govornica je bila Branka Bezeljak, prejemnica velike oljenke MO Ptuj v letu 2013, ki je med drugim poudarila, da moramo praznovati kulturni praznik, ne glede na stanje v družbi, ter da je še posebej pomembna kulturna vzgoja mladih. »Po uradnih evidencah imamo več kot pet tisoč kulturnih društev. S povezavo z ZKD tvorijo najmočnejšo silo civilne iniciative. Nihče ne more in ne sme določati meja umetnosti, žal pa so vrhunska umetnost in osrednje državne kulturne ustanove vse težje dostopne državljanom. Kulturna ponudba in financiranje pa vse bolj centralizirano,« je poudarila Bezeljakova. Janko Kocmut je prejel zlato plaketo ZKD Ptuj za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, kjer deluje že več kot štiri desetletja. Ob tej priložnosti so izpostavili njegovo vlogo in prispevek pri ustanovitvi in delovanju sekcije ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja, ki deluje v okviru KD Rogoznica. Franc Lačen je prejel zlato medaljo ZKD Slovenije za dolgoletno, vztrajno in izjemno kakovostno delo na področju ljubiteljske kulture. „Slovenci vemo zase po zaslugi kulture. Vsaj na praznik kulture si ne Franc Lačen, prejemnik zlate medalje ZKD Slovenije upa nihče reči, da to ni pomembno, in da bi shajali tudi s kakšnim drugim jezikom ter pripeti na neke tuje kulturne vrednote. Na srečo imamo tudi danes med seboj ljudi, ki vedo, da nič ne nastane samo od sebe ter vlagajo svoje talente, svoj čas, tudi sredstva v nadaljevanje te svetle in nepogrešljive tradicije. Eden od takih je Franc Lačen, ki je nacionalno pomemben zborovodja. Gre za človeka, ki je skozi desetletja navdihovalec in gonilna sila kulturnega do- gajanja v tisočletnem mestu in širše,« je ob podelitvi zlate medalje izpostavil podpredsednik ZKD Slovenije Franci Pivec in dodal, da sodi med najpomembnejše nosilce društvene kulture v Sloveniji. Milena Doberšek, biblio-tekarka specialistka, zaposlena v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, je oljenko MO Ptuj prejela za uspešno strokovno delo na področju digitalizacije ptujske pisne kulturne dediščine ter za izjemne uspehe pri promociji Knjižnice Ivana Ptuj • Slike in skulpture Irene Gajser in Marijana Mirta Spregledano V Miheličevi galeriji na Ptuju so 6. februarja odprli razstavo slik in skulptur dveh mariborskih umetnikov Irene Gajser in Marijana Mirta pod naslovom Spregledano, ki bo na ogled do 23. marca. S to razstavo se Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vključuje v praznovanje slovenskega kulturnega praznika, hkrati pa pričenja razstavno sezono v letu 2014. Kot je povedala kustodi-nja Stanka Gačnik, nas Marijan Mirt vabi, da ob njegovih slikah in skulpturah poskušamo reševati uganke slikarstva in življenja, četudi nam to vselej ne uspe. Irena Gajser v svojih likovnih stvaritvah v ospredje postavlja stilizirane podobe dreves, listov, sadežev, sicer pa jo rastlinska motivika spremlja že od začetka ustvarjanja, ob vidni tudi notranja struktura objektov, kar je razvidno tudi iz stvaritev, ki so na ogled v sklopu tokratne ptujske razstave. Njeno odprtje sta z igranjem na marimbo obogatila mlada glasbenika Jakob Štrucl in Staš Planinšek iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik f Milena Doberšek, prejemnica oljenke MO Ptuj Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Potrča Ptuj. Med najpomembnejšimi dosežki je digitalizacija ptujske časopisne dediščine; gre za najpopolnejšo zbirko ptujskih časopisov na enem mestu, s katero se ptujska knjižnica uvršča v sam slovenski vrh. Tri velike oljenke za izjemne kulturne dosežke Rudi Ringbauer je prejel veliko oljenko MO Ptuj za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Leta 1993 je izdal prvo knjigo aforizmov z naslovom Božje resnice, druga v letu 2000 ima naslov Preproste resnice, tretja v letu 2003 pa Gole resnice. Leta 2011 je izdal daljše esejistično delo pod naslovom Moj prepir z bogom, v kratkem bo izšla že njegova peta knjiga. Kot velik ljubitelj likovne umetnosti je lastnik ene največjih zasebnih zbirk slik in grafik. Del svoje zbirke, 24 del likovnikov, ki so bolj ali manj povezani s Ptujem, pa je že podaril PM Ptuj-Ormož. Jože Foltin je veliko oljen-ko prejel za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju likovnega ustvarjanja ter zasluge pri promociji MO Ptuj. Njegova likovna dela so bila razstavlljena v Sloveniji in tujini, zanje pa je prejel več kot 30 nagrad. Foltin je tudi izjemen mentor mladim in starejšim likovnim ustvarjalcem. Že več let je tudi mentor Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj. Ob čopiču svoj čas namenja tudi zborovskemu petju. Franc Lačen je veliko oljenko prejel za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter zasluge pri promociji MO Ptuj. Več kot 20 let je vodil ZKD Ptuj, pod njegovim vodstvom je ponovno zaživelo DPD Svoboda Ptuj. Ponaša se s 50-letnimi izku- Foto: Črtomir Goznik Janko Kocmut, prejemnik plakete ZKD Ptuj Foto: Črtomir Goznik Branka Bezeljak, slavnostna govornica, prejemnica velike oljenke MO Ptuj v letu 2013 šnjami pri vodenju moških pevskih zborov. Vrsto let je vodil Komorni moški pevski zbor Ptuj, ki je pod njegovim vodstvom dosegel številne odmevne uspehe v Evropi in Ameriki. Danes vodi moški pevski zbor KD Rogoznica. Na prireditvi so nastopili: Komorni moški zbor Ptuj, MPZ Rogoznica, Matija Puž, baletna solista Anamaria Radanovic in Abraham Quinones, Tina Do-baj Eder in Andrej Hrvatin s plesno družino GEA. MG Potrebujemo poštene ljudi ... V imenu dobitnikov letošnjih najvišjih priznanj na področju kulture v MO Ptuj in tudi v slovenskem merilu se je Franc Lačen zahvalil predvsem tistim, ki so opazili njihovo udejstvovanje v kulturi: „Človeku nedvomno godi, če je za svoje ustvarjalno delo opažen, pohvaljen in na ta način nagrajen. Kulturni praznik je pravi trenutek, da celotno družbeno duhovnost nekoliko prevetrimo in se zamislimo nad stanjem v družbi in v svetu, v katerem živimo. Ugotavljamo, da smo kot država v krizi, kultura in umetnost sta vedno v krizi. Lepe in pompozne besede o pomenu kulture se slišijo zgolj v kriznih trenutkih, kot je bilo na primer naše osamosvajanje ali pred volitvami, ko je treba pridobiti kakšne glasove, potem pa se na kulturo in umetnike pozabi ter se jim zgolj dovoli preživetje, žepnina ... Res smo v veliki krizi, zaradi nemorale, pohlepa, nekul-ture, nenasitnosti posameznikov, korupcije in ignorance. Kaj kmalu bi bili iz krize, če bi imeli prave ljudi za odločanje o naši usodi. Poštene ljudi z ljudsko modrostjo, ki vedo, da lahko porabiš samo tisto, kar ustvariš, in vedo, da se pri družbenih jaslih ne morejo hraniti še paraziti, lumpi in vsa strankarska svojat. Rešitev je zgolj v pravih ljudeh, samo kako priti do njih. Po našem zdajšnjem volilnem sistemu je to zelo težko oz. skoraj nemogoče. Če bomo zmogli preobrat do novih ljudi, bodo tudi vsakodnevna medijska poročila drugačna. Morda bomo za kulturne dejavnosti ponovno dali vsaj dva odstotka BDP, kot je to bilo nekoč!" torek • 11. februarja 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • Monografija S kurenti po svetu Pot, ki je promovirala državo, šport in dediščino Člani Ptuj ski kurent kluba oz. SK Ptuj so 7. februarja praznovali. Izdali so monografijo o svojih poteh po svetu z naslovom S kurenti po svetu, o tem, kako so spremljali in navijali za naše smučarje na 14 svetovnih prvenstvih, štirih olimpijskih igrah in velikem številu finalnih tekem svetovnega smučarskega pokala. Posvetili so jo 30. obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, izšla je v nakladi 350 izvodov, po zaslugi sponzorjev pa so jo že na predstavitvenem večeru brezplačno podelili številnim obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili razstavišče ptujske knjižnice. Vsebino monografije S kurenti po svetu je predstavil njen snovalec in gonilna sila Borut Bernhard, ki se je glede na veliko spominov, raznih zgodb, predvsem smešnih, in anekdot pred enim letom na prigovarjanje prijateljev, kurentov in drugih, s katerimi se je v vseh teh letih potikal po svetu, odločil, da jih bodo izdali v eni knjigi. Začelo se je s predstavitvijo lika kurenta na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu; v opremi je takrat nastopil Peter Korpar, ki krasi tudi naslovnico monografije S kurenti po svetu. S prvim potovanjem v Sarajevo so spoznali, da je kurent v bistvu najpomembnejši del njihove navijaške skupine. Nato so si tekmovanja kar sledila, leta 1988 so se prvič podali tudi preko luže, takrat je kurent dosegel tudi svoj prvi vrhunec. S svojim uspešnim nastopom in promocijo na olimpijskih igrah je Smučarski klub Ptuj s svojo skupino kurentov prejel turistični nagelj kot najvišje priznanje za uspešno turistično propagandno poslanstvo Slovenije v tistem času. Priznanja pa so prihajala z vseh strani, razen iz domačega okolja, saj se je pojavila zavist, češ da kurent spada samo na Ptujsko polje. „Smučarski" kurent spodbudil nastanek kurentovih društev „Ravno ta zavist je spodbudila, da se je po tem letu pričelo množično ustanavljanje kurentovih društev, število kurentovih oprav se je večalo iz leta v leto. Vseh kurentov je danes že okrog 2000, povezani pa so v 34 društvih. Na to so v SK Ptuj in kurent klubu ponosni. Še ena zanimivost, po anketi časopisa Delo leta 1996 o tem, kdo največ stori za ugled in uveljavitev Slovenije v svetu, so se kurenti uvr- Podravje • Ob Prešernovem prazniku Kulturni dan zaznamovale številne proslave Proslave ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, so minule dni potekale domala v vseh občinah Spodnjega Podravja. Na OŠ Markovci so v petek dopoldan pripravili kulturni maraton, osrednja občinska proslava ob prazniku je bila v petek dopoldan tudi na OŠ Sv. Tomaž. Na predvečer praznika so se proslave zvrstile v občinah Destrnik, Središče ob Dravi in Podlehnik. V soboto pa so prireditve potekale v Vili Amalija v Cirkovcah, v Domu krajanov v Bolečki vasi, v Majšperku, Makolah in Slovenski Bistrici. Tudi v občini Videm so slovenski kulturni praznik proslavili z že tradicionalnim kulturnim četvorčkom. V Juršincih sta na osrednjo proslavo občane povabili Občina in tamkajšnja Osnovna šola; prireditev, ki so jo izvedli v dvorani kulturnega centra, so poimenovali Stoji, stoji tam lipica. V Majšperku je društvo Sm Teater skupaj z Občino povabilo na praznovanje osrednje občinske prireditve Užijmo Prešernov dan iz Goričkega v Piran, ki je potekalo v KPC Majšperk. Slavnostna govornica je bila županja Darinka Fakin, program pa so izvedli: UD Ustvarjalec, DPD Svoboda, KUD Majšperk, KD Stoperce, ŠKD Sestrže, Društvo SmoTea-ter in Art Nova. V Podlehniku pa poteka osrednja v čast slovenskemu kulturnemu prazniku v torek popoldne. Ur Foto: Črtomir Goznik Borut Bernhard, predsednik Ptuj ski kurent kluba, in Nevenka Do-bljekar, urednica monografije stili na visoko sedmo mesto," je ponosen na uspešno kuren-tovo potovanje po svetu še povedal Borut Bernhard, predsednik Ptuj ski kurent kluba. Odgovorna urednica monografije Nevenka Dobljekar je prepričana, da jo bodo vsi, ki jo bodo vzeli v roke, z veseljem prebrali, hkrati pa spoznali, kaj je mesto izgubilo, ker ni bilo dovolj podjetniške žilice in posluha, a veliko zavisti, prej kot pohvala temu, kar je skupina Ptujčanov naredila s tem, ko se je odločila lik kurenta ponesti v svet. Lepo je bilo sestavljati nekaj takega, čeprav delo ni bilo najlažje glede na kup gradiva, ki se ga je z leti nabralo. Za zelo lepo estetsko podobo monografije je poskrbel Darko Ferlinc. Na priložnostni slovesnosti ob predstavitvi monografije S kurenti po svetu je govoril Foto: Črtomir Goznik Predstavitev monografije S kurenti po svetu je pritegnila mnoge. http://www.dipiomatic-corporate-services.si tudi predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2014 in podpredsednik FECC Branko Brumen. »Člani Ski Kurent kluba Ptuj so se prvi podali s kurentovo opravo v svet. Z leti je postal kurent ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk, ne zgolj Ptuja, ampak tudi Slovenije, in ne zgolj v smučarskem svetu, ampak tudi v širšem kulturnem ter ožjem karnevalskem prostoru,« je povedal Branko Brumen. Kurenti prispevali piko na i tekmovalnim dosežkom Tone Vogrinec, ki se je udeležil predstavitve, ima nešteto lepih spominov na ptujske ku- rente: »Lahko bi govoril dneve in dneve. Vsi, ki smo bili v Sarajevu, smo čutili nekaj domačega, nekaj, kar nas podpira, kar vzbuja pozornost. Veliko ljudi je spraševalo, kaj so to za ene živali, od kod prihajajo. Že na naslednji veliki prireditvi jim tega ni bilo več treba razlagati. Vsi so vedeli, kdo so kurenti, zakaj so tam in da so to naši najzvestejši navijači. Posebej pa velja poudariti, da kurenti niso bili samo navijači, samo „ropotulje z velikimi zvonci", vsi so bili tudi smučarji. Na vseh teh prireditvah so opravili del svoje naloge v cilju, kjer se jih je videlo in slišalo, zatem pa so se vselej podali tudi na smučišča. Kurenta bom imel vedno rad. Prispeval je piko na i k vsem dobrim rezultatom, da je bilo še bolj veselo in praznično. Ne vem, ali so kje omenjeni tetrapaki Fructala, ki so potovali z nami v Lillehammer, v katerih pa je bil vse prej kot Fructalov sok. Tako smo tihotapili vino tja, kamor ga ne bi smeli. Kurent brez špricarja ne more biti, kje ste to videli. S kurenti smo ostali prijatelji do današnjih dni, prijateljevali smo tudi zunaj smučarske sezone. Medsebojno smo tekmovali v tenisu in šnopsu." Prvi izvod monografije S kurenti po svetu je predsednik Ski Kurent kluba Ptuj Borut Bernhard simbolično podaril Tonetu Vogrincu, drugega pa direktorju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjažu Neudauerju. MG Ptuj • Literarni večer učencev OŠ Olge Meglič Sloven'c, tebi pojem V sredo, le nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom, so ta dan na svoj način obeležili tudi na eni izmed ptujskih osnovnih šol. V šolski telovadnici OŠ Olge Meglič je potekal že tradicionalni literarni večer, ki ga vsako leto pripravijo v čast največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Rdeča nit letošnjega literarnega večera, ki so ga poimenovali Sloven'c, tebi pojem, je bila predstavitev lepot poezije velikih slovenskih pesnikov, ki so s svojimi stihi častili lepoto slovenske pokrajine. Program je združeval gledališko igro in recitacije slovenske poezije, ki so jih popestrili z glasbenimi vložki otroškega in mladinskega pevskega zbora ter nastopi učencev na godalih, klavirju, kitari in flavti, s katerimi niso le pokazali, kako bogato literaturo in deželo imamo, pač pa tudi, kako bogata je njihova šola z mladimi talenti. Učenka Ivana Ilec je ob recitaciji poezije velikih slovenskih pesnikov Prešerna, Gregorčiča in drugih domoljubov predstavila še svoje nagrajene stihe o Bledu. Ob tej priložnosti so predstavili še jubilejno, dvajseto pesniško zbirko z naslovom Prvi koraki, v kateri vsako leto zberejo pesmi mladih pesnikov, ki jih opremijo z likovnimi izdelki mladih likovnih ustvarjalcev. Patricija Kovačec Učenci OS Olge Meglič so na literarnem večeru združili glasbo, gledališko igro in poezijo. Foto: PK 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. februarja 2014 Miklavž pri Ormožu • Proslava ob kulturnem prazniku Slovenski jezik - temelj naroda Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju je v občini Ormož letos potekala v Miklavžu pri Ormožu. Na prireditvi so nastopili pevci Miklavškega okteta ter učenci domače osnovne šole, ki so izjemno domiselno ter tehnično in umetniško dovršeno uprizorili Zgodbo o upanju. Prejemnik plakete Ksavra Meška je letos Branko Fifnja (na fotografiji skrajno desno). Ob njem sta na odru še župan Alojz Sok in napovedovalka na slovesnosti Irma Murad. Ormož • Predstavitev zgoščenke in razstava Zvoki glasbenih skrinjic Minuli torek je Organizacijska enota Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v prostorih ormoške Grajske pristave pripravila kar dve združeni prireditvi, in sicer Muzejski utrip in razstavo Novo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, s katero so želeli predstaviti del bogate in raznolike premične kulturne dediščine, ki jo je muzej pridobil v obdobju zadnjih deset let z odkupi, donacijami ali darili posameznikov. Ljubitelj umetnosti Marko Sluga je pred leti muzeju poklonil tudi glasbene skrinjice in avtomate, ki jih bodo po novem lahko predstavili z zgoščenko z njihovimi melodijami. Na razstavi Novo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož je razstavljenih kar 50 eksponatov. Ljutomer • Proslava ob kulturnem prazniku Miklošičeva nagrada zboru Orfej Ob osrednjem slovenskem kulturnem prazniku občina Ljutomer na slovesni prireditvi že vrsto let najzaslužnejšim ustvarjalcem podeljuje Miklošičeva priznanja. Za leto 2014 je pripadla komornemu zboru Orfej iz Ljutomera. Foto: MZ Foto: ML Med gosti na prireditvi so bili ormoški župan Alojz Sok, oba podžupana, nekateri člani občinskega sveta, prejemniki nagrad Ksavra Meška in krajani. Slavnostni govornik na proslavi je bil Branko Fifnja. »Je še lahko kaj lepšega kot slavnostni dogodek, ko našemu zmagovalcu nekje daleč v svetu zaigrajo slovensko himno, Prešernovo Zdravljico, ter mu v trenutku radosti uide solza sreče. Prav bi bilo, da bi naš kulturni praznik bolj spoštovali ter si za vzgled vzeli druge narode, ki ob svojih praznikih izobešajo zastave in se množično udeležujejo proslav. Žal ugotavljam, da naše zastave večkrat plapolajo na protestih kot pa na kulturnih prireditvah. Nedolgo nazaj smo živeli v večji slogi. Del muzejske dediščine pa so tudi glasbene skrinjice in avtomati iz zbirke Sluga, ki so jih predstavili z izdano zgoščenko z njihovimi melodijami. »Zgoščenka z naslovom Zvoki glasbenih skrinjic in avtomatov iz zbirke Sluga vsebuje 30 kratkih, melodičnih skladb, prijetnih za uho in skladnih z okusom tedanjega meščanstva,« je povedala izredna profesorica na ljubljanski Akademiji za glasbo Darja Koter. Večina skladb, reproduciranih na zgoščenki, je posnetih z lesene glasbene skrinjice s cilindričnimi valji iz muzejske zbirke Sluga, ki ima na notranjosti pokrova pritrjen listič z repertoarjem osmih valjev. »Gre za skladbe, ki kažejo na tirolski napev, arijo s švicarskimi motivi, značilen tirolski gorski odmev, domoljubno pesem, valček in molitev švicarskega junaka Wilhelma Tella«, je še pojasnila izredna profesorica Koterje-va. Na zgoščenki pa najdemo tudi znano božično pesem O Tannenbaum, ki je posneta z glasbene skrinjice z mehanizmom s kovinskimi diski oziroma ploščami. Muzejska zbirka Sluga pa vsebuje tudi oljno sliko z naslovom Napoleonova bitka, ki ima na hrbtni strani pritrjen glasbeni mehanizem. Na žalost pa skladbe s te glasbene slike niso prepoznavne. Zbrane je na predstavitvi zgoščenke pozdravil tudi v.d. direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Andrej Brence in dejal, da gre za prvo prireditev v ciklu prireditev v tako imenovanem tednu kulture, ki se odvija v muzeju. Ljubitelje umetnosti pa je nagovoril še donator Marko Sluga. Za glasbeno obarvanost prireditve je poleg zgoščene poskrbelo pevsko društvo Kapljica pod vodstvom zboro-vodkinje Darje Žganec Horvat in ob spremljavi harmonike Jožeta Leskovarja. Pridobitve zadnjih desetih let Sledilo je odprtje razstave Novo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ki jo je s sodelavci pripravila kustosinja muzeja Stanka Gačnik. Vse do apri- la bo tako v prostorih Grajske pristave Ormož razstavljenih 50 raznolikih eksponatov, ki so bili pridobljeni ali odkupljeni v zadnjih desetih letih. Gre za likovna dela domačih in tujih umetnikov, arheološke predmete, dragocene grafike in druge predmete, s katerimi po besedah avtorice razstave Stanke Gačnik želijo predstaviti raznolikost kompleksnega muzeja, ki zbira in ohranja različne predmete kulturne dediščine. Razstavljeni predmeti so iz različnih obdobij, najstarejši pa je portret Alojza Ka-simirja in relief Else Kasimir iz 19. stoletja. Razstava je bila postavljena že lani, in sicer v Miheličevi galeriji na Ptuju ob jubilejni 120-letnici ptujskega muzeja. Monika Levanič Ogledali smo si vsako igro na vaškem odru, poslušat smo šli vse vaške pevce. Ne zasedite se pred televizijskimi ekrani in računalniki. Trdno sem prepričan, da imamo ljudje na vasi kulturo še vedno radi Njegovo delovanje sega v leto 1989, umetniška vodja skupine pa je Romana Rek. Zbor se odlikuje z nastopi na številnih festivalih in tekmovanjih, je tudi prejemnik mnogih zvenečih priznanj. Leta 2009 se je Orfej udeležil Regijskega tekmovanja odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin na Ptuju in med udeleženci dobil največje število točk. Strokovna žirija mu je dodelila zlato pri- in jo spoštujemo. Zato je naša skrb, da bomo v kulturna društva privabili čim več izobraženih mladih. In to je prava pot k ohranjanju kulture. Vsa tista vsakodnevna obveščanja o korupciji pa nas Slovence zelo motijo in nam odjedajo že tako tanek kos kruha,« je med drugim v govoru izpostavil Fifnja, sicer tudi letošnji prejemnik plakete Ksavra Me-ška. Poleg plakete je letos občina Ormož za delo na področju kulture podelila še pet bronastih, tri srebrne in šest zlatih značk. Bronaste značke so prejeli Anica Mlakar iz Velike Nedelje, Marjan Zamuda iz Vi-čancev, Štefka Vajda iz Mihov-cev, Ivan Lah iz Cvetkovcev in Zlatko Majcen iz Senešcev. Prejemniki srebrnih značk so Bojan Stanič iz Mihovcev, Aleksander Brinjevec iz Velike Nedelje in Stanka Gašparič iz Sodincev. Zlate značke so bile podeljene Metki Žumbar iz Stojncev, Branku Žnidariču, Emi Žnidarič in Ivanu Lahu iz Mihovcev, Andreju Vaupotiču iz Velike Nedelje ter moškemu pevskemu zboru Dobrava. Za delo na področju športa je bila podeljena ena bronasta značka Ksavra Meška, prejel jo je Anton Novak z Vinskega Vrha. Nagrade je prejemnikom izročil župan Alojz Sok ter jim ob tem tudi čestital. »Tako dolgo, kot se bo govoril slovenski jezik, kot se bo znanje, priznanje za najboljši mešani zbor, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisano od 20. stoletja do danes, in priznanje zborovodji za najboljšo izbiro programa. Zelo odmevni so bili njegovi nastopi v Španiji, Franciji, Srbiji, Nemčiji in Belgiji. Miklošičeva priznanja so prejeli Marta Zmazek iz Radoslavcev za dolgoletno delovanje na folklornem področju, vodja ljutomerskega okteta Dušan pisala slovenska beseda in se bodo pele slovenske pesmi, tako dolgo bomo na tem koščku Evrope živeli Slovenci. Verjetno naša domača slovenska beseda ni bila še nikoli tako na preizkušnji, kot je ravno v teh časih. Tako samoumevna se zdi mladini, in še komu, raba tujih besed. Tujke v napisih na tablah, tujke v medijih, imena, ki jih dajemo otrokom, vsakdanja govorica ... Znanje tujih jezikov je še kako pomembno, a vsaka hiša na slabih temeljih se prej kot slej zruši. In temelj vseh temeljev je govorica, ki nas jo je učila mati. To smo preprosto mi - Slovenci. Kdo nas bo spoštoval, če ne bomo sami ponosni na svoje korenine, če ne bomo imeli radi svojega jezika in ne bomo ponosni na svojo kulturo? Marsikdo reče, da je slovenščina trda in težka. Ni res. Naša je, lepa in tako posebna. Trubar, Dalmatin, Vodnik, Linhart, Gregorčič, Slomšek, Cankar, Prešeren . in na stotine drugih jih ni razmišljalo o majhnosti slovenskega naroda. Niso razmišljali o tem, ali se splača ali ne splača pisati slovenskih besed. Preprosto verjeli so v narod in dokazali, da se Slovenci lahko enakovredno kosamo z vsemi velikimi. Zato smo stali in obstali - za zdaj,« je med drugim na prireditvi povedala voditeljica programa Irma Murad. Mojca Zemljarič Prelog iz Ljutomera za aktivno delovanje na pevskem področju in folklorna skupina Društva upokojencev Ljutomer za 30-letno delovanje. Miklošičevo nagrado in Miklošičeva priznanja je v ljutomerskem Domu kulture podelila županja občine Ljutomer Olga Karba, bogat spremljevalni program »Kulturna srca« pa je pripravila Judita Karba s svojimi glasbenimi ustvarjalci. NŠ torek • 11. februarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 7 Podravje • Žled poškodoval 25.000 kubičnih metrov gozdov Pri odpravi posledic sodelovalo več kot 1900 prostovoljcev Žled in led sta bila na območju Podravja manj uničujoča kot drugje po državi, a je brez elektrike ostalo 9.500 odjemalcev; v kmetijstvu je škode manj kot drugje, podrtih in poškodovanih je okoli 25.000 m3 gozdov, kar je v primerjavi z letom 2012 le tretjina tedanje škode. Vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje ter poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje Dragan Murko ocenjuje, da so naši prostovoljci opravili izjemno delo: »Na cestni infrastrukturi na območju Podravja so največ težav povzročala podrta drevesa, zato smo za odstranjevanje vključevali tudi gasilce in druge delavce. Ponoči je prišlo do resnih težav, saj zaradi ledene nevarnosti odstranjevanje ni bilo več možno. Zato je bilo v nedeljo zvečer zaradi neprevoznosti zaprtih več odsekov cest.« Na srečo žled ni povzročil prevelike škode v gozdovih: »Po prvih ogledih revirnih gozdarjev v gozdovih na območju UE Ptuj in Ormož, Haloz in Ptujskega polja žled ni povzročil škode, ki bi imela dolgoročne posledice za gospodarjenje. Do podrtja dreves je prišlo v območju prometnic in gozdnih robov na ravninskem delu ter v globokih jarkih Haloz. Prizadete so zaraščajoče površine z večjim deležem mehkih listavcev, vrb, brez in topolov, koncentracij škode na večjih površinah pa niso opazili. Lastniki gozdov bodo sanacijo škode lahko opravili z rednim posekom v svojem gozdu v naslednjih dveh letih, le ob poškodbah iglavcev bo treba podrta drevesa in odlomljene vrhove iz gozdov odstraniti do sredine aprila. Ocenjujemo, da je na obravnavanem območju podrtih in poškodovanih okoli 25.000 m3 gozdov, gozdarji pa ocenjujejo, da je letošnji žled v primerjavi s snegolomom oktobra 2012 povzročil le tretjino tedanje škode.« Tudi v kmetijstvu na območju Ptuja in Ormoža je bilo po besedah Murka škode po žledu manj kot drugje: »Na okrog Foto: M. Ozmec Dragan Murko: »Do petka je pri odpravi posledic žleda v Po-dravju sodelovalo okoli 1900 reševalcev.« 500 ha travniških nasadov, različnih vrst sadja, ocenjujemo, da je poškodovanih vsaj 25 % dreves. V vinogradih posebne škode zaradi žleda verjetno ne bo, v intenzivnih sadovnjakih je zaradi polomljenega rodnega lesa škode okoli 20 %, a pričakujemo, da se bo to z rezjo uredilo.« Ptuj • Projektni teden na Ekonomski šoli Ptuj V znamenju sodobnega podjetništva Nedavno je na Ekonomski šoli Ptuj potekal projektni teden, ki so ga tokrat posvetili učnemu podjetju. Mreža tovrstnih podjetij namreč deluje na ekonomskih šolah po vsej državi, kjer v sklopu rednega pouka omogočajo osvojitev znanj in spretnosti, ki so potrebna v sodobnem podjetništvu, v katerem vidijo prihodnost zaposlovanja mladih. Gre za pripravljalnico za mlade, da samostojno zakorakajo v svet gospodarstva, so v sporočilu za javnost zapisale Silvija Javornik, Sonja Šaše in Patricija Koler. V okviru projektnega tedna so se dijaki in dijakinje ptujske ekonomske šole pripravljali in vodili delavnice o zaposlovanju, vodenju podjetja, računovodstvu v podjetju, mednarodnem in komercialnem poslovanju in podobno. V delavnicah so pisali zapisnike, se prijavljali na razpisana delovna mesta, opravljali zaposlitvene razgo- vore, trgovali z drugimi učnimi podjetji ter knjižili poslovne dogodke v računovodskem programu Mini nax, ki je trenutno zelo aktualen program in ga uporablja veliko slovenskih podjetij. Dijaška novinarska ekipa je snemala dogajanje na delavnicah in ga predstavila vsem dijakom na zaključni prireditvi. »V današnjem času je za mlade pomembno, da znajo podjetniške ideje poiskati, jih suvereno predstaviti in zagovarjati pred publiko, čemur dajemo na naši šoli velik poudarek. Dijaki eko- nomske šole znajo še posebej dobro pripraviti predstavitve, saj obvladajo različne računalniške programe, z njimi oblikujejo fotografije in besedila, ki jih tudi glasovno opremijo,« so še zapisali na Ekonomski šoli Ptuj ter dodali, da na šoli sledijo viziji, da je pri mladih treba spodbujati njihove talente, jih motivirati, da stopijo na oder in svoje veščine pokažejo vrstnikom. Zato so dijaki na prireditvi ob zaključku projektnega tedna, skupaj s profesorji, na zabaven način predstavili delovanje podjetja. PK Foto: Arhiv Ekonomske šole Ptuj Dijaki Ekonomske šole Ptuj so se v sklopu projektnega tedna spoznavali s sodobnim podjetništvom. Najhuje v Halozah »Na distribucijskem območju Elektra Maribor, enote Ptuj je bilo z nedelje na ponedeljek brez elektrike okoli 300 transformatorskih postaj, oziroma 9.500 odjemalcev, saj je bilo 10 daljnovodov brez elektrike. Najhuje je bilo na območju občin Žetale, Majšperk in Pod-lehnik. Najbolj prizadeto je bilo območje od Majšperka do Zavrča ter delno proti Destr-niku in Trnovski vasi. Na teh območjih v ponedeljek ni bilo pouka, a so ta dan spet dobili elektriko, tako da so v torek že imeli nemoten pouk.« Pomagalo 2000 prostovoljcev Kot je še povedal Murko, so pri odpravi posledic naravne nesreče sodelovale različne službe in enote, od delavcev cestnega podjetja, gozdnih obratov, strojnih krožkov, gasilci in druge službe občin ter koncesionarji za vzdrževanje cest: »Skupno je bilo na terenu okoli 1900 reševalcev ali delavcev. Okoli 800 gasilcev iz 44 gasilskih enot PGD je sodelovalo v 100 dogodkih, na zahtevo Elektra Ptuj pa smo uredili, da je pri odpravi okvar sodelovalo tudi 15 vojakov. Naši prostovoljci pa so nudili pomoč izven svojega okolja. Na hudo prizadeto postojnsko območje je odšlo 132 gasilcev iz Podravske regije s 27 gasilskimi vozili, 34 agregati in 42 motornimi žagami. Sodelovale so gasilske enote Podravske regije. Delavci naše izpostave pa so in še sodelujejo pri zagotavljanju logistične podpore tujim ekipam v Logatcu in v Postojni.« Murko je še dodal, da so v minulih dneh v ptujskem regijskem centru za obveščanje prejeli skoraj 1000 klicev več kot sicer, vsa zahtevna in nevarna dela pri posredovanju v nesrečah pa opravljajo le zdravstveno ter psihofizično sposobni in strokovno usposobljeni gasilci, tudi za delo na višini in za varno delo z motorno žago. Previdnost potrebna tudi ob taljenju »Občane smo prek medijev pozvali, naj bodo pozorni tudi ob taljenju snega, ki pada s streh in dreves, ter na nevarnosti v gozdovih. Vsem, ki ste in še pomagate pri sanaciji posledic naravne katastrofe in pri tem vlagate nadčloveške napore, se v imenu izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj ter v imenu štaba CZ za Podravje iskreno zahvaljujem, vse skupaj ponovno opozarjam, da pri tem ne pozabite na svojo varnost,« je še povedal Dragan Murko. M. Ozmec Slovenska Bistrica • Smučišče Trije kralji Ustvarjanje dobička je znanstvena fantastika Smučišče Trije kralji nad Slovensko Bistrico ima tri kilometre prog oziroma dve žičnici, sidra ter krogce. Cena vozovnice znaša 22 evrov. Toda cena, vsaj po mnenju lastnika hotela in smučarskega centra Boža Juharta Jakca, ni previsoka. »Karta bi morala biti, da bi se pokrili stroški za smučarske proge, vsaj 50 evrov, tako kot je v Avstriji, pa še tam imajo težave z likvidnostjo,« je dejal. Drži, da smučarske vozovnice na Avstrijskem dosegajo ceno 50 evrov, vendar naši severni sosedje za to ceno ponujajo več deset kilometrov urejenih prog. Kolikšni so stroški obratovanja smučišča, Juhart ni želel razkriti, je pa dejal: »Ustvariti dobiček je skorajda znanstvena fantastika, ne glede na zimo. Davkarija ne čaka, prav tako ni nobenih olajšav in ne spodbud. To je problem naše gospodarske rasti, ki je toliko opevana.« Glede prihodnosti je lastnik smučišča in naprav ter hotela Jakec črnogled. »Zaradi milih zim trpijo še posebej mala smučišča, saj ne moremo obratovati. Druga zgodba pa so naši predpisi, ki morijo smučišča. Novi pravilnik o reševanju na smučiščih predvideva hišico s toplo vodo in ogrevanjem. To so spet neki inteligentneži naredili. Prav tako zakonodaja ne pozna izjem, ali gre za veliko ali malo smučišče, ampak mi mali ne moremo več slediti vsem zahtevam. Imam srečo, da sva s sinom usposobljena za vse, kar je trenutno potrebno,« je razočarano dejal. K temu pa je dodal: »Butlji smo, da vztrajamo in delamo. Ko kmetom dvakrat zapiha veter ali močneje posije sonce, dobijo nadomestila. Za nas nihče ne poskrbi.