168 H ^^^ Lep solnčni zahod ^H mS^*s (N» slovenalci preložil J. S.) VJ j!Q@Pil je k*p jesensk vefcer. Na polji se sreeata gosp. župnik, ki so svoje I IJig) ccrkveue ure molili, in starček Jakop, priden mofc, ki pa v svojej ¦ ^^ mladosti ni nič kaj Iep6 živc-1. Srečavši se. jola sta se pogovarjati ta-kole: ¦ Župnik: Kako ste, Jakop moj ljubiV I Jakop: Slabo, slabo se mi godi gospod župnik! nogi me nefceti vefifl noaiti, ruki neceti delati, oči mi slabe, in k&kor se ini dozdeva, naglo se bližamJ smrti. A Tse naj bode v imenu božjcm. _J Župnik: Pravo ste rckli. Jakop! vse naj bode v imenu božjem, ke^| v Bogu živimo in v njem tudi nmerjemo. ¦ Jakop: A smrti se jaz vender le bojim. fl Župnik: I zakaj pa? Saj moramo vsi umreti. Ce bočemo v nebesa| priti, kor kri in meso nc moreU v nebežko veselje. I Jakop: To je uže res; ako bi jaz le sniel upati, da pridem v nebesa; J aD ... I Župnik: Saj Rog želi, da bi vsi v nebesa prišli. I Jakop: Ali mladost, gospod ! Mladost je norost, in v mJadih norih I lotih stori č.lovek moogo slabega. I Župnik: Anti ste se nže svojih grehov, ki ste jili »torili v mladih I letih, izpovedali in skesali. I Jakop: Vse sem atoril, kar sem mogcl, ali pozabiti jih vcnder ne I morem, in to rai dela veliko žalosti- 1 Ž u p n i k : Je žalost, ki vodl k Bogu ; jaz mislim, dft je va«i zalotit I tudi tak^na. 1 Jakop: Vaša tolažba, gosjiod! mojouiu srcu dobro godi; tepa vam hvala! ¦ Župnik: Ni treba hvalo ; jaz sturira samo svojo dolžnost. kcr vas Ijubim. 1 (Oba utibneta; potem sospod zupnik nadaljujejo); Kako kmsen vecer 1 * je denes; kako Iep6 zabaja soince ! J Jakop: Jaz M se ne h'\\ denus tako lepega večeia nadejal, ker je bilo ¦ vos dan tako ohjacao in neprijelno. 1 Ž u p n i k: AJi mislite. da borle jutri tudi lopo ? ] Jakop: Jaz mislini, goajiod župnik ! I Z u p n i k: Zakaj to misiite ? 1 Jakop: Ker solnce tako lepo zahaja. ¦ Župuik: Glejte. Jakob Jjubi! aolucc, ki je bilo vea dau z oblaki pre-l vlcženo, bodo, kakor upate. jutri lcpo vzhajalo. ker denes lepo zaliaja. A]il ni to vaša podoba, Jakop ? Solnce vaSega življcnja je bilo doJgo zagriuino z M grešnimi oblaki; a zdaj na voc*er lcpo jasno sveti. Pustite sobieo svojili čed-¦ nosti svoje zadnje dai lepo sijati, in gotovo bode tudi po srarli v ve&nosti I tako lepo zopet vzhajalo. J Jakop: Hvala, gospod župuik, za lep nauk in tolažbo. I Lofila sta s« iu šla zadovoljiui vsak proti svojcmu doinu ; .Takop poto- J tazen v svojvui arci, in gospod zupoik vusel. da so imoli tako k?po priliko I za dubovuo dobro delo. I