LIPNICA Glasilo občine Moravske Toplice | leto XXII | številka 148 | 22. december 2016 05 | Nov grb in zastava Občine Moravske Toplice 10 | Spomin na Ivanocyja v Kančevcih 25 | Tradicionalni slovenski zajtrk 28 | Miklavževanje v Martjancih 29 | Kdo so trije dobri možje? 32 | In memoriam Nagy Dániel 38 | 17. Martinov pohod Vsem občankam in občanom želimo vesel Božič in srečno novo leto 2017! Čestitke ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti Vaš župan Alojz Glavač, občinski svet in uprava Občine Moravske Toplice NAJ BODO PRAZNIKI ČAROBNI! Drage bralke in bralci! Glasilo Lipnica izhaja že mnogo let. Vmes so se menjala uredništva, novinarske ekipe in odločujoča podaljšana roka urednika – uredniški odbor. Spremembe so včasih bile zaželene, drugič spet ne. Vendar sprememba sama po sebi napoveduje korenito novost nečesa, kar je lahko po želji zgolj enega ali pa tudi vseh. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OMT bo v tem prazničnem decembru odločala o usodi občinskega glasila Lipnica za prihodnja štiri leta. Nobena skrivnosti ni, da se ponovno izbira odgovornega urednika – osebo, ki bo ustoličevala najmanj šest številk letno. Ta oseba bo morala nositi številne odgovornosti, predvsem tisto bistveno – do vas, bralk in bralcev, ustvarjalcev dogodkov in avtorjev prispevkov. Premo sorazmerno bo morala voziti krivuljo med objavami prispevkov vseh društev, ki jih Občina Moravske Toplice premore. In verjemite mi, ni jih malo. Trdno verjamem, da bo ta oseba pošteno izvoljena. Življenje je namreč prekratko, da bi ga uživali na nepošten način in na način, ki bi nas do nekaj ali nečesa zadrževal. Prekratko je tudi za to, da sprememb sploh ne bi bilo. V svojem bistvu lahko skrivajo nekaj pozitivnega, če pa so prepogoste, pa se lahko pozitivnost izjalovi. Prazniki, ki prihajajo pred nami, nas še posebej opomnijo na doletele in prihodnje zastavljene spremembe, magične skrivnosti in malenkosti. Ljudje nekako postanemo bolj pozorni in tudi bolj odpustljivi. Bolj samostojni in hkrati neločljivo povezani. Bolj idealistični in obenem realni. Življenje nas venomer preseneča in preizkuša. Včasih se zdi, da star pregovor, ki pravi: »Dobrota je sirota«, ne more zamreti. Mogoče pa tudi ta pregovor skriva kakšno življenjsko modrost, ki jo premore razvozlati zgolj skromen človek. December je namreč čas, ko smo radodarni za druge in skromni do sebe. V uredniškem odboru smo se odločili, da bomo 148. glasilo Lipnica dodatno obogatili. Čeprav je december bogat po dogodkih, pa vsega nismo uspeli zajeti in bo marsikateri praznični dogodek ostal za februarsko številko in novega – starega urednika. Upamo, da vam bo prebiranje Lipnice v užitek! Uredništvo glasila Lipnica vam želi, da bi v čim večji meri užili magične trenutke, ki jih prinaša prazničnost decembra. Vesel Božič in srečno novo leto 2017! Ob dnevu samostojnosti in enotnosti čestitke vsem državljanom. v. d. odgovorne urednice Senta Domjan LIPNICA – glasilo Občine Moravske Toplice. Uredništvo: Senta Domjan – v. d. odgovorne urednice, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija Danč Sabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala – predstavnica občinske uprave; Anja Vučkič in Borut Andrejek – programska sodelavca. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik. Naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: (02) 538/15-02, spletna stran: www.moravske-toplice.si. E-mail glasila Lipnica: lipnica.casopis@gmail.com. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Leto 2016 se počasi a zanesljivo poslavlja. Tudi pričujoča Lipnica se predstavlja v letošnji zadnji izdaji. V trenutku, ko pišem svoje razmišljanje, je eden od decembrskih dobrih mož Miklavž že tukaj. Najbolj so ga veseli naši najmlajši, saj jih vedno obdari in osreči. Srečni smo pa tudi mi starejši saj nam oživi delčke spominov iz naših mladih dni. Tudi mi smo z nestrpnostjo pričakovali decembrske može, kot so Miklavž, Jezušek-Božič in politično neoporečni dedek Mraz. Ne glede na pomembnost katerega od njih smo bili kot otroci vsakega veseli, saj nam je ne glede na vsebino in velikost darila prinesel v naše duše toplino, srečo in veselje. Decembra praznujemo tudi že 26. državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti. Spominjamo se plebiscita o samostojni državi Sloveniji, kjer se je velika večina, kar 83% volivcev, odločila za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Izjemna energija, enotnost in velika upanja, predvsem pa optimizem, so vladali takrat. Kako lepo bi bilo, da bi tudi danes zmogli vsi skupaj takšno samozavest in enotnost v družbi. Tudi v naši občini potekajo aktivnosti, ki so značilne za ta čas. Občinski svet je sprejel rebalans proračuna za letošnje leto. Izvedene so bile vse načrtovane naloge občine, razen investicij v komunalno infrastrukturo, za katere je bilo načrtovano evropsko financiranje. Žal je bila že drugo leto zapored s strani vlade absolutna ničla. Če povem po domače - ni bilo nobenega razpisa za kohezijo in razvoj regij kot glavnih evropskih skladov. Kot kaže bo tako stanje trajalo še vsaj dve leti, saj je proračun države za naslednji dve leti sprejet in za tovrstne potrebe občin ni posluha. Sploh so v nezavidljivem položaju podeželske občine z veliko površino in razpršeno poselitvijo ter majhnim številom prebivalcev. Mnogo energije in časa je bilo letos porabljenega tudi za pomurski vodovod in v tem smislu za naš Sistem B. Relativno hitro je spomladi letos bila dogovorjena cena enega od elementov cene vode, ki jo plačujemo uporabniki po števcu. To je vodarina, ki znaša 0,55 evra na kubični meter. Zalomilo se je pri podpisu pogodbe o prenosu zgrajenega premoženja v Občini Beltinci v upravljanje na podjetje Vodovod sistem B d.o.o.. Čeprav obdobje prenosa deset let za enajst občin ni bilo sporno, pa so Beltinci zahtevali specifiko zase, torej pet let. Še večji problem je bil elaborat o določitvi enotne cene v vseh dvanajstih občinah. Mestna občina Murska Sobota in Občina Beltinci se nista strinjali z deležem amortizacije oz. poslovnega najema, ki ga plačamo uporabniki v obliki omrežnine. To je tisti drugi del cene vode poleg vodarine, ki je dogovorjena. Ob svarilih vseh ostalih občin in države, da se čas izteka in da obstaja veliko tveganje za vračanje vloženih sredstev EU, je Občina Beltinci – hvala bogu – pred dnevi podpisala pogodbo. Hkrati pa sta občini Beltinci in Murska Sobota predlagali tudi podpis aneksa k osnovni pogodbi, da se Občini Beltinci zaradi specifike sistema omogoči 6-letno obdobje, namesto desetih. Kljub velikim težavam se zadeva premika naprej. Smo pa zaradi egoizmov in trme nekaterih v tej zgodbi zamudili skoraj eno leto ter povzročili tudi mnogo negativnih čustev, sovraštva in nerazumevanja. Kot kažejo številke v sprejetih proračunih države za leto 2017 in 2018, pa v tem obdobju ni predvidena druga faza izgradnje vodovoda. Na to smo računali tudi v naši občini, saj so nekatera naša naselja bila predvidena za drugo fazo. Očitno bomo morali naprej graditi sami in to že v naslednjem letu predvidevamo v proračunu občine. Kljub vsem težavam povezanih z vodovodom je to velik dosežek tudi za našo občino. Na novo zgrajeno omrežje in sistemi v naši občini so vredni okrog sedem milijonov evrov. To je neka vrednost, ki smo jo dobili 90% financirano iz EU ter jo bomo imeli v funkciji naslednja desetletja, za kar smo morali včasih zbirati tudi s samoprispevki in na druge načine. Verjamem torej, da bomo uspeli čim prej rešiti zaplete povezane tudi s cenami. Veliko polemik in razprav je povzročila tudi tema povezana s sprejemanjem grba občine in vse kar je povezano s tem postopkom. Sam sem bil deležen anonimnih napadov in obrekovanj, ki nimajo nobene zveze s tem. Bom pa o tem več napisal v kakšni prihodnji številki Lipnice, predpraznični čas res ni namenjen takšnim temam. Vesel sem, da smo kot občina uspeli realizirati vse zakonske obveznosti in še približno 28% proračuna nameniti za investicije. Zahvaljujem se vsem, ki ste tudi letos na vseh nivojih in vseh funkcijah, službeno ali zasebno pomagali našemu načinu življenja v tej okroglini. Ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti v imenu vseh organov občine čestitam vsem državljankam in državljanom. Tudi ob božičnih praznikih voščim mnogo topline, miru in ljubezni vsem ljudem dobre volje. V novem letu pa naj bo za vse polno sreče, ljubezni, zdravja in uspehov. Vaš župan Alojz GLAVAČ OBČINSKI SVET OBRAVNAVAL TUDI NOV GRB 16. redno sejo Občinskega sveta Občine Moravske Toplice, ki je bila v torek, 29. novembra 2016, je vodil župan Alojz Glavač, ki je pozdravil vse prisotne in predstavil dnevni red, posredovan z vabilom: 1. Potrditev zapisnika 15. redne seje Občinskega sveta Občine Moravske Toplice 2. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2016 - skrajšani postopek 3. Predlog Odloka o grbu in zastavi Občine Moravske Toplice - II. obravnava 4. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članov sveta KS Fokovci 5. Poročilo o izvedbi notranje revizije v Občini Moravske Toplice za leto 2015 6. Poročilo nadzornega odbora Občine Moravske Toplice za leto 2015 7. Poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru poslovanja Gasilske zveze Moravske Toplice za leto 2014 8. Imenovanje sveta javnih zavodov: OŠ Bogojina in OŠ Fokovci 9. Pobude, mnenja, vprašanja in odgovori 10. Razno: informacija o evalvaciji spremenjenega režima prehrane v vrtcih občine Moravske Toplice, seznanitev z dopisom OŠ: Šola v naravi vseh treh šol v občini Moravske Toplice. Predlagal je razširitev dnevnega reda z novo točko 2: Predlog sklepa o potrditvi elaborata o določitvi cene storitev javne službe oskrba s pitno vodo, ter umik točke 4. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članov sveta KS Fokovci. Predlagan spremenjen dnevni red je bil soglasno sprejet. Občinski svet je potrdil zapisnik 15. redne seje občinskega sveta in sprejel predlagan sklep o potrditvi elaborata o določitvi cene storitev javne službe oskrba s pitno vodo in sklep o določitvi višine subvencioniranja cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo. Skupna cena za 10 m3 vode s 60% subvencijo občine za gospodinjstva znaša 13,1366 EUR z DDV. Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2016, v II. obravnavi pa je sprejel Odlok o grbu in zastavi Občine Moravske Toplice. Seznanil se je s poročilom o izvedbi notranje revizije v Občini Moravske Toplice, s poročilom nadzornega odbora Občine Moravske Toplice za leto 2015 in s poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru poslovanja Gasilske zveze Moravske Toplice za leto 2014. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet imenoval predstavnike ustanovitelja Občine Moravske Toplice v svet javnega zavoda OŠ Fokovci in OŠ Bogojina. V svet zavoda Osnovne šole Fokovci so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani: Dejan Kočiš, Ratkovci, Štefan Kodila, Selo,Vlado Vučkič, Selo. V svet zavoda Osnovne šole Bogojina pa so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani: Dušan Puhan, Ivanci, Andrej Baligač, Filovci, Lidija Pucko, Bogojina. Občinski svet je bil seznanjen z evalvacijo spremenjenega režima prehranjevanja v Vrtcih Občine Moravske Toplice. V evalvacijo so bili vključeni starši ter strokovni in tehnični delavci. V osmih oddelkih so starši menili, da je nov ritem prehranjevanja in počitka otrok v vrtcu pozitivna sprememba, v dveh oddelkih je približno polovica staršev, v treh oddelkih pa je večina staršev menila, da je nov ritem prehranjevanja negativna sprememba. Strokovni delavci 12 oddelkov