« Ampak vsaj v novem letu se jih je zima usmilila. Poslala jim je pošiljko snega, ob tem pa z nizkimi temperaturami omogočila tudi umetno zasne-ževanje. Za zdaj imajo vse namestitvene možnosti v hotelu in penzionu do 31. marca zasedene, saj gostijo smučarske šole in goste v okviru boom paketov. Dolgoročno načrtuje družina Juhart še razširitev hotela, vendar šele, ko bodo boljši časi, je dejal Božo Juhart. »Ko si enkrat tako visoko finančno obremenjen, je težko dobiti nove kredite. Trenutno imamo 22.000 evrov mesečnih kreditnih obveznosti,« je dejal. Ob finančnih obveznostih, v izgradnjo in obnovo hotela so namreč v minulih letih vložili približno tri milijone evrov, je treba izplačati še približno sedem plač in osem honorarnih plač v zimskem času. Več prometa in s tem dobička, predvsem na račun stroškov, je poleti. »Poleti je veliko kolesarjev na tem delu Pohorja, prav tako je med našimi prioritetami pohodništvo in tudi poroke. Treba si je dati prave usmeritve in verjeti v to, kar si napišemo. Papir res vse zdrži, v praksi pa si lahko takoj insolventen. Moraš biti realen. Hodimo po robu. Bomo videli, kako bo,« je zaključil Juhart. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. februarja 2014 Ptuj • Prireditev ob dnevu šole OŠ Mladika Po svetu skozi glasbo in ples »Zahtevajmo od svojih otrok najboljše, kar zmorejo,« je v svojem govoru na prireditvi ob dnevu šole dejal ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Da znajo in zmorejo, so dokazali s plesno in glasbeno predstavo, ki je predstavljala osrednji program prireditve. Petje in ples sta bila rdeča nit osrednje prireditve ob dnevu šole. Svetu naproti so se s predstavo, ki so jo poimenovali Skrinjica z gumbi, podali učenci in učenke OŠ Mladika. Ideja zanjo se je rodila že po lanskem dnevu šole, so povedale Jasna Drobne, Lidija Verlek in Nataša Vauda, ki so celotni projekt tudi koordinirale. Vse od takrat so idejo o predstavi razvijali, s prihodom v šolo septembra pa pričeli intenzivne priprave nanjo. V predstavi, ki je vključevala tako glasbene, plesne kot tudi dramske elemente, je nastopalo 220 otrok iz razredne in predmetne stopnje. Sodelovala sta oba pevska zbora, ki sta svoje redne vaje namenjala prav pripravi za nastop ob dnevu šole. Za priprave, ki so zajemale nastanek in vadbo koreografije, nastanek be- sedila za dramske prizore ter izdelavo scene in kostumov, so učenci in učitelji žrtvovali veliko prostega časa, saj so se v glavnem pripravljali pred poukom in po njem ter celo ob koncih tedna. S pesmijo, plesom in igro ter z bogatimi kostumi in scenografijo so tako sebi kot obiskovalcem približali kraje sveta. Patricija Kovačec Videm • Vincekova rez in pohod Prva rez je narejena Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je na god zavetnika vinske trte sv. Vincenca izvedlo Vincekovo rez v Cirkulanah, nato pa so drugi del rezi opravili še vinogradniki občine Videm, skupaj s pohodom, ki je potekal iz smeri občine Videm ter občine Podlehnik. V Halozah velja dan sv. Vin-cencija za sredino zime in ta dan Haložani pričnejo rez v vinogradu. Vinogradnik na ta dan odreže najlepše šibe (rozge), jih v vodi postavi na svetlo in toplo mesto. Šibe, ki vzbrstijo, kažejo, kakšna bo letina. Te šibe nato povežejo v presmec, ki ga na cvetno nedeljo nesejo k blagoslovu. Vinogradniki obesijo na trto suhe klobase in trto zalijejo z vinom in zraven molijo za dobro letino in zdrav pridelek. Dopoldan so se tako zbrali obiskovalci, rezači, gostje in pohodniki na Dravinjskem Vrhu na Vinotoču družine Maroh. Vse je pričakalo okrepčilo in topli napitki. Naprej so pričeli kulturni program, zaigrali so ljudski godci, članica TD Podlehnik pa je predstavila, kako je bilo včasih v Halozah. Vse navzoče so pozdravili: gospodar Franc Maroh, soorganizator Marjan Kramar, predstavnik društva DVS Boris Urbančič in župan občine Videm Friderik Bračič. Blagoslov vinograda je opravil duhovnik p. Jože Petek. Nato je priznani strokovnjak Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo, predstavil rez trte. Vsi gostje so se lahko okrepčali z vinogradniško malico. Zdenka Golub Foto: Zdenka Golub Zbrani na prvi rezi v Vidmu Foto: PK Ptuj • Nova predaja zamaškov Zamaški za malega Nika Ptujčan Ignac Habjanič se je pred štirimi leti lotil zbiranja zamaškov za humanitarne namene. Občutek, da pomagaš pomoči potrebnim, je najlepši občutek, ki ga lahko doživi človek, pove. Število lokacij, na katerih zbira zamaške, se povečuje iz dneva v dan. Po vsaki objavi v medijih ga pokličejo novi ljudje, ki želijo pomagati. Od septembra lani, ko je v Spodnjem Velovleku predal okrog tri tone zamaškov, ki jih je v re-ciklažo odpeljala Slovenska vojska, ki ima velik posluh za ljudi, ki potrebujejo pomoč, so se mu pridružili še v OŠ Juršinci, Gorišnica in Cirku-lane, tako da zamaške v tem trenutku zbirajo že na vseh šolah in vrtcih na območju UE Ptuj in tudi širše. Sodelujejo pa tudi še nekatere druge institucije. Januarja je Slovenska vojska, ki ostaja partner v tem humanitarnem projektu, iz skladišča na železniški postaji na Ptuju odpeljala v reci-klažo nove tri tone zamaškov srčnosti. Ena tona zamaškov prinese okrog 330 evrov, tudi izkupiček januarske pošiljke bo namenjen zdravljenju malega Nika iz Maribora, ki naj bi mu pomagali z izkupičkom 70 ton zamaškov. »Tako smo obljubili,« je povedal Ignac Habjanič, ki še naprej stavi na srčnost ljudi in njihov posluh za potrebe drugih. MG Foto: Črtomir Goznik Ignac Habjanič je 30. januarja predal nove tri tone zamaškov za humanitarne namene. Podvinci • Tradicionalna delavnica Izdelava pustnih rož V gasilskem domu v Podvincih je 6. februarja potekala že tradicionalna izdelava pustnih rož, ki jih bodo uporabili za pustno okrasitev naselja, za domačo uporabo. Svoje okrasje pa so obnovili tudi podvinski orači, ki s svojimi nastopi bogatijo ptujsko kurentovanje in pustno obredje v vasi ter v okolici. Foto: Črtomir Goznik Osnovni material za izdelavo pustnega okrasja je barvni krep papir, rože za orače pa so še dodatno povoskali, namočili v loj, da so bolj kompaktne in da jih slabo vreme ne bo poškodovalo. Izdelava papirnatih rož je potekala pod vodstvom Marije Janžel, nekdanje Podvinčanke, ki je to svoje dolgoletno znanje pridobila od svoje mame in tete ter ga deli tudi v drugih tradicionalnih pustnih okoljih: v Dorna-vi, Zabovcih in Markovcih. Nekoč so papirnate rože uporabljali tudi na gostijah in podobnih veselih dogodkih, saj drugih rož ni bilo. Posebej pa Marijo veseli, da je v letošnjo podvinško delavnico prišlo več mladih. Podvinška pustna delavnica pa ni samo prenašanje tradicije izdelovanja pustnega okrasja, temveč tudi eno izmed veselih druženj vaščanov, ko na mizo pridejo tudi ocvirko-ve pogače izpod rok spretnih podvinških gospodinj, ki so daleč naokrog znane tudi po gibanicah. MG torek • 11. februarja 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 Hajdina • 24. seja občinskega sveta Računajo na 800.000 evrov dodatnega državnega denarja Hajdinski svetniki so v eni šolski uri končali 24. redno sejo občinskega sveta, ki je bila 31. januarja. Pri vseh desetih točkah dnevnega reda je roke dvignilo vseh 14 svetnikov. Foto: Črtomir Goznik Na prvi letošnji seji sveta občine Hajdina so potrdili dokumenta za izgradnjo sekundarnih odcepov kanalizacije v občinskih naseljih v vrednosti več kot 534 tisoč evrov. Pa brez zamere Valentinovo in druge katastrofe Lokalni »baby boom« pred vrati? Prejšnji teden je znanec vpričo vremenske apokalipse, ki je zadela državo, navrgel malce neslano pripombo. Ob izpadih elektrike in drugih življenjsko pomembnih tehnoloških sokov, ko so ljudje povečini bili prisiljeni ostati doma, je možak očitno dobil asociacijo na »baby boom« (z malček črnega humorja bi izraz lahko slovenili z neposrednim »eksplozija otrok«), izrazito naraščanje natalitete v večini držav zahodnega sveta v letih po drugi svetovni vojni. Otroke, rojene v tem obdboju, torej prištevamo k »baby boom« generaciji (zagotovo ste že slišali zanjo, morda ste celo del nje). No, kolega je v luči omenjenih dejstev sklenil, da bomo na območju Postojne, Pivke, Logatca, Idrije ter drugih najbolj prizadetih krajev letošnjega novembra priča slovenskemu »baby boomu«. Pač, ker ljudje - predvsem zakonci, partnerji in drugi, zmožni reprodukcije (in/ali posvojitve) - zaradi matere narave in njenih gromovitosti niso mogli na šiht, na internet, v gostilne, kinodvorane, šoping centre, na faks, upravne enote, DURS in tako dalje, ampak so bili prisiljeni več časa preživeti skupaj, znotraj štirih sten svojega doma, brez gretja in ostalih dobrin modernega sveta, so več časa namenili drugim, bilj staromodnim ter starodavnim opravilom - posvečanju drug drugemu, pogovoru, razumevanju in, v primeru zgoraj omenjenih parov, tudi prokreativnim opravilom, torej spolnosti, seksu. Hja, v sili vrag še muhe žre, a ne? In čeprav si je zlahka moč zamisliti nasprotno opcijo, torej da so se omenjeni na smrt prepirali ter si šli na živce in bomo kot posledico doživeli plaz ločitev in skrhanih razmerij, ohranimo pozitivno nastrojenost. Narava je torej z armagedonom, ki ga je vsula na omenjena območja, zraven velike groze in škode kot primarnih in neposrednih posledic dala tudi nekaj drugega - spodbudila je človeško solidarnost, zavedanje sočloveka, opomnila na majhnost in nebogljenost ljudi, še enkrat izpostavila plehkost, opor-tunizem in dvoličnost politikov (kar je v odličnem komentarju za 7dni v sredo, 5. februarja, izpostavil vaš someščan in moj sošolec Uroš Esih) in tako dalje; hkrati pa je, če imamo v mislih do sedaj povedano, s to katastrofo v »pred-valentinovskem« času omogočila ne zgolj medčloveškim odnosom v širšem smislu, ampak tudi ljubezni, da se spet najdejo v pravih čustvih, resnični človeški bližini, razmerjih. Jih morda kronajo z novorojenim. Kakopak je možna tudi druga razlaga. S to predvalenti-novsko katastrofičnostjo je valentinovemu, temu prazniku potrošništva, dala natanko tista ton in oznako, ki si ju zasluži. Valentinovo kot instant praznik, kot novodobna različica romantične srednjeveške obeležitve ljubezni, ki dandanes gradi na instant čustvih, na materializmu in plehkosti, je namreč točno to, kar mu je dala narava - katastrofa. Gregor Alič Sprejeli so pravilnik o uporabi dvoran v lasti občine Hajdina skupaj s cenikom. Gre za dve dvorani, Dom krajanov Skorba in Dom vaščanov Draženci, za uporabo katerih doslej na občinski ravni niso imeli natančno opredeljenih pravil o uporabi oz. najemu. Oba domova bosta imela tudi gospodarja, ki ju bo imenoval župan na predlog vaškega odbora posamezne vasi in občinskih svetnikov iz teh naselij. O uporabi domov se bo vodila evidenca uporabe prostorov. Osnovna cena najema oz. uporabe dvorane je 20 evrov na uro, vključno z DDV, kletnih prostorov pa 10 evrov, vključno z DDV. Brez posebne razprave so hajdinski svetniki potrdili letna programa ljubiteljske kulture in športa v občini Hajdina v letu 2014. Za dejavnost športa je v tem letu na voljo 137.889 evrov, ki jih bodo upravičencem za sofinanciranjem razdelili na osnovi javnega razpisa, skladno z merili za vrednotenje športa v občini Hajdina, ki so sestavni del pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Hajdina. Za dejavnost ljubiteljske kulture pa so v letošnjem proračunu zagotovili 26.778 evrov. Ljubiteljska kultura, ki ima v občini Hajdina več kot 100-letno tradicijo, bo tudi letos obeležila več pomembnih jubilejev, MoPZ PGD Hajdoše bo praznoval 40. rojstni dan, dramska sekcija KD Skorba bo praznovala 30 let uspešnega delovanja, ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina 20 let, lutkovna sekcija KPD Staneta Petroviča 10 let in prav toliko tudi otroška gledališka skupina KD Skorba. Na osmem razpisu za razvoj regij pa bo občina Hajdina sodelovala s projektom izgradnje sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih občine Hajdina. Pri projektu, ki je vreden 1,1 milijona evrov, znaša delež države 85 odstotkov. Svoj delovni program v letu 2014 pa je predstavil tudi NO občine Hajdina, ki v okviru lanskih nadzorov, ki jih je opravil v dveh društvih, v delu kanalizacijskih projektov in o investiciji v vrtec ni ugotovil nobenih nepravilnosti pri porabi javnih sredstev. Svetniki so zadnjih januarski dan dobili v roke tudi prireditvenik, programsko knjižico z navedbo prireditev v letu 2014, ki jih bodo izvedli v posameznih občinskih naseljih. Hajdinski svetniki so se konec januarja letos seznanili tudi s potekom priprave strategije trajnostnega razvoja občine Hajdina. Strateški svet je dobil še zadnje predloge in pripombe občanov, ŠZ občine Hajdina, ZKD občine Hajdina, občinskega gasilskega poveljstva, razpravo o tem so opravili tudi občinski odbori, ki so prav tako oblikovali nekaj dodatnih predlogov, na prvi prihodnji seji pa bo o strategiji trajnostnega razvoja občine Hajdina razpravljal tudi občinski svet. Župan Stanislav Gla-žar je poročal tudi o skupnem sestanku s predsedniki vaških odborov, ki je že tradicionalen vsako leto v tem času. Na njem skupno pregledajo opravljeno delo oz. realizacijo planov v posameznih občinskih naseljih. Vse načrtovane investicije so bile tudi realizirane. Prav tako pa so svetniki dobili informacijo o pripravah na rebalans proračuna za leto 2014, ki ga je občinski svet sprejel spomladi leta 2013 in v katerega še niso bile zajete nekatere investicije, za katere je občina pridobila dodatna sredstva iz države. Gre za energetsko sanacijo OŠ Hajdina, pri kateri je država udeležena s 67 tisoč evri, komasacijo, delež države je okrog 250 tisoč evrov, in kanalizacijo, pri kateri znaša delež države 500 tisoč evrov. MG »V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je bil 3. februarja Gala koncert najboljših učencev šole - mladih glasbenikov Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki se lahko pohvalijo z izvrstnimi nastopi in bogatim glasbenim znanjem,« je o svojih učencih ponosno povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Gre za nadarjene glasbenike z vidnimi uspehi na državnih in mednarodnih tek- movanjih, ki s svojim izjemnim muziciranjem pomembno prispevajo k prepoznavnosti šole in mesta oz. kraja, v katerem živijo in se izobražujejo. Obiskovalci so doživeli čudovit večer glasbe in petja, s prostovoljnimi prispevki pa bodo mladim talentom tudi konkretno pomagali, da se bodo še naprej lahko udeleževali tekmovanj in s tem glasbeno rastli. MG Ptuj • Donacija vrtcu, enoti Mačice Za 200 evrov novih igrač Družba Petrol je že tretje leto zapored izvedla akcijo Naša energija povezuje, s katero so sredstva, predvidena za nakup poslovnih daril, namenili posameznikom, društvom in projektom v lokalnih skupnostih, ki so jih izbrali zaposleni na Petrolovih bencinskih servisih. V humanitarne namene so tako podarili več kot 60.000 evrov. Vsak od 319 bencinskih servisov po Sloveniji je imel na voljo 200 evrov, ki jih je lahko daroval osebi (izključno preko organizacije Rdeči križ ali Karitas), organizaciji ali drugi instituciji, ki je po njihovem mnenju potrebna pomoči. Vse predloge so na sedežu družbe Petrol pregledali in jih, če so bili v skladu z načeli družbene odgovornosti, zapisanimi v Petrolovem kodeksu ravnanja, tudi odobrili. Ena izmed dona-cij je bila dodeljena Vrtcu Ptuj, enoti Mačice. Petrol je sredstva ptujskemu vrtcu dodelil na predlog njihove sodelavke Anite Horvat, ki je zaposlena na enem izmed bencinskih servisov na Ptuju, njena otroka pa obiskujeta vrtec Mačice. Predaja donacije je potekala minuli petek. Vzgojiteljice in otroci so pripravili krajši program, ravnateljica Božena Bratuž pa se je Petrolu in Horvatovi ob tej priložnosti za donacijo tudi iskreno zahvalila. MZ Foto: Črtomir Goznik Anita Horvat je v imenu družbe Petrol ravnateljici Vrtca Boženi Bratuž izročila darilni bon v vrednosti 200 evrov. Za ta sredstva je vodstvo Vrtca za enoto Mačice kupilo didaktične igrače. Ptuj • Gala koncert Najboljši mladi glasbeniki Foto: Črtomir Goznik 10 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. februarja 2014 Strnišče pri Kidričevem • Razstava ob kulturnem prazniku Kulturni kolazi Vladimirja Forbicija V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v zasebni galeriji FO-VI v Strnišču pri Kidričevem v torek, 4. februarja, odprli zanimivo razstavo likovnih in fotografskih del Kulturni kolaži. Kot je ob odprtju razstave pojasnil avtor in lastnik galerije Vladimir Forbici, se je odločil, da ob kulturnem prazniku postavi na ogled nekaj slikarskih in fotografskih del iz svoje bogate umetniške zbirke. Tokrat je razstavil nekaj čez sto različnih del 55 slovenskih in tujih umetnikov. Med njimi so tudi dela Franceta Miheliča, Oeltjena, Sicoa, Darka Slavca, Tanje Špenko, Stojana Kerblerja, Igorja Molina in številnih drugih. Kulturni kolaži bodo v galeriji FO-VI na ogled vse do 1. aprila, ko bodo v njej odprli razstavo mlade akademske slikarke Urške Mazej iz Velenja, dobitnice nagrade na lanskem mednarodnem slikarskem in fotografskem pustnem Extempore v Ptuju. -OM Foto: M. Ozmec Razstavo kulturni kolaži je obiskovalcem predstavil avtor in lastnik galerije Vladimir Forbici. Ptuj • 54. Kurentovanje in fašenki Prve pustne zastave že izobesili Ptuj in okolica sta že zadihala v pustnem razpoloženju. Biči, brazde, poki in skoki so naznanili začetek 54. ptujskega kurentovanja in fašenkov. Na peš mostu od 3. februarja visi velika karnevalska zastava, ki že ob vstopu v mesto naznanja, da je karnevalsko mesto pripravljeno na pustno dogajanje. Osrednje mestno dogajanje bo letos skoncentrirano na mestno tržnico, kjer se bodo v času strnjenega dogajanja predstavile vse najpomembnejše pustne maske in liki in kjer bodo za zabavo skrbeli mladi rock ansambli brez vstopnine. Letos je dogajanje javnega in zasebnega oz. komer- cialnega dela strogo ločeno. MO Ptuj, ki je še do lani tudi delno plačevala za karnevalsko dvorano, letos za komercialno dogajanje ne prispeva ničesar. Karnevalska zastava, ki je eno od uradnih obeležij vsakoletne največje pustne prireditve v Slovenije in v tem delu Evrope, bo kmalu dobila tudi mesto v Evroparku, ki letos praznuje 10-letnico, 22. februarja pa jo bodo izobesili tudi na pročelje ptujske Mestne hiše. MG Foto: Črtomir Goznik Karnevalska zastava na ptujskem mostu za pešce. Gerečja vas • Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku Komentar tedna Anemari Kekec, Radio Ptuj Solidarnost Slovenci smo v dneh, ko nam je zima pokazala svoje ostre zobe, znova dokazali, da znamo biti še kako solidarni. Znamo stopiti skupaj, pozabiti na svoje ozke interese in odhiteti na pomoč najbolj potrebnim. Zlasti gasilci, ki ob delavcih elektro podjetij, vojakih in drugih prostovoljcih zadnje dni živijo in tvegajo življenja le zato, da pomagajo ljudem v stiski. Včasih so ljudje govorili, da je vsako hudo za nekaj dobro, vendar bi jim v tem primeru težko pritrdila. Kot ob vseh naravnih ujmah zadnjih let. V nesreči se res pokaže marsikaj, tudi pravi karakter ljudi. Spoznaš ljudi, vidiš, komu lahko zaupaš in komu ne in tako je tudi pri zadnji katastrofi, ki je dobesedno ohromila Slovenijo. Podatkov o nastali škodi ni, saj tudi zime še ni konec. Bo pa precejšnja. Ne le v gozdovih, o katerih največ govorimo in so trenutno smrtno nevarni. V dneh, ko je reševanje na terenu terjalo življenje komaj 20-letnega Nejca iz Ptuja, so še vedno najpomembnejša življenja ljudi in tega se vsi zavedamo, z izjemo tistih, ki svojim zaposlenim gasilcem ne dovolijo izostanka z dela. Zakaj jim je žal tistih nekaj evrov, ali pa se sami še niso znašli v težji preizkušnji, ko gre za življenje ali smrt. Kljub izraženi solidarnosti naših ljudi pa vedno znova ugotavljamo, kako ohromljeni in nepripravljeni smo na izzive iz dneva v dan spreminjajoče se narave. Kot da nas doslej ni nič naučila. Moja generacija je ob vseh t. i. slabostih rajnkega sistema v šolah poslušala tudi predmet o obrambi in samozaščiti ter se seznanjala, danes bi dejali s projektom Nič nas ne sme presenetiti. Naše babice so imele tudi kilogram ali več moke, da so lahko spekle kruh, pri hiši in v stanovanjih je bil tudi kakšen štedilnik na trdo gorivo in kasneje plin. Verjetno ne zaradi razkošja, pač pa z namenom. Danes seveda tega ni več, saj smo se razvadili in navadili na lago-dnejše življenje s sodobnimi električnimi napravami. Tudi na obrambo in samozaščito smo pozabili, kajti živimo v varni Sloveniji, znotraj še varnejše Evrope, ki nam je mimogrede pomoč oziroma agregate v zadnjih dneh poslala le iz šestih ali sedmih držav članic. Mladina se danes, ko hišnega praga ne zapusti sama pred 15. letom starosti, v poplavi takšnih in drugačnih predmetov vmes res nauči tudi kaj o naravnih ujmah, vendar pa se zdi, da je vse to tako mimogrede. Ob vsej tekmovalnosti, ki so jo razvili od vrtca naprej, se bojim, da mlade generacije ne bodo več poznale solidarnosti, bodo pa verjetneje bolje obvladale nauk o boju za preživetje. Slednjega se bomo morali ob solidarnosti, ki jo še premoremo, v boju z naravo v prihodnje oprijeti tudi vsi drugi. Brez kulture ni življenja V dvorani PGD Gerečja vas je bila 4. februarja osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku v občini Hajdina, na kateri so se z zahvalami in priznanjem zahvalili vsem tistim, ki bogatijo kulturno dogajanje v občini in širše. Pripravila sta jo ZKD občine Hajdina in Občina Hajdina. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski pesnik in pisatelj Ivan Sivec, ki se ponaša z več kot 120 knjižnimi deli, podpisal pa se je tudi pod več kot tisoč besedil za slovenske narodno-zabavne ansamble in pevske skupine. Nekatera med njimi je tudi predstavil. Slavnostni govornik župan občine Hajdina Stanislav Glažar je spomnil na nadvse pomembne številne kulturne pomnike v zgodovini Slovenije. Poudaril je, da kultura nista samo umetnost in znanost, ki bi se ju spomnili ob državnem prazniku, kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kažeta naše duhovno bogastvo in tudi tisti del našega življenja, ki je manj kulturen ali celo nekulturen in zavra- ča, spodriva in uničuje pridobljene kulturne vrednote, je še poudaril. Prejemnikom zahval in priznanja ZKD občine Hajdina se je za njihova prizadevanja na področju kulturnega ustvarjanja zahvalila tudi predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač. Zahvale za večletno delo na področju kulture so letos podelili KPD Staneta Petroviča za 100 let uspešnega dela, MoPZ PGD Hajdoše ob 40-letnici delovanja, dramski skupini KD Skor-ba ob 30-letnici delovanja, ljudskim pevcem KPD Staneta Petroviča Hajdina ob 20-letni-ci delovanja, lutkovni sekciji KPD Staneta Petroviča Hajdina za 10 let delovanja, Tereziji Filipaja za dolgoletno delo na področju kulture in Alojzu Kaisersbergerju, članu MePZ Društva žena in deklet Gere-čja vas, ki poje v zboru od njegove ustanovitve. Priznanje za izjemne dosežke na področju kulture pa je prejel ŠUS teater KD Draženci za uvrstitev na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin. V kulturnem programu letošnje osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v občim Hajdina so nastopili člani MePZ Društva žena in dekleta Gerečja vas ter učenci OŠ Hajdina, doma v Gerečjivasi. MG Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 13. februarja, med 16.00 in 17.00. Kako izbrati pravo srednjo šolo ali fakulteto? Voditeljica: Estera Korošec. V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji sodelovali tudi vi! Foto: T. Mohorko Z osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku v občini Hajdina Rokomet Sevnica »zlomila« Ormožane v 2. polčasu Stran 12 Rokomet Lokalni derbi zasluženo Gorišnici Stran 12 012014 v Sochiju Peter Prevc-fant jeklenih živcev Stran 13 Odbojka Po izredni borbi je zmaga ostala na Ptuju Stran 13 n bi ^fc Dejan Zavec »Še zdaleč nisem rekel zadnje« Stran 15 Mali nogomet Na vrhu Inox ograje Majcen in KMN Majolka Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiúiiajt¿ ßüi na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Zavrč klonil v finalu turnirja ZAVRC - SESVETE 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Težak (22.), 2:0 Golubar (43.), 3:0 Matjašič (53.), 4:0 Kresinger (69.), 5:0 A. Čeh (83.) ZAVRČ: Fink, Murko, Božak, Sambolec, Lešnik, Golubar, Matjašič, Težak, Šafaric, Smrekar, Kokol. Igrali so še: Bešenic, Brle-čic, Vaš, Fuček, A. Čeh, Kresinger, Dugolin. Trener: Viktor Trenevski. Z zmago proti hrvaškemu drugoligašu Sesvete so se nogometaši Zavrča uvrstili v finale turnirja. Beli so bili vse dni turnirja suvereni, zato so se povsem upravičeno uvrstili v finale, kjer jih je presenetljivo čakal hrvaški tretjeligaš Novigrad. Pred srečanjem s Sesvetami je na račun Zavrča letelo kar nekaj opazk, ki pa so jih Zavr-čani demantirali na najboljši možni način in s »petardo« odpravili hrvaški klub. V tem trenutku so beli pač veliko kakovostnejša ekipa, verjetno pa tudi od marsikatere hrva- ške prvoligaške ekipe. V prvem polčasu sta zadela Težak in Golubar, prvi celo z glavo, čeprav gre za najnižjega nogometaša Zavrča. V drugem delu so fantje z obronkov Haloz zadeli še trikrat. Najlepša akcija tekme je bila izvedena v 83. minuti, ko je Fuček z globinsko podajo imenitno zaposlil Kresingerja, ki je žogo ob kar treh igralcih Sesvet spravil do A. Čeha, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti za 5:0. Finale: NOVIGRAD -ZAVRC 2:0 (1:0) ZAVRČ: Bešenic, Lešnik, Murko, Kurbus, Dugolin, Brlečic, A. Čeh, Vaš, Matjašič, Fuček, Kresinger. Igrali so še: Kovačic, Težak, Golubar, Kokol, Šafaric, Božak in Smrekar. Trener: Viktor Trenevski. Zavrčani so bili pred finalnim srečanjem z domačim Novigradom v vlogi favorita, toda domači tretjeligaš se je v finale turnirja uvrstil s sijajno popotnico iz skupinskega dela, saj je remiziral s sarajevskim Željezničarjem, prema- Nogomet • Prijateljska tekma gal pa romunski Ceahlaul in Cibalio. Viktor Trenevski se je v finalu odločil za precej kombinirano ekipo, še vedno pa niso igrali poškodovani S. Čeh, Kelenc in Roškar - slednji je bil vsaj na klopi. Ambiciozni domačini so prevladovali skozi celotni obračun, Zavrčanom pa igra nikakor ni stekla. Tako so v finalu odigrali najslabšo tekmo na turnirju. Novigrad je pove-del v 30. minuti, edino pravo priložnost za slovensko ekipo pa je v tem delu igre zamudil Aleš Čeh. Slika se na terenu ni bistveno spremenila niti v nadaljevanju. Domačini so bili še naprej podjetnejši, Zavrča-ni pa so poskušali predvsem s streli od daleč, toda Smrekar in Težak nista bila uspešna. Kazen je sledila v zadnji minuti, ko je bil postavljen končni izid srečanja. Tekma je bila odigrana na igrišču z umetno travo, saj je vso noč pred finalno tekmo in tudi še v nedeljo dopoldan Vzpodbuden remi s prvoligašem ALUMINIJ - CELJE 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Ploj (48.), 1:1 Gerečnik (60.) ALUMINIJ: Murko, Rešek, To-polovec, Lonzarič, A. Medved, Letonja, Drevenšek, K. Medved, Panikvar, Podbrežnik. Igrali so še: Tetičkovič, Gerečnik, Bingo, Klobučar, Vindiš, Cesar, Kozar, Vrbanec, Grezda. Trener: Robert Pevnik. CELJE: Mujčinovič, Korošec, Vasov, Centrih, Vidmajer, Kolman, Miškič, Vrhovec, Zajc, Žurej, Jova-novič. Igrali so še: Kotnik, Žagar Knez, Borenovič, Bilali, Gobec, Jugovič, Pubgaršek, Ermenc, Ploj, Bajde. Trener: Miloš Rus. Nogometaši Aluminija so v soboto gostili prvoligaša iz Celja, ki naj bi nastopila v kompletni sestavi. Po besedah njihovega trenerja Miloša Rusa so pogrešali samo Verbiča. Pri domačih ni nastopil Robert Kurež, zaradi bolezni pa ni bilo tudi vratarja Kristjana Lipovca. Prav zaradi tega je v nadaljevanju dobil priložnost med vra-tnicami mladi Miha Tetičk-ovič, ki je delo opravil zelo dobro. Istria Winter Cup Turnir Istria Winer Cup je mlad turnir, letošnja izvedba je bila šele četrta. Kljub temu je sam turnir iz leta v leto močnejši in številčnejši. Prvi turnir leta 2011 je dobila Rijeka, ki jo sedaj uspešno vodil Slovenec Matjaž Kek. Ostali naslovi so bili v domeni tujih ekip, letos pa je presenetljivo slavil ambiciozni domači tretjeligaš. Turnir je sprva potekal v No-vigradu, kamor zadnji dve leti zahajajo Zavrčani, letos pa je poleg Novigrada potekal tudi v Umagu. Nasploh je v teh dneh v tem delu Istre na pripravah veliko ekip: Gorica, Olimpija, Cibalia, Sesvete, Buducnost, Široki Brijeg in kar nekaj ekip iz nekdanjega vzhodnega bloka Evrope. Mladi Sašo Gerečnik (Aluminij, rdeči dres) - strelec izenačujoče-ga zadetka močno deževalo. Celo na tem igrišču je na nekaterih delih bilo kar precej vode, kar je otežilo kakovostnejšo predstavo. Zavrč je tako na turnirju osvojil 2. mesto, in če bodo beli pridobljene izkušnje unovčili tudi v prvenstvu, potem je bistvo pripravljalnih tekem doseženo. Tadej Podvršek Igra v prvem polčasu je bila enakovredna. Igralci obeh moštev so se močno trudili, veliko tekli, vendar je vse minilo brez pravega zaključka. Domačini so v sami igri delovali bolj organizirano in kombinatorno, česar pri prvo-ligaših iz Celja ni bilo opaziti. Očitno jim je v tem trenutku pomembnejši tek, v ekipi pa imajo tudi več novincev, ki se še niso povsem stopili z ekipo. Prvo priložnost so imeli domači v 27. minuti, ko je Klemen Medved z desne strani podal na drugo stran do Pa-nikvarja, vendar ta ni najbolje zadel žoge. Na začetku drugega polčasa so takoj povedli gostje: iz bližine je vratarja Murka matiral Alen Ploj, ki so ga v Celje posodili Mariborčani. Toda Ki-dričani so hitro odgovorili in v 60. minuti izenačili. Do žoge je prišel mladi Sašo Gerečnik in z dobrih dvajsetih metrov močno udaril po žogi, ki je končala za hrbtom vratarja Kotnika. Celjani so morda podzavestno podcenili mlade Kidri-čane, ki jih je v tem delu igralo sedem, vsekakor pa so si naredili medvedjo uslugo. Igra gostov brez prave vsebine je bila voda na mlin domačim, ki so igrali po svojih močeh. Tako je remi najbolj pravičen izid. Danilo Klajnšek Nogomet • Sandi Čeh, Zavrč »To je sezona Zavrča« Foto: Črtomir Goznik Sandi Čeh: »Se vedno imam težave s poškodbo kolena, ki sem jo staknil v nepravem trenutku, na pripravljalni tekmi z Zagrebom pred odhodom na priprave.« Nogometaši Zavrča počasi končujejo 12-dnevne priprave ob morju. Tudi letos so bili beli v Novigradu, ki postaja njihova tradicionalna baza. Zavrč je uspešno nastopil na turnirju Istria Winter Cup, čeprav na njem niso nastopili vsi nogometaši. Trije igralci -S. Čeh, Kelenc in Roškar - so zaradi poškodb ves čas vadili po posebnem programu. Kapetan ekipe Sandi Čeh je poškodovan najdlje, zato se je iz Novigrada dnevno vozil na dodatne terapije v Izolo. Na srečo je stanje iz dneva v dan boljše. Kako potekajo priprave v Novigradu? S. Čeh: »Priprave potekajo po vnaprej začrtanih planih. Po začetnih težavah z vremenom se je zdaj tudi to izboljšalo in pogoji za treninge ter tekme so odlični. Sicer treniramo na naravni in umetni travi, kombiniramo pa tudi s fitnesom in tekom. Gostoljubje in okolje, v katerem bivamo, je odlično, organizacija pa zadovoljiva.« Kašno je vzdušje v ekipi glede na to, da ste že nekaj časa zdoma? S. Čeh: »Vzdušje v ekipi je dobro in počutimo se kot doma. Predvsem bi omenil, da so se novinci odlično priključili ekipi in to je eden izmed ciljev priprav, ki smo ga več kot izpolnili.« Zavrč je igral v finalu turnirja, kar je lep uspeh. Je forma že prava? S. Čeh: »Vsekakor je cilj vsakega tekmovanja dober končen rezultat, čeprav ne za vsako ceno. Mislim, da smo na pripravah pod vodstvom trenerjev dobro oddelali vse aktivnosti in odigrane tekme ter pokazali zrelost in homogenost ekipe. Na turnirju smo bili med favoriti in mislim, da smo to tudi upravičili. Viden je napredek iz tekme v tekmo, pokazali smo neko konstantnost in osnovo, zdaj je potrebno le še dvigovanje in tempiranje forme.« Kako si s soigralci krajšate prosti čas? S. Čeh: »Veliko prostega časa igralci namenimo počitku in regeneraciji, preostanek pa zapolnimo s kartanjem, igranjem video igric in gledanjem televizije.« Kašno je trenutno stanje poškodovanih igralcev? S. Čeh: »Sam imam še vedno težave s poškodbo kolena, ki sem jo staknil v nepravem trenutku, na pripravljalni tekmi z Zagrebom pred odhodom na priprave. Po navodilih zdravniške službe moram mirovati še nekaj dni. Če se stanje stabilizira, bom začel počasi trenirati po posebnem programu. Poškodba Kelen-ca in Roškarja gre na bolje in mislim, da bosta v nekaj dneh pripravljena za polne napore.« Lahko Zavrč tudi spomladi nadaljuje z odličnimi igrami, s katerimi je razveseljeval jeseni? S. Čeh: »Zagotovo je to sezona Zavrča. V prvem delu sezone smo si pripravili odlično pozicijo, da lahko v drugem delu napademo sam vrh in dokončamo to, kar smo začeli v jeseni. Tako bomo igralci s strokovnim štabom na čelu naredili vse, da bo drugi del sezone še na višjem nivoju in na koncu dosežemo zastavljen cilj.« Tadej Podvršek 12 Štajerski Šport torek m 11. februarja 2Q14 Rokomet m 1. A SRL (m) Sevnica »zlomila« Ormožane v 2. polčasu Sevnica - Jeruzalem 32:25 (15:14) SEVNICA: Bratanovič (11 obramb), Božič (1 obramba); Flajs 5, Dražetič 3, Gorenjak 4, Brečko, Djurdjevic 7 (2), Ošlovnik, No-však, Grušovnik 1, Brilej 2, Bezgo-všek 4, Fižuleto, Gjerek 6. Trener: Iztok Godec JERUZALEM: Žuran (7 obramb), Belec (1 obramba), T. Cvetko (2 obrambi); Poznič 2, Putarek, Bogadi 2, Radujkovic 7, Čudič 6 (6), Gregorc 1, Mavrič, Šišmanovič 2, Mesaric 1, Rajšp 1, Peček 3, Kirič. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Sevnica 2/2; Jeruzalem 7/6. IZKLJUČITVE: Sevnica 6; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Žan Gje-rek (Sevnica). 1. NLB leasing liga REZULTATI 19. KROGA: Sev- nica - Jeruzalem Ormož 32:25 (15:14), Slovan - Sviš 26:S0 (15:30), Krško - Celje Pivovarna Laško 26:S6 (12:20), Ribnica Riko hiše - Krka S0:21 (1S:9), Is- trabenz plini Izola Trimo Trebnje 20:22 (9:7), Maribor Branik - Slo- van 42:26 (20:14), Sviš - Gore- nje 28:38 (14:19) 1. GORENJE VELENJE 20 19 0 1 SS 2. CELJE PIVO. LAŠKO 20 1S 0 2 S6 3. MARIBOR BRANIK 20 15 S 2 SS 4. RIBNICA RIKO H. 20 12 2 6 26 5. TRIMO TREBNJE 20 9 2 9 20 6. KRKA 20 7 2 11 16 7. JERUZ. ORMOŽ 20 S 0 12 16 8. SEVNICA 20 7 1 12 1S 9. SLOVAN 20 6 0 14 12 10. I. PLINI IZOLA 20 s 1 14 11 11. SVIŠ 20 S 2 15 S 12. KRŠKO 20 2 4 14 S Foto: Črtomir Goznik Oslabljeni rokometaši Ormoža (na fotografiji Siniša Radujkovič) niso uspeli presenetiti v Sevnici. Ormožani so v Sevnico odšli v upanju po zmagi in novih pomembnih točkah, čeprav je imel skozi celoten teden trener Saša Prapotnik velike težave s poškodovanimi in obolelimi igralci. Na koncu so vsi ormoški fantje stisnili zobe in zaigrali. Bolje so tekmo začeli gostitelji, ki so trikrat vodili za tri zadetke (6:3, 7:4, 8:5). Gostom iz Prlekije na tekmi niti enkrat ni uspelo povesti, nazadnje je izid na 14:14 izenačil Siniša Radujkovic, sicer daleč najboljši posameznik v dresu Jeruzalema. Nato je sledil neverjetni mrk Jeruzalema, v katerem je Sevnici uspel delni izid 11:1 in prevzem vodstva s 25:15. Ormožani so v dvanajstih minutah 2. polčasa le enkrat zatresli sevniško mrežo - to je uspelo krožnemu napadalcu Danijelu Mesaricu. Predvsem smo pogrešali zadetke iz igre Bojana Čudiča, prvega strelca lige. Po visokem vodstvu je bil zmagovalec odločen in Sevnica je rutinirano pripeljala tekmo do zmage. Rokometaše Jeruzalema so kljub porazu do konca tekme vztrajno in glasno spodbujali zvesti Ormožani. Prav njihova pomoč bo še kako potrebna na tekmi 21. kroga, ko v petek, 14. 2., ob 19.30 na Hardeku gostuje Izola. Razplet zadnjih dveh krogov bo dal odgovor o potnikih v Ligo za prvaka. Za zdaj je znanih pet ekip: Gore- nje, Celje PL, Maribor, Ribnica Riko hiše in Trimo Trebnje. Kdo bo zadnji, šesti udeleženec Lige za prvaka? Jeruzalem čaka domača tekma proti Izoli in gostovanje pri Krškem. Novomeška Krka najprej gostuje pri Slovanu v Ljubljani in nato v Novem mestu gosti vodilno Gorenje. Tudi Sevnica še računa na uvrstitev med prvih šest: v Sevnico prihaja Ribnica in nato sledi še gostovanje pri Izoli. Mogočih je veliko razpletov in upati je, da bo Ormožanom uspela uvrstitev v Ligo za prvaka, saj bo letos boj za obstanek v ligi neizprosen in izenačen kot že dolgo ne. ku Namizni tenis m 1. SNTL (m) Zapletena situacija pri vrhu V 1. namizno teniški ligi se nam letos obeta zelo zanimiv zaključek prvenstva. Za razliko od prejšnjih let se tokrat za naslov ne potegujeta izključno ekipi Zavarovalnice Maribor in Keme, ampak se je v boj vmešala še novomeška Krka. Ta je v tem krogu prepričljivo ugnala ekipo iz Puconcev in se zavihtela na 2. mesto. Mariborska zasedba, na čelu z Gregorjem Zafoštnikom in Maticem Slodejem, ima sedaj pred tekmecema dve točki prednosti, kar je v izenačeni konkurenci pomembna prednost, nikakor pa še ni odločilna. REZULTATI 12. KROGA: Le- trika - Ptuj 5:1, Kema Puconci II - Zavarovalnica Maribor 1:5, Mengeš - Tempo Velenje 3:5, Olimpija - Ilirija 0:5, Krka - Kema Puconci 5:2. 1. ZAVAROVALNICA MARIBOR12 11 1 22 2. KEMA PUCONCI I 12 10 2 20 3. KRKA 12 10 2 20 4. LETRIKA 12 7 5 14 5. I LIRIJA 12 7 5 14 6. TEMPO VELENJE 7. MENGEŠ 8. KEMA PUCONCI II 9. OLIMPIJA 10. PTUJ 12 6 6 12 12 6 7 10 12 S 9 6 12 1 11 2 12 0 12 0 LETRIKA - PTUJ 5:1 Pejakič - Šegula 1:3, L. Peršo-lja - Cvetič 3:0, K. Peršolja - Masten Toplak 3:0, L. Peršolja - Šegula 3:1, Pejakič - Masten Toplak 3:0, K. Peršolja - Cvetič 3:0. Mladi igralci Ptuja so tokrat gostovali v Vrtojbi, pri domači Letriki, ki se še bori za 4. mesto, ki vodi v končnico za prvaka. Domačini so pričakovano slavili, a tokrat izid ni bil 5:0, ampak je prvo letošnjo posamično točko za ptujske mlajše kadete osvojil 12-letni Marsel Šegula. Ta je v uvodnem dvoboju ugnal tri leta starejšega Davorja Pe-jakiča, rezultat je bil 12:10, 11:7, 12:10. Poleg Marsela sta v ekipi Ptuja tokrat nastopila še Jernej Masten Toplak in Gašper Cvetič JM Foto: Črtomir Goznik Marsel Šegula je osvojil prvo posamično točko za NTK Ptuj. Rokomet m l. B SRL (m) Gorišnici zasluženo še drugi lokalni derbi Moškanjci Gorišni-ca - Velika Nedelja Carrera Optyl 38:25 (20:10) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bratuša, Mendaš, Zorli 3, Kovač 4 (1), M. Bedrač 4. Balas 5, Valenko 5, Marušič 11 (3), Kraner, Luka-ček 1, Horbat, Tement, Škorc, Fir-bas 5, A. Preac, T. Bedrač. Trener: Sebastjan Oblak. VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 5, Kaučič 1, Bom-bek 4 (1), Hanželič, Bezjak 1, Ve-selko 4, Praprotnik, Štefičar 3, T. Preac, Špindler, Dokša, Lorenčič, Cimerman 3, Majcen 3, Šerod. Trener: Bojan Munda. IZKLJUČITVE: Moškanjci - Go-rišnica 8, Velika Nedelja Carrera Optyl 8. SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 5 (4), Velika Nedelja Carrera Optyl 2(1). Tudi drugi del prvenstva so rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice začeli z zmago proti sosedom iz Velike Nedelje. Vzdušje v dvorani je bilo pravo rokometno, saj sta želeli v lokalnem obračunu obe ekipi zmagati. Gostje so iskali možnost za svojo drugo zmago v prvenstvu, ki bi jim izboljšala možnosti za obstanek, vendar so Gorišničani še enkrat dokazali, da zmaga na začetku ni bila slučajnost. Od besede derbi na koncu «I^ÄSiJH " 'iiÉï.îrif'sjf'Siii 'I ¡í S3HÉÜ mai " ,-««!:;iHiU'vn ri SsHiiiíuii"'-" í s igiliii u ¡a.üiií' i»;;:;;.')!' íiífiSS ttiiSM ■H ■MI!!!»! Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Moškanjcev Gorišnice in Velike Nedelje Carrere Optyl so se borili za vsako žogo, veliko uspešnejši pa so bili domačini (v temnih dresih). ni ostalo veliko: domačini so bili maksimalno pripravljeni na to srečanje, kar se je videlo že od uvodnih minut dalje. Strnili so vrste v obrambi ter kaznovali goste za vsako napako. To se je pokazalo s hitrim vodstvom 8:3. Številne tehnične napake Nedeljanov so domači izkoriščali in dosegli veliko t. i. lahkih zadetkov. S takšno igro so odšli na odmor z visoko prednostjo desetih zadetkov. To je bil praktično nedosegljiv zaostanek za go- ste in o končnem zmagovalcu dvomov ni bilo več. Gostje tudi na začetku drugega dela nikakor niso zmogli sestaviti igre, da bi lahko znižali zaostanek. Njihova igra se je praktično razpadla, saj so domači v 40. minuti vodili že +16, 28:12. To je bil rezultat, ki je domačemu trenerju omogočal številne menjave, s katerimi je ponudil priložnost vsem igralcem, tudi tistim, ki drugače igrajo manj. Vseeno so mladeniči ohranili visoko prednost. Na koncu jih je nagradilo občinstvo in še posebej koranti iz Formina, sicer zvesti spremljevalci domačega kluba. Proti sosedom so zmage posebej sladke, porazi pa boleči ... Ne glede na pomembnost srečanja pa gredo vsa priznanja vsem obiskovalcem, saj je bilo vse na pravem športnem nivoju. Naj bo tako tudi v nadaljevanju, ko bo v 11 krogih še dovolj časa za dokazovanje. Danilo Klajnšek Loka boljša tudi v drugo: Loka 2012 -Drava Ptuj 27:24 (14:11) DRAVA PTUJ: Gerčar, Janžeko-vič 2, Verdenik 4, Maroh 1, Požar 1, Fridrih 1, Bedenik, Pukšič 5, Je-renec 4, Lesjak 2, Bezjak 4, Grm, Ferk, Lukežič. Trener: Uroš Šerbec Ekipa Loke 2012 je še drugič v tej sezoni ukanila ekipo Drave, Ptujčanom pa ostaja upanje za vnaprej, saj so tokrat pustili dober vtis. Že pred začetkom prvenstva so Škofjeločani veljali za ene izmed favoritov lige, s svojimi igrami pa to le še potrjujejo. Drava je na Gorenjsko odpotoval v zelo okrnjeni zasedbi, saj so zaradi bolezni in poškodb manjkali Žuran, Silovšek, Toš, Reisman, Bračič, Sabo in Čeh. Obenem je poškodovan igral tudi Maroh, v drugem delu pa se je težje poškodoval še Verdenik . Kljub temu se je preostanek ekipe boril po najboljših močeh, toda kaj več od častnega poraza modrim ni uspelo iztržiti. Gostje so začeli izjemno in v 6. minuti povedli 0:4, vodili so tudi 1:5. Veliko je k ugodnemu izidu prispeval vratar Gerčar, ki je pridno zbiral obrambe, nato pa je njihova prednost počasi začela kopneti. Domačini so začeli zabijati, obramba ptujske ekipa pa je prejela nekaj prepoceni zadetkov. V sami končnici prvega dela je na parketu zagospodarila domača vrsta in na odmor odšla s prednostjo treh zadetkov. V uvodu nadaljevanja se je poškodoval Verdenik, ki je zelo dobro odigral v prvem delu. S tem je trener Uroš Šerbec izgubil še enega igralca v rotaciji in breme je tako padlo na druge igralce. Ti so se seveda bolj utrudili, kar so domačini izkoristili. Drava se v drugem delu kljub dobri in borbeni predstavi ni približala na manj kot tri zadetke, ob koncu pa je bilo 27:24 za ekipo Loke. Kljub porazu lahko ima ekipa Drave več kot dovolj razlogov za zadovoljstvo, saj je mlada ekipa pokazala željo in pravi pristop, le naključja v obliki poškodb in bolezni pa so bila vzrok temu, da že na prvem srečanju nadaljevanja prvenstva niso modri favorizirani ekipi Loke odščipnili kake točke. tp 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Mo- škanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 38:25, Loka 2012 - Drava Ptuj 27:24, Mokerc Ig -Šmartno 22:26, Grosuplje - Radeče Mik Celje 28:28, Dobova -Slovenj Gradec 17:25, Dol TKI Hrastnik - Damahaus Cerklje 30:26 1. SLOVENJ GRADEC 12 11 0 1 22 2. LOKA 2012 12 9 0 3 18 3. DOBOVA 12 9 0 3 18 4. ŠMARTNO 12 7 1 4 15 5. DAMA. CERKLJE 12 6 1 5 13 6. DOL TKI HRASTNIK 12 6 1 5 13 7. MOŠKANJCI - GOR. 12 6 1 5 13 8. DRAVA 12 4 2 6 10 9. RADEČE MIK CELJE12 4 0 8 8 10. GROSUPLJE 12 3 0 9 6 11. MOKERC IG 12 3 0 9 6 12. VELIKA NEDELJA 12 1 0 11 2 Znanje je največji kapital mladih Izobraževanje ima v današnjem času izredno pomembno vlogo. Znanje, ki ga pridobimo v času šolanja, nam ostane za vse življenje, je dobra popotnica za naprej in je največji kapital mladih. Ti ga morajo v čim večji meri osvojiti sami, takrat je rezultat najslajši in ima tudi največji učinek. Šolanje že nekaj časa ni več zgolj prenašanje znanja od učitelja na učenca, pač pa je vse bolj v ospredju praktično znanje in sposobnosti, do katerih mladi pridejo z lastno radovednostjo in ve-doželjnostjo. V dneh, ki sledijo, bodo na informativnih dnevih za vpis v novo šolsko in študijsko leto svoja vrata odprli mnogi srednje- in visokošolski zavodi ter univerze. Vsak po svoje bodo mlade skušali prepričati k vpisu na njihovo institucijo. Osnovnošolci, ki letos zaključujejo osnovno šolanje, imajo tako v naši bližnji okolici kot tudi povsod po državi na voljo pestro paleto srednješolskih programov. O nadaljnjem šolanju se bodo v prihodnjih dneh in tednih odločali tudi maturantje in dijaki zaključnih letnikov. Odločitev mora biti premišljena, naj bo v največji meri sprejeta na podlagi vaših želja. Naj vam šolanje predstavlja nov življenjski izziv in korak na vaši poti do želenega poklica in kasnejše zaposlitve. Ni namreč zanemarljivo, kaj boste počeli vse svoje življenje. Čeprav morda obstaja vsesplošno prepričanje, da ni pomembno, na kateri smeri se nekdo izobražuje, ker morda kasneje najde službo na povsem drugem področju, je prav, da se mladi šolajo na smereh, ki jih zanimajo. Samo če bodo v poklicu, za katerega se izobražujejo, uživali, lahko pričakujemo dober, kakovosten in konkurenčen kader, ki bo našo družbo uspešno peljal v smeri razvoja. Vloga staršev, učiteljev in drugih naj bo usmerjevalna in v smislu podpore, mladi pa naj svoje odločitve sprejemajo sami. Patricija Kovačec, urednica priloge Kolofon Urednica priloge: Patricija Kovačec Fotografije: Črtomir Goznik, Martin Ozmec in Mojca Zemljarič Avtorji prispevkov: Majda Goznik, Martin Ozmec, Mojca Zemljarič in Patricija Kovačec o O > O w o Pri izbiri poklica prisluhnite sebi Na uradu za delo v Ptuju se je v letu 2013 znižala stopnja brezposelnosti s 13,6 %, kar je bilo v začetku leta tudi slovensko povprečje, na 11,5 % v novembru, kar je bistveno nižje od slovenskega povprečja. V lanskem letu so bili na območju Podravja najbolj iskani poklici s področja kovinarstva, gradbeništva, elektrotehnike in informatike. Po besedah Mirana Murka iz Urada za delo Ptuj delodajalci poleg določene izobrazbe pričakujejo tudi znanje tujih jezikov. Odgovore na naša vprašanja sta poleg Murka pripravila še Smiljana Černezl Hrastar in Tomaž Žirovnik. Kakšen je vaš nasvet mladim, ki se odločajo o nadaljnji strokovni izobrazbi? »Vsekakor je prva odločitev za poklic po končani osnovni šoli pomembna, ni pa enkratna in dokončna. Poklic ni več nekaj statičnega, nekateri poklici izginjajo in nastajajo novi, gre za prilagajanje novim razmeram. Zato je ob načrtovanju izobraževalne in poklicne poti pomembna aktivnost posameznika, seveda ob pomoči staršev, učiteljev, svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol, pa tudi poklicnih svetoval- cev Zavoda za zaposlovanje. Tako bolje spozna sebe, svoje želje, sposobnosti, znanja, delovne in učne navade, osebnostne lastnosti, pridobi si informacije o izobraževalnih programih in spremlja informacije o trgu dela. Pomembno pa je razlikovati med izobrazbo in poklicem. Izobrazbo pridobimo z uspešno končanim izobraževanjem, šolanjem, v procesu katerega pridobimo določena znanja in veščine, ki nam omogočajo opravljanje dela na več poklicnih področjih. Poklic pa predstavlja dela in naloge, ki jih lahko opravlja ena oseba. Pred vstopom v izobraževanje je treba premisliti o področju dela, ki bi ga radi opravljali.« Kateri poklici so bili lani na območju Podravja najbolj iskani? »Na območju Podravja je bilo največ povpraševanja po poklicih na področju kovinarstva, gradbeništva, elektrotehnike, informatike, zdravstva, poslovanja, mehanike ter gostinstva in ži-vilstva. Pa tudi na področju mednarodnega prometa, na področju izobraževanja pa v glavnem po strokovnjakih za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.« Za katerimi poklici pa je bilo povpraševanje najmanjše? »Najmanj povpraševanja je bilo po poklicih v tekstilni stroki, živilski stroki, predvsem v slaščičarstvu, v administraciji in upravi. Večji del objav prostih delovnih mest je sicer za dela v tujini, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici, zato delodajalci praviloma od kandidatov pričaku- jejo tudi znanje tujih jezikov: nemščine, ruščine in angleščine. Ne glede na trenutno situacijo je pri odločanju za poklic in izobraževanje zelo pomembno prisluhniti sebi. Le če izberemo nekaj, kar nam je blizu in imamo radi, bomo lahko uspešni in zadovoljni pri delu.« Kakšna so vaša pričakovanja na področju zaposlovanja glede na dejstvo, da je v večjem delu Evrope recesije že konec in da se gospodarstvo počasi spet oživlja? »Pričakujemo, da bo brezposelnost počasi upadala, število zaposlitev pa bo v povečanju predvsem glede na potrebe v gradbeništvu in s tem povezane vse kasnejše veje gospodarstva in storitvenih dejavnosti. Zaposlovanje bo še naprej v okviru fleksibilnih oblik zaposlitve, projektnih zaposlitev, zaposlitev za določen čas, kar je posledica zaostrenih pogojev gospodarstva in poslovne negotovosti, ko delodajalci najemajo delavce le za krajša obdobja, za katera imajo zagotovljen posel. V letu 2013 je bilo čez 80 % zaposlitev za določen čas. Še naprej bo veliko strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, tako na ravni kot vsebini izobrazbe. V skladu s tem bomo na Zavodu še naprej spodbujali brezposelne osebe k usposabljanju za dela, kjer obstaja deficit v ponudbi. Vedno bolj ugotavljamo, da zaposlitev dobijo osebe, ki so se pripravljene prilagoditi razmeram na trgu dela, pogojem dela, terenu, delu na več lokacijah in za določen čas. Kakor se bo stopnja brezposelnosti v prihodnjih letih manjšala, pa bodo ostajale specifične ciljne skupine brezposelnih oseb, ki niso neposredno zaposljive zaradi različnih omejitev in bo treba v okviru gospodarstva predvideti in razvijati tudi drugačne oblike zaposlovanja, ki bodo omogočale aktivno vključitev v delo tudi za te skupine. Ena teh je tudi socialno podjetništvo«. Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI? VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 14. IN 15. 2. 2014 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! Če želite, da bi bil vaš srednjeSolec uspešen, ga vpišite v Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru Razpisujemo: - 80 prostih mest za dekleta - 30 prostih mest za fante Spletna stran: www.d-lizjan.mb.edus.si Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 14. 2. 2014, od 8. do 18. ure, in v soboto, 15. 2. 2014, od 8. do 12. ure na Titovi cesti 24 a v Mariboru. LIZIKA, TO BO MOJ DIJAŠKI DOM! zaščita osebna varovalna oprema DIJAKI IN ŠTUDENTI oblecite se za šolske vaje in prakso PO DOSTOPNIH CENAH Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro GEPS Piran ELEKTRO IN POMORSKA ŠOLA^/^ DIJAŠKI DOM Bolniška 11 -----V neposredni bližini šole 6330 Piran s prekrasnim razgledom na morje. Srednješolski program: PLOVBNI TEHNIK edini pomorski program v Sloveniji z mednarodno priznanim spričevalom Te zanima poklic pomorščaka? Bi rad postal/a kapitan/ka ali častnik/ica krova? Bi rad delal na potniški ali tovorni ladji, v marini? To sploh ni problem, č e se vpišeš na POMORSKO ŠOLO v Portorožu. Po uspešno končanem 4-letnem šolanju lahko nadaljuješ šolanje na fakulteti ali se zaposliš v pomorstvu. Vabljeni bodoči dijaki in dijakinje v Portorož na informativni dan, ki bo v petek, 14. 2. 2014, ob 9. in 15. uri. ter v soboto, 15. 2. 2014, ob 9. uri. www.geps.si. info-pomorska@geps.si. tel. 05 6713 241, 05 6713 491 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega te lika GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER Dragi bodoči dijaki in dijakinje, Gimnazija Ljutomer je razpoznavna šola v slovenskem merilu in ena izmed tistih, ki dijakom ne ponuja zgolj formalnega znanja, ampak jim z dodatnimi aktivnostmi pomaga pridobivati izkušnje ter razvijati sposobnosti in veščine, potrebne za nadaljnje izobraževanje. V šolskem letu 2014/2015 bomo izvajali štiri gimnazijske in dva oddelka programa predšolske vzgoje. Mlade, ki se odločajo za GFML, najbolj pritegne veliko število različnih dejavnostih: tekmovanja na vseh predmetnih področjih, glasbeno in likovno ustvarjanje, gledališka in novinarska dejavnost, slovenska in angleška debata, bralna značka, prostovoljno delo, tabori in mednarodne izmenjave v okviru projektov (npr. COMENIUS, Model evropskega parlamenta), raziskovalne naloge, športna tekmovanja, pestra izbira tujih jezikov (npr. španščine, francoščine), različne ekskurzije, terenski projekti in na koncu seveda maturantski izlet. Zavedamo se, da za marsikatero družino plačilo ekskurzij predstavlja velik strošek, zato so od šolskega leta 2013/14 obvezne ekskurzije brezplačne za vse dijake. Program predšolske vzgoje dodatno popestrijo projekti, v katerih se dijaki preizkušajo v lutkarstvu, plesni in glasbeni ustvarjalnosti in na drugih umetniških področjih. Profesorji, ki na šoli poučujejo, so zelo aktivni pri motiviranju 23 22 21 20 IS IS 17 199S / / P f GfML državno povprecjc 1997 1999 2001 Z 003 2005 2007 2009 2011 201) Doseženo povprečno število točk na splošni maturi in usmerjanju mladih, hkrati pa izjemno strokovni in s svojim dodatnim znanjem in izkušnjami, tudi iz tujine, nudijo dijakom veliko. Šola je izjemno dobro opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, laboratoriji in vajalnicami, pouk pa velikokrat poteka tudi multimedijsko. Smo ena izmed izbranih slovenskih šol, ki v tem šolskem letu poskusno sodeluje v projektu uvajanja uporabe računalniških tablic pri pouku. Za informiranje dijakov in staršev uporabljamo različne sodobne načine od sodobne spletne strani, elektronske pošte ipd... Prav tako se prilagajamo dijakom, ki imajo poleg šolskih še druge obveznosti oziroma se udejstvujejo na drugih športno-kulturnih področjih (statusi). Uvedli smo tudi nivojski pouk (osnovna in poudarjena raven) pri tujih jezikih (angleščina, nemščina) in matematiki, ki odlično dopolnjuje in nadgradi ali pa pomaga počasneje oziroma enostavneje in z dodatno razlago usvojiti učne vsebine; na tak način teče tudi priprava na maturo v četrtem letniku. V tretjem letniku pa ponujamo še dodatne ure naravoslovja, ki so namenjene raziskovalnemu delu dijakov. Na šoli izvajamo tudi program DSD (Deutsche Sprachdiplom), ki dijakom omogoča nadaljevanje šolanja v tujini oz. večje možnosti zaposlitve v nemško govorečih deželah. Smo tudi umetniško in športno aktivni: pri nas delujejo pevski zbor, gledališka, filmska, radijska in televizijska dejavnost, vsako leto sestavimo ekipe za specifične športne panoge (nogomet, odbojka, rokomet ...), likovniki večkrat poslikajo šolske hodnike, dijake navdušuje tradicionalni kulturni maraton, preko katerega širimo svoj izobraževalno in kulturno naravnan ustvarjalni duh v širše okolje. Na tradicionalnih Miklošičevih dnevih gostimo vedno veliko strokovnjakov in drugih gostov iz Slovenije in tujine. Vsakoletni mednarodni debatni turnir, poleg stalnih evropskih udeležencev, privabi tudi goste s širnega sveta (npr. Korejce, Američane, Katarce). Prav tako smo že vrsto let gostitelji raznih mednarodnih izmenjav in srečanj. Vse to in še več pridno beležimo na lastnem spletnem portalu www.gfml.si, kjer vas čaka bogat multimedijski center s številnimi reportažami o delu ter utripu naše šole. Ponašamo se tudi s sodobno telovadnico in polno založeno šolsko knjižnico. V šolskem letu 2013/2014 smo poleg velikega nabora knjig v učbeniškem skladu uvedli nabavo delovnih zvezkov in učbenikov vsem dijakom prvega letnika, ki jih ni v učbeniškem skladu. V naslednjih šolskih letih, bomo to postopoma nadaljevali v višje letnike. Tako smo omogočili staršem nižje cene in obročno plačevanje preko klasičnih ali elektronskih položnic, saj že Število zlatih maturantov na splošni maturi dolgo nimamo na šoli gotovinskega poslovanja. Dijakom je na voljo še prostorna jedilnica oz. večnamenski prostor, imamo namreč dobro urejen sistem malice, kjer lahko dijaki izbirajo celo med dvema oz. tremi jedilniki. Prav tako nudimo urejen garderobni prostor, t. i. »dijaška soba«, ki je opremljena z računalniki, televizijo in drugo zabavno elektroniko pa je namenjena medsebojnemu druženju in nemotenemu delovanju dijaške skupnosti. Na podlagi večletnih bogatih izkušenj z izvajanjem »evropskih oddelkov« je program gimnazije dodatno obogaten in s tem še bolj pisan na kožo dijakom. Značilnosti evropskih vsebin so naslednje: pri pouku je poudarjena evropska dimenzija, pri predmetih sodelujejo naravni govorci tujih jezikov, dijaki se vključujejo v programe mednarodnega sodelovanja, delo je zasnovano projektno in interdisciplinarno ter z evropsko oz. globalno tematiko. Že ustaljeni projektni dnevi se izvajajo v obeh - v gimnazijskem in v programu predšol- ske vzgoje, ki je že prenovljen z različnimi strokovnimi moduli. Poudarek je na medpredme-tnih povezavah in timskem poučevanju. V okviru projektnih dnevov pouk poteka tudi izven šole, več je raziskovanja in eksperimentiranja ter navsezadnje druženja s sošolci. V preteklem šolskem letu smo praznovali zavidljivo 50-letni-co šole in 200-letnico Miklošičevega rojstva, ki smo ju primerno obeležili s številnimi slavnostnimi prireditvami ter srečanji z raznimi zanimivimi in znanimi gosti, ki so gimnaziji namenili pohvalne besede in lepe misli. Na GFML torej šolski čas spretno načrtujemo in racionalno izrabimo. Naš cilj je, da pri dijakih razvijamo njihove talente in sposobnosti ter da tako pridobijo čim več znanja in izkušenj. Dobro opravljeno delo pa žanje mnoge uspehe, ki se ne odražajo le v dobrih dosežkih na maturi, temveč se kažejo tudi v doseženih odličjih na raznih tekmovanjih. Trdo delo in doseženi uspehi pa vedno prinesejo tako zaželene in zaslužene počitnice. ZAKAJ K NAM? ŠOLA PO MERI DIJAKA * individualni pristop * nivojskost * sodobna učna tehnologija * uporaba tabličnih računalnikov pri pouku - učbeniki za vse dijake * brezplačne obvezne ekskurzije ŠOLA PRILOŽNOSTI - uspešno opravljena matura - odlični dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjih * sodelovanje na natečajih * izbirnost predmetov in vsebin - projektni pristop * nemška jezikovna diploma (DSD) 50LA POVEZOVANJA * povezovanje z lokalnim okoljem * humanitarna dejavnost - narodne in mednarodne izmenjave * sodelovanje z znanstveniki in znanstvenimi institucijami - naravni govorci pri tujih jezikih * kulturno-umetniško in športno udejstvovanje Informativni dan Športna dvorana SlC Ljutomer GIMNAZIJSKI PROGRAM PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Petek, 14. februar, 9.00 in 15.00 Petek, 14. februar, 10.30 in 16.00 Sobota, 15. februar, 9.00 Sobota, 15. februar, 10.00 GIMNAZIJA velik nabor izbirnih predmetov (tuji jeziki, naravoslovje, umetniške in evropske vsebine) pouk matematike in tujih jezikov na dveh ravneh bogat izbor obveznih izbirnih vsebin, narodnih in mednarodnih izmenjav po ustvarjalnih 4 letih dijaki zaključijo program z nadpovprečnim uspehom na maturi / PREDŠOLSKA VZGOJA 15 let izkušenj in izpopolnjen program ■ široka mreža vrtcev in odlično sodelovanje dijaki lahko uspešno nadaljujejo Študij po zaključku mature izjemni uspehi na maturi pester nabor ekskurzij ■ širok spekter obšalskih dejavnosti projektne povezave, timsko učenje šola, ki služi kot primer dobre prakse za strokovne module kvalitetno mentorstvo pri projektih vodi do uspehov dijakov na tekmovanjih,natečajih sodobna multimedijska in infomacijsko-komunikacijska podpora široka paleta kulturno-umetniških vsebin ter dejavnosti (zbor, gledališče, glasba ..,) organizirani šolski prevozi npj * • Vriv/ rJnjfM | \ 7» f C 1 ilMmflE Plačana objava GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega te lika O H-J O > O o Vodilna institucija na področju izobraževanja odraslih Ljudska univerza Ptuj je v lokalnem okolju že vrsto let prepoznana kot vodilni akter na področju izobraževanja odraslih. »Dosti nas je, ki ponujamo enake ali podobne izobraževalne programe, pa vendar je vsaka ustanova zase nekaj posebnega,« pove v. d. direktorice LU Ptuj Mojca Volk. Tokrat se niso predstavili sami, ampak so za opis uporabili prijazne besede ene izmed njihovih udeleženk. Takole pravi: »Spoštovani ljudje, ki sestavljate duh Ljudske univerze Ptuj! Vesela sem, da sem se vpisala v Predšolsko vzgojo pri vas, saj mi vaš način dela ustreza. Ste načelni, kakovostni, organizacijsko zelo usklajeni ... in povrhu vsega še prijazni. Ne dvomim v vašo LJUDSKA UNIVERZA PTUJ MiSUKliOl «»Ptuj ( J « 02 749 21 50 MMttAfcffUlJj! ■ hiptujosoi.net iyww,cvi>iriSH>ri»sf .ii .M A» TUJI JEZIKI 40 - urni intenzivni tečaji NEMŠČINE in ANGLEŠČINE za začetnike cena: 99 EUR prijave: bernarda.kvas@lu-ptui.s 02 749 21 58 RAČUNALNIŠTVO ZA ZAČETNIKE 30 - urni tečaj OSNOV RAČUNALNIŠTVA cena: 89 EUR prijave: dusan.silak@lu-ptui.si 02 749 21 51 I*LUP Foto: Črtomir Goznik Kolektiv Ljudske univerze Ptuj zgodbo o uspehu, saj izpolnjujete vse zahteve nas, zelo zahtevnih dijakov in študentov. Srečna sem, da sem del tega. Hvala!« Kot svojo posebnost izpostavljajo spremljevalne aktivnosti, ki so udeležencem na voljo brezplačno. Udeleženec, ki se želi izobraževati na Ljudski univerzi Ptuj, ima na voljo celotno vertikalo javno veljavnih programov, od osnovne šole za odrasle, preko srednješolskih programov Trgovec, Ekonomski tehnik, Vzgojiteljica predšolskih otrok, poklicnih in strokovnih usposabljanj za računovodja, izdelovalca spletnih strani, hišnika, socialnega oskrbovalca, sobarico, pa vse do višje- in visokošolskih, kot so ekonomist, inženir informatike in diplomirana vzgojiteljica. Pred vpisom v katerikoli izobraževalni program z vsakim udeležencem opravijo uvodni razgovor, kar je nujno za pripravo kakovostnega izobraževalnega načrta. Ob tem je v pomoč delo svetovalke v izobraževanju odraslih (ISIO). Večkrat med letom organizirajo govorilne ure, kjer se z udeleženci pogovarjajo o poteku izobraževanja, odgovarjajo na nejasnosti, odprta vprašanja in skupaj usklajujejo urnik, svetovalka v izobraževanju odraslih pa jih spodbuja na njihovi izobraževalni poti ter jim daje nasvete, kako se v čim krajšem času čim več naučiti in si to tudi zapomniti. Veliko udeležencev med izobraževanjem obiskuje tudi Središče za samostojno učenje, kjer je na voljo pet učnih mest, opremljenih z računalnikom in dostopom do spleta. Nekateri se v središču pripravljajo na predavanja, drugi izdelajo seminarsko, raziskovalno ali projektno nalogo, spet tretji elektronsko komunicirajo s predavateljem. Obisk središča je v vsakem primeru brezplačen. V Središču nudijo še brezplačno in skozi vse leto trajajoče učenje tujih jezikov, in sicer angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine ter španščine, vse pod okriljem vodje svetovalnega središča. Nudijo pa še eno brezplačno dejavnost, in sicer ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja, ki je eden od ključnih ukrepov, ki podpirajo uresničevanje koncepta in strategije vseživljenjskega učenja, saj omogoča, da se vrednoti in priznava vse učenje, ne glede na življenjsko obdobje in učno okolje, kar omogoča večjo učinkovitost izobraževalnega sistema. Hkrati za posameznika pomeni krajši čas, potreben za pridobitev določene izobrazbe ali kvalifikacije, predstavlja pa tudi motivacijski dejavnik za vključevanje v programe izobraževanja in učenja, saj zagotavlja, da so ti pripravljeni tako, da upoštevajo predhodne učne izkušnje učečega, predvsem pa omogoča pridobitev ekonomskega in socialnega priznanja vlaganja v te načine učenja. »Ljudska univerza Ptuj je pomemben in spoštovanja vreden partner, ne le v lokalnem okolju, temveč tudi v evropskem. To potrjujejo številni projekti, ki jih izvajamo, partnerstva, kamor smo vključeni, pilotni projekti, za katere smo bili izbrani, ter mednarodni projekti, kamor smo bili povabljeni. Ob vseh omenjenih programih, izobraževanjih, projektih in usposabljanjih, ki širijo paleto aktivnosti Ljudske univerze Ptuj, pa imamo še vedno v mislih prebivalstvo lokalnega ter regionalnega okolja, ki mu želimo nuditi najboljše možnosti vključitve v področja vseživljenjskega učenja,« dodaja Mojca Volk. -10 % POPUST - KOREKCIJSKA OČALA v februarju in marcu GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tednika POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU -POKLICI PRIHODNOSTI Devetošolci/devetošolke se boste v februarju odločali, kateri poklic boste izbrali. V času, ko se srečujemo z veliko nezaposlenostjo, si vsi želimo omogočiti mladim izobraževanje v programih, ki zagotavljajo delovna mesta. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih trenutno vlada največje povpraševanje tako doma kot v tujini. Na SSGT Radenci že več kot petdeset let vzgajamo in učimo mlade za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu, s tem pa sebi in drugim dokazali, da so ti poklici vredni zaupanja in spoštovanja. Na SSGT Radenci je mladim ponujeno vse, kar je danes mogoče ponuditi na področju gostinstva in turizma. Izvajamo kakovostne oblike dela, sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih projektih ter skrbimo za povezanost med dijaki, učitelji in starši. Vabimo vas na informativni dan, morda bo vaša odločitev lažja! Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci Tel.: 02 566 91 60, 041 605 161 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si 50 let SSI: SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 4-LETNI PROGRAM: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK • POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali • NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA - ŠTUDIJ: - v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja - v univerzitetnih programih (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju) Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih DIJAŠKI DOM SSGT RADENCI Sestavni del SŠGT Radenci je tudi dijaški dom, v katerem lahko bivajo dijaki v času šolanja. Je manjši dom, kar ima svoje prednosti v pristni komunikaciji in dobrem počutju. Dijaki imajo na voljo brezplačno učno pomoč iz matematike in drugih predmetov. V vseh prostorih doma je brezžični dostop do interneta. Zaradi ugodne lege dijaškega doma (neposredna bližina avtobusne postaje) bivajo v dijaškem domu SŠGT Radenci tudi dijaki, ki obiskujejo druge srednje šole v Pomurju. Dijakom v dijaškem domu zagotavljamo primerno učno okolje, nastanitev in zdravo prehrano, varno okolje podnevi in ponoči ter skrbimo za stike s šolo in starši. Starši, ki imajo v katerem koli dijaškem domu vključenega več kot enega otroka, plačajo oskrbnino samo za enega. Cena oskrbnine za leto 2014 je 208,00 € na mesec. SPI: SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 3-LETNI PROGRAM: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR • ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali • NADALJEVANJE v programu GASTRONOMIJA (2 leti) in poklicna matura ter nadaljevanje izobraževanja - ŠTUDIJ. Dijaški dom PTI: POKLICNO-TEHNISKO IZOBRAŽEVANJE 2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAM: GASTRONOMIJA Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK • POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali nadaljevanje izobraževanja - ŠTUDIJ. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI vabita na informativna dneva v petek, 14. 2. 2014, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15. 2. 2014, ob 9. uri v prostore šole, Mladinska ulica 5, 9252 Radenci. Tvoja izbira danes. Pril ih gospodarsko gradbeništvo inženirstvo prometno inženirstvo www.fg.um.si 5 e GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega te lika o O > O Mladim nudimo, da izkoristijo vse svoje potenciale o Letos ptujsko gimnazijo obiskuje 671 dijakov. Po besedah ravnateljice Me-lani Centrih šolanje na ptujski gimnaziji omogoča nove priložnosti. Poleg široke palete družboslovnih in naravoslovnih predmetov je dijakom na voljo tudi učenje šestih tujih jezikov, ki so dobra odskočna deska za nadaljevanje študija v tujini. »V splošno gimnazijo se vpisujejo dijaki, ki se zavedajo, da v sebi nosijo večji potencial, imajo večje ambicije, ki tam od 10. leta dalje razmišljajo bolj o akademskih poklicih in v splošnem gi- n Foto: Črtomir Goznik Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj mnazijskem izobraževanju pridobijo splošna znanja s področja družboslovja, jezikov in naravoslovja. Danes si v svetu ne znamo predstavljati, da bi nekdo opravljal poklice visoko na družbeni lestvici brez znanja tujih jezikov in Gimnazija Ptuj ponuja angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, ruščino, kitajščino ter opravljanje nemške jezikovne diplome, ki je dobra odskočna deska tudi za študij v tujini,« pojasnjuje ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, ki dodaja, da se dandanes vse več dijakov po maturi odloča za študij izven meja naše države. Z vključevanjem v nacionalne in mednarodne projekte v času šolanja na ptujski gimnaziji so jim omogočene nove priložnosti na področju medkulturnega sodelovanja. Kot je še dodala ravnateljica, na Gimnaziji Ptuj že od leta 2002 z vlogami na MIZŠ skušajo pridobiti umetniški oddelek - gledališka smer, saj je bila nova zgradba Gimnazije Ptuj s kulturno dvorano namenjena izvajanju gledališke smeri umetniške gimnazije. »Gimnazija Ptuj je šola, kjer se zavedamo, da osnovno znanje ni dovolj in si prizadevamo, da bi mladi, ki se vpišejo k nam, konkurirali v slovenskem prostoru s tistimi kompeten-cami, ki pa v tem lokalnem okolju niso poudarjene. Naši dijaki se z mednarodnimi izmenjavami, projekti in tekmovanji usposobijo, da so ob vpisu na fakultete enako konkurenčni kot tisti, ki so gimnazije obiskovali v večjih mestih, kjer je dostop do različnih projektov in podjetniških inkubatorjev večji,« meni Centrihova in poudarja, da gimnazija ni elitistična šola, pač pa šola, ki želi mlademu človeku ponuditi, da svoje potenciale v celoti izkoristi. Na očitke, da je gimnazijcev preveč, Mela-ni Centrih odgovarja, da se zaradi kaosa, ki vlada v naši družbi, s tovrstnimi trditvami in očitki zavaja mladino. Gimnazija je po njenih besedah najprimernejša podlaga za nadaljnji študij. »Danes so morda mladi zaslepljeni s tem, da je država v krizi in da delovnih mest ni, vendar bomo iz krize prišli le, če bomo gledali naprej vsaj za naslednjih pet ali deset let. V prihodnosti bo zagotovo potrebna potrpežljivost, prilagodljivost in znanje uveljaviti sebe. Mladi potrebujejo visoko strokovnost, biti morajo vizionarski. Vse to, sem prepričana, mladi pridobijo s šolanjem pri nas,« meni Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj. KONSERVATOR!] ZA GLASBO IN BALET MARIBOR Srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih: GLASBENA SMER PLESNA SMER modul A - glasbeni stavek, modul A - balet, modul B - petje, instrument. Drage učenke, dragi učenci, umetniška gimnazija je sozvočje pouka, vadenja, treningov, koncertov, dela in druženja. Spoznajte melodijo šole in se nam pridružite na informativnih dnevih v petek, 14. 2. 2014, ob 9.00 in 15.00 ter soboto, 15. 2. 2014, ob 9.00 v dvorani Konservatorija Maribor. „Učiti pomeni učiti se" (Japonski pregovor) www.konservatorij-maribor.si, info@konservatorij-maribor.si, TEL: 02 2287 287,02 2287 281 Alma Mater Europaea - ECM podelil diplome drugi generaciji študentov Plačana objava Vsi dozdajšnji diplomanti imajo zaposlitev Možnost prakse in zaposlitve v tujini - Skrbno izbran predmetnik s poudarkom na praktičnih znanjih - Interdisciplinarni ter evropsko naravnan študij - Diplomanti konkurenčni na domačem in tujem trgu dela - Vsa predavanja se snemajo - Prva iPad šola v Sloveniji. Fakulteta Alma Mater Europaea - ECM je na svečanosti januarja 2014 podelila diplome diplomantom druge generacije, ki so diplomirali na študijskih programih Zdravstvena nega, Fizioterapija, Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov in Socialna gerontologija. Danes izobražuje več kot 900 študentov Alma Mater Europaea ¡e mednarodna univerza s sedežem v Salzburgu in študijskimi centri v več mestih po Evropi, ki ¡o ¡e ustanovila Evropska akademija znanosti in umetnosti. Akademija združuje približno 1500 znanstvenikov in umetnikov ter 29 Nobelovih nagrajencev. Alma Mater Europaea - ECM je fakulteta s sedežem v Mariboru in študijskimi centri v Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani. Ustanovljen je bil leta 2007, pod okriljem mednarodne univerze pa deluje od leta 2011. Alma Mater Europaea izvaja dodiplomske in podiplomske študijske programe, ki so interdisciplinarni ter evropsko usmerjeni, s predmetnikom, ki daje velik poudarek praktičnosti in uporabnosti znanj in zaradi česar so diplomanti s svojim znanjem konkurenčni na domačem in evropskem trgu dela. Predavatelji so strokovnjaki iz prakse. Diplomant mora biti iskan kader, ne pa iskalec zaposlitve Na Alma Mater so prepričani, da mora biti diplomant iskan kader. Zato izmed 16 akreditiranih jav- noveljavnih študijskih programov izvajajo le tiste, ki so deficitarni na trgu dela. Le-to se je do sedaj izkazalo kot izredno učinkovito, saj imajo vsi diplomanti zaposlitev. Tujina - praksa v času študija in možnosti zaposlitve Praksa se omogoča v Avstriji že v času študija, diplomante Alma Mater pa v Avstriji tudi zaposlujejo. Nekateri avstrijski delodajalci želijo zaposlene z znanjem slovenskega in nemškega jezika in povpraševanje po diplomantih naslavljajo na šolo. Študijski programi Na dodiplomskem študiju izvajajo izobraževanje za Zdravstveno nego, Fizioterapijo, Socialno geron-tologijo in Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov - management. Alma Mater izvaja tudi podiplomski, magistrski in doktorski študij Socialne gerontologije, magisterij Evropskih poslovnih študij, od začetka leta 2013/2014 tudi magistrski študij Arhivistike in dokumentolo-gije. Od leta 2014 dalje se je pod okrilje šole vključil tudi najstarejši samostojni visokošolski zavod v Sloveniji Institutum Studiorum Hu-manitatis - ISH, ki v Ljubljani na vseh stopnjah študija izvaja študij humanistike. Alma Mater Europaea ima v postopku akreditacije tudi magistrski študij zdravstvenih ved s smermi integrativnih zdravstvenih ved, zdravstvene nege, fizioterapije in javnega zdravja. Prva iPad šola v Sloveniji in študij na daljavo Snemanje predavanj se je izkazalo za izredno učinkovito metodo dela. Spremljanje predavanj je omogočeno v živo, tako da lahko od doma na predavanjih tudi sodelujejo, posnetke pa lahko gledajo od koderkoli in večkrat. Tako so študentom prihranjeni stroški poti, študij pa je omogočen tudi zaposlenim. Kljub temu večina študentov redno prihaja na predavanja. Magisterij Evropskih poslovnih študijev je prvi študij v Sloveniji, kjer študenti za namen študija dobijo i Pad v trajno last, na njem pa tudi vsa gradiva. Na ta študij je vpisanih tudi več kot 100 tujcev. Slovesnost ob zaključku študija Diplomante in vse zbrane sta na slovesnosti ob podelitvi diplom nagovorila predsednik ECM profesor dr. Ludvik Toplak ter predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti - Alma Mater Europaea profesor dr. Felix Unger iz Salz-burga. Dr. Ludvik Toplak je čestital vsem diplomantom in poudaril ter povedal: »Žal je študij samoplačljiv, čeprav imamo najvišjo zaposlenost diplomantov od vseh slovenskih fakultet. Država bi morala plačati študij zaposljivih poklicev.« MursK; " sA * Cr %'S g/? i W.1 Y i k J ilv W RM k lpM 1 Ji L I_j .v i f . « uki S podelitve diplom januar 2014 Študijski programi Zdravstvena nega (VS) Cilj je izobraziti diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenike, ki bodo sposobni izvajati sodobno zdravstveno nego na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti stroke. Fizioterapija Temeljni cilj programa je predvsem usposobiti diplomanta za opravljanje medicinske rehabilitacije v sklopu rehabilitacijskih timov, ki delujejo z namenom izboljšati zdravje bolnikov, izobraževati in preprečevati nastanek bolezni, tako v zdravstvenih ustanovah in rehabilitacijskih centrih kot v širši skupnosti. Gre za najbolj iskan poklic doma in v tujini. Socialna gerontologija Program odgovarja na vprašanja staranja, z metodami in tehnikami pa diplomantom na različnih ravneh ponudi znanja za razumevanje problematike staranja prebivalstva in ozaveščanja. Gerontološka spoznanja so zaradi staranja prebivalstva vse bolj pomembna in potrebna. Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov Študij managementa je izrazito interdisciplinaren (management, pravo, ekonomija, človeški viri) s poudarkom na uporabi sodobne informacijske tehnologije. Evropske poslovne študije Magistrski program ponuja tri usmeritve: Evropski projektni management, Evropske integracije in Gospodarski razvoj regij in mest. Arhivistika in dokumentologija Cilj magisterija je usposabljanje študentov za obvladovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva vse od nastanka preko vrednotenja, prevzemanja, urejanja in dolgoročne hrambe in uporabe ter arhiviranja dokumentov. Humanistika Študij na vseh treh stopnjah obravnava proučevanje človeka, njegovo umetnost in kulturo z uporabo analitičnih in kritičnih metod. Proučuje zapletene plati človeške narave in vrednot na osebni, moralni, politični in estetski ravni. Raziskuje njihovo nastajanje, spreminjanje in mehanizme vplivanja na vedenje ljudi. Več informacij lahko študenti dobijo na almamater.si ali pa informativnih dnevih14. in 15. februarja v Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani. 7 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tednika Zgrabi sedanjost, stopi v prihodnost V 145 letih je Gimnazija Ptuj pomagala poiskati in razviti znanje številnih generacij dijakov, je središče humanističnega, znanstvenega in kulturnega dogajanja v regiji, biti ptujski gimnazijec pa je življenjska priložnost in privilegij, ki zaznamuje za vse življenje. Znanje je v tebi Dimenzije ptujskih gimnazijcev, katerih razvoj omogoča dinamična šola, so odgovornost, spoštovanje in lastna integriteta. Ko k temu dijaki dodajo svojo notranjo motiviranost, zapuščajo šolo kot kreativni misleci, suvereni voditelji in kultivirani posamezniki, ki so konkurenčni v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru. Priložnosti so združene v šolske, nacionalne in mednarodne projekte, tekmovanja, tabore, raziskovalne dejavnosti, ekskurzije, izmenjave in dejavnosti za spodbujanje socialne angažiranosti dijakov. Boš izpustil/a življenjsko priložnost? Dijakinja generacije v šolskem letu 2012/2013 Tadeja Vaupotič po uspešno zaključeni maturi razmišlja takole: »Brez tega koraka ne bi nikoli pridobila tako kakovostne izobrazbe, ne bi znala zraven angleščine tekoče govoriti še francosko, ne bi šla na mnoge izmenjave, ne bi imela prijateljev iz Singapurja, ne bi videla prečudovitih znamenitosti Dunaja, Firenc, Pariza, Bruslja, Škotske, Danske, ne bi postala UNESCO glasnica in ne slovenska predstavnica v mednarodnem svetu ACES, kar mi odpira številna vrata na moji karierni poti.« Dijaki Gimnazije Ptuj se udeležujejo tekmovanj iz vseh predmetov, prav tako tudi tekmovanja iz astronomije, deba-tnega tekmovanja, tekmujejo za angleško, nemško francosko, rusko bralno značko, dokazujejo znanje na foto, video in drugih natečajih, na katerih dosegajo najvišja priznanja na državnem in mednarodnem nivoju. Tekmujejo na srečanjih mladih raziskovalcev, obiskujejo parlament in evropsko hišo. Na številnih športnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih, pri čimer gre spomniti na prvo mesto rokometašev Neomejene možnosti, edinstvene priložnosti Gimnazija Ptuj je edina slovenska šola, ki sodeluje v AEC Network, mreži azijsko-evropskih učilnic. Skupaj z dijaki iz številnih azijskih držav v virtualnih učilnicah vodijo medkulturni dialog in razvijajo veščine v informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Dve leti zapored so za svoje projekte dobili nagradi zlati nagrajenec in projekt z odliko. Obe pomenita najvišje priznanje, ki ga je moč prejeti. Na Gimnaziji Ptuj ta projekt nadgrajujejo z dijaško izmenjavo s šolo Millennia Institute iz Singapurja in v šolskem letu 2013 -2014 tudi z St. Mark School iz Indije. lil « «m « mm ffltf Zgrabi sedanjost. Stopi v prihodnost. Gimnazije Ptuj na mednarodnem rokometnem turnirju na Madžarskem. Ob vrhunskih športnikih v športnih oddelkih pa vlada športni duh med vsemi ptujskimi gimnazijci. Ti so povabili mlade iz cele Slovenije in tujine, estradnike, uspešne športnike, umetnike in gospodarstvenike na 1. UNESCO ASP tek mladih. Bil je tekaško obarvan in mladostno razigran dan, ki se bo 14. 5. 2014 ponovil. Med projekti ima prav pomembno mesto tudi DSD, nemška jezikovna diploma. Izredna vrednost tega certifikata je, da omogoča direkten študij na nemško govorečih univerzah v Evropi in je pomemben sestavni del osebne mape ptujskih gimnazijcev. Razvoj in trud za vsakega posameznika Danes gimnazijo obiskuje 680 dijakov. V njej pridobivajo široko splošno izobrazbo, kar dosegajo z bogatim poukom in raznovrstnimi privlačnimi dejavnostmi, ki zagotavljajo visoke rezultate na splošni maturi, več kot polovica dijakov namreč dosega odličen in prav dober uspeh, ki ga zaokroži nadpovprečno število zlatih maturantov. Gimnazija Ptuj je danes ena izmed vodilnih gimnazij na področju razvoja vzgojno-izobraževalnega dela v Sloveniji. V svetu hitrih sprememb so visoko strokovno usposobljeni, široki in razgledani profesorji največja vrednost, zato na Gimnaziji Ptuj razvoju profesorjev posvečajo posebno vrednost. Le ti se izobražujejo v Sloveniji in v tujini, tudi mednarodna strokovna javnost je prepoznala njihovo usposobljenost in so pogosto vabljeni na mednarodne stro- Ptujska gimnazija jez več kot 1000 udeleženci tekaško razgibala mestne ulice kovne konference s področja izobraževanja. Na Gimnaziji Ptuj gostijo tudi tuje učitelje za nemški, angleški, francoski in italijanski jezik. Dijaki pa se letos lahko ob izbirni ruščini fakultativno učijo tudi kitajščino. Po znanje in izkušnje v svet Na šoli se zavedajo, da mladi potrebujejo vpetost v korenine lastne nacionalne pripadnosti in vedenje, kako se vrti svet izven domačih meja. Zato jim s projekti ponujajo Evropo v vsej njeni kulturni, socialni in razvojni pestrosti, a hkrati uvajajo projekte z Azijo in Afriko. Že šestič zapored so bili kot edina slovenska šola izbrani v projekt ACES (Academy of Central European Schools), v globalnem projektu ENO (Environment Online) dijaki pridobivajo znanje in v razrednih projektih razvijajo ideje, kako ohraniti naš planet zdrav in čist. Z evropskimi projekti Vseži-vljenjsko učenje (Comenuis, Cedefop, Comenius Reggio, E-Twinning) na šoli in v slovenskem šolskem prostoru razvijajo evropski dialog že več kot 15 let. Mladi, ki so izbrali za svojo šolo prav Gimnazijo Ptuj, so imeli priložnost doživeti zanimive izkušnje z vrstniki iz Španije, Norveške, Estonije, Nizozemske, Grčije, Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Albanije, Moldavije, Madžarske, Srbije in Makedonije. Zmagovalci državnih tekmovanj v fiziki, nemščini in raziskovalnih nalogah ti «t m GIMNAZIJA PTUJ ^.gimptoj-s» Ana in Uroš sta zastopala Slovenijo na mladinskem taboru o kulturni dediščini na Kitajskem Mladi želimo raziskovati svet Gimnazija Ptuj je šola, ki se zaveda, da mladi želijo raziskovati svet. V učnih načrtih gimnazijskega programa je veliko vsebin, ki jih na šoli znajo spretno vplesti v strokovne ekskurzije. Uravnoteženo po predmetnih področjih in upoštevajoč želje dijakov organizirajo poti v Cern, na Dunaj in v Gradec, v Rim, Raveno, Firence, Burghausen, München, Achen, Rostock, Krakov in Auschwitz, v Atene, Meteoro, Epidaver, Mikene, London, Pariz, Strasbourg, Bruselj, v Bosno in na Hrvaško. V svetovni mreži UNESCO šol deluje ptujska gimnazija že od leta 1998. Z UNESCO projekti usmerjajo dijake k zanimanju za svetovne probleme, kot so skrb za planet, revščina, otroško delo, k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in demokracije, k medkulturnemu dialogu vseh drugih in drugačnih. Raziskovanje, socialna angažiranost, umetniški odtisi Vsako leto organizirajo tudi raziskovalne tabore - športne, glasbene, jezikovne, filozofske. V številnih dejavnostih spodbujajo socialno angažiranost dijakov - krvodajalstvo, prosto-voljstvo, medgeneracijske povezave v programu Simbioz@, predavanje in vpis v slovenski register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Dijakom ponujajo tudi vrsto možnosti za razvijanje kreativnosti in prebujanje umetniškega navdiha v različnih umetniških zvrsteh - v mladinskem mešanem pevskem zboru, v tujejezičnem muzikalu, v likovnem krožku, ki ga vodi akademski slikar Dušan Fišer. Veliko pozornost namenjamo vzpodbujanju telesnega gibalnega izraza naših pogosto slučajno odkritih plesalk in plesalcev, ki v raziskovanju lastnih občutkov in misli sami ali v dotiku z drugimi iščejo svoj izraz v odplesanih zgodbah. Na kulturnih prireditvah pa vedno znova navdušijo tudi gimnazijski glasbeniki. K sodelovanju pogosto pritegnemo zunanje strokovnjake, ki našim dijakom odpirajo nov pogled v neznani, prostrani svet še neslutenih izraznih možnosti. Živa slovenščina, Mladost, Šport in zdravje - življenjski slog mladih, Angleščina in umetnost sta univerzalna jezika, Ein Stein - Zwei Steine Mozaik, Življenje z masko, Praznik na domači mizi, Generacija Z so izzivi tradicionalnih projektnih tednov, ki jih v decembru ponudijo dijakom in ko pouk zamenjajo za atraktivno povezano učenje iz učnih načrtov s sproščenim prednovoletnim vzdušjem. Knjižnica na Gimnaziji Ptuj je bogata šolska knjižnica, tako po številu knjig kot pestrosti periodike in dejavnosti Knjižnega kluba. Knjižnica je najbolj dinamičen prostor v šoli, saj se v njej zvrstijo številni dogodki: razstave, obiski priznanih strokovnjakov, umetnikov, okrogle mize, debate ... in tudi neformalni klepet ali brskanje po računalnikih. Vsi, ki imajo literarno, novinarsko, fotografsko ali kako drugo besedno ustvarjalno potrebo, jo lahko izrazijo v šolskem glasilu Prebliski. Ob vsem naštetem, nenašte-tega je ostalo še veliko, pa ne smemo pozabiti, da je na Gimnaziji Ptuj veliko smeha, zabave (sprejem novincev -fazanijada, pustni ples v maskah), sproščenega posedanja na kavčih, zaljubljenih pogledov in objemov, pomoči in prijateljstva ... Pridite na informativni dan 14. in 15. februarja in doživite utrip ptujske gimnazije. 8 O h-1 O >c/3 > O 2 w tí O É V Ormožu splošna gimnazija in predšolska vzgoja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je za šolsko leto 2014/15 za Gimnazijo Ormož v prvi letnik srednješolskega izobraževanja razpisalo 84 vpisnih mest. 56 mest je razpisanih za dva oddelka splošne gimnazije, 28 pa za oddelek predšolske vzgoje. Dodatnega oddelka so se na Gimnaziji Ormož zelo razveselili. »To za nas pomeni priložnost, da se šola ponovno napolni, stabilizira ter sčasoma morda pridobi oziroma s pomočjo ministrstva razvije še dodaten perspektivni program strokovne gimnazije oziroma strokovni program, ki ne bi bil konkurenčen okolju, bi pa ustrezal trenutnim poklicnim potrebam oziroma ponujal mladim poklic prihodnosti,« je povedala ravnateljica ormoške gimnazije Blanka Erhartič in dodala, da na ormoškem zanimanje mladih za vpis v program predšolske vzgoje obstaja. Interes so preverjali na tržnicah poklicev. Odziv mladih je bil na teh dogodkih zelo dober, zato predvidevajo, da z zapolnitvijo vpisnih mest v ta program ne bi smeli imeti te- žav. »Prav zaradi izkazanega interesa bodočih dijakov za vpis v predšolsko vzgojo se nam je porodilo upanje, da bomo uspeli končno znova napolniti šolo, jo stabilizirati, ohraniti in povečati zaupanje okolice. Volje, idej in strokovnosti nam ne manjka, sedaj smo dobili priložnost, da to izdatneje izkažemo, da končno zaživimo in se posvetimo le kakovosti vzgojno-izobra-ževalnega procesa. Za izvedbo programa predšolske vzgoje smo v preteklosti na nek način že postavili izhodišča, in sicer na področju projekta Pravljično starševstvo ter organiziranja različnih delavnic, ki so bile namenjene povezovanju mlajše generacije otrok z gimnazijci. Sodelujemo z vrtci našega okolja, spodbujamo prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. Ponujamo torej paleto možnosti za spodbujanje ustvarjalnosti in razvoj ročnih spretnosti. Kot šola smo vključeni tudi v projekt Spodbujanje socialnega in kulturnega kapitala v lokalnem okolju. Z zanesljivostjo lahko povemo, da smo popolnoma pripravljeni na jesenski vpis novincev v program predšol- ske vzgoje. Glede na to, da se splošni predmeti popolnoma prekrivajo z gimnazijskim programom, ni potrebe po dodatnih zaposlitvah strokovnih delavcev, saj imajo vsa znanja izvajalcev posameznih predmetov profesorji, zaposleni na naši šoli. Poleg kadrovskih izpolnjujemo tudi materialne pogoje, saj imamo na razpolago dovolj ustrezno opremljenih učilnic. V okolju imamo tudi delodajalce - vrtce za ustrezno število mest za opravljanje obvezne prakse dijakov programa predšolske vzgoje.« Predšolska vzgoja je srednješolski strokovni program, ki traja štiri leta in izobražuje za poklic vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok, konča se s poklicno maturo. Dijakom, ki uspešno maturirajo, odpira ob opravljanju petega matu-ritetnega predmeta vrata tudi na številne univerze in visokošolske študije druge vrste, ne samo predšolske vzgoje. Poseben del izobraževanja predstavlja praktično usposabljanje pri delodajalcu. »Imamo jasno zastavljeno vizijo razvoja, prizadevamo si za kontinuirano dvigovanje Informacije: Gimnazija Ormož, Hardek 5 a, 2270 Ormož Tel.: (02) 74 00 147 Šolska svetovalna služba: 031 721 Spletne strani: www.gimnaziia-ormoz.si, www.facebook.com/ gimormoz Vabimo k vpisu v 1. letnik programov: Zakaj na Gimnazijo Ormož? - prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih - kakovostno poučujemo in sodelujemo z dijaki, s starši in z okoljem - izvajamo sodobne oblike pouka - spodbujamo šibkejše in nadarjene dijake, motiviramo za učenje - bogatimo trajnostna vseživljenjska znanja dijakov - ker smo številčno majhni, se lahko posvetimo vsakemu dijaku - šolsko okolje je varno in mirno - smo ekološko osveščeni - šola je sodobno opremljena in ima tudi pokriti bazen - dnevno poskrbimo za kakovosten, bogat topel obrok - zagotovimo ustrezne prevozne linije Obiščite nas ob informativnih dnevih: - 14. februarja 2014 ob 9. in 15. uri, -15. februarja 2014 ob 9. uri. Zaupajte Gimnaziji Ormož! kakovosti izobraževalnega procesa, pri čemer upoštevamo sodobne didaktične smernice. Veliko vlagamo v vseživljenjsko učenje dijakov in kakovostne priprave na maturo, zaradi česar naši gimnazijci ob koncu šolanja iz leta v leto dosegajo vse boljši rezultat. Zaposleni želimo oblikovati šolo po meri dijaka, v njej pa zdrave med-osebne odnose, vzgajanje za samostojnost, ustvarjalnost, inovativnost, humanitarnost ter veliko motivacije, ki bo dijakom spodbuda za delo, učenje. Delujemo za trajno znanje, za vseživljenjsko izobraževanje, dijaki lahko pristopijo z učenjem in raziskovanjem novih področij, znanj in priložnosti. Za nas je vrednota interakcijska pravičnost v medosebnih odnosih vseh posameznikov na naši šoli, skozi tak odnos želimo oblikovati vzajemno spoštovanje, iskrenost in odgovornost do vsega, kar počnemo. Šola spodbuja vzgojno delovanje, krepi učne in delovne navade ter s svojo kakovostjo zagotavlja možnost pridobivanja kakovostnega znanja za nadaljevanje šolanja na univerzi in Foto: Mojca Zemljarič Blanka Erhatič, ravnateljica Gimnazije Ormož visokih šolah. Vse to kažejo učni in maturitetni rezultati ter tekmovalni dosežki naših dijakov.« Zaposleni na Gimnaziji Ormož bodoče dijake in njihove starše vljudno vabijo na informativna dneva, ki bosta 14. in 15. februarja. Sočasno z informativnima dnevoma bodo organizirali dneva odprtih vrat Gimnazije Ormož. Ob uradnih predstavitvah bodo na šoli organizirali eko dan, predstavitev pouka, ustvarjalne delavnice, predstavljene bodo interesne dejavnosti šole. »Predvsem pa se že veselimo obiskovalcev, da bodo lahko občutili našo pozitivno klimo, v kateri se učimo in ustvarjamo, in tudi občutek domačnosti, ki prevladuje v naših prostorih ter ga s ponosom negujemo naprej,« je v povabilu na informativni dan med drugim zapisala ravnateljica Erhartičeva. Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tušmobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si tušmobil Brezžični internet WiFi Haloze Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov 9 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tednika Pomen športne vzgoje in aktivnosti I o O pomenu športne vzgoje v šolah in aktivnosti otrok v popoldanskem času je bilo napisanih že veliko besed. A naši mladostniki so iz leta v leto izpostavljeni vedno večjemu številu zapeljivih elektronskih naprav, ki jih močno odvračajo od kakršne koli aktivnosti. Ob tem vedno zahtevnejši učni načrti potiskajo športno vzgojo na obrobje. O tem, kako iz začaranega kroga, smo se pogovarjali z Mojco Gramc, profesorico športne vzgoje na OŠ Ljudski vrt. Kako gledate športni pedagogi na pomen športne vzgoje? M. Gramc: »V današnjem času je športna vzgoja otrok zelo pomembna, predvsem zaradi tega, ker otroci vedno več časa preživijo v sedečem položaju, bodisi ob računalnikih ali kje drugje. Na teden imajo učenci osnov- nih šol tri ure športne vzgoje v nižjih razredih in samo dve uri v višjih razredih. To se mi zdi izjemno malo, kajti za precejšen odstotek otrok je to edina tedenska telesna aktivnost. Opažam, da se v popoldanske športne aktivnosti več vključujejo otroci tistih staršev, ki so sami športno aktivni. Velikokrat slišimo, da imajo otroci preveč energije in da je najbolje, da jo porabijo za športno udejstvovanje. To starši še nekako upoštevajo za otroke do šestega razreda in jih vključijo v organizirano vadbo v klube, potem pa se obveznosti v šoli povečajo in pride do močnega osipa. Starši hitro popustijo in ob prvih težavah svojih otrok v šoli sledi izpis iz kluba. Nekaj k temu pripomorejo tudi ambicije klubov, da otroke te starostne kategorije obremenijo nekoliko bolj in da se morajo ti odreči kakšnim ÁZ....... andragoškizavod So@azm- AndragoŠki zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova ulica 5, Maribor tel.: 02 234 11 11, mobi: 051 636 587 i-lu.si, www.azm-lu.si Ponudba srednješolskih programov Srednje poklicno izobraževanje: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE TRGOVEC RAČUNALNIKAR Srednje strokovno izobraževanje: EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMIJA IN TURIZEM LOGISTIČNI TEHNIK OKOLJEVARSTVENI TEHNIK PREDŠOLSKA VZGOJA Program poklicno - tehniškega izobraževanja EKONOMSKI TEHNIK LOGISTIČNI TEHNIK Poklicni tečaj: PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMIJA IN TURIZEM drugim aktivnostim. Računalniki, mobilni telefoni in razne druge naprave pa so tako mikavni, da jih mladi izberejo raje kot treninge.« Ko vsega tega še ni bilo, je bilo lažje. M. Gramc: »Vsekakor, saj smo se otroci po šoli družili na igriščih, plezali po drevesih ... Dandanes pa je staršem lažje, da imajo otroke doma, v sobah in tako natančno vedo, kje so. Doma res niso v nobeni 'nevarnosti', a jim zaradi neaktivnosti te pretijo drugje, v prvi vrsti zaradi prekomerne telesne teže. Otroci imajo ob tem zaradi sodobnega načina življenja slabe prehranjevalne navade.« Je morda premalo poznana korelacija med dobrimi športnimi in učnimi dosežki? M. Gramc: »Ta zagotovo obstaja; športniki so po navadi dobro organizirani in si jasno zastavijo urnik športnih in učnih aktivnosti ter se ga po navadi tudi držijo. Ob tem imajo učenci s statusom športnika določene ugodnosti, imajo npr. napovedana preverjanja.« Kolikšen odstotek učencev pa se - vsaj okvirno - udeležuje izvenšolskih športnih aktivnosti? Foto: Črtomir Goznik Mojca Gramc, profesorica športne vzgoje na OS Ljudski vrt M. Gramc: »Na naši šoli je okoli 800 učencev, statuse športnikov pa podelimo 20 ali 30 učencem. To je zelo nizek odstotek, pa še tukaj ne gre za zahtevne kriterije. Zame je to zaskrbljujoče in si vsekakor želim, da bi bil ta odstotek mnogo višji.« Velikokrat govorimo o pozitivnih učinkih športa: krepi se občutek za timsko delo, vzdržljivost, vztrajnost ... M. Gramc: »Skozi šport si otroci izgrajujejo osebnost, krepijo samozavest, po navadi so vedrejši ... Opazno je tudi, da so športniki med vrstniki zelo priljubljeni: sošolci se znajo z njimi veseliti DIGITALNA TISKARNA DČGfPtisk Na postajo 15, Ptuj 02 780 57 90 knjige, brošure žična spiralna vezava tisk in vezava diplomskih nalog prospekti «vabila* zgibanke «koledarji vizitke * etikete ŠTAMPILJKE DANES NAROCIS - JUTRI DOBIS dobrih dosežkov in jih pri tem podpirajo, včasih jih vzamejo tudi za vzornike. To za športnike pomeni dodatno vzpodbudo.« Skozi šport pa se otroci naučijo tudi prenašati poraze. M. Gramc: »V športu in življenju je tako, da se včasih znajdeš na najvišji, včasih pa tudi na najnižji stopnički. Tisti, ki so kdaj v športu doživeli poraz, se bodo zagotovo lažje spopadli z neuspehom v poklicni karieri. Skozi šport se lažje naučiš, kako se dvigniti z dna in se povzpeti proti vrhu.« Kaj bi bilo treba narediti, da bi več mladih privabili na športna igrišča? M. Gramc: »Športni pedagogi delamo na tem: na šolah imamo organiziranih ogromno interesnih dejavnosti, ki so organizirane v popoldanskem času. A otrokom po navadi po pouku zmanjka tiste energije za vključitev. Zato bi se morali lotiti prenove učnega načrta, da bi bilo na sporedu več ur športne vzgoje. Če bi imeli na teden pet ur, bi to za otroke pomenilo vsak dan vsaj 30 minut gibanja. S tem bi veliko naredili za njihovo zdravje, za boljše počutje, za ustavljanje trenda naraščanja števila otrok s prekomerno telesno težo ... Nekatere bi s tem spodbudili k pogostejšemu udejstvo-vanju v športu.« •GO H Ph O centeraersbike SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU. AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA /^^jl KICKBOXING (Ct'fj B BORILNIH ^^ vemM PT0" # www.aerobika.net centeraeroijike@gmail.com M: 031 659 596,041 699 639 VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE! 10 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tedn ika O H-J O > O o Otroci niso lačni Kako porazno je socialno stanje na Ptujskem, povedo tudi podatki o popolnoma subvencionirani šolski prehrani. Obiskali smo OŠ Ljudski vrt na Ptuju, kjer imajo v tem šolskem letu 779 učencev, od tega jih ima kar 348 subvencionirano malico, 60 pa jih ima tudi brezplačno kosilo, je povedala ravnateljica Tatjana Va-upotič Zemljič. Cena kosila od 1. do 3. razreda je dva evra, od 4. do 9. razreda pa je 2,20 evra. Cena zajtrka je 20 centov. Po podatkih CDS Ptuj je bilo vseh v celoti subvencioniranih malic septembra 2012 1888, septembra 2013 pa že 2379, kar predstavlja 26-odstotno povečanje. Brezplačnih kosil je bilo septembra 2012 630, septembra 2013 pa 972, kar je za 54 odstotkov več, pa je povedal direktor CSD Ptuj Miran Kerin. V OŠ Ljudski vrt Ptuj smo se o prehrani osnovnošolcev pogovarjali z vodjem kuhinje Srečkom Erjavcem Foto: Črtomir Goznik Vse več mladih sega po zdravi hrani. in vodjo šolske prehrane Petro Zafošnik. Šolska kuhinja oz. jedilnica odpre vrata ob 7. uri zjutraj. Otroci lahko pri zajtrku dobijo čaj ali mleko, izbirajo med dvema vrstama kruha, na voljo je več namazov, maslo, med, marmelada. Šola je dolžna ponuditi zajtrk učencem prvega in drugega razreda ter jutranjega varstva, starši pa so tisti, ki odločijo, saj je zajtrk plačljiv, subvencionirana je le malica. Prispevek staršev za topel obrok je različen glede na višino subvencije. Vseh zajtrkov dnevno pripravijo 240, 700 je malic in 470 kosil, dodatno pa dnevno pripravijo še 50 malic za vse tiste, ki nimajo kosila, imajo pa zato dvakrat dnevno malico. To so podatki za matično šolo, na podružnični šoli v Grajeni pa dnevno pripravijo 30 zajtrkov, 160 malic in med 70 in 80 kosil. Pri sestavi dnevne prehrane za otroke morajo upoštevati kar deset različnih diet. Vodja kuhinje in vodja šolske prehrane jedilnik pripravljata skupaj, na koncu ga potrdi še ravnateljica. Otroci v osnovni šoli niso lačni, je prepričan Srečko Erjavec, lačni so lahko le, če hrano zavrnejo. Ostanki hrane so odvisni od tega, Na jedilniku hrana, ki ugaja večini V ptujskih srednjih šolah subvencionirano prehrano uživa okrog 1100 dijakov. Kot pove koordinatorica šolske prehrane Darja Drevenšek Ris, srednješolsko prehranjevanje že pet let poteka v okviru franšize PP Gostinstva, ki zajema vse Petice v Gimnaziji Ptuj, v objektu na Vičavi in prostorih Šolskega centra na Volkmerjevi ulici, delilni liniji pa sta v Učnem centru na Vičavi in Šolskem centru. »Še ne tako dolgo nazaj se je med odpadki znašlo veliko hrane, danes ni več tako. V primerjavi z drugimi šolami imamo zelo malo odpada, pozna pa se tudi, da vse obroke pripravimo sami. Dijakom skušamo ponuditi hrano, po kateri radi segajo. Predvsem pa se trudimo, da je zdrava oz. sestavljena po smernicah zdrave prehrane, uravnotežena, jedilnik pripravljava skupaj s kuharjem, v 21 dneh se skoraj nikoli ne ponovi. Poleg tega jedilnik prilagajava letnemu času. V prodajnem delu tako opažamo, da si hrano bolj ali manj kupujejo isti dijaki, tisti, ki niso upravičeni do subvencionirane prehrane oz. zanjo niso zaprosili. V Peticah ponujamo predvsem hitro prehrano, pa tudi sveže sadje, jogurte. V tem delu se dijaki bolj ali manj sami odločajo, kaj bo določeni dan na jedilniku njihove šolske prehrane. Kupijo si tisto, kar jim ugaja. Res pa je, da je vse več mladih ljudi osveščenih in čedalje pogosteje segajo po zdravi prehrani.« kaj je na jedilniku, povedati pa je treba, da v matični šoli otroci puščajo več hrane kot na podružnični šoli, kjer otroci tisto, kar dobijo v okviru dnevnega jedilnika, tudi skoraj v celoti pojedo. »Zgrožen sem, ko slišim, da so naši otroci lačni. Niso. Pri nas bo vsak otrok, ki bo prišel v kuhinjo in povedal, da je lačen, dobil hrano. Opažamo pa, tega ne gre zanikati, da se naši otroci ne prehranjujejo zdravo, zato jih je treba na neki način ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa Dietni kuhar (^ZS? Kuhar .................. Še dvomiš? Natakar Oskrbnik Hotelska sobarica Izvajamo poklicni tečaj za program gastronomija in turizem. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 14. in 15. februarja 2014 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu vštudijska programa I. stopnje: Visokošolski strokovni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Univerzitetni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Informativna dneva: v petek, 14. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 15. februarja, ob 10.00, v prostorih fakultete v Krškem in Velenju. FAKUUE1AZA BMRGETKD krško - velenje učiti, da se bodo zdravo prehranjevali oz. redno uživali obroke. S februarjem smo začeli vključevati še lokalne pridelovalce hrane, da bi našim šolarjem v resnici lahko ponudili kar se da zdravo prehrano. Naš cilj je, da vse, kar danes dobimo, ponudimo še isti dan, ker ne želimo delati na zalogo. Zadovoljni smo, da je naša šola toliko velika, da si to lahko privoščimo,« je še povedal vodja šolske kuhinje. Cena malice je predpisana in v osnovnih šolah znaša 0,80 evra, za dijake pa 2,42 evra. Do subvencije malice v OŠ so upravičeni starši, katerih dohodki ne presegajo 53 % povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, v primeru, da višina povprečnega osebnega dohodka v družini ne presega 18 % republiškega povprečja pripada učencem tudi subvencionirano kosilo. Do polne subvencionirane malice so upravičeni dijaki iz družin, v katerih mesečni dohodek na člana ne preseže 42 % neto plače v Sloveniji. Mi poskrbimo za zdrav obrokvašegadijaka. Pestra ponudba toplih in hladnih obrokov. ^ Srednje strokovno izobraževanje■ 4-letna programa ZDRAVSTVENA NEGA KOZMETIČNI TEHNIK Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program BOLNIČAR-NEGOVALEC Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali prekvalifikacija) BOLNIČAR-NEGOVALEC Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti) ZDRAVSTVENA NEGA as n a P ga Š ega tedni Dijaški dom Ptuj z jasno zastavljeno vizijo razvoja Dijaški dom Ptuj v letošnjem šolskem letu predstavlja drugi dom 37 dijakom, osmim učencem in petim študentom. Čeprav v zadnjih letih beležijo nekoliko manjšo zasedenost, razvijajo dodatne dejavnosti. Med njimi so organizacija roj-stnodnevnih zabav, poletni tabori in varstvo otrok, pred časom pa je zaživel tudi hostel oziroma mladinski hotel. Na tem področju se želijo razvijati tudi v prihodnje, v sodelovanju s partnerji želijo postati nosilci razvoja mladinskega turizma pri nas. Dijaški dom Ptuj, ki ima v našem mestu že dolgo tradicijo, v šolskem letu 2014/2015 razpisuje 60 mest, 30 za fante in 30 za dekleta. »V šolskem letu 2014/2015 si želimo večjega vpisa dijakov srednjih šol. Res, da je cena mesečne vozovnice nizka, vendar ob vsakodnevni vožnji dijaka do šole vidimo veliko pomanjkljivosti: manj časa za učenje in preživljanje kakovostnega prostega časa, ni strokovne pomoč pri učenju, medtem ko v domu nudimo brezplačne inštruk-cije.« Zaradi zmanjšanega vpisa in novega načina financiranja Ministrstva za izobraževanje prejmejo manj sredstev, kot so jih prejemali v preteklosti. Da upravičijo svoj obstoj, razvijajo dodatne dejavnosti, ki so bile doslej dobro sprejete. Prirejajo rojstnodnevne zabave, poletne tabore in varstvo otrok, nudijo pa tudi prehrano na študentske bone. Posebej Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj dobro je obiskan tudi hostel, ki deluje v okviru Doma. »V prihodnje si želimo postati nosilci razvoja mladinskega turizma pri nas, naš hostel ima za razliko od drugih veliko število ležišč, na voljo imamo kar 90 postelj,« pojasnjuje Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, ki dodaja, da v regionalnem projektu razvoja turizma sodelujejo z MO Ptuj in ZRS Bistra. »V prihodnje si želimo verifikacijo programa dela osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom. Skupaj z Občino, Centrom za socialno delo in ravnatelji osnovnih šol se trudimo, da statusno uredimo soci-alnovarstvene storitve. Mi smo namreč srednješolski zavod, a imamo že dolga leta tudi otroke Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in osnovnošolske otroke iz socialno ogroženih družin. Mi- v lanskem letu ni bilo niti enega tovrstnega razpisa, na katerega bi se lahko s tem projektom prijavili, da bi lahko program nadaljevali. Spodbudna novica je ta, da pa so bili letos razpisi objavljeni in se nameravamo nanje prijaviti. Seveda upamo, da bomo pri tem uspešni,« pove Starklova in dodaja, da je program, ki temelji na boju proti socialni izključenosti, namenjen učencem in dijakom, ki se srečujejo z različnimi težavami. V okviru programa želijo pomagati mladostnikom, jih motivirati in jim pomagati na pravo pot. »Upamo si trditi, da smo eden boljših dijaških domov v Sloveniji in odpiramo vrata vsem, ki si nas želijo podrobneje spoznati,« na informativni dan vabi Star-klova. Foto: Črtomir Goznik nistrstvo nam dovoljuje, da imamo te otroke in da izvajamo vzgojne programe, a teh programov nimamo verificiranih,« razlaga Starklo-va, ki upa, da bo to področje kmalu urejeno, saj si za to prizadevajo že vrsto let. Vizijo razvoja za nadaljnja tri leta imajo v ptujskem dijaškem domu jasno zastavljeno. Že več let se trudijo za pridobitev sredstev v evropskem projektu socialnega sklada, v okviru katerega so razvili program Šola druge priložnosti. »Smo edini dijaški dom v Sloveniji, ki je član združenja Šol druge priložnosti v Evropi. Gre za program, ki je prisoten v večini evropskih držav, a je le v redkih državah financiran. Sredstva se za namen projekta pridobivajo iz evropskih strukturnih skladov. Mi smo ta program razvili skupaj s Šolskim centrom Ptuj in drugimi partnerji, vendar nc Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700, faks: 02/78-70-707 E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si P "T U u Spletna stran: http://www2.arnes.si/~ddmbptuj Spoštovani bodoči dijak/dijakinja, spoštovani starši, V kratkem boš postal/-a diiak/-inja enega od izobraževalnih programov Šolskega centra ali Gimnaziie Ptui, zato smo se v Diiaškem domu Ptui odločili, da te seznanimo z možnostio bivania v našem domu. Kaj ti prinaša bivanje v dijaškem domu? • DD Ptui ie v neposredni bližini ŠC in Gimnaziie, zato ti zagotavlia večio varnost, kot io nudi vsakodnevna vo-žnia z vlakom ali avtobusom. • Bivanie v diiaškem domu prihrani veliko časa, zato ga več ostane za učenie in prosti čas. • Poskrblieno ie za ureieno in zdravo prehrano, lepe in čiste spalnice in sanitariie. • Novincem pedagoški delavci namenimo posebno pozornost in pomagamo pri vkliučevaniu v domsko in šolsko živlienie in delo. • Vzgoiitelii tedensko sodeluiemo s šolami, sproti preveriamo učni uspeh in morebitne izostanke ter skrbimo za dobre učne rezultate naših diiakov. • Vzgoiitelii diiakom pomagamo pri učeniu, načrtovaniu dela za šolo in iih seznaniamo z učinkovitimi metodami in tehnikami učenia. • Vsakemu diiaku/-inii nudimo oporo in pomoč pri reševaniu osebnih težav, s katerimi se srečuiete v obču-tliivem obdobiu odraščania - stalno sodeluiemo s starši. • Možnost vkliučevania v interesne de-iavnosti v domu in izven niega, kakovostno preživlianie prostega časa (mali nogomet, boks, bovling, košarka, internet, ročna dela, fitnes...). • Bivanie v diiaškem domu ie priložnost za osamosvaianie in spreiema-nie odgovornosti, vendar še vedno pod budnim očesom vzgoiiteliev. • Živlienie v domu ie tudi priložnost za intenziven razvoi socialnih veščin, sai se diiaki učite medseboinega prila-gaiania in strpnosti, ki sta potrebna za živlienie pod skupno streho. • Živlienie med vrstniki, sklepanie novih priiatelistev in zabava so stalnica vzgoinega programa. Če bi želel/-a pridobiti več informacij o bivanju v domu ali vpisu ali le iz radovednosti pokukati v naš dom, smo ti na voljo vsaki dan od ponedeljka do petka v prostorih DD Ptuj. Organiziramo informativni dan, v petek in soboto, 14. in 15. februarja 2014. Vabljeni! Lep pozdrav, pedagoški delavci in mag. Danica Starkl, ravnateljica O h-1 o K/3 > O H Ph O Ponudbo programov želijo še popestriti Ekonomsko šolo Ptuj v letošnjem šolskem letu obiskuje 412 dijakov. V šolskem letu 2014/15 imajo razpisanih 56 vpisnih mest za program Ekonomski tehnik, 28 vpisnih mest za program Aranžer-ski tehnik, 26 mest za triletni program Trgovec in 28 mest za poklicno tehniško izobraževanje (PTI). Oddelka ekonomske gimnazije ne razpisujejo, ker jim zaradi racionalizacije vpisne mreže ministrstvo več ne omogoča vpisa v omenjeni program. »Povedati moram, da se pojavlja povpraševanje po tem programu, zato smo oddali vlogo, ki pa jo je ministrstvo, žal, zavrnilo in pojasnilo z racionalizacijo vpisne mreže,« pojasnjuje ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampl Regvat. Kljub temu ne bodo vrgli puške v koruzo, ravnateljica namreč napoveduje, da se bodo tudi v prihodnje potegovali za usmerjanje za vpis v ekonomsko gimnazijo. Po njenih besedah se pojavljajo trendi, da se strokovne gimnazije obdržijo, kar pomeni že zelo zgodnje usmerjanje dijaka v bodoči poklic in poklicno kariero. Na vprašanje, zakaj se vpisati na ekonomsko šolo, ravnateljica odgovarja, da predvsem zaradi kompe-tenc za razvijanje nadaljnje poklicne poti. Te kompe-tence dijaki pridobijo med šolanjem v prenovljenih poklicnih programih z odprtim kurikulum. »Dijaki si izkušnje pridobivajo tudi v podjetjih, kjer opravljajo prakso, v okviru projektov, ki jih izvajamo na šoli, denimo učne firme, aranžerske delavnice, kakor tudi v mednarodnih projektih na področju mednarodnega podjetništva in v Foto: Črtomir Goznik Branka Kampl Regvat, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj okviru izmenjav z EU in drugih usposabljanj.«. Da delajo dobro in da so pri svojem delu uspešni, ob koncu šolskega leta pričajo tudi rezultati poklicne mature. Med maturanti imajo vsako leto takšne, ki postanejo zlati maturanti in dosegajo vse točke na poklicni maturi. »Šolanje na Ekonomski šoli Ptuj priporočamo dijakom, ki želijo pridobiti ekonomska znanja, razvijati ino-vativnost, ustvarjalnost in podjetništvo. Ekonomski tehniki se lahko zaposlijo v kar 150 poklicih, ne da bi potrebovali dodatna izobraževanja. Zaposlujejo se kot poslovni sekretarji, mene-džerji za trženje in prodajo, uradniki, strokovni sodelavci v računovodstvu, zavarovalni zastopniki, prodajalci in trgovski poslovodje, komercialisti, tajniki, komercialni zastopniki za prodajo ali se odločijo za samostojno podjetniško pot. Poklic odlikujejo prilagodljivost, podjetnost in široke možnosti zaposlitve. Podobno velja tudi za poklic aranžer-ski tehnik, kjer je poudarek na oblikovanju in trženju prodajnega prostora in na multimediji. Tudi poklic tr- govec omogoča zaposlovanje v trgovskih centrih, v lastnih trgovinah, saj imajo dijaki veliko prakse v le-teh, šolanje pa ti dijaki lahko nadaljujejo v programu 3+2 na naši šoli. Programi omogočajo nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah kot tudi na univerzitetnih programih različnih smeri.« V prihodnje si želijo razširiti ponudbo na poklicnem področju in pridobiti nazaj program ekonomske gimnazije, s čimer bi, po besedah ravnateljice, lažje zapolnili potrebe trga delovne sile. »V prihodnje si želimo večjo in pestrejšo ponudbo programov za dekleta, vsekakor pa si želimo še kakšen program, bodisi na področju turizma, bodisi na področju podjetništva, ki se kaže kot možnost in priložnost za zaposlovanje mladih,« je povedala ravnateljica. 12 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tedn ika O H-J O > O Bionika v tehniki s prvimi študenti rt o I : A Revivisje MO Ptuj ustanovila leta 2004, da bi v okviru tega višje- in visokošolskega središča nastale višje in visoke šole, kar je omogočala takratna zakonodaja. Po spremembi zakonodaje so višje šole nastale v okviru šolskih centrov, na začetku je bil na Ptuju en program višje šole, sedaj so štirje. Naloga Revisisa pa je ostala, da ustanovi visoko šolo. Revivis je leta 2010 uspel dobiti akreditiran visokošolski zavod. Visoka šola na Ptuju pa je lani aprila dobila akreditiran program Bionika v tehniki, ki ga trenutno obiskuje 17 študentov. »Visoka šola na Ptuju je aprila 2013 dobila akreditiran program Bionika v tehniki. Na višješolskem programu imamo Bioniko, na Visoki šoli na Ptuju pa Bioniko v tehniki. V bistvu je Revivis ustanovitelj Visoke šole na Ptuju, to sta dva različna pravna subjekta. Visoke šole namreč ne more ustanoviti lokalna skupnost, tudi ne neka srednja šola, temveč le javni zavod. Tako Revivis tudi ne more vpisovati študentov, ker ni akreditiran visokošolski zavod. Podobni javni zavodi so nastali povsod v Sloveniji, da so lahko nastale tudi visoke šole,« pojasnjuje Darja Harb vlogo Revivisa pri nastajanju Visoke šole na Ptuju, ki je ni bilo lahko dobiti. Za zdaj le še izredni študentje Na Ptuju je tako po ustanovitvi Visoke šole vzpostavljena cela vertikala, od nižjega poklicnega do srednjega strokovnega izobraževanja, višješolskega oz. visokošolskega izobraževanja. Trenutno ima Visoka šola na Ptuju en program, to je program Bionika v tehniki, v ka- Foto: Črtomir Goznik Darja Harb, direktorica Visoke šole na Ptuju terega se lahko vpišejo vsi, ki so končali poklicno maturo, splošno maturo in tudi tisti, ki so končali katerikoli višješolski program sorodne smeri, tehnika, mehtro-nika, elektrotehnika, in to po merilih za prehod v II. letnik. Ta program trenutno obiskuje 17 študentov, gre za izredni študij, rednega še ni, ker še nimajo koncesije. V glavnem gre za študente, razen treh, ki so se vpisali po merilih za prehod v II. letnik. Polovica si jih sama plačuje šolnino, drugim pa podjetja. Dva študenta se vozita tudi iz Ljubljane, eden je iz Murske Sobote, dva pa iz Koroške. Bionika je perspektiven študij, tudi v Evropi. Visoka šola na Ptuju se je v prizadevanjih za čim večjo prepoznavnost povezala s podobnimi šolami v Nemčiji, prav tako se je vključila v mednarodno društvo za tehniško biologijo in bioniko, sodeluje pa tudi z mednarodnim centrom za bioniko. Že dvakrat so skupaj organizirali posvete, maja letos pa bodo skupaj z mednarodnim centrom za bioniko organizirali tudi veliko mednarodno konferenco o bioniki. S programom bio-nika v tehniki je Visoka šola na Ptuju v celoti na trgu, visoka šola na ptuju v okviru pridobljenega visokošolskega strokovnega programa »BIONIKA V TEHNIKI« vabi na informativne dneve, ki bodo -14.2. 2014 ob 16:00 -15.2. 2014 ob 10:00 -10.6. 2014 ob 17:00 -16.9. 2014 ob 17:00 v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava, III. nadstropje, predavalnica 304) Informacije na: 02 78 71 829, 031 614 024 ali info-vsp@scptuj.si nekaj finančnih sredstev za delovanje pa dobijo še preko Revisisa iz mestnega proračuna. S šolninami skušajo pokriti izvedbo programa, vse druge stroške pa s sredstvi Revivisa oz. lokalne skupnosti kot njegove ustanoviteljice. Vsak novi program stane, pa o morebitnem zagonu novega viso- košolskega programa, ki bo zagotovo s področja kmetijstva, pove direktorica. Ker imajo že izkušnje iz prvega, bo pri drugem zagotovo šlo hitreje. V Nemčiji imajo dve visoki šoli za bioniko, vsako leto se jih za vpis zanima okrog 200, vpišejo pa jih samo 30. "Delati programe oz. kader na zalogo, ni smiselno," pa Darja Harb odgovarja vsem tistim, ki imajo pomisleke glede šole in „le" 17 študentov trenutno. Najprej so se sicer bali, da vpisa ne bo. Začetek je več kot spodbuden. Če bo le vsako leto takšen vpis, bodo zadovoljni, okolje pa bo z njim dobilo znanje za prihodnost. Poklici, v katerih je prihodnost V Strojni šoli Ptuj, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 390 dijakov, je dijakom na voljo srednje strokovno izobraževanje, poklicno tehniško izobraževanje ter srednje in nižje poklicno izobraževanje. Poleg izobraževanja mladih, se ukvarjajo tudi z izobraževanjem odraslih. Po končanem šolanju na Strojni šoli Ptuj lahko dijaki pridobijo poklic strojni tehnik, avtoservisni tehnik, oblikovalec kovin - orodjar, klepar - krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, avtoserviser, metalurg, avtokaroserist in pomočnik v tehnoloških procesih. Bogato praktično znanje, ki si ga dijaki tekom šolanja pridobijo, lahko po besedah ravnatelja Strojne šole Ptuj Bojana Lampreta unovčijo ta ko rekoč povsod. Povpraševanje po omenjenih poklic je namreč izredno veliko. »Poklici, ki jih dijaki pridobijo z zaključkom šolanja na ptujski strojni šoli so izredno iskani na trgu delovne sile. Še večje možnosti imajo čez mejo, v Avstriji in Nemčiji, kamor se veliko mladih po šolanju tudi zaposli.« Da je povpraševanje res veliko, dokazuje dejstvo, da se številna podjetja iz naše regije že pred zaključkom šolanja zanimajo za dijake in jim nudijo možnost štipendiranja ter vse možnosti opravljanja prakse v njihovem podjetju. V ptujski strojni šoli dajejo namreč velik poudarek na praktično delo, predvsem v izmenjavi s podjetji. Vse pogostejši in nepogrešljiv del šolanja so tudi mednarodne izmenjave dijakov, česar se v Strojni šoli Ptuj dobro zavedajo. »Poklici, v katerih je treba nekaj narediti, so zelo iskani in dijaki, ki končajo šolanje pri nas, lahko dobesedno izbirajo, kje se bodo zaposlili. Čeprav se to v današnjih časih morda čudno sliši, je res. Šolanje jih sicer še veliko nadaljuje, saj v družbi še zmeraj vlada prepričanje 'Hodi v šolo, da ti ne bo treba delati'. Tisti, ki se zaposlijo na področju varilstva, montaže kovinskih konstrukcij se jim za prihodnost njihove službe zagotovo ni za bati,« je prepričan ravnatelj Lampret. Sicer pa Foto: Črtomir Goznik Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj lahko šolanje nadaljujejo na višješolskih in visokošolskih strokovnih programih ter na univerzitetnih študijskih programih z opravljenim dodatnim predmetom iz splošne mature. Na ptujski strojni šoli se že dolgo ne ukvarjajo več le z izobraževanjem mladine, pač pa tudi z izobraževanjem odraslih, s prekvalifikacijami, izobraževanja izvajajo tudi za določena podjetja in podobno. »Strojništvo je bazično področje, ki podpira vse tehnologije in na tem področju bodo zmeraj iskani ljudje, ki bodo znali nekaj narediti in obvladovati te tehnologije in tega bo v prihodnosti vse več, kar pomeni, da bo morali biti tudi vedno več ljudi, ki bo to obvladalo. Zato se jaz za prihodnost takega izobraževanja ne bojim,« na vprašanje o prihodnosti odgovarja Lampret. 13 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tednika Sledijo trendom v našem okolju Biotehniško šolo, ki je v lanskem letu praznovala 60-letnico obstoja, v letošnjem obiskuje 228 dijakov. Po besedah ravnatelja Vladimirja Korošca v zadnjih nekaj letih beležijo konstantno število vpisanih, s katerim so relativno zadovoljni, na nekaterih področjih bi si želeli večji vpis, zlati v poklicnih programih na področju kmetijstva, saj meni, da je tu še veliko možnosti in priložnosti za razvoj. Na ptujski biotehniški šoli izvajajo 4-letne programe Kmetijsko podjetniški tehnik in Okoljevarstveni tehnik, 3-letne programe Gospodar na podeželju, Cvetličar in Vrtnar, v programih poklicno tehniškega izobraževanja pa Kmetijsko podjetniški tehnik in Horti-kulturni tehnik ter dveletni program Pomočnik v biotehniki in oskrbi. Po besedah ravnatelja Vladimirja Korošca se dijaki po končanem srednje-strokovnem ali poklicno-tehniškem izobraževanju v večji meri odločajo za nadaljevanje šolanja, takih naj bi bilo med 60 in 70 odstotkov. Mnogi nadaljujejo na višješolskem izobraževanju prav na Ptuju. V Biotehniški šoli Ptuj dajejo velik poudarek praktičnemu delu pouka, v štiriletnih programih je sicer prakse manj, več pa je prakse v poklicnih pro- POŽENI MOŽGANE, POZANJI USPEH! Z ERUDIOM DO NOVIH ZNANJ, IZOBRAZBE TER KARIERNEGA NAPREDOVANJA. Naše ime poudarja, da se vsi na lokaciji IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ERUDIO ukvarjamo z izobraževanjem, znanjem in raziskovanjem. Ponujamo celovito pot do znanja in izobrazbe - od srednjih šol do visokih šol. KDO SMO IN KAJ POČNEMO? Skupno smo z več kot 20-letno tradicijo na področju izobraževanja sinonim za kakovostno, prijazno in k posamezniku orientirano izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih ter na vseh stopnjah izobrazbe. IN ZAKAJ TO POČNEMO? Ker to delamo dobro. Ker udeleženci naših izobraževanj od nas odidejo predvsem z aktualnimi znanji in seveda tudi z ustreznimi spričevali oz. diplomami. Skratka z vsem tistim, kar jim omogoča lepše delovno in poslovno življenje. In danes je to še pomembneje kot pred leti. Kajti kriza ni za vse, nekateri je ne maramo in ji ne dovolimo vstopa v svoje življenje. Zato se izobražujemo in pridobivamo aktualna znanja. Visoka poslovna šola ERUDIO izvaja visokošolski dodiplomski program Podjetništvo in mednarodno poslovanje. Visoka šola za trajnostni turizem izvaja edinstveni dodiplomski program Dediščinski in kulinarični turizem. VABLJENI NA "TEDEN ODPRTIH VRAT ERUDIO - ZNANJE ZA USPEH" od 11. do 15. februarja 2014, kjer nas boste lahko bolje spoznali. Poleg predstavitve programov 14. in 15. februarja bomo namreč organizirali BREZPLAČNA predavanja od 11. do 13. februarja z zelo aktualno tematiko. Če se predavanj ne boste udeležili v živo na Litostrojski cesti 40 v Ljubljani, nas boste lahko spremljali preko internetne spletne televizije. V živo! Več informacij na: www.erudio.si. Foto: Črtomir Goznik Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj ERUDIO IZOBRAŽEVALNI CENTER izvaja srednješolske programe Frizer, Trgovec, Administrator, Gastronomske in hotelske storitve, Ekonomski tehnik, Ga-stronomija in turizem, Elektrotehnik, Predšolska vzgoja, maturitetni tečaj ter priprave na maturo. Prav tako ponuja višješolske programe Ekonomist, Varstvo okolja in komunala, Gostinstvo in turizem, Gradbeništvo, Organizator socialne mreže, Poslovni sekretar, Logistika in Me-hatronik. Želimo ustvarjati prijazen in prijeten pristop do pridobivanja znanja in izobrazbe, zato izobraževanje ponujamo v širokem obsegu in na enem mestu. V izobraževalnem centru ERUDIO si lahko naš dijak, študent ali udeleženec izobraževanja vedno poišče primerno izobraževalno področje in nadaljuje svoje izobraževanje vse do visoke izobrazbe. V celoten izobraževalni proces je vključenih več kot 40 stalno zaposlenih strokovnih sodelavcev, z nami pa sodeluje še več kot 250 zunanjih predavateljev, s katerimi si prizadevamo, da udeležencem znanje posredujemo na prijeten in sproščen način. Naša posebnost je tudi moderen, tehnološko dovršen e-študij oz. študij na daljavo. Za vse tiste, ki v današnjem času ne najdejo časovnih rezerv za obisk predavanj in s študijem povezanih obveznosti izven udobja svojega doma ali pisarne. Plačana objava gramih, in sicer skoraj več kot polovico. »Za praktično delo skušamo zagotoviti čim boljše materialne pogoje. Imamo posestvo Turnišče, kjer imamo šolsko posestvo za poljedelsko področje, konjerejo, vrtnarstvo in predelavo kmetijskih pridelkov in kjer ponujamo tudi vsebine od pridelave do predelave kmetijskih pridelkov. Vsebine sadjarstva in vinogradništva, kletarstva, kuhanja in strežbe ter vzdrževanja prostorov pa dijaki v praksi usva-jajo v šolskem domu na Grajen-ščaku. Na šolskem posestvu smo uveljavili tudi številne dopolnilne oblike dela na kmetijah iz razloga, da bi naše dijake, ki prihajajo s kmetij, usposobili za morebitno uveljavljanje dopolnilnega dela na kmetiji. Ker vidimo veliko možnosti za pridelavo in predelavo, želimo dijakom dati kompeten-ce, da bi se v prihodnosti začeli ukvarjati s tovrstnimi dejavnostmi,« pove ravnatelj Korošec. V mislih ima predvsem predelave mesa, sušenje sadja, vzgojo zelišč, žganjekuho, pripravo sokov in podobno. »Glede na dejstvo, da je slovenski potrošnik vse bolj ozaveščen, da je lokalno pridelano kakovostno in bliže potrošniku, je treba s ponudbo slediti temu trendu,« meni Koro- šec in dodaja, da gre za vsebine, ki povečujejo dohodek kmetije, hkrati pa dajejo priložnosti za dodatno zaposlovanje ali pa temu prostoru dajejo neko turistično vrednost. Dijaki pa se delovne prakse udeležujejo tudi v tujini v okviru projekta Leonardo da Vinci Mobilnost. »Dodati moram še, da se precej angažiramo za revitalizacijo kompleksa Turnišče. Trudimo se pridobiti tudi nove izobraževalne programe, nove možnosti zlasti na področju turizma in gostinstva, s čimer bi obogatili širši ptujski prostor. Želimo si, da bi v tem kompleksu razvili večje sodelovanje in partnerstvo s strokovnimi institucijami in ne nazadnje tudi z gospodarskimi družbami in z gospodarstvom nasploh. Prizadevamo si za skupni pristop tako na področju izobraževanja kot tudi na področju uvajanja novih produktov ter na področju razvoja podeželja. Skratka želimo, da bi kompleks Turnišče postal izobraževalno središče ne samo za področje kmetijstva in podeželja, pač pa tudi za področja naravovarstva in okoljevarstva, tehnike in podobno,« zaključuje ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec. O h-1 o >co > O H Ph O Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova cesta 12 1000 Ljubljana Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je šola z 90 letno tradicijo, ki izobražuje magistre inženirje arhitekture, doktorje znanosti in inženirje arhitekte urbaniste. V šolskem letu 2014/15 razpisujemo: Enoviti magistrski študij ARHITEKTURA . . . www.um.farlj.si Prvostopenjski univerzitetni study ski program URBANIZEM wxvw. uni.fctrlj. si/urbanizem Drugostopenjski študij URBANIZEM Doktorski študijski program ARHITEKTURA (3.stop.) . . . www.um.farlj.si Vabljeni na informativni dan 14. in 15. februarja 2014 v prostorih Fakultete za arhitekturo na Zoisovi cesti 12 v Ljubljani. S tradicijo in znanjem v lepšo prihodnost. 3-LETNI PROGRAMI: • Frizer • Administrator • Trgovec • Gastronomske in hotelske storitve • Elektrikar 4-LETNI PROGRAMI: • Gastronomija in turizem • Ekonomski tehnik • Predšolska vzgoja • Elektrotehnik MO V Š OLO, ogl as n a P riloga ! Šta jerskega tednika O H-J O > O w o Prihodnost poklicev, za katere izobražujemo, je obetavna Na Elektro in računalniški šoli Ptuj, ki v tekočem šolskem letu praznuje 30-le-tnico obstoja, ponujajo tri večja področja izobraževanja, in sicer elektrotehniko, mehatroniko in računalništvo. Po besedah ravnatelja Raj-ka Fajta je prednost Elektro in računalniške šole v tem, da izobražuje za poklice, ki so na trgu dela zelo iskani, dijaki so hitro zaposljivi. Ti lahko izbirajo med tremi programi srednjega strokovnega izobraževanja, in sicer elektrotehnik, tehnik mehatronike in računalništva, dvema programoma srednje poklicnega izobra- ževanja, elektrikar in me-hatronik operater in enim programom za pridobitev poklicno tehniškega izobraževanja, elektrotehnik. Skupaj šolo obiskuje 428 dijakov, še vedno pa je največ zanimanja za področje računalništva. Kot je poudaril ravnatelj Rajko Fajt, so vsi omenjeni programi primerni tudi za dekleta. Po njegovih besedah imajo dijaki po končanem šolanju na Elektro in računalniški šoli veliko prednosti. Pri tem v prvi vrsti izpostavlja splošno in strokovno znanje ter poklic, v katerega se lahko zaposlijo, pa tudi delovne izkušnje, saj se v okviru praktičnega usposabljanja z delom preizkusijo tudi na trgu dela. »Prihodnost poklicev, za katere izobražujemo, je zelo svetla. Videti je, da ni več področja brez nujnosti uporabe informacijske tehnologije, robotov, življenja brez elektrike si skorajda več ne znamo predstavljati. Jasno je, da bomo v prihodnosti potrebovali strokovnjake, ki bodo na različnih ravneh obvladovali ta področja,« je prepričan Fajt. »Pomembna značilnost programov, za katere izobražujemo, je tudi v tem, da imajo dijaki po končani šoli več možnosti. Ob tem, da imajo poklic, s katerim so precej hitro zaposlji- Foto: Črtomir Goznik Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj vi in prilagodljivi potrebam trga, imajo na razpolago tudi možnost nadaljevanja na višje- in visokošolskih 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji. Ustanovljena je bila 11. marca 1872 in je predlani praznovala 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore- tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij. Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živi- norejskih obratih, kmetijski proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2014/2015 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: 4-letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK-PTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bls.si. strokovnih programih, z dodatnim maturitetnim predmetom pa na številnih univerzitetnih programih.« Programi omogočajo veliko možnost izbirnosti, dijaki lahko namreč izbirajo med različnimi moduli in s tem izbirajo poklicno kvalifikacijo znotraj programa, programi pa omogočajo tudi povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja ter ure odprtega kurikula, kar pomeni, da šola v sodelovanju z gospodarstvom lokalnega okolja opredeli vsebino ur, v sklopu katerih dijaki pridobijo kompeten-ce, potrebne za uresničevanje potreb trga dela. Ptujska Elektro šola se ponaša tudi s tem, da je edina v Sloveniji, ki izvaja mojstrske izpite za elektrotehnike. »Iz leta v leto opažamo dvig učnega uspeha, tako ob koncu šolskega leta kot tudi na zaključnem izpitu in poklicni maturi.« Razlog za to Fajt vidi tudi v tem, da se dijaki vse bolj zavedajo, da imajo brez ustrezne izobrazbe otežene poti v prihodnosti. Deloma pa razlog tiči tudi v spremembi smeri pedagoškega procesa, ki je usmerjen izključno k dijaku, procesnemu učenju in razvijanju celovite poklicne usposobljenosti in samostojnosti. Življenje na šoli popestrijo še s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožkih, pri čemer je Fajt izpostavil krožek robotike. Dijaki se redno vključujejo v mednarodno sodelovanje oziroma izmenjavo dijakov. V okviru projekta Leonardo da Vinci že kar nekaj let zapored skupina dijakov odhaja na štiritedensko praktično usposabljanje v tujino (Poljska, Avstrija, Nemčija, Anglija, Finska). »Sicer pa se dijaki udeležujejo tudi tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju, ko teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.« 15 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tednika KAMP O ekonomski tehnik (4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik (4 leta, poklicna matura) O ekonomski tehnik- PTI (2 leti, poklicna matura) Otrgovec (3 leta, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih O tehnik mehatronike (4 leta, poklicna matura) O tehnik računalištva (4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik (4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater (3 leta, zaključni izpit) O elektrikar (3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih O kmetijsko podjetniški tehnik (4 leta, poklicna matura) O o kolje varstveni tehnik (4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar (3 leta, zaključni izpit) O vrtnar (3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih O strojni tehnik (4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar (3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec (3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij (3 leta, zaključni izpit) O instalater strojnih instalacij (3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser (3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist (3 leta, zaključni izpit) O metalurg (3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih (2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih Študentom ponujamo naslednje programe: Obionika O ekonomist O mehatronika O upravljanje podeželja in krajine Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij. šolski (Renter ptuj Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 fax: +386 (0)2 7871 711 ekonomija tel.: 02 7871 740 Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar Izpričuje že več kot 50 let življenja In dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja In kakovostne priprave dijakov za zaposlitev in študij. Soočamo se z Izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu In konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje preko 400 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 43 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikujeta strokovnost in posluh za delo z mladimi. Prenovljeni programi ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI in trgovec so posledica novonastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi naši programi so mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo zaposljlvost našim dijakom. Poleg razširjenih znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papiijev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno-estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva in menedžerske spretnosti. Na naši šoli se lahko pohvalimo z učnimi podjetji, ki v okviru rodnega pouka dijakom omogočajo, da se naučijo vseh opravil in spretnosti, kijih potrebujejo današnji podjetniki. To je dejansko pripravljalnica za mlade, da lahko samostojno stopijo v svet gospodarstva. Prednost naših dijakov je, da ob zaključku šolanja pridobijo poklic. Opravljajo poklicno maturo, kjer je možno doseči večje število točk kot na maturi, če pa opravijo še peti predmet, se lahko lažje vpišejo na vse visoke strokovne šole in univerzitetne programe. Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, interese, sposobnosti In hobije. Svoja znanja lahko tako nadgradijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu in na tekmovanjih z različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesorjev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu in dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.sl/ elektrotehnika računalništvo tel.= O2 7871 800 Na Elektro in računalniški šoli poskrbimo za vse navdušence tehniškega področja, saj Izvajamo programe elektrotehnike, računalništva In mehatronike. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami Izobraževanja (3-letnl in 4-letnl programi), s prostori na Vičavl, z mednarodno izmenjavo, s kompetentnimi delavci šole ter s prizadevnimi dijaki in dijakinjami. Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem In opremi, brez katero si priprave dijakov na zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje ne moremo predstavljati. Poklicna matura omogoča dijakom vpis na višje In visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturitetnlm predmetom pa tudi vpis na številne univerzitetne programe. Življenje na šoli popestrimo s športnimi In kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na različna področja dela. Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V projektu Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo v tujini. Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije. Dodatne Informacije dobite na spletni strani šole:http://elektro.scptuj.si ali na telefonski številki 027871800 (tajništvo). Če nas želite obiskati, nas poiščite na Vičavi 1. kmetijstvo okolje varstvo - tel.: 02 787I 730 Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva In živinoreje izvajamo v Tumišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje. Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar... Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba). strojništvo tel.: O 2 787I 720 strojna šola Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta. Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, krožkih, kulturnih prireditvah in raziskovalnih projektih, tudi v sodelovanju z drugimi šolami. Udeležujejo se strokovnih ekskurzij doma in v tujini in se vključujejo v mednarodno izmenjavo mladih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike. Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724. višji strokovni študij tel.: 02 787I 8I2 Višja strokovna šola Ptuj ima sodobno opremljene prostore v bivši vojašnici na Vičavi 1 in je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe BIONIKA, EKONOMIST, MEHATRONIKA ter UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljlvost. Podrobnejše Informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812. GREMO V ŠOLO, oglasna priloga ^ Štajerskega tednika O H-J O > O Priprava na življenje o Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj, ki nudi redni in izredni študij programov Bionika, Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine, letos obiskuje 545 študentov. Pestra ponudba programov temelji na potrebah industrije, podjetništva in obrti sedaj in v prihodnosti. Poslanstvo Višje strokovne šole ŠC Ptuj je pripraviti ljudi na vseživljenjsko izobraževanje. Tako so zastavljeni tudi že omenjeni visokošolski programi. Prihodnjim diplomantom želijo ponuditi praktično znanje in razumevanje, potencialnim delodajalcem na trgu delovne sile pa kakovosten in sposoben kader. »Naš cilj je, da se študentje izobražujejo v čim bolj realnem okolju, da v času študija pridobijo kompetence, s katerimi bodo konkurenčni na trgu delovne sile,« razlaga ravnatelj Robert Harb. Strinja se, da pri nas še vedno primanjkuje mladih s praktičnim znanjem in dodaja, da na njihovi šoli vsekakor poudarjajo pomen prakse ter študente pripravljajo na življenje. Prepričan je, da je najboljši način učenja študenta postaviti pred konkreten problem, ki ga mora s svojim znanjem in sposobnostmi rešiti. Med študijskimi programi veliko stavijo na bioniko, ki je v našem prostoru relativ- Foto: Črtomir Goznik Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj no nova veda. Način razmišljanja, kot ga predstavlja bionika, bi po besedah ravnatelja Višje strokovne šole ŠC Ptuj morali predstavljati že v osnovni šoli. »Gre za interdisciplinarna znanja biologije in tehnike za reševanje konkretnih izzivov v okolju. Naša podjetja tega poklica še ne poznajo dovolj, a z gotovostjo lahko zatrdim, da gre za najbolj zaposljiv profil, zraven mehatronike dobijo še znanje iz narave, iščejo tehnične rešitve. Prepričan sem, da je to poklic prihodnosti.« Po vzoru Nemcev, ki so omenjeni program razvili v Nemčiji, sta Višja strokovna šola ŠC Ptuj in Visoka šola na Ptuju prvi v Sloveniji, ki sta ga razvili pri nas. Poleg bionike se lahko bodoči študentje vpišejo na programe Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine. Bodoči ekonomisti nova znanja usvajajo ne le na predavanjih, pač pa tudi na praksi v podjetjih, na voljo pa jim je tudi podjetniški inkubator, kjer imajo mladi priložnost realizirati svoje ideje, kandidirati za projektna sredstva ter na koncu ustanoviti svoje podjetje. Tudi študenti mehatronike si v času študija naberejo vsestranskega znanja s področij strojništva, elektrotehnike in računalništva, v povezavi z ekonomijo, vodenjem in poslovnim razumevanjem. »Prepričan sem, da so tri stvari, ki bodo v prihodnosti zelo pomembne, to so voda, hrana in energija,« pove Harb. Znanje iz omenjenih področij pridobivajo študentje programa Upravljanje podeželja in krajine. »To je program, ki spada v naše okolje, ki je kmetijsko področje. Ni pomembno le, da nam pridelajo zdravo hrano, pač pa tudi, da razvijamo turizem na podeželju,« še razlaga Robert Harb, ki v tem vidi veliko priložnosti. »Smo šola, ki ne podpira fiktivnega vpisa in si želi le resnih študentov,« pravi Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj. Kot še dodaja, izobražujejo kader, ki zna delati in razmišljati. »Naša vizija je, da so naši diplomanti zaposljivi in upam si trditi, da vsak, ki je to spoznal, prej kot slej tudi najde zaposlitev. frgo vina, listama. kopirnicct Domino center Pluj(naspioti Davčne) E-mail:grafix.tiskama@gmail.com www.grafix.si, 041/ 523 775 Facebook: trgoma Mama Grda A4 stran/črno-beIo=0,05€ A4 stran color=o,io-o,3(>€ (Iz usl>|a, cd-|a-lntemeta In drugih medllevl VezflVfl 0.80 € (naslovnica. kaitOtl. Spirala) "" mtik in MPLOM m mmvKLM i kupon ! 1-20%! < MATTCAWTI m _ -10% MAJICA ♦ KAPA + PIŠČALKA za rezervirana naročila do 1.5.2014 Tiskamo na vse vrste artiklov, nudimo tiskovine od vizitk do plakatov, izdelujemo Sfampiljke Pripravimo celostno podobo za poroko, obhailo, birmo, ali krst (vabila, sedežni red, zahvale,...) Če pa potrebujete le unikatno darilo nas obiSčrtei majice, kape, predpasniki, priznanja....) Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev: ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi^ ■ pek, ' slaščičar, ' mesar, < živilsko prehranski tehnik (PTI),' ■ inženir živilstva in prehrane, ■ organizator socialne mreže (izredni študij). IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Vi£ja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tal.».: (02) 33 13 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska poŠta: ic-piramida.maribor@guest.ames.si DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR NAJBLIŽJI: - gimnazijam, srednjim strokovnim in poklicnim šolam ter - VAŠIM ŽELJAM IN NAŠIM CILJEM. NUDIMO: - dvo- in triposteljne sobe s kopalnicami - zdravo in okusno hrano - tudi dietno in vegetarijansko - strokovno pomoč pri učenju - telovadnico, zunanje igrišče, fitnes, knjižnico, računalniško učilnico, strelišče, kvalitetno opremljene glasbene sobe - brezžični in žični internet - pester izbor interesnih dejavnosti. Dijaški Dom Drava Maribor, Smetanova 67. 2000 Maribor ošične bbvoXnen učne potop ¿wV:\n\pm \n . Ve $o\ v ^ub\pnnn dt-dw--—T T v no&\ bX&ñ nohop . mo±no*\ b\von\o v rne$oni <^u?ini (So^z-neiša^ tobe, nap \atino tep^o Voocfba ponudba protioZ^ «oo Irdwno utpotoMpn ¿e\o z m\ad\m\. __..... ■ »>ntMi■>iiiMim..... Kardeljeva pl. 28, 1000 Ljubljana 01 53 42 867 Fax: 01 53 42 874 e-mail: info@ddb.si, dd.lj.bezigrad@guest.arnes.si 16 torek • 11. februarja 2014 Šport Štajerski 13 ZOI2014 • Soči (Rusija) Tenis • Blaž Rola Peter Prevc - fant jeklenih živcev Pa jo imamo, prvo letošnjo olimpijsko medaljo namreč! Slovenija slavi smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je na mali skakalnici osvojil srebrno medaljo in pri tem zaostal le za Poljakom Kamilom Stochom. Mala skakalnica, vrstni red: 1. Kamil Stoch (Poljska) 2. Peter Prevc (Slovenija) 3. Anders Bardal (Norveška) Peter Prevc je že lani na svetovnem prvenstvu v Predazzu z dvema osvojenima srebrnima medaljama dokazal, da je fant za velike dosežke. Letos je storil korak naprej in se v svetovnem pokalu konstantno uvrščal med najboljše. V Bad Mittendorfu si je priboril prvo zmago na smučarskih poletih, nato pa odlično serijo dopolnil z zmago na tekmi svetovnega pokala v Saporu. Tam je oblekel tudi rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. Čeprav so bili nekateri skeptični do odločitve vodstva slovenske reprezentance, da se kot ena redkih v popolni postavi odpravi na pot na Japonsko, pa so Slovenci tam s serijo vrhunskih rezultatov (tudi s trojno zmago) navdušili. Najbolj pomembno je bilo, da so tudi po vrnitvi dosegali odlične uvrstitve, s katerimi so si naredili dobro popotnico za OI. Ta popotnica pa je na drugi strani bistveno povečala pričakovanja slovenske javnosti. S tem je bilo na pleča Gorana Janusa in njegovih fantov naloženo dodatno breme, s katerim se pred nastopi na velikih tekmovanjih nihče ne spoprijema preveč rad. Če k temu dodamo še dva zaporedna padca na treningih našega najizkušenej-šega, Roberta Kranjca, potem si lahko mislimo, kaj je rojilo po glavi preostale trojice. A je iz vrste znova izstopil 21-letni Peter Prevc: s stopnjevanjem forme od skokov za trening do poskusnega skoka je uspel najboljše prihraniti za konec, za tekmo. Že prvi skok je bil na meji popolnega (3. mesto, za Stochom in Bardalom), podoben dosežek pa je ponovil še v drugem skoku, ko je pritisk še večji, ko so nekateri iz ozadja pretili s »skokom na glavo«. Tega so sposobni le skakalci z jeklenimi živci in naš Peter jih ima! Treba pa je opozoriti še na eno podrobnost: Peter nikoli ne sili v ospredje s svojimi izjavami in vedno izjemno realno ocenjuje situacijo. Čeprav so mu številni novinarji že praktično celotno sezono zastavljali vprašanja o nastopu na OI, je on vztrajno odgovarjal, da ga zanima le naslednja tekma. Tako je iz nastopa v nastop ostajal na trdnih tleh, iskal prave letalne občutke in postopoma stopnjeval svojo formo. Vse do Sochija, kjer je bil od njega boljši le tokrat nepremagljivi Poljak Stoch. Odličen deveti je bil Jernej Damjan, dvig forme pa je s prvim skokom nakazal tudi Jurij Tepeš. Kljub precejšnji smoli Slovencev na začetku OI (poškodbe Cilke Sadar, Roka Perka in Roberta Kranjca) je tako tudi za nas prišel trenutek svetlobe. Prvega je sicer nakazala biatlonka Teja Gregorin, ki je na sprinterski tekmi zgrešila en sam samcat strel. Če tega ne bi bilo, bi skoraj zagotovo pristala na stopničkah... Še en kazalnik več, kako majhne so razlike med prejemniki medalj in tistimi, ki ostanejo brez njih... Zato toliko bolj cenimo to, ki jo je osvojil Peter Prevc! Jože Mohorič Tenis • Nina Potočnik Kanadčanka ubranila dve zaključni žogi Nina Potočnik (Galtena, 158. na mladinski ITF-lestvici) je pretekli teden nastopala še na drugem zaporednem mladinskem ITF-turnirju v Tuniziji. Turnir je imel oznako visoke 2. stopnje. Nina, ki je januarja dopolnila 17 let, je v 1. krogu ugnala 16-letno Egipčanko Habibo Lasheen (280.), rezultat je bil 6:1, 6:1. V 2. krogu se je merila z 8. nosilko, Kanadčanko Glorio Liang (153.). Nekaj mesecev starejša Liangova je bila v tesnem obračunu na koncu uspešnejša in je slavila 7:5, 1:6, 6:7(8). Dvoboj se je odločal v podaljšani igri odločilnega niza, v katerem je imela Nina že dve zaključni žogi za končno zmago (6:5, 7:6). Kanadčanka se je ubranila in sama izkoristila tretjo zaključno žogo za zmago 8:10. Po besedah trenerja Gorana Djurdjeviča je Nina odigrala zelo dobro, močna tekmica pa je bila le za odtenek spretnej-ša v zaključku. Med dvojicami je Nina združila moči s Čehinjo Terezo Kolarovo, a sta bili neuspešni že v uvodnem dvoboju. Z rezultatom 5:7, 7:5, 9:11 sta bili boljši Britanki Maia Lumdsen in Gabriella Taylor. JM Yuki Bhambri zasenčil vse Blaž Rola se je na challenger turnirju v indijskem Čenaju hitro poslovil med posamezniki: v 2. krogu ga je izločil Rus Kudryavtsev, ki se je kasneje prebil vse do finala (finale: Aleksander Kudryavtsev - Yuki Bhambri (7.) 6:4, 3:6, 5:7). »Dvoboja sploh nisem odigral slabo, prav nasprotno, s svojo predstavo sem bil zadovoljen. A je Rus na drugi strani igral izjemno, zadeval je neverjetne udarce. Na koncu sem mu lahko za izjemno predstavo samo čestital,« je v kratkem opisal dvoboj Rola. Veliko bolje je šlo Blažu (265. na ATP med dvojicami) med dvojicami, kar je skoraj identičen scenarij iz turnirja v Novi Kaledoniji (pred OP Avstralije), kjer se je med posamezniki poslovil v 1. krogu, med dvojicami pa je prišel do finala. Po izločitvi 1. nosilcev v 1. krogu sta skupaj z Indijcem N.Shiramom Balajijem (237.) nadaljevala odločno in slavila tudi v četrtfinalnem in polfinalnem obračunu. Uvrstitev v finale sta si zagotovila z zmago proti tajvansko-slo-vaški dvojici Ti Chen-Marek Semjan (132. in 502.). Drugi niz se je končal v tie-breaku, s 7:5 pa sta ga v svojo korist obrnila Rola in Balaji. Sobotni finale sta zaznamo- Teniški stadion v Čenaju, na katerem se jgra tudi ATP-turnir serije 250, je tokrat gostil challenger turnir. Čenaj (Chennai) se je do leta 1996 imenoval Madras in je glavno mesto južnoindijske države Tamil Nadu. Po uradnih podatkih živi v mestu 4,2 milijona ljudi, celotno velemesto z okolico pa šteje približno 8 milijonov ljudi. vala domača igralca na obeh straneh mreže: N.Shiram Ba-laji ob Blažu in Yuki Bhambri (174.) ob Novozelandcu Mi-chaelu Venusu (97.). Slednja dva sta bila na turnirju 2. nosilca in torej v vlogi absolutnih favoritov. To sta upravičila že na samem uvodu dvoboja, saj sta si hitro priigrala prednost 1:4. Rola in Balaji sta še znižala na 4:5, nato pa sta 2. nosilca končala prvi niz. V drugem nizu ni prišlo do »predčasne« odločitve, saj nobeni dvojici ni uspelo izvesti breaka (2. Challenger v Cenaju, rezultati, dvojice: 1. krog: Rola/Balaji (Slovenija/Indija) - Sa. Ratiwatana/ So. Ratiwatana (Tajska, 1.) 5:7, 7:5, 10:6; četrtfinale: Rola/Balaji -Diez/Munoz de la Nava (Kanada/Španija) 6:3, 6:2; polfinale: Rola/Balaji -Chen/Semjan (Tajvan/Slova-ška) 6:3, 7:6(5) finale: Rola/Balaji - Bham-bri/Venus (Indija/Nova Zelandija, 2.) 4:6, 6:7(3) nosilca sta imela tri priložnosti, Rola in Balaji nobene). V tie-breaku sta bila Venus in Bhambri uspešnejša in sta slavila 3:7. Končno razmerje točk je bilo 60:71. S tem je 21-letni domačin Yuki Bhambri dosegel dvojno zmago (med posamezniki in med dvojicami), kar je precej redek dosežek. Zaradi vse večje specializacije med najboljšimi ga na grand slamih in turnirjih najvišjega ranga praktično ne vidimo, edina izjema sta pri dekletih sestri Williams. Blaž si je z uvrstitvijo v finale priigral 48 ATP točk med dvojicami in se na novi lestvici precej približal 200. mestu, je na 227. mestu. V tem tednu bo Blaž nadaljeval indijsko turnejo, nastopil bo na challenger turnirju v Kalkuti. Naključje je naneslo, da se bo v 1. krogu znova pomeril z Argentincem Velottijem, ki ga je ugnal v 1. krogu Čenaja. Jože Mohorič Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Po izredni borbi je zmaga ostala doma ZOK AC Prstec Ptuj - Benedikt 3:1 22, -23, 20, 21 ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pu- klavec, Cvirn, Kokol, Intihar, Radivoj, Miličevic M., Seničar, Miličevic T., Emeršič, Vodopi-vec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana. Na tekmah med Ptujčanka-mi in Benedičankami je zmeraj zanimivo in tako je bilo tudi tokrat. V športni dvorani Gimnazije Ptuj se je zbralo lepo število gledalcev, ti pa so spremljali pravo prvenstveno borbo za vsako točko. Članice Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec so odlično začele obračun in z dobrim servisom ter zaključki razpoložene srednje blo-kerke Radivojeve hitro prišle do prednosti 11:4. Po minuti odmora na zahtevo gostujoče trenerke Sergeje Lorber so se njene igralke prebudile in pokazale izredno borbenost. 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 14. KROGA: AC Prstec Ptuj - Benedikt 3:1, Mi-slinja - Kostman Slovenj Gradec 0:3, Prevalje - Swatycomet Zreče 3:2, Murska Sobota - Ka-juh Šoštanj 1:3, Celje - Mozirje 3:0. 1. PREVALJE 14 12 2 36 2. KOSTMAN SL. GRADEC 14 12 2 36 3. AC PRSTEC PTUJ 14 11 3 31 4. KAJUH ŠOŠTANJ 14 10 4 30 5. BENEDIKT 14 6 8 20 6. CELJE 14 6 8 17 7. SWATYCOMET ZREČE 14 4 10 14 8. MOZIRJE 13 4 9 11 9. MURSKA SOBOTA 14 3 11 9 10. MISLINJA 13 1 12 3 Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so bile v tradicionalnem obračunu boljše od Benedičank. To jim je ob nekaj napakah domače ekipe prineslo preobrat, tako da so celo povedle 14:15. V končnici niza so se Ptujčanke vendarle zbrale, saj so postavile nekaj odličnih blokov, medtem ko je odgovornost v zaključkih napadov prevzela napadalka-spreje-malka Cvirnova in niz se je končal 25:22. Odbojkarice Benedikta so se v drugem setu po seriji odličnih servisov Maruše Miličevic (ta ima izredno neugoden servis) hitro znašle v zaostanku 4:1. Od tega trenutka naprej so prevzele pobudo in najprej naredile serijo 0:5, nato pa so si predvsem zaradi slabših napadalnih zaključkov in šepajočega sprejema domačink priigrale nekaj točk prednosti. V samih končnici seta so se Ptujčanke približale na 20:21 in 23:24, a so nepopustljive gostje zasluženo zmagale 23:25. Tretji niz je bil izenačen le na začetku, ko sta obe ekipi prikazali zelo nepopustljivo igro v polju. Nato so domačinke s servisi Puklavčeve in Radivojeve na hitro prišle do prednosti kar 16:8. Ta je nekoliko uspavala domače igralke, saj so gostjam dopustile, da so z bolj organizirano igro prišle do le treh točk zaostanka, a bližje ni šlo. Tako je Maruša Miličevič s »šikom« dosegla zadnjo točko za 25:20. Podobno kot večina nizov se je pričel tudi četrti - z visoko prednostjo domačink, saj so vodile 10:5 in 15:7. V tem delu je bila v napadu nezaustavljiva Cvir-nova, medtem ko sta nekajkrat uspešno blokirali Radi- vojeva in Seničarjeva. Igralke Benedikta se kljub visokemu zaostanku niso predale in so še naprej igrale zelo nepopustljivo v polju, kar jim je prineslo celo znižanje na 16:14. V odločilnih trenutkih sta nekaj točk prispevali Tina Miličevic in Cvirnova, tako da je pri visokem vodstvu 23:15 dala trenerka Cristea Voichita Loredana priložnost za igranje tudi mladi podajalki Tjaši Emeršič. Tako so tokrat zaigrale vse članice ženskega Odbojkarskega kluba AC Prstec, ki so tokrat dobile zelo izenačeno tekmo, v kateri so v prvi vrsti odločile izkušnje. Igralke Benedikta so se izredno borile in gledalci so lahko v štirih nizih tokrat spremljali zares zanimivo odbojkarsko predstavo. David Breznik 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 11. februarja 2014 Mali nogomet • ZLMN Ormož, ONL Videm Na vrhu Inox ograje Majcen in KMN Majolka ZLMN Ormož: Med veterani Tomaž Športno društvo Pušenci je uspešno izpeljalo še eno Zimsko ligo malega nogometa Ormož. Zadnji krog v članski konkurenci ni ponudil presenetljivih izidov in prvaki so povsem zasluženo postali člani ekipe Inox ograje Majcen. Iz vrst prvakov prihaja tudi najboljši vratar lige Žiga Zupa-nič, ki je skozi celotno prvenstvo prejel le sedem zadetkov. Iz vrst Avtoprevozništva Jerebič prihaja najboljši strelec članske lige Goran Šnajder, ki je dosegel trinajst zadetkov. Z dvema zmagama v zadnjem krogu (še zaostala tekma) so mladi Petelini prehiteli lanskoletne prvake Alinejo in osvojili končno tretje mesto, kar je za mlado četo trenerja Marjana Magdiča in Mateja Gajserja velik uspeh. Zadnjeuvrščeni Str-janci so prva ekipa v zgodovini lige, ki ji ni uspelo osvojiti niti ene točke. Bo pa za to priložnost naslednje leto. Pri veteranih sta vodilni Tomaž in drugouvrščena Mladost suvereno opravila svojo nalogo v zadnjem krogu in obdržala mesti na samem vrhu. Tomaž je bil prvak veteranske lige tudi prejšnje leto. Kljub novemu spodrsljaju so ormoški Smokiji obdržali tretje mesto, čeprav so še dva kroga nazaj držali v svojih rokah prvo mesto. Med veterani je bil najuspešnejši strelec Boris Prapotnik Copan, član četrtou-vrščenega Fiposor Aries IT, ki je dosegel petnajst zadetkov. Naj vratar veteranske lige prihaja iz Kegljanje Miklavža pri Ormožu in to je član Mladosti Emil Trstenjak, ki je prejel le osem zadetkov. ČLANI REZULTATI 11. KROGA: Br- lek Transport Cvetkovci - Tomaž 0:6, Alinea - Trust 2:2, Strjan-ci - Akord Izkoščevanje mesa 2:7, Brlek Transport Cvetkovci - Vičanci 0:7, Tomaž - Bar Gaja Ivanjkovci 2:0, Avto prevozništvo Jerebič - Črni ribič Frankovci 4:1. 1. INOX OG. MAJCEN 11 8 3 0 2. AVTOP.. JEREBIČ 11 8 0 3 3. ALINEA 11 8 0 3 4. KMN TOMAŽ 11 6 2 5. MLAD. MIKLAVŽ 11 5 2 6. GAJA IVANJKOVCI 11 5 2 7. Č. R. FRANKOVCI 11 5 1 8. AKORD 11 5 1 9. TRUST 11 4 1 10. BRLEK TRANSP. 11 3 1 11. VIČANCI 11 2 1 3 40 1 4 32 4 23 40: 3 36:24 24 21 5 28:23 5 33: 6 30:39 7 25:34 8 10:41 Nesrečna trinajstica V 13. krogu ligaški h tekmovanj sta obe ptujski ekipi izgubili: dekleta v Celju, moški v Konjicah. Dekleta so v Celju dobro odprla dvoboj, saj so povedla z zmago Melite Krušič. Sledil je minimalni poraz mlade Maje Pavlič. Kot tretja je za Dravo nastopila izkušena Nada Fridl in z zmago za tri keglje poskrbela za drugo vodstvo na tem dvoboju - 1:2. Žal pa je bilo to vse, kar je uspelo gostjam, saj so nato izgubile preostale tri dvoboje in zmaga je ostala v Celju. Tudi fantje so izgubili dvoboj v Slovenskih Konjicah. Po vodstvu domačih 1:0 je rezultat izenačil Zdravko Sušanj. Ptujčani tokrat niso »metali« slabo, vendar so bili domačini še za odtenek boljši. Drugo točko za goste je v zadnjem dvoboju osvojil Milan Čeh, vendar je bilo to premalo za skupni uspeh, saj so bili v skupnem številu podrtih kegljev domačini veliko boljši. Miklavž - šoštanj 6:2, Trebnje - Gorica 7:1, MasTech - Radenska 6:2 1. B SKL (ž) REZULTATI 13. KROGA: Celje II - Drava 6:2, Impol - Izola 3:5, AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo CELJE II. - DRAVA 6:2 (3240 - 3097) DRAVA: Krušič 543, Pavlič 499, Fridl 549, Plajnšek 480, Bombek 517, Kramberger 509 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 13. KROGA: Konjice - Drava 6:2, Prepolje - Ruše 3:5, Pivovarna Laško - Ceršak 5:3, Slovenj Gradec - Korotan 6:2, De Vesta - Radenska 7:1 1. DE VESTA 13 9 1 3 19 2. CERŠAK 13 9 0 4 18 3. KONJICE 13 8 0 5 16 4. PIVOVARNA LAŠKO 13 7 0 6 14 5. SLOVENJ GRADEC 13 5 2 6 12 6. PREPOLJE 13 6 0 7 12 7. RUŠE 13 6 0 7 12 8. DRAVA 13 5 1 7 11 9. RADENSKA 13 4 1 8 9 10. KOROTAN 13 3 1 9 7 KONJICE - DRAVA 6:2 (3321 - 3165) DRAVA: Golob 509, Sušanj 543, Podgoršek 243-Čuš 235, Premzl 549, Kozoderc 539, Čeh 547. Danilo Klajnšek Zmagovalna ekipa ONL Videm med člani: KMN Majolka 12. STRJANCI 11 0 0 11 13:73 VETERANI REZULTATI 9. KROGA: Mladost Miklavž - Pristan Frankovci 9:0, Smoki Ormož - Vičanci 3:3, Fiposor Aries IT - Modelarstvo in montaža Rakuša Mala Nedelja 2:1, Tomaž - Bar As Ormož 6:0. Prosta je bila ekipa Ručica Bresnica. 1. TOMAŽ 8 6 1 1 33:8 19 2. MLAD. MIKLAVŽ 8 6 1 1 32:8 19 3. SMOKI ORMOŽ 8 5 1 2 29:14 16 4. FIPOSOR ARIES IT 8 4 2 2 26:16 14 5. BAR AS ORMOŽ 8 4 2 2 19:16 14 6. VIČANCI 8 3 3 2 23:19 12 7. M. MONT. RAKUŠA 8 1 0 7 14:35 3 8. RUČICA BRESNICA 8 1 0 7 15:38 3 9. PRISTAN FRANK. 8 1 0 7 7:42 3 ku ONL Videm ČLANI REZULTATI 12. KROGA: ŠD Zg. Pristava II - KMN Majolka 1:7, ŠD AS - ŠD Majski Vrh Bar Dolence 2:3, ŠD Pobrežje - Strmec 0:3, EHM Team - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 1:3, Konstruk-terstvo Osenjak Franci - Klub R21 1:3, Joe Fernandes - NK Videm 6:4. Prosta je bila ekipa ŠD Zg. Pristava I. 1. KMN MAJOLKA 11 8 2 1 53:25 26 2. ŠD MAJSKI VRH 11 8 0 3 53:30 24 3. ŠD SELAN 11 8 0 3 50:28 24 4. ŠD AS 11 8 0 3 65:44 24 5. ŠD ZG. PRISTAVA I 11 8 0 3 58:38 24 6. KLUB R21 11 7 2 2 50:35 23 7. ŠD POBREŽJE 11 6 1 4 45:31 19 8. JOE FERNANDES 11 4 1 6 31:59 13 9. KON. OSENJAK 11 3 0 8 38:63 9 10. EHM TEAM 11 2 2 7 41:49 8 11. STRMEC 11 2 2 7 32:44 8 12. NK VIDEM 12 2 0 10 34:66 6 13. ZG. PRISTAVA II 11 1 0 10 30:68 3 VETERANI REZULTATI 9. KROGA: Joe Fernandes - Gostišče Kozel ŠD Selan 5:6, ŠD Lancova vas - NK Videm 8:4, KMN Majolka - ŠD Pobrežje 9:1. 1. KMN MAJOLKA 9 9 0 0 72:31 27 2. ŠD POBREŽJE 9 4 1 4 36:42 13 3. ŠD LANCOVA VAS 9 4 1 4 36:44 13 4. KOZEL SELAN 9 4 0 5 40:40 12 5. JOE FERNANDES 9 3 1 5 41:47 10 6. NK VIDEM (-2) 9 1 1 7 23:44 2 Darko Lah 1. MIKLAVŽ 13 10 0 3 20 2. CELJE II 13 9 0 4 18 3. RADENSKA 13 7 1 5 15 4. IMPOL 13 7 1 5 15 5. MAS TECH 13 7 1 5 15 6. IZOLA 13 6 1 6 13 7. TREBNJE 13 6 0 7 12 8. GORICA 13 5 1 7 11 9. DRAVA 13 3 0 10 6 10. ŠOŠTANJ 13 2 1 10 5 Nogometne novice Aktivne mlade selekcije Aluminija Mladinci Aluminija so v zadnjem času odigrali tri pripravljalne tekme. Bili so uspešni, čeprav so igrali brez igralcev, ki so priključeni delu prvega moštva. Na Ptuju so s 5:2 premagali Dravo (strelca S. Petek 4 in Rogina 1), uspešni so bili tudi v Velenju, ko so 8:3 premagali domači Rudar, za konec pa so s 3:1 premagali ekipo Celja. Tekme s kadetskimi sovrstniki enakih moštev so igrali tudi kadeti Aluminija. Na Ptuju so premagali Dravo 1:0 (strelec Ploj), v Velenju so proti Rudarju igrali 1:1, s Celjem pa so izgubili 0:3. Mladinci in kadeti v soboto igrajo proti sovrstnikom Brava iz Ljubljane. Varovanci trenerja Boruta Ko-larja so se v prijateljski tekmi pomerili s kadetsko ekipo Pohorja in srečanje s starejšimi tekmeci izgubili 1:4 (strelec za Aluminij je bil Milič). Danilo Klajnšek Prijateljska tekma FARMTECH VERŽEJ -BELTINCI 2:1 Drugoligaška vrsta Farm-techa iz Veržeja se je v tretji pripravljalni tekmi na igrišču z umetno travo v Murski Soboti pomerila z ekipo Beltincev (3. SNL). Z zadetkoma Mateja Vin-koviča in Nejca Ajleca so z 2:1 zmagali Prleki. FARMTECH VERŽEJ: Duh, Ka-učič, Kavaš, Slana, D. Vinkovič, Domjan, Lukač, Rola, Kouter, Polajžer, Trstenjak. Igrali so še: Andrejč, Sečko, Hodnik, M. Vinkovič, Ropoša, Pelcl, Mauko, N. Ajlec, Kosi, Vok, Vidovič, L. Ajlec, Ž. Kocuvan, Roškar. Trener: Zlat-ko Gabor. NŠ Spremembe v moštvu Avto Rajh Ljutomer (3. SNL -vzhod) Nogometaši ljutomerske ekipe Avto Rajh so se pred dvema tednoma zbrali v športni dvorani ŠIC, kjer so po uvodnem sestanku začeli priprave na spomladanski del prvenstva v 3. SNL - vzhod. V moštvu je prišlo do manjših igralskih sprememb. Kapetan Primož Smolkovič bo nogometno pot nadaljeval v Avstriji, Se-bastijan Rajnar pri pomurskem Tromejniku, Sašo Habjanič pa pri ekipi Središča ob Dravi. Pomembna okrepitev je Rok Buzeti (Zavrč), v matični klub pa se je vrnil vratar Andrej Fajfar, ki je minulo jesen nastopal v futsal ekipi Branik Maribor. Dobro sodelovanje se nadaljuje s sosedi iz Veržeja (Farmtech, 2. SNL), ki tudi v prihodnje na dvojno registracijo dajejo moštvu Avto Rajh nekatere svoje igralce (Slana, Brumen, Markovič). Trenerju Ljutomerčanov Boštjanu Zemlji-ču se je priključilo šest mladincev, ki bodo v naslednji sezoni pridobili status članskih igralcev. V obdobju priprav nogometaši iz Prlekije načrtujejo prijateljske tekme z ekipami Ormoža, Črenšovcev, Turnišča, Drave, Središča ob Dravi, Stojncev in Podvincev. NŠ Športni napovednik Rokomet • 1. A SRL (ž) 17. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (v sredo ob 18.40) Nogomet • Prijateljska tekma V sredo ob 16.00 bodo nogometaši Aluminija igrali prijateljsko nogometno tekmo z ekipo 1. A avto Gerečja vas. Predavanje za športnike Tekaški klub Maraton Ptuj organizira predavanje triatlonca, plavalca, kolesarja in gorskega tekača Gregorja Saša Kravosa. Predavanje bo v četrtek, 13. 2., v sejni sobi grand hotela Primus ob 19.30. Debata bo potekala o: - treningih, - prehrani (kako se je potrebno prehranjevati pri različnih vrstah treningov), - relaksaciji mišic pred treningi in po njih, - psihološki pripravi na tekme in treninge, - kako ostati čim bolj učinkovit pri športnih aktivnostih, - kako povečati nivo testosterona in rastnega hormona s treningi in prehrano ali z drugimi besedami: kako pri starosti 30, 40, 50 in več leti še zmeraj izboljševati svoje dosežke in ohranjati vitalnost. Vabljeni vsi rekreativni in tudi profesionalni športniki! Predavanje je brezplačno! DK, JM ZOI2014 • Soči (Rusija) Program 01 (do četrtka, 13.2.): 11. februar: 6.00 - curling (predtekmova-nje, ženske) 7.00 - smučanje prostega sloga (slopestyle - kvalifikacije, ženske) 10.00 - smučanje prostega sloga (slopestyle - ženske) 11.00 - hokej (ženske: Nemčija - Švedska) 11.00 - smučarski tek (sprint, prosto - kvalifikacije, ženske) 11.00 - curling (predtekmo-vanje, moški) 11.00 - smučarski tek (sprint, prosto - kvalifikacije, moški) 11.00 - deskanje (snežni kanal - kvalifikacije, moški) 13.00 - smučarski tek (sprint, prosto - moški) 13.00 - smučarski tek (sprint, prosto - ženske) 13.45 - hitrostno drsanje (500 m - ženske) 15.30 - sankanje (enosed -3. in 4. vožnja, ženske) 16.00 - hokej (ženske: Rusija - Japonska) 16.00 - biatlon (10 km zasledovalno - ženske) 16.00 - curling (predtekmo-vanje, ženske) 16.00 - umetnostno drsanje (športni pari - kratki program) 18.30 - smučarski skoki (srednja skakalnica - posamično, ženske) 18.30 - deskanje (snežni kanal - moški) 12. februar: 6.00 - curling (predtekmova-nje, moški) 8.00 - alpsko smučanje (smuk - ženske) 9.00 - hokej (ženske: Švica -Finska) 10.30 - nordijska kombinacija (srednja skakalnica/10 km, posamično - skoki, moški) 11.00 - curling (predtekmo-vanje, ženske) 11.00 - deskanje (snežni kanal - kvalifikacije, ženske) 13.30 - hokej (ženske: Kanada - ZDA) 13.30 - nordijska kombinacija (srednja skakalnica/10 km, sochc IOII|oqp posamično - tek, moški) 15.00 - hitrostno drsanje (1000 m - moški) 15.15 - sankanje (dvosed) 16.00 - hokej (moški: Češka - Švedska) 16.00 - curling (predtekmo-vanje, moški) 16.45 - umetnostno drsanje (športni pari - kratki program) 18.00 - hokej (moški: Latvija - Švica) 18.30 - deskanje (snežni kanal - ženske) 13. februarja: 6.00 - curling (predtekmova-nje, ženske) 7.15 - smučanje prostega sloga (slopestyle - kvalifikacije, moški) 8.30 - skeleton (1. in 2. vožnja - ženske) 9.00 - hokej (moški: Finska -Avstrija) 9.00 - hokej (ženske: Japonska - Nemčija) 10.30 - smučanje prostega sloga (slopestyle - moški) 11.00 - shorttrack (1000 m, štafeta - predtekmovanja, moški) 11.00 - curling (predtekmo-vanje, moški) 11.00 - shorttrack (1000 m - predtekmovanja, moški) 11.00 - shorttrack (500 m - ženske) 11.00 - smučarski tek (10 km klasično - ženske) 13.30 - hokej (moški: Rusija - Slovenija) 13.30 - hokej (moški: Slovaška - ZDA) 15.00 - biatlon (20 km - moški) 15.00 - hitrostno drsanje (1000 m - ženske) 16.00 - umetnostno drsanje (kratki program - moški) 16.00 - curling (predtekmo-vanje, ženske) 17.15 - sankanje (štafeta) 18.00 - hokej (ženske: Švedska - Rusija) 18.00 - hokej (moški: Kanada - Norveška) torek • 11. februarja 2Q14 Pogovori Štajerski iS Boks • Dejan Zavec »Še zdaleč nisem rekel zadnje« 37-letni Dejan Zavec je imel svoj zadnji profesionalni dvoboj lani oktobra, ko je v Leipzigu premagal Francoza Seba-stiena Allaisa. Prvega februarja mu je potekla pogodba z nemškim klubom SES boxing, zato so zanimiva njegova razmišljanja o nadaljnjih korakih in načrtih po koncu kariere. Je možno, da na Ptuju vzpostavi center borilnih veščin? Začniva pri športnem delu: kakšno je stanje s poškodbo roke in kako potekajo treningi? D. Zavec: »Trenutno gradim kondicijsko in fizično platformo, po grobi oceni sem na kakšnih 20-30 % tega dela. Po prvotnih predvidevanjih glede poteka sanacije poškodbe sem pričakoval, da bom lahko začel boksarske treninge konec januarja, a se je sedaj to prestavilo na marec. Kondicijske priprave pa bodo potekale nemoteno.« Delaš po navodilih trenerja Dirka Dzemskega ail koga drugega? D. Zavec: »Že vsaj zadnje leto je uvodni del priprav prepuščen meni. Seveda pa o odprtih temah vedno debatiram z Dirkom ali s kakšnimi drugimi trenerji. Tu sem izjemno fleksibilen, a z Dirkom sem si še vedno najbolj blizu.« Pogodba mu je potekla 1. februarja Prvega februarja ti je potekla pogodba z Ulfom Ste-inforthom. Kako naprej? D. Zavec: »Obstaja seveda več opcij, a sta realni samo dve: Nemčija ali ZDA. Sam se nagibam k drugi, saj je to še vedno moja neizpolnjena želja. Seveda se ob tem marsikdo vpraša, kaj mi je potrebna ta Amerika, saj sem tam že dvakrat izgubil. A prav v tem je vsa srž te moje zgodbe: nisem navajen, da se v življenju kar tako predam. Veliko jih dvomi v to zgodbo in so že po porazu proti Thurmanu pričakovali moj zaključek kariere - to vidim iz odnosa družbe. A sam osebno še zdaleč nisem rekel zadnje! Pa s to odločitvijo nikakor ne želim tem skeptikom ničesar dokazovati, sploh ne. Sebi hočem odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so še vedno odprta. Kdaj bom dobil odgovor, v tem trenutku še ne vem.« Si se o podaljšanju pogodbe pogovarjal z Ulfom? D. Zavec: »V zadnjem času malo, saj vso energijo usmerja v pripravo njegovega doslej največjega projekta: 1. marca bo v Magdeburgu tretja pono- vitev dvoboja Robert Stieglitz - Arthur Abraham. Meni takšen način odgovarja: vse poteka v miru, imam veliko časa za razmišljanja. V tem miru lahko pride do širšega spektra možnih odločitev.« Podobno sta se obnašala že lani, ob zadnjem podpisu pogodbe. D. Zavec: »Drži. Seveda je vse pogojeno s ponujenimi pogoji, s ponujenimi dvobo- ji, s prihodnostjo. Tudi tokrat ne bo nič drugače, saj si sam še vedno želim napredka. Če bo Ulf pokazal interes in voljo za ta korak, potem je možno tudi nadaljnje sodelovanje. Ne bom pa razočaran, če do podaljšanja sodelovanja ne bo prišlo.« »Naj se na BZS nehajo skrivati za zidovi« Omenil si že konec kariere in pripravo nanj: kje se vidiš? D. Zavec: »V zadnjem času intenzivno razmišljam o tem, kaj bi bilo treba narediti, kakšne poteze potegniti. De-finitivno me zanima šport, predvsem boks, tukaj bo treba resno, zelo resno zavihati rokave. Opažam, da v zadnjem času, ko nisem več tako prisoten, imidž boksa pada. V prvi vrsti želim, da se Boksarska zveza Slovenije in vsi delavci v klubih zavedajo, da je mladim treba ustvariti takšne pogoje, da bodo lahko napredovali. Sam se že skoraj deset let trudim in govorim, da moramo stopiti skupaj. Naj se nehajo skrivati za zidovi, naj sedejo za skupno mizo, naj končno pride do izmenjave znanja.« S svojimi dobrimi predstavami si veliko pripomogel k povečanemu zanimanju za boks, a se zdi, da je bil izkoriščen le del ponujenih možnosti. Zakaj? D. Zavec: »Težko si predstavljam, da te možnosti na zvezi in v klubih niso znali uvideti in izkoristiti. Obstaja dve razlagi: da tega niso znali in še vedno ne znajo iztržiti, ali pa preprosto mislijo, da to ni potrebno in da bodo rezultati prišli sami od sebe. A to je zmotno prepričanje, saj je potrebno za vsak uspeh veliko truda - tudi sam nisem uspel čez noč in brez odrekanj. Brez muk ne bo šlo in tudi ne bodo dobili statusa, ki si ga po mojem mnenju boks zasluži. Ob tem je interesan-tno, da zanimanje za boks obstaja, nihče ne more trditi nasprotnega. Kdor trdi drugače, je nesposoben! A je seveda pomembno, kdo boks predstavlja in kako ga predstavlja.« Si pripravljen povečati svoj vložek na BZS, si se pripravljen dodatno angažirati? D. Zavec: »Jasno! V prvi vrsti je pomembno, da si vsak, ki želi delati na BZS ali na razvoju boksa, ne pride sem reševat svoje eksistence, zgolj po plačo. Morda takrat, ko se dokaže z rezultati, a nikakor ne na začetku, ni šans! Najprej je treba vložiti sebe; idealno bi bilo, da bi bilo to za posameznika pomembno življenjsko dopolnilo. Včasih je pač treba za uspeh žrtvovati kakšen zob. Ni zagotovila, da bodo z dobrim predsednikom dobri rezultati prišli sami od sebe. Ko bodo naši boksarji dosegali dobre rezultate, bo to tudi zasluga predsednika. Sam osebno se zavedam, da lahko samo delo prinese napredek. Za vse športnike si želim, da bi bili gospodje: a ne tisti, ki ne bi nič delali in bi imeli vse, ampak takšni, ki bodo veliko delali in bodo pozneje lahko želi sadove svojega dela. Že- lim si, da bi bil boksar spoštovan in da bi ljudje z besedo boksar povezovali ogromno dela in odrekanja. A sedanji sistem ni pravi: fantje pridno trenirajo, a pri tem razmišljanju vodstva ne dobijo priložnosti, da bi izstopili iz vsakdanjosti in presegli meje. Družba pa vedno spoštuje in ceni le tiste, ki izstopijo iz povprečnosti. Čudi me, da tega ne spregledajo.« Velika potreba po centru borilnih veščin V Sloveniji bi bilo treba razmišljati o centru za razvoj borilnih veščin. D. Zavec: »To je nujno potrebno! Manjka prostor, kjer bi se vsi športniki, borilci in tudi drugi, lahko družili in izmenjevali znanje in izkušnje. Tu imamo še toliko potenciala za razvoj, da se nikomur niti sanja ne, koliko. Velikokrat tudi samim športnim delavcem ni jasno, kaj lahko pridobijo z izmenjavo mnenj in praks med na videz povsem različnimi športniki. Včasih je to dovolj za popoln rezul- tatski preskok. Velikokrat slišim: 'Kaj pa naj si izmenjata npr. nogometaši in atlet ali borilec in atlet?' Kje pa piše, da ne bo atlet dosegel boljšega rezultata v teku ali metu, če bo nekajkrat udaril po boksarski vreči? Sam imam izkušnjo, da sem začel dosegati boljše rezultate šele tedaj, ko sem se naučil pravilno teči in sem začel v pripravah uporabljati gimnastične prvine. Za uspeh v športu je potrebna celota. Zelo radi se pohvalimo z dobrimi rezultati naših športnikov, a oblast za sam razvoj športa naredi bistveno premalo, praktično nič. Če si sam pomagaš in uspeš, potem so vsi s tabo, če pa ne uspeš, si kriv sam. Vedno so v ospredju športniki, ki orjejo ledino, a zadaj jih ostaja veliko, ki potrebujejo pomoč. Predvsem te imam v mislih, ko govorim o tem.« Kako je glede takšnih centrov v tujini? D. Zavec: »Tam praktično vsi funkcionirajo na ta način! Zato priznavam, da imamo v Sloveniji glede na pogoje za treniranje nadpovprečne rezultate v celi vrsti športov.« Povezava športa in turizma Bi lahko takšen center borilnih veščin ustvarili na Ptuju? D. Zavec: »Glede na lego Ptuja, od koder je majhna razdalja do Avstrije, Madžarske, Hrvaške in še južnejših držav, bi bilo to seveda mogoče. Kar se mene tiče, bi ga bilo škoda ustvarjati v Ljubljani, ko imamo možnosti tudi na Ptuju. V Ljubljani bi lahko bila večja frekvenca obiskov, a gre bolj za kakovost, to pa lahko ustvarimo tudi tukaj. Imamo objekt, treba bi bilo le vzpostaviti prave povezave in učinkovit marketing. V podobnih ustanovah se v tujini izmenjuje veliko število ljudi, zato gre tudi za izjemno možnost razvoja športnega turizma.« Če bi npr. iz MO Ptuj ali od državnih organov prišel namig, da bi do tega lahko prišlo, kaj si pripravljen ti storiti za to? D. Zavec: »Sam sem od družbe ogromno dobil, zato bi bil v tem primeru pripravljen zanjo, za šport, za mlade, za razvoj tudi veliko na- rediti. Brez razmišljanja bi se odpovedal nadaljnji karieri! To še ne pomeni garancije za dobre rezultate, saj so ti odvisni od posameznikov, a v to bi vložil zares veliko. Prepričan sem, da bi v dveh olimpijskih ciklusih iz Ptuja peljali nekoga na olimpijado! V boksu ali katerem koli drugem športu, ki bi mu v takšnem centru pomagali.« »Kaj imata skupnega boks in npr. namizni tenis? Veliko!« Ta povezava med športi je izjemno zanimiva. D. Zavec: »Sam se nikoli ne branim izmenjave mnenj s trenerji drugih športov, ne iz boksa. Na videz nemogoča je povezava boksa in npr. namiznega tenisa, sam pa v tem vidim precej podobnosti: najprej mi pade na misel, da je pri obeh športih potrebna izjemna eksplozivnost. Tako lahko boksar na treningu namiznega tenisa - in obratno - veliko pridobi. Atletika ima npr. veliko povezave s številnimi športi, npr. glede koordinacije in motorike, ki je nujna v skoraj vseh športih. Kaj pa lahko v obratni smeri storimo, če ima npr. atlet težave s samozavestjo? Seveda ga ne bomo pretepli (smeh), ampak bi mu dali možnost izražanja s kriki v ringu, preko udarjanja vreče ... Pomembno je le, da ti ljudje pridejo skupaj, da imajo možnost izmenjave. S trenerjem Ivanom Pučkom sva imela včasih precej slabe izkušnje, ko so naju izganjali iz dvorane, ker nisva imela na voljo terminov. Sicer nisva odšla domov, ampak v park in sva tam trenirala. Vem, da so danes drugačni časi in da se to ne dogaja, a vseeno je treba stakniti glave: več ljudi več ve.« Tebi je v prvi vrsti vseeno pri srcu boks. D. Zavec: »Brez dvoma in v njem uživam. A za sprostitev izjemno rad odigram kakšno tekmo nogometa, ker ga imam rad. Sprostitev in razbremenitev sta izjemno pomembni, ob tem pa pridobivam na motoriki, kondiciji, koordinaciji . To so dopolnila, ki te dodatno razvijajo in ti pomagajo do napredka.« Jože Mohorič H komu v ZDA? D. Zavec: »V teoriji se je velikokrat pokazalo, da je potrebna prisotnost na ameriškem trgu. Tam se stvari dogajajo hitreje, in če si tam, potem lahko tudi hitro reagiraš. V ZDA me najbolj zanimata dve opciji: ena je sodelovanje s Freddiem Roachem, 'podaljšano roko' Golden Boy Promo-tionsa v Los Angelesu in managerjem Robertom Diazom, druga pa je v Miamiju, kjer deluje manager Lou DiBella (v Biloxiju smo ga spoznali kot managerja Andrea Berta, op. a.). Z njim sem v kar intenzivnih stikih. Obstajajo pa seveda še kakšne druge možnosti, a mi niso tako zanimive. Veseli pa me dejstvo, da kljub dvema porazoma v ZDA še obstaja zanimanje zame.« Foto: Langerholc Skupina 12 rund z Dejanom Zavcem, ki tedensko vadi v prostorih Dejanove dvorane v Campusu, je navdušila s svojim nastopom na prireditevi Športnik leta v MO Ptuj. »Punce delajo izjemno zavzeto in so zares enkratna skupina. Posebej je zanimivo, da jo sestavljajo punce različnih starostnih obdobij, od najmlajših do tistih izkušenejših. Najpomembnejša je njihova pozitivna energija, ki jo izžarevajo,« je povedal Dejan. 16 Štajerski Šport mladih, šolstvo torek m 11. februarja 2Q14 Mirko Vindiš m Ptujski oiimpijec »Danes je možno zdruziti sport in obiskovanje gimnazije« Olimpijske igre so primeren čas za pogovor z Mirkom Vindišem, ptujskim olimpij-cem, ki je pod jugoslovansko zastavo sodeloval na poletnih OI v Seulu leta 1988 in pod slovensko zastavo na poletnih OI v Barceloni 1992. »Ko sem spremljal odštevanje dni do olimpiade v Sochi-ju, mi je spomin vedno znova odneslo na moji udeležbi na letnih OI. Še posebej mi je pred očmi prvi nastop v Se-ulu; ob spominu nanj se mi še vedno naježi koža. To je vendarle dogodek, ki se ga ne more udeležiti vsak športnik, saj je na sporedu komaj vsaka štiri leta. Treba je potrpežljivo čakati na svojo priložnost, a se kljub temu marsikomu ne izide; lahko pride do poškodbe in morda edina priložnost splava po vodi.« Kaj ti je dal šport na tvoji življenjski poti? M. Vindiš: »Po mojem mnenju da šport vsakomur več, kot mu na drugi strani vzame. V športu je sicer veliko odrekanja, odpovedovanja prostemu času, napornih treningov in še česa, a ti na drugi strani veliko daje. V prvi vrsti si pridobiš delovne navade, pomaga pa ti do izgradnje Foto: Langerholc Mirko Vindiš: »Olimpijske igre so vendarle dogodek, ki se ga ne more udeležiti vsak športnik, saj je na sporedu komaj vsaka štiri leta.« celovite osebnosti - temu bi sam pripisal največji pomen. Z uspehi seveda pridejo tudi veselje, radost in drugi odlični občutki, ki si jih v spomin vtisneš za vse življenje.« Včasih športniki tudi glede šole niste imeli takšnih dobrih pogojev, kot jih imajo mladi danes. M. Vindiš: »Večina mladih nas je takrat šla v poklicne srednje šole, ki so zagotavljale poklic. Tako je bilo tudi s športniki, saj na gimnazijah ni bilo takšnih športnih oddelkov, kot jih poznamo danes. Danes je seveda drugače in mladi športniki lahko tudi na gimnaziji brez posebnih težav opravljajo učne obveznosti. Te so v določeni meri prilagojene njihovim športnim aktivnostim, profesorji pa jim omogočajo napovedano spraševanje in pisanje testov. Pomembno je tudi, da vsi profesorji stojijo za temi mladimi, ki se udejstvujejo v športu, jim pomagajo in jih pravilno usmerjajo. Glede tega so možnosti za dobre športnike in obenem učence danes res velike.« Takšna podpora na športni poti je izjemno dobrodošla. M. Vindiš: »Zagotovo! Mladi športniki imajo že v osnovi manj možnosti, da zabredejo v npr. droge, alkoholizem ali kakšne druge zasvojenosti. Če pa imajo ob tem še podporo pri učenju, potem se jim s tem odpira veliko možnosti tudi za nadaljnji študij. Če imajo namen študirati in se ne želijo odpovedati športu, potem je Gimnazija Ptuj s športnim oddelkom za njih prava izbira in odlična odskočna deska.« Skozi šport pa mladi pridobijo še veliko drugega. M. Vindiš: »Omenimo lahko vztrajnost, delovne navade, organiziranost ... Nekako se zdi, da gresta dober uspeh v šoli in v športu z roko v roki. Mladi si skozi šport gradijo osebnost in so zato po končani karieri večinoma uspešni v svojem poklicu in nasploh v življenju.« Ur Smučanje • Tečaj SK Ptuj Šola smučanja za učence četrtih razredov občine Hajdina V petek in soboto, 31. 1. in 1. 2., ter v soboto, 8. 2., je na Arehu potekala Šola smučanja za učence četrtih razredov iz občine Hajdina, ki se je je udeležilo 26 učencev. Občina Hajdina in Športna zveza občine Hajdina sta v sodelovanju s Smučarskim klubom Ptuj združili moči v projektu Šole smučanja, kjer so želeli ponovno približati ta lep šport učencem iz občine Hajdina. Pobudo je podal Damijan Cebek, ki je ob podpori predsednika Športne zveze občine Hajdina Sandija Mer-telja in občinskega vodstva na čelu z županom Stanislavom Glažarjem pripravil in organiziral Šolo smučanja. Za cenovno ugoden projekt je poskrbel Smučarski klub Ptuj pod vodstvom Bojana Kocjana. Del stroškov projekta Šole smučanja so nosili starši, za preostanek pa sta poskrbela Občina Hajdina in Športna Mladi so kljub slabšim vremenskim razmeram pozorno poslušali in uživali v šoli smučanja. zveza občine Hajdina. Udeleženci so uživali ob učenju smučanja in spoznavanju osnov pri nas najpopularnejšega zimskega športa. Za izvedbo je poskrbelo sedem strokovno podkovanih učiteljev smučanja iz SK Ptuj. Udeleženci so si lahko manjkajočo smučarsko opremo izposodili na Arehu, učitelji pa so - kljub slabšim vremenskim razmeram - poskrbeli za zanimivo tridnevno dogajanje na snegu. Pred začetkom tečaja so udeležencem predstavili pravila obnašanja na smučiščih, izvedli testiranje in jih razdelili v dve večji vadbeni skupini. V prvi so izvajali začetno šolo smučanja (v tej je bilo kar ne- kaj otrok, ki so prvič stali na smučeh, op. a.), v drugi pa nadaljevalno. V prvi skupini so se udeleženci prilagajali in spoznavali smučarsko opremo, učili so se drsenja po smučišču, zaustavljanja, spremembe smeri . Udeleženci s predznanjem so v drugi skupini izvajali niz vaj prehajanja iz klinastega v paralelni položaj s koordinacijo z vbodom palice. Nato so se razdelili še v manjše skupine s šest do osem člani in nadaljevali vadbo pod vodstvom enega ali po potrebi dveh učiteljev. Osnovni namen projekta Šole smučanja je bil, da se po sprejemljivi ceni otrokom v četrtem razredu omogoči spoznavanje osnov smučanja, kar je bilo realizirano. V SK Ptuj so še enkrat več pokazali, da se znajo prilagoditi potrebam udeležencev. Glede na velik interes in pozitiven odziv staršev, dobro sodelovanje in podporo ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Lorber Mesarič ter ravnatelja OŠ Breg Milana Fakina je želja in cilj organizatorjev iz ŠZ občine Hajdina, da bi Šola smučanja za učence četrtih razredov v prihodnjih letih postala reden dogodek v občinskem koledarju dogodkov. Tako se bodo lahko otroci spoznavali s smučanjem in utrjevali znanje le-tega, hkrati pa se bodo družili v naravi in uživali ob smučarskih radostih. David Breznik Karate • EP v Lizboni: Zmaga in dva poraza Na tridnevnem evropskem mladinskem prvenstvu v karate-ju v Lizboni je nastopilo 841 tekmovalcev iz 46 držav. Slovenske vrste sta zastopala tudi člana ljutomerskega TVD Partizan Sara Novak in Aleš Pokrivač. Zabeležila sta eno zmago in dva poraza. Pokrivač se je v kategoriji kadetov (kate) v prvem krogu pomeril z madžarskim tekmovalcem in ga premagal s tesnim izidom (3:2), nato pa v drugem krogu izgubil s favoriziranim Italijanom Panagio (1:4). Italijan je v naslednjem krogu nekoliko presenetljivo izgubil s Turkom, kar je pomenilo tudi konec nastopov za Pokrivača. Sara Novak je izgubila borbo prvega kroga s Škotinjo Pendreich (0:2) in končala nastope na EP. NŠ Nogomet • Turnir U-9 Zmagovalni pokal v Gorisnico NK Podlehnik je bil organizator turnirja v malem nogometu za selekcije U-9. Nastopilo je šest ekip, ki so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Po medsebojnih tekmah je sledilo igranje za končne uvrstitve. Prvo mesto so osvojili mladi nogometaši Gorišnice, ki so bili v finalu boljši od sovrstnikov iz Podvin-cev. Najboljši strelec je bil Nino Milič (Aluminij), najboljši vratar pa Vid Simonič (NK Videm). REZULTATI: za 5. mesto: Podlehnik - Pra-gersko 0:4; za 3. mesto: Videm - Aluminij 0:5; za 1. mesto: Go-rišnica - Podvinci 2:0. Organizatorjem sta brezplačen najem dvorane omogočila občina Podlehnik in OŠ Pod-lehnik, pokale pa je prispevalo podjetje KMG Podlehnik. Danilo Klajnšek Nogomet • Turnir U-9 Ptujčani slavili v Mariboru Dan po tem, ko je na turnirju v priredbi NK MB Tabor slavila selekcija U-8, so se tamkajšnjega turnirja udeležili tudi leto starejši nogometaši ptujske Drave. V konkurenci desetih ekip so pod vodstvom novega trenerja Marka Matiča zasluženo osvojili prvo mesto in se veselili svoje prve letošnje lovorike. V skupinskem delu so najprej visoko premagali NK Pesnica (4:0), NK MB Tabor 2 (5:0) in NK Duplek (4:0) ter remizirali z Dobrovci 1 (0:0). Kot prvou-vrščena ekipa v skupini so bili neposredno uvrščeni v veliki finale, kjer jim je s srčno in borbeno igro uspelo s kar 3:0 pre- magati tihega favorita, domačo ekipo NK MB Tabor 1. Tako so mladi ptujski nogometaši turnir končalili brez poraza in brez prejetega zadetka. Nik Gajzer je prejel priznanje za najboljšega vratarja turnirja. Strelci zadetkov za NŠ Drava: Jaka Glažar (4), Sabur Ali (3), Sašo Lovrec (3), Leo Čeh (3), Sandro Čeh (2) in Jaka An-tolič (1). NŠ Poli Drava U-9: Nik Gaj-zer, Jaka Glažar, Sašo Lovrec, Sandro Čeh, Rok Cesar, Tjan Kolednik, Tjaž Intihar, Leo Čeh, Sabur Ali in Jaka Antolič. Ur Šolski šport • Končano območno tekmovanje v Badmintonu V zadnjem tednu v januarju je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v bad-mintonu. V kategoriji učenk letnika 2001 in mlajših je slavila Polonca Škerget iz OŠ Breg. V kategoriji učenk letnika 1999 in mlajših je največ znanja pokazala Laura Furman iz OŠ Že-tale, 2. je bila Mateja Zotler iz OŠ Črešnjevec in 3. Andreja Bračevič iz OŠ Žetale. Vsa tri dekleta so se uvrstila v finale državnega tekmovanja. Pri učencih letnika 2001 in mlajših je naslov območnega prvaka osvojil Vid Beranič iz OŠ Antona Ingoliča iz Spodnje Polskave. Med učenci letnika 1999 in mlajšimi je bil najboljši Tilen Petrovič iz OŠ Mladika, 2. je bil Tis Laufer iz OŠ Črešnjevec in 3. Tadej Kamenšek iz OŠ Žetale. Vsi trije so se s tem uvrstili v finale državnega tekmovanja. tp torek • 11. februarja 2Q14 Reportaža, kronika ŠtajerskiTEBHlK 17 Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (5. del) Aragonija Zapuščam pravljične islam-sko-katoliške srednjeveške vasice osrednje Aragonije s pridihom arabske severne Afrike. Oznake ob cestah vedno pogosteje omenjajo Zara-gozo, prestolnico pokrajine. Tudi prometa je čedalje več, čeprav imaš kvazi-puščavski občutek osamljenosti. Vlage v zraku je nepredstavljivo malo, temu primerne so suhe poletne temperature. Moram priznati, da je bilo mesto Zaragoza zame popolna neznanka in sem prvič podrobneje slišal zanj ob igranju naših lev-jesrčnih rokometašev na svetovnem prvenstvu leta 2013. Zaragoza živi v precejšnji senci mogočnega Madrida in Barcelone ter Valencie. V nekaj več kot tednu dni mojega bivanja sem zasledil peščico turistov, večina njih španskega porekla. Le malo manj kot 700.000 prebivalcev ob reki Ebro sredi mogočnih poljan, kjer sonce neusmiljeno prisili v posedanje ob senčnikih številnih kavarn, preživlja dneve na zemlji. Precej ugodno dober hotel sredi mesta nekoliko oteži parkiranje najetega transportnega malčka, a vsakodnevni popoldanski počitek ali »siesta« je na dosegu roke v vsakem trenutku temperaturnega pretiravanja razbeljenega betona. Kot večina španskih mest tudi Zaragoza oživi popoldan ali v zgodnjih večernih urah, Foto: Uroš Zajdela Znamenita cerkev »Bazilika Gospe Naše na stebru«, ki predstavlja pomembno romarsko središče. Foto: Uroš Zajdela Po tem gospodu iz rimskega časa, cesarju Augustu, je mesto dobilo ime. ko lokalni žrebci in žrebičke množično prihrumijo na piano. Spominjajo me na majhne hrošče. Tudi z ženo se odpraviva do osrednje cerkve, sicer simbola mesta. Veliko sem prebral o tej cerkvi, a pogled nanjo dejansko navduši. Gre za enkraten simbol arhitekture in genialne dovršenosti, ki bogati obrežje reke Ebro. Prekrasen pogled v prepletu z nepremostljivo žejo me po-sede na stol ob bližnji kavarni. Le nekaj miz na mogočni terasi zasedenih. Prijazen in angleško govoreč natakar v zavedanju najinih želja hitro prinese velik kozarec vode za žejo in velik hmeljni napitek za užitek. Prekrasna kulisa v času zadnjih sapic sončnih žarkov za cerkveno streho. Po celodnevni vožnji bo utrujenim mišicam dobro del kratek sprehod, razmišljam ob prijazni prošnji za račun. Urno in uglajeno. Precej dostojno se umakne, a hkrati spremlja vsak gib. Neverjetnih 9 EUR za pivo! V polnem zavedanju viška prevare rahlo povzdigne obrvi. Povratni nasmeh odraža moje zagotovo prepričanje, da napitnine tokrat ne bo. Za razliko od Valencie se v Zaragozi skorajda ne moreš izogniti spoznanju o rimskih začetkih naselbine ob mo- gočni reki, ki segajo v leto 14 pred našim štetjem. Ceste, drevoredi, hoteli, nakupovalni centri in ulice nosijo znamenito ime »Ceaseraugusta«. Če podrobno poslušaš lokalne prebivalce pri izgovarjavi rimskega imena mesta, se morebitna nejasnost okrog nastanka sodobnega imena hitro razblini. Na mogočno in bogato obdobje opozarja »rimski« zid v mestnem središču, mesto pa nadalje gosti ostanke rimskega kopališča, amfiteatra, mogočnega foruma ter muzej rimskega obreč-nega naselja. Zlasti teater je zanimivo utesnjen znotraj »sodobnega« mesta. Več kot očitno urbanistični plan iz sredine prejšnjega stoletja ni predvideval razvoj turizma. Vendarle, središču Zaragoze bohotno kraljuje mogočna »Basilica de Neuestra Seno-ra del Pilar«. Dahjemajoč rimskokatoliški spomenik gromozanskih razsežnosti in neutemeljene razsipnosti ter razuzdanosti. To ni nič novega ob spoznanju, da ima eden izmed rimskokatoliških kardinalov danes rezidenco z osemnajstimi sobanami. Skromnost in poštenost - so nas učili. V bližini zazrem »včerajšnji« bar »ugodnosti«. Preseneti me skorajda »brezgnečje« in hkrati navduši nepredstavlji- Ostanki rimskega teatra v primežu sodobnih stavb Foto: Uroš Zajdela va redkost brezplačnega vstopa v božji hram. Brezmejna veličina impresionira. Kljub zapovedani tišini nekaj italijanskih turistov veselo kramlja. Ravno tukaj naj bi v letu 40 našega štetja apostol Janez zagledal sestop Marije na bližnji steper, ali »Pillar«, okrog katere so kmalu zgradili skromno kapelico in kjer je danes mogočna cerkev, katere temelje so položili leta 1861. Marija na stebru še danes predstavlja pomembno romarsko središče v Španiji. Mnogi verniki v zavidljivem stanju verovanja molijo. Zmotijo me preštevil-ni in medsebojno tekmovalni fotoaparati za kar najboljšo fotografijo stebra. Posebna energija miru in spokojnosti. Prekrasni umetniški marmor na tleh, mogočne freske skorajda na »nebeškem« stropu cerkve. Zanimiva izkušnja. Prijetne cerkvene temperature ponovno premaga zunanja suha vročina. Podam se do katedrale zanimivo raznolike palete arhitekturnih stilov od 12. pa vse do 17. stoletja. Prostor ima bogato zgodovino, saj je v rimskih časih tod poveljeval rimski forum, v času Islamskega navdiha je kraljevala mogočna mošeja, danes pa rimskokatoliška katedrala. Dovolj cerkva za danes, grem na pivo. Stranska ulica in vražji napis »Francisco Jose de Goya« na lepi meščanski zgradbi nezavedno privlači zaljubljence v sodobno umetnost, torej mojo ženo, in hkrati mene oddalji od želenega napitka. Vstop ponovno brezplačen. Le majhno število zanesenjakov navdušijo mogočna dela impozantnega slikarja, čigar rojstno mesto je v neposredni bližini Zaragoze, in sicer v vasici Fuendetodos. Ob razgledih in pogledih na tovrstno umetnost groteskno prikazanega življenja trpečih ljudi osemnajstega in devetnajstega stoletja v Španiji ob izjemnih tragičnih podrobnostih obrazne mimike je vendarle vrednejše od piva, razmišljam ob prehodu v četrto ali peto sobano njegovih del. Nadaljevanje prihodnjič Na valovih časa Torek, 11. februarf Danes goduje Marija. 1840 so v Parizu prvič izvedli opero Gaetana Donizettija La Fille du Régiment. 1843 so v Milanu prvič izvedli opero G. Verdija I Lombardi. 1905 se je rodil slovenski dramatik in pripovednik Bratko Kreft. 1922 se je rodila Ela Peroci. 1963 je umrla ameriška pisateljica Sylvia Plath. 1976 je umrl slovenski filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je med organizatorji samostojnega študija sociologije v Sloveniji in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sreda, 12. februar Danes goduje Damijan. 1774 se je rodil slovenski pesnik in planinec Valentin Stanič. 1924 so v newyorški dvorani Aeolian Hall premierno izvedli Rapsodijo v modrem (Rhapsody in Blue) Georgea Gershwina. 1940 se je rodil ameriški igralec Richard Lynch. 1979 je umrl francoski režiser Jean Renoir. Četrtek, 13. februar Danes goduje Katarina. 1571 je umrl italijanski kipar in zlatar Benvenuto Cellini. 1769 se je rodil ruski pesnik in basnopisec Ivan Andrejevič Krilov. Uveljavil se je z basnimi, pisanimi po zgledu antičnih avtorjev in La Fontaina. 1873 se je rodil ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. Proslavil se je v naslovni vlogi opere Boris Godunov, od leta 1899 do 1918 je pel v Bolšoj teatru v Moskvi. Leta 1920 je emigriral. 1883 je v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere. 1894 sta Auguste in Louis Lumiere patentirala t. i. Cinematographe, kombinacijo filmske kamere in projektorja. 1903 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj, pisec kriminalnih romanov Georges Joseph Christian Simenon. Njegov najbolj znani junak je inšpektor Maigret. Petek, 14. februarf Danes goduje Valentin. 1404 se je rodil italijanski slikar, pesnik in filozof Leone Battista Alberti. 1602 se je rodil italijanski skladatelj Francesco Cavalli. 1918 je v kinematografe prišel film Tarzan of the Apes. 1933 je izšla prva številka neodvisne slovenske revije Sodobnost. 1944 se je rodil angleški filmski režiser Alan Parker. 1948 je umrl nemški fotograf Hugo Erfurth. 1956 je umrl slovenski pesnik Fran Eller. 1959 se je rodila kanadska sopranistka Renee Fleming. 1975 je umrl angleški pisatelj, filozof in biolog sir Julian Sorell Huxley. 1895 so v londonskem gledališču St. James prvič izvedli dramo Oscarja Wilda Pomembno je imenovati se Ernest (The Importance of Being Earnest Sobota, 15. februar Danes goduje Jurka. 1564 se je rodil italijanski astronom in fizik Galileo Galilei, ki velja za začetnika moderne znanosti. Sestavil je daljnogled in prvi z njim proučeval nebo. 797 se je rodil Heinrich E. Steinweg, ustanovitelj podjetja za izdelovanje glasbenih inštrumentov Stenway $ Sons, ki se še danes odlikuje po izredni kakovosti. 1902 so odprli v Berlinu prvo podzemno železnico. 1971 so v Britaniji uvedli decimalne enote. 1989 so zadnji sovjetski vojaki zapustili Afganistan. 1919 je trboveljska podružnica Svobode ustanovila prvo politično šolo. Nedelja, 16. februar Danes goduje Julijana. 1519 se je rodil voditelj francoskih hugenotov admiral Gaspard de Coligny. 1822 se je rodil čudežni otrok angleški znanstvenik Francis Galton. Ko je bil star tri leta, je že znal brati, pisati ... 1834 se je rodil nemški zoolog Ernst Haeckel. Podpiral je darwi-nizem in ga širil v Nemčiji. 1873 je bila v Španiji razglašena republika, ki pa se je obdržala samo eno leto. 1877 se je rodila srbska pisateljica Isidora Sekulic. 1457 so v Gradcu zbrani plemiči sodniki priznali vitezu Janu Vi- tovcu pravico do celjskih posestev in gradov. Ponedeljek, 17. februar Danes goduje Silvin. 1600 so na trgu Campo del Fiori v Rimu na grmadi zažgali filozofa Giordana Bruna, ker je trdil, da se zemlja vrti okoli sonca. 1752 se je rodil nemški pesnik Maximilian Klinger. S svojo dramo Sturm und Drang je dal umetniško ime smeri, ki se je pojavila med letoma 1767 in 1785. 1781 se je rodil francoski patolog Rene Theophile-Hyacinthe La-ennec, izumitelj stetoskopa. 1856 je umrl v Düsseldorfu najvidnejši lirik nemške romantike Heinrich Heine. 1909 je daleč od svoje domovine v rezervatu za Indijance umrl stari poglavar Apačev Geronimo. 18 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 11. februarja 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prvi pomladin je že tu Pred nami je prvi svetnik, ki naznanja pomlad, to je sveti Valentin. Glede na vreme verjamem, da bo tudi res »odklenil« korenine rastlin. Ste se kdaj vprašali, kaj to pomeni? Čas za razmnoževanje okrasnih rastlin V tem času se je dan že vidno podaljšal. Če zemlja ni zamrznjena, potem trajne rastline, tiste, ki so preživele zimo, začnejo ponovno živeti, najprej začnejo v zemlji rasti korenine. Glede na to, da so zaradi žleda in mraza mnoge grmovnice in drevesa poškodovana, se bo to zagotovo tudi zgodilo. V tem času je v rastlinah največ hormonov, ki pospešujejo rast korenin. Zato je februar tisti najboljši čas, ko delamo potaknjence lesnatih rastlin, seveda pa lahko ponovno razmnožimo tudi balkonske rastline. Lesnate rastline, grmovnice na vrtu, narežemo, spodaj naj bo rez poševen in največ centimeter pod kolencem, to je tam, kjer so poleti rastli listi. Če so to zimzelene rastline, odstranimo spodnje liste na spodnjih 4 cm vejice. Nato spodnje dele rezni-kov namočimo v vodo, zatem pa v praškasti hormon, ki bo še pospešil rast korenin. Hormone danes lahko nakupimo tudi pri nas, le povprašajte po njih bolje založene zadružne trgovine ali vrtne centre. Z njimi je uspeh veliko višji. Najbolje je potaknjence narediti v koritih za rože, če jih želimo narediti več (na primer lovo-rikovce za živo mejo, panešpljice za prekrivanje večjih površin, pa tudi vrtnice za grede), ali pa v lončke, če potrebujete samo nekaj rastlin. V vsakem primeru je uspeh vedno boljši, če razmnožujete več rastlin skupaj v eni posodi kakor v vsakem lončku samo eno. Če ste nanesli hormon, potem vejic ne rinite v zemljo, ker s tem odstranite prašek hormona. Najprej s prstom ali drugim orodjem naredite luknjico, vanjo postavite reznik in zemljo prigrnite s prsti. Tako bo hormon ostal na mestu. Ne pozabite, največ korenin nastane ob kolencih, ker so tam skriti poganjki. Zato mora biti v zemlji vsaj eno kolence. Na začetku potrebujejo predvsem lesnati potaknjenci 100-odstotno zračno vlago in Zdravstveni nasveti Kako izbrati pravi izdelek za samozdravljenje Nekoč je veljalo prepričanje, da so vse maščobe oz. njihovi sestavni deli - maščobne kisline - zdravju škodljive snovi. Danes vemo, da ni tako. Maščobne kisline so za normalno delovanje telesa celo nujno potrebne, nimajo pa vse naziva »dobrih«. Dobre maščob-ne kisline so t. i. nenasičene oz. esencialne maščobne kisline. Esencialne zato, ker jih moramo v naše telo vnašati s hrano, saj jih samo ne zna proizvajat, niti jih ne skladišči. Najpomembnejši skupini esencialnih maščobnih kislin sta omega-3 in omega-6. Omega-6 za razliko od omega-3 zaužijemo dovolj (pogosto celo preveč) z običajno hrano. Ome-ga-3 so v globokomorskih ribah, predvsem plavih (tune, sardine, losos ...), školjkah in nekaterih rastlinah (lan, chia semena, oljna repica, oljka), česar pa žal ne najdemo pogosto na naših jedilnikih. Vnos omega-3 maščobnih kislin je še posebej pomemben pri strogih vegetarijancih, saj ti ne uživajo morske hrane, ki je glavni vir teh kislin. Za njih so primerni naravni viri (npr. laneno seme ali chia semena), ki jih lahko primešajo k jedem, kot so jogurti, solate ipd. Poznamo več podvrst omega-3 nenasičenih maščobnih kislin, najpomembnejši sta EPK (eikoza-pentaenoična kislina) in DHK (do-kozaheksaenoična kislina). DHK sodeluje pri delovanju živčnih celic in možganov ter izboljšuje vid. EPK koristi imunskemu sistemu in preprečuje strjevanje krvi, varuje srce in krvni obtok. Obe podvrsti omega-3 pa znižujeta LDL-holeste-rol v krvi in krvni tlak, izboljšujeta kronične vnetne bolezni (artritis, luskavica, ulcerozni kolitis), skrbita za zdravje las in kože. Ključni sta tudi za nosečnice, saj ju plod nujno potrebuje za razvoj možganov, njuno pomanjkanje pa lahko povzroči poporodno depresijo. Idealno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, ki jih vnesemo v naše telo, naj bi bilo 1:3, čeprav je v sodobnem času to razmerje močno povišano v korist omega 6, in sicer kar na 1:30. Razmerje je takšno predvsem zaradi povečane porabe rastlinskih olj, ki so zelo bogata z omega-6 maščobnimi kislinami (bučno, sončnično olje) in obenem z manjšo porabo živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami (oljčno olje, olje oljne repice in ribe). Priporoča se torej, da z raznovrstno hrano zaužijemo čim več omega-3 maščobnih kislin. Ko to ni dovolj, posežemo po prehran-skih dopolnilih. Ta naj vsebujejo le omega-3. Dodaten vnos omega-6 na osnovi vsega povedanega ni potreben. Optimalen dnevni vnos omega-3 maščobnih kislin naj bi bil 2 g na dan, le-ta pa se povečuje, če je povečan vnos omega-6, do maksimalnega odmerka 5g na dan. Na slovenskem tržišču ne obstaja nobeno zdravilo, ki vsebuje omega-3. Obstaja pa široka paleta prehranskih dopolnil, s katerimi lahko zagotovimo ustrezen vnos. Večina jih ni primernih za vegetarijance. V lekarnah je pogosto povpraševanje po ribjem olju. Ta za uživanje ni najboljši izbor, ker nimamo podatkov o točni vsebnosti pomembnih omega-3 maščobnih kislin in je tudi neprijetnega okusa in vonja. Okus olja v prehranskih dopolnilih je zakrit z ustreznim pakiranjem v želatin-ske ali škrobne kapsule. Pri izbiri ustreznega izdelka je pomembno izbrati tistega, ki nudi varnost, toploto. To dosežete tako, da naredite mini rastlinjak. Ta je lahko prozorna plastična vrečka, ki jo nekajkrat sicer prebodete z iglo, da zrak vendarle nekoliko kroži, ter jo z gumico ali vrvico spodaj pritrdite na posodo. Če je posoda večja, dajte vrečki oporo z nekaj palčkami, da se ne bo dotikala potaknjencev oziro- Foto: Črtomir Goznik Jasmina Kiep učinkovitost in najvišjo kakovost. Kadar želimo zaščititi srčno-žilni sistem, je prav, da izberemo izdelek z večjo vsebnostjo EPK. Pri ciljanju na izboljšanje koncentracije, spomina in vida pa tistega, ki vsebuje več DHK. Pred nakupom kateregakoli izdelka je torej prav, da se v lekarni pri farmacevtu pozanimamo o tem, kateri izdelek je glede na naše potrebe najprimernejši. Farmacevt bo na podlagi referenc proizvajalca in vsebnosti aktivnih maščobnih kislin naredil najboljši izbor. Vedno pa je treba upoštevati navodila za uporabo in odmerjanje prehranskih dopolnil, kajti le tako dosežemo optimalno absorpcijo hranila in s tem tudi želen učinek. Predvsem je to pomembno pri prehranskih dopolnilih, ki za optimalen učinek zahtevajo uživanje večkrat na dan, in to v večjih količinah (npr. 2 kapsuli trikrat na dan). Prehranska dopolnila naj bodo vedno le dopolnilo k prehrani, nikakor pa ne nadomestek zdrave prehrane. Vir omega-3 maščobnih kislin naj bo vedno najprej zdrava prehrana. Jasmina Klep, študentka FFA na praktičnem usposabljanju v Lekarni Ptuj Foto: Miša Pušenjak ma ležala na njih. Če ste uporabili samo lonček, lahko vrečo nadomesti prozorna plastenka. Trenutno je najustreznejši čas za potaknjence, boljši kakor v avgustu. Balkonske rastline seveda ne potrebujejo mini rastlinjaka, vsekakor pa ene in druge damo na toplo, dokler ne opazimo rasti. Na tak način lahko razmnožujemo vse rastline, tudi iglavce, čeprav je pri njih uspeh nekoliko slabši. Pri iglavcih izbiramo samo vršičke, in sicer tiste z zgornjih delov drevesa, ki še rastejo bolj navpično. Ravno tako odstranite iglice, od tam naprej pa je postopek enak kakor pri listnatih rastlinah. Le da do nove rastline običajno potrebujemo skoraj celo leto. Balkonske lepotice v zimovališču Daljši dan in toplejše vreme, ki se nam obeta v naslednjih dnevih, so začutile tudi balkonske cvetlice in posodovke, ki prezimujejo v vaših prezimovališčih. Če imate čas in veselje in jim želite najbolje, potaknjence, ki ste jih naredili konec poletja, zdaj presadite v nove, večje lončke. Pred tem pa poščipajte vrhove, da se bodo lepo razrasli. Če jih ne boste presajali, jih vseeno okrajšajte in razmaknite, da ne bodo v preveliki gneči. Vsekakor pazite, da v prostorih ne bo prevelike vlage, zato jih nujno zračite. Posebej tisti, ki imate navado nageljčke, rožmarin in podobne rastline hraniti v kleteh, jih postavite raje zdaj ven na svetlo, saj v naslednjih 14 dnevih ne bo preveč hladno. Sploh pa ni zaželeno, da bi bilo pretoplo, saj še vsaj dva meseca ne smejo gnati. Sveti Valentin je tudi dan obdarovanja Poleg vremenskega svetnika pa je sveti Valentin postal tudi svetnik zaljubljencev in prijateljev, ta praznik pa smo uvozili oziroma so nam ga uvozili vrtnarji in trgovci. S tem praznikom se bodo v naših domovih pojavile nove rastline. Glede na krizo bodo verjetno pogostejše skromne primule ali ciklame, manj pa orhideje. Mnogi imajo raje orhideje, saj so res razkošne in lepe, a meni prvo pomladansko vzdušje prinesejo te čisto navadne trobentice. Niso zahtevne, pogosto pa tudi prezimijo in nas razveselijo še naslednja leta. Trenutne temperature in tudi vremenska napoved omogočajo, da jih lahko postavimo na balkone, terase, okenske police ali preprosto posadimo na še vedno dokaj puste gredice. Sama jih vedno posadim v zimska korita, ki so sedaj pusta, pogosto v njih kakšna rastlina vseeno propade, nekaj pa tudi na gredice. V stanovanju pa jih imam le nekaj dni, saj hitro izgubijo svoj sijaj. Zalivamo jih zelo zmerno, vendar se nikoli ne smejo izsušiti, enkrat ali dvakrat suhe preprosto odmrejo. Verjetno vas večina tako ve, da so primule srečnejše zunaj kakor znotraj, da prenesejo kar veliko nizkih temperatur, manj pa vas ve, da so zunaj srečnejše tudi okrasne ciklame. Tudi teh nam naši vrtnarji ponujajo veliko, vseh velikosti in mnogih barv. Ciklama brez težav prenese do -10 oC, seveda za krajši čas. Sicer pa jih lahko hitro prenesemo tudi v stanovanje, če nam bodo čez noč obljubljali nižje temperature. Kljub temu pa v stanovanju zdržijo dalj časa Foto: Miša Pušenjak kakor primule. Postavimo jih na svetla mesta, nimajo pa rade, da po njih dolgo časa sije sonce. Previdni moramo biti pri zalivanju. Zelo hitro ravno mi s pretirano nego povzročimo njihov propad. Nikoli ne zalivamo po gomolju, vedno samo po zemlji okoli gomolja. Zemlja ne sme biti mokra, samo vlažna. Gnojenje ni potrebno. Ciklame izredno cvetijo, vendar si po mesecu ali dveh cvetenja vzamejo čas za počitek, to je naravno. Takrat jih lahko celo prenehamo zalivati, nič ni hudega, če se posušijo tudi listi. Kakor pa opazite novo rast, začnite spet zalivati. Res pa je, da tudi orhideje danes niso več tako drage, zato si jih bo verjetno veliko vseeno privoščilo kakšno za svojo dušo. Najpomembneje za vse, ki jih boste podarili, je, da zahtevate, da vam jih v cvetličarni ali trgovini dobro zavijejo, da se ne bodo prehladile na poti domov. Doma jih postavite stran od tistih, ki so že dolgo časa pri vas, vsaj za mesec ali dva. Vsaka nova rastlina ima lahko na sebi tudi slepe potnike, škodljivce. Le tako boste preprečili okužbe s pršica-mi, vatastimi ušmi in predvsem kaparjem. V tem času jih redno opazujte in ustrezno ukrepajte, če opazite prve lepljive liste, ko se na listih pojavijo lise, kot bi jih polili s sladkorjem, ali pa ko opazimo prve škodljivce. Takrat se jih boste lažje rešili. Takšna izolacija bo preprečila, da ohranite domače lepotice zdrave. Tudi doma pazite, da se novinke ne prehladijo, samo malo mrzle sape po cvetovih lahko povzroči, da cvetovi odpadejo. Odpadanje cvetov povzroči tudi slab zrak v neprezračenem stanovanju, posebej občutljive so na cigaretni dim. Tisti, ki se boste prvič srečali z orhidejo, se največkrat sprašujejo, kako ravnati z njo. Najprej naj povem, da je gnojenje novink povsem nepotrebno. Gnojimo samo stare, močno cvetoče orhideje, saj rade poženejo več cvetnih stebel in obilneje nastavijo cvetove. Takrat jim hranil lahko primanjkuje. Vedno pa je bolje, da gnojila veliko bolj razredčimo, kakor je priporočeno. Za vse, ki imate prebogato roko za zalivanje, velja, da raje rastlino enkrat na teden potopite v lijak, napolnjen z vodo, za 10-15 minut, nato pustite, da voda odteče in rastlino vrnite v okrasni lonček. Na tak način ne boste zalili preveč. Zelo vam bodo hvaležne tudi za umivanje, brisanje listov z vlažno gobico, nikakor pa ne pršite po njih, saj lahko zaradi ostankov v vodi zapremo listne reže. Orhideje potrebujejo svetlobo, ne marajo pa sonca, pa tudi sevanje elektronike jim ne ugaja. Načeloma pa so to izredno skromne rastline, ki jim zadoščajo hranila, ki jih dobijo z dežnimi kapljicami, ki padejo nanje preko listja deževnega pragozda. Vsako pretiravanje z zalivanjem ali gnojenje jim prej škodi kakor koristi. Miša Pušenjak torek • 11. februarja 2Q14 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 1S S svetovne glasbene scene To je to Za nami je že 48. Super Bowl, na katerem so po pričakovanjih člani irske rock skupine U2 predstavili novo skladbo z naslovom Invisible. Skladba Invisible bo seveda izšla tudi na novem albumu te legendarne irske zasedbe, prvem pod vodstvom novega menedžerja Guya Osearyja. Del izkupička od prodaje omenjene skladbe, bo prejela dobrodelna organizacija Red, katere soustanovitelj je pevec skupine U2 Bono. Organizacija Red se bojuje proti aidsu, tuberkulozi in malariji. Za konec sestavka še zanimiva novica za vse ljubitelje piva, na letošnjem Super Bowlu so obiskovalci popili za kar 500 olimpijskih bazenov piva. Popularni ameriški glasbenik Pharrel Williams je potrdil svoj nastop na podelitvi najprestižnejših filmskih nagrad na svetu. Na oskarjih se bo predstavil s svojo aktualno svetovno uspešnico Happy, ki jo lahko najdemo tudo v animiranem filmu Jaz, baraba 2 (Despicable Me 2). Pharell Willimas se skupaj s skupino U2, Karen O in Idine Menzel poteguje tudi za oskarja v kategoriji "najboljša originalna skladba". Williamsa smo nazadnje videli na podelitvi nagrad grammy, kjer je bil proglašen za najboljšega producenta leta, UB40 Foto: cartoondollemporium.com skupaj z zasedbo Daft Punk pa je prejel še nagrado za skladbo Get Lucky. Letos si bomo oskarje lahko ogledali tudi slovenski gledalci. Neposredni prenos podelitve iz Hollywoo-da bo 2. marca ponoči na Planet TV. ®®® Z novo skladbo Reggea Music, se v velikem slogu na svetovno glasbeno sceno vrača pred leti izjemno priljubljena britanska reggie zasedba UB40. Skupina je razpadla leta 2008, ko sta jo zapustila Ali Campbell in Mickey Virtue. Skupina UB40 je bila ustanovljena leta 1978 v angleškem mestu Birmingham, pohvali pa se lahko z nekaterimi velikimi uspešnicami, kot so skladbe Red red wine, (I can't help) Falling in love with you, I got you babe in številnimi drugimi. Da so bili res izjemno popularni priča tudi dejstvo, da so po celem svetu prodali več kot 70 milijo- BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J 2. DRUNK IN LOVE - BEYONCE FT. JAY Z 3. TIMBER - PITBULL FT. KE$HA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. RATHER BE - CLEAN BANDIT FT. JESS GLYNNE 2. FEELIN' MYSELF - WILL I AM / CYRUS / KHALIFA 3. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS NEMČIJA 1. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS 2. HARD OUT HERE - LILY ALLEN 3. I SEE FIRE - ED SHEERAN nov svojih albumov. Zasedba UB40 v postavi Ali Campbell, Astro in Mickey Virtue v teh dneh snema novi album, ki naj bi izšel še letos. Nekaj tednov po najavi novega studijskega albuma, ki bo izšel v marcu, je popularni britanski pevec George Michael objavil novi videospot. Novo video preobleko je dobila skladba z naslovom Let Her Down Easy. Gre za priredbo, saj je omenjeno skladbo leta 1993 v originalu zapel Terence Trent D'ar by. Novi album Georga Michaela Symphoni-ca bo uradno izšel 17. marca in bo naslednik njegovega zadnjega albuma Patience iz leta 2004. Med ostalimi znanimi izvajalci, ki se jih je Michael lotil s priredbami, so tudi Elton John, Nina Simone in Roberta Flack. Ne gre dvomiti, da bo nova plošča Georga Michaela prava uspešnica, saj je za produkcijo zaslužen 14-kratni grammy nagrajenec Phil Ramone, ki pa je lani na žalost preminil. ®@® Paul Stanley, pevec in kitarist legendarne zasedbe Kiss, bo 22. aprila na 432 straneh objavil avtobiografijo z naslovom Face The Music: A Life Exposed. Stanley je ob tem dejal, da to ne bo običajna rock'n roll avtobiografija in običajen hvalospev avtorju. V knjigi bodo tako opisane podrobnosti o njegovi družini, življenjskih težavah ter tudi o tem, da je gluh na eno uho. Kiss sodijo med najvplivnejše ameriške rock zasedbe, prepo- znavni so po barvanju obrazov in zanimivih kostumih, ki jih nosijo na svojih nastopih. 10. aprila bo člane te skupine doletela posebna čast, saj bodo v New Yorku sprejeti v dvorano slavnih Rock 'n' Rolla. ®®® Slavna britanska rock skupina The Cure namerava še letos objaviti novi že 14. studijski album. Material za novi album je nastajal istočasno z njihovim zadnjim izdanim albumom LP 4:13 Dream iz leta 2008. Tudi zato bo ime novega albuma najverjetneje 4:14 Scream. Prav tako bodo objavili DVD s koncertnimi posnetki svoje zadnje turneje. The Cure bodo 28. in 29. marca nastopili v znameniti londonski dvorani Royal Albert Hall. ®@® Znani ameriški voditelj in radijski DJ Howard Stern je pred dnevi praznoval svoj 60. rojstni dan. Na veliki rojstno-dnevni zabavi so nastopala številna znana glasbena imena. Med njimi so bili John Mayer, The Black Keys in Jon Bon Jovi. Za posebno presenečenje večera je poskrbel nekdanji bobnar legendarne Nirava-ne in danes pevec skupine Foo Fighters Dave Grohl, ki je predstavil akustični verziji skladb Everlong in My Hero. Ob tem sta se mu na odru pridružila Steven Tyler in Slash, zatem pa so skupaj zaigrali veliko uspešnico skupine Aero-smith iz leta 1975 Walk This Way. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj Družba najemnikov Vsake toliko se ustavim. V tišino, s skodelo čaja, vina, kave, česarkoli. Tako, da v miru razmislim. O tem kaj se je zgodilo, kaj se z nami dogaja in kam gremo. Kaj našo družbo čaka? Opazujem, tuhtam in potem enkrat pozno v noč, ko se počasi že začno prebujati ptice v grmovju, sedem za računalnik in napišem kakšno zadevo, podobno tej. Že nekaj mesecev, morda kakšno leto, se mi je po glavi motala ideja najemnikov. Tega sodobnega, "fleksibilnega" načina življenja, ki je že uveljavljen po Evropi, počasi pa se vleče tudi v našo dolino. Ideja je ždela tam v kotu mojih možganov, vsake toliko sem jo na hitro povohal, ji kaj dodal in počasi prihajal do določenih zaključkov. Predvsem o tem, kaj to, kar imenujem "družba najemnikov", pomeni. Kaj predstavlja, kaj so vzroki in kaj posledice? Začeti se spodobi na začetku in najbolje, da kar tu razčistimo, kaj z najemniki sploh mislim. Ne mislim namreč, da je z najemi in najemninami karkoli narobe samo po sebi; nikakor. Kar je tema tega pisanja, je kroničen družbeni pojav, plod mnogih političnih in gospodarskih sprememb. Gre namreč za to, da opažam (vsaj v nekaterih zahodno - evropskih državah), da je najemnikov vse več. In ne samo to; najemniški način življenja je tudi vse bolj trajen. Razlogov za to je sicer kar nekaj. Od višine plač v razmerju do cen nepremičnin, trga dela, kreditne nesposobnosti in tako naprej in tako naprej. Precej v glavnem. Vendar to niti ni toliko pomembno, to so teme za kakšne druge priložnosti. Kar se mi zdi še najbolj pomembno, je vprašanje, ki se na prvi pogled verjetno zdi precej nepraktično in sicer, kam vse to vodi? Kaj neki to pomeni za našo družbo? Z mojega vidika ne vodi v nič pozitivnega, za družbo pa pomeni zgolj nadaljnjo redukcijo svobode - takole na kratko zapisano. Gre namreč za preprosto, že velikokrat izraženo misel, da ekonomska moč ljudem daje tudi politično moč. Enako je s svobodo. Kaj v tem kontekstu potemtakem pomeni družba najemnikov? Sklepam, da v luči svobode predstavlja precej omejeno skupnost. Prav tako se mi zdi, da se močno nagiba oziroma vsaj odpira vrata totalitarizmu. Zakaj? Zato, ker v takšni družbi najemniki nismo vsi; nekdo si vse skupaj še zmeraj lasti. Ni si težko zamisliti, da po določenem času takšna družba konča kot ogromna gmota kroničnih najemnikov, ki nikdar ničesar nima in živi iz dneva v dan, s peščico izjemno bogatih, ki pa ima praktično vse. Lastništvo dobrin v tem smislu zagotovo predstavlja pomemben faktor distribucije premoženja ter posledično osebne svobode, in tega ne gre podcenjevati. A o teh stvareh se ne govori veliko. Nihče ne omenja pomembnosti distribucije lastništva in kako zdrava je slednja. Če že, lahko vse pogosteje naletimo zgolj na odnos, da lastnina ljudem predstavlja breme. Kot vemo, se namreč že dolgo ponavlja mantra, da je največ, kar si sodoben človek lahko privošči, fleksibilnost. Kar v prevodu seveda pomeni, da nima pojma, ali bo jutri še imel službo ali ne, ali bo lahko jedel ali ne in v kontekstu tega pisanja, ali bo imel vsaj kam iti ali ne. Seveda imovina nikdar ne predstavlja bremena bogatim; zgolj nefleksibilnim plebejcem. Ravno zaradi tega se mi zdi pomembno, da ljudje ne nasedamo raznim političnim puhlicam glede "fleksibilnosti" (za nekatere). Mislim, da smo vsi upravičeni do kosa pogače in z vso pravico ga tudi lahko zahtevamo. Delati vse življenje in ne imeti ničesar ni sprejemljivo, a ravno to je tisto v kar družba najemnikov vodi. Matic Hriberšek t V Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. HAPPY - PHARREL WILLIAMS 2. TIMBER - PITBULL FT. KE$HA 3. HEY BROTHER - AVICII 4. DO WHAT YOU WANT - LADY GAGA R.KELLY 5. DEMONS - IMAGINE DRAGONS 6. JUBEL - KLINGANDE 7. STOLEN DANCE - MILKY CHANCE 8. CAN'T REMEMEBER TO FORGET YOU -SHAKIRA ft. RIHANNA 9. LOSING SLEEP - JOHN NEWMAN 10. LIFE'S FOR THE LIVING - PASSENGER 11. STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTION Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 891809812°I0473 bo Janko Bezjak 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 11. februarja 2Q14 Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK krompirjev golaž s hrenovkami*, ocvrte miške SREDA juha, rižota s piščančjim mesom, rdeča pesa v solati, sadna solata ČETRTEK želodčkova kisla juha, zavitek s skuto in makom PETEK telečja obara, ajdovi žganci SOBOTA jota s kislo repo, čokoladna torta z mandeljni** NEDELJA goveja juha, kuhana govedina, jabolčni hren, pražen krompir PONEDELJEK segedin golaž, žemeljni narastek *Krompirjev golaž s hrenovkami Sestavine: 1 čebula, 4 srednje veliki krompirji, sol ali vegeta, paprika v prahu, lovorov list, 1 par hrenovk, olje. Čebulo sesekljamo in podušimo v posodi z malo olja, da pozlati. Dodamo na koščke narezan krompir in nekaj minut ves čas mešamo. Zalijemo z vodo ter dodamo sol, papriko v prahu in lovorov list. Kuhamo, dokler se krompir ne skuha. Na koncu dodamo na kolesca narezane hrenovke in kuhamo nekaj minut, da so hrenovke kuhane. **Čokoladna torta z mandeljni Sestavine: 125 g masla, 375 g temne čokolade, 175 g rjavega sladkorja, 35 g moke, 2 jedilni žlici mleka, 120 g mletih mandeljnov, 5 jajc; kakav za potresanje. V skledi nad soparo raztalimo in zmešamo maslo in čokolado. Odstavimo s sopare in postopoma primešamo sladkor, presejano moko, hladno mleko in mandeljne, ko pa je že precej ohlajeno, primešamo še 5 jajc. Tortni model s snemljivim obročem po dnu obložimo s peki papirjem; tudi obod obložimo s peki papirjem (najprej ga pomažemo z maslom, da papir ne zdrsne v testo, nato ga obložimo z dolgim trakom peki papirja). Testo vlijemo v model, pokrijemo z aluminijasto folijo in spečemo v pečici (v originalnem receptu piše, da pečemo pri 170 stopinjah 40 minut, vendar smo pri nas potrebovali 20 minut več in temperaturo pa smo povečali na 180 stopinj!) Pečeno torto ohladimo in jo damo za nekaj ur v hladilnik. Potresemo jo s kakavom v prahu. Režemo jo z nožem, ki ga pred tem segrevamo v vroči vodi. Okrasimo s stepeno sladko smetano. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh BOLNIKOVA ZAHVALA »Prišel sem, da bi se vam še enkrat prisrčno zahvalil, gospod doktor!« reče obiskovalec zdravniku, ta pa je nekoliko v zadregi: »Trenutno se ne spomnim, kam bi vas dal ... Ste bolnik ali dedič?« »Toda, draga, na svoj rojstni dan ti pa res ni treba pomivati posode! Pusti jo do jutri!« BIGAMIST Jure je slišal za besedo bigamist in vprašal očeta, ki je v kuhinji pomival posodo, kaj ta beseda pomeni. »Bigamist je bedak, ki pomiva dvakrat toliko posode kot jaz!« je razložil oče. MATERNI JEZIK »Zakaj se reče materni jezik?« vpraša profesor slovenščine. »Ker oče redkokdaj pride do besede,« reče Ivan. NAŠEL JE »Si slišala, da se je Tončka poročila z rentgenologom?« »No, končno eden, ki je nekaj našel v njej!« PRVA POMOČ V kadetski šoli profesorica predmeta prva pomoč bodočim policistom razlaga: »Osebe z omrzlinami ponavadi masiramo s snegom.« »Kaj pa poleti, ko ni snega?« vpraša eden od kadetov. EKSPLOZIJA Nad afriškim pragozdom je eksplodiralo letalo in treščilo na tla. Mali kanibalček je tekel na kraj nesreče, toda mama ga je zadržala: »Počakaj malo, zdaj so še prevroči!« VRV Policist na cesti sreča kmeta, ki za seboj vleče vrv. Začuden mu reče: »Se ti je zmešalo? Zakaj pa vlečeš vrv za seboj?« »Pa jo ti porivaj pred seboj, če si že tako pameten!« mu zabrusi kmet. ROJSTNI DAN Mož se je vrnil iz službe in ženo zalotil v kuhinji pri pomivanju posode. ZANIČ »Natakar, ali imate pri vas vedno tako zanič hrano?« »Ne, vedno pa ne! V soboto in nedeljo imamo zaprto!« SESTAVIL EDI KLASINC OKRASNO PARKOVNO DREVO VITO ČREVO NAS KANUIST (SEBASTJAN) GEOLOŠKA DOBA LOJZE DOLINAR PISKUR RUSKI PIANIST (EMIL) PRIZORIŠČE ILIADE, TROJA URALSKO LJUDSTVO, SAMOJEDI NASELJE PRI KRIŽEVCIH OMEMBA, OMENITEV TEHNIČNA ENOTA VELIKA JUŽNOAMERIŠKA KAČA VRSTA STEKLA NAS DESKAR NA SNEGU (ROK) ROMAN OGRIN BREZDOMKA ČETRTI RIMSKI KRALJ RAZTE-LEŠENJE SOBRAT, FRATER ČOLN GRS BELJAKOVINA V VLAKNIH IZKLICANA BARVA PRI KARTANJU PRAMERA LUDOLFOVO ŠTEVILO KILOGRAM (POGOVOR.) POBIČ MANEKENKA CAMPBELL BES, JEZA POMIVALNI PRAŠEK KRPA, ZAPLATA NOGOMETAŠ (ALEKSANDER) BOŽIČNI PANJ ALBANSKA LUKA VAS NAD IGOM MERILO NADA OBRIC NOČNI GOSTINSKI LOKAL ZNAK ZA PREPLAH PETER OBLAK BODICA KAMNIT POMOL 5. MESEC DARILO PO POROČNI NOČI PRIGON ZLI DUH, SATAN MARKO ELSNER NATRIJ TISKOVNE NAPAKE SNOV ZA IZDELAVO UMETNIH SMOL DENARNA ENOTA V JUŽNI AFRIKI KAPLJICA LJUBEZENSKO PESNIŠTVO ŽITARICA UGANKARSKI SLOVARČEK: ASK = mikroskopska vrečica zaprtotrosnic, GILELS = ruski pianist (Emil), ILEUM = vito črevo, KUKEČ = naselje pri Križevcih, LINKE = slovenski kanuist (Sebastjan), TRIPLEKS = lepljeno steklo. ■varv 'v»i±o!d3 'y\iomy\ 'anvd 'niiaiv~i3iai 'vivdd3 'noraa 'nodoo 'vrNdinr 'od 'lAidviv 'dnionvq 'on 'yoo 'savn>i Vim 'iaiia Vim 'id 'noivjj 'inav 'nllsv~i3 Vu 'vaanzvd Vwvsoiy 'syaididi '»boinhoo 'N3003 '3>inn iAirmi 'oinid :ouabjopoa imnvzihm 3i a3iis3h torek • 11. februarja 2Q14 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se... ... da je glavni govornik na osrednji kulturni slovesnosti ugotavljal, da bo treba spraviti državo iz gospodarske krize. Že zato, da bi kultura spet lahko dobila 2 % BDP. Ampak ni bilo slišati besede o tem, da bi vlogo rešitelja prevzeli kulturniki ... Oni bi očitno le tista dva odstotka . ... da je položaj jezičnega plavega mariborskega pia-rovca zadnje čase nadvse zanimiv marskomu, tudi njegovim kolegom iz policijskih vrst. Pa ne toliko zaradi samega dela kot bojda zaradi privilegijev, kot so jagode in šampanjci . ... da bi nekateri učitelji materinščine kljub visokim strokovnim nazivom potrebovali še kakšen šnelkurs slovenskega jezika, da bi se naučili uporabljati veznika 'ki' in 'kateri', da bi pravilno učili tudi ptujske osnovnošolce... ... da so bili na 01 na tekmovanju orlov (skakalcev) zelo opazni slovenski risi (hokeji- sti). Se dobro, da niso posnemali risov iz ljubljanskega živalskega vrta, ki so prestopili ograjo... ... da naj bi nekaterim otrokom na Poetovionskem do nadaljnjega prepovedali staro otroško igrico 'Ali je kaj trden most?' Bolj iz varnostnih kot iz političnih razlogov ... ... da opozicijskim svetnikom občine pri sv. Marki, ki so znani kot gasilski lobi, ni dovolj, da se spravljajo nad župana in njegovo manjšin- sko vladajočo koalicijo; spravili so se tudi nad novinarja Štajerskega tednika, ki mu očitajo, da piše po nalogu župana. Nekdo pač mora biti kriv. Vidi se... . da si Prlečani dosti upajo. Ob glavni holermuški vpadnici so namreč nastavili takšen plakat, s katerim novačijo mlade Ormožane k vpisu v ljutomerskogimnazijo - smer Predšolska vzgoja .. Predšolska vzgoja v Ljutomeru • 15 let izkušen] in izpopolnjen program • široka mreža vrtcev in odlično sodelovanje • izjemni uspehi na maturi • pester nabor ekskurzij in obiolskih dejavnosti | • projektne povezave, timsko učenje • široka paleta kulturno-umetniških dejavnosti ] • sodobna multfmedijska in IKT podpora • organizirani šolski prevozi Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Svit Ciglar, Ptuj. Iskrice Foto: Katja Cmrečnjak Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija je stara dober teden dni, ko so bili takšni prizori del vsakdana. »Vrba žalujka, obdana z ledom, posneta pa 2. februarja v Koritnem pri Majšperku,« je ob njej zapisala avtorica Katja Cmrečnjak. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev zna/q)s/