od 13 podpirajo spremembo, saj strokovne delavke ugotavljajo, da otroci praviloma pojedo več hrane. Glede na ugotovljeno, se v zavodu Vrtci občine Moravske Toplice od šolskega leta 2016/2017 izvaja novi režim prehranjevanja in počitka. Občinski svet je bil seznanjen z dopisom osnovnih šol iz občine, v katerem se ravnateljice vseh treh osnovnih šol zahvaljujejo občini, ki je učencem 9. razreda omogočila brezplačno šolo v naravi. Občinska uprava NOV GRB IN ZASTAVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE Občinski svet je na 16. redni seji sprejel Odlok o grbu in zastavi Občine Moravske Toplice, ki ureja grafično podobo grba in zastave Občine Moravske Toplice ter pravila o njuni uporabi. Grb, avtor katerega je Srečko Merklin iz Murske Sobote, je po obliki polkrožni ščit v treh heraldičnih barvah (modra – čast, slava, poštenost, zvestoba in trajnost, zelena – zdravje, svoboda, veselje, upanje in siva/srebrna – čistost, nedolžnost, modrost). Centralna likovna figura grba je vrelec zdravilne vode. Zdravilna termalna voda, naraščajoča iz zemlje, je simbol in temeljni tvorec uspešnega turističnega in gospodarskega razvoja občine. Modri stilizirani curki vode, ki v različnih plasteh silijo vedno širše in višje, ponazarjajo moč, svežino, ekspanzijo in rast občine k nečemu še višjemu, še večjemu. Vrelec se v svojem srednjem zaključku zaključi z likom v obliki srca – figurativno orisuje srčnost in dobroto domačega človeka v njegovem zlitju z naravo, ki v tretjem notranjem loku, s kvišku dvignjenimi rokami, odslikava dobrosrčnost in domačnost, modrina linij (poštenost, zvestoba in trajnost) pa v svoji žlahtnosti te lastnosti samo še nadgrajuje. Umirjeno ukrivljen zeleni lok, iz katerega privre vrelec iz globin, je prikaz mehkega prehoda pokrajine iz najprej ravninskega dela v gričevnati gorički svet. Zelena barva s svojo svežino predstavlja zdravje, svobodo, veselje, upanje in rodnost, obenem pa je zelena kot barvni odtenek tudi tretjinski del barv madžarske trobojnice in simbolizira sožitje dveh, na omenjenem prostoru, v harmoniji živečih narodov. Občinska uprava Nov grb Občine Moravske Toplice. Nova zastava Občine Moravske Toplice. Novo leto naj prinese pozitivne in sladke spremembe,trden in odločen korak na poti do cilja,iskrivo in veselo življenje. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2017 GASILSKA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE DRUŠTVO UPOKOJENCEV OMT OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OMT INVESTICIJE OBČINE MORAVSKE TOPLICE UREDITEV JUŽNEGA DELA MOČVAR V MORAVSKIH TOPLICAH V letošnjem letu je bilo zaključeno opremljanje južnega dela stavbnega zemljišča »Močvar« v Moravskih Toplicah. Zgrajena je bila asfaltirana cesta širine 5 m in dva kraka širine 3,60 m, v skupni dolžini cca 220 m. Ob cesti je bila zgrajena javna razsvetljava, vodovod, meteorna in fekalna kanalizacija, na daljšem delu ceste tudi enostranski pločnik. Ponudnik telekomunikacijskih storitev je ob tem vgradil cevi za bodoče optično omrežje. PLOČNIKI Z JAVNO RAZSVETLJAVO V BOGOJINI V sredini leta so se v naselju Bogojina pričela dela na izgradnji enostranskega pločnika širine 1,60 m z javno razsvetljavo, v skupni dolžini cca 960 m. Pretežni del vseh pogodbenih del je bil predviden za izvedbo do konca septembra 2016. Rok za dokončanje vseh pogodbenih del je konec junija 2017. Dogovorjena dela za letošnje leto so bila že izvedena v mesecu septembru, vendar je bilo na željo naročnika z izvajalcem dogovorjeno, da se v letošnjem letu izvedejo tudi tista dela, ki so predvidena za naslednje leto. Okoliščine so nanesle, da je bilo povpraševanje po asfaltih v zadnjih dveh mesecih občutno večje od sposobnosti izvajalcev asfaltnih del na našem območju, zato je prihajalo in še prihaja do težav pri usklajevanju pripravljavcev podlage in asfalterjev. Vzporedno z izgradnjo pločnika so bile zamenjane starejše VODOVOD ZA VZHODNI DEL IVANOVCEV IN SEVEROVZHODNI DEL KANČEVCEV V fazi priprave projekta pomurskega vodovoda je Občina Moravske Toplice uvrstila v pripravo tudi vodovode za naselja Ivanovci in Kančevci. Po racionalizaciji projekta s strani države je nekaj naselij izpadlo iz prve faze, med njimi tudi del naselja Ivanovci in naselje Kančevci. Ker pa je bil projekt zasnovan tako, da je transportni vod, po katerem se dobavlja voda za sosednje občine, zgrajen ob cesti Sebeborci–Panovci, je bilo smiselno, da se z vodo oskrbi tista območja, ki ležijo neposredno ob navedenem transportnem vodu. Zato se je občina odločila z lastnimi sredstvi zgraditi vodovod na navedenih območjih. Tako je bilo v obeh naseljih skupaj zgrajeno cca 3 km vodovoda. AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE FOKOVCI Po daljšem usklajevanju z upravljavcem državne ceste in iskanju primerne rešitve za avtobusno postajališče v Fokovcih, je bilo zgrajeno enostransko avtobusno postajališče z asfaltiranim prostorom za izstop potnikov in nadstrešnica. Hkrati je KS Fokovci uredila tudi asfaltirani plato in ekološki otok. mag. Milan Šadl Pločnik v Bogojini. Urejeno avtobusno postajališče Fokovci. RAZPIS ZA ŠPORTNIKA Na podlagi 21. člena Statuta Občinske športne zveze Moravske toplice in Pravilnika o proglasitvi najboljšega športnika, športnice, športnega društva in športnega delavca v Občini Moravske Toplice komisija za izbor športnika objavlja R A Z P I S ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, ŠPORTNEGA DRUŠTVA IN ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2016 I. Razglasili bomo najboljšega (-o, -e): - športnika - športnico - športno društvo - perspektivnega športnika in športnico (letnik 2000 in mlajši-a) - zaslužnega športnega delavca - zaslužnega športnega delavca upokojenca II. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem (ime in priimek, letnico rojstva, bivališče, športna panoga udejstvovanja in ime društva (kluba) katerega član je predlagani, kratek opis uspehov in rezultatov športnika). Kandidati morajo imeti stalno bivališče v Občini Moravske Toplice. Predloge lahko podajo vsa društva, klubi, sekcije in šole ne glede na sedež in občani občine Moravske Toplice. III. Pisne predloge posredujte najpozneje do 16. januarja 2017 na naslov: OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE KOMISIJA ZA IZBOR ŠPORTNIKA LETA OŠZ Moravske Toplice Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice Komisija za izbor športnika PREDLOG ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, ŠPORTNEGA DRUŠTVA, PERSPEKTIVNEGA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICE IN ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2016 (ustrezno obkroži) Podatki o predlaganem (ime in priimek, bivališče, letnica rojstva, športna panoga udejstvovanja): Opis uspehov in rezultatov predlaganega: Ime in priimek predlagatelja: Naslov: Podpis: ADAM LUTHAR (1886-1972) Prav v dneh, ko se bo začela Evropska reformacijska pot 2017 (3. novembra 2016 v Ženevi), ki bo povezala za reformacijo pomembna mesta in kraje (med tujimi tudi slovenske – Ljubljano, Rašico in Puconce) in tako prispevala k slovesnemu praznovanju 500-letnice le-te, je začela nastajati naša skica za portret pomembnega evangeličanskega duhovnika Adama Luthárja ob 130-letnici njegovega rojstva. Rodil se je 24. decembra 1886 v Sebeborcih v družini plemiškega rodu, o čemer priča plemiška listina, ki nosi datum 28. 8. 1596 in, ki jo je Luthárjevim prednikom podaril Rudolf II., avstrijsko-ogrski cesar in kralj (od takrat do danes je minilo 420 let – tudi visoka obletnica). Dokument naj bi bil najstarejša plemiška prekmurska listina. Osnovno šolo je obiskoval v Puconcih in na Hodošu, gimnazijo in teološke študije, v katerih se je izpopolnjeval tudi v Leipzigu v Nemčiji, pa končal v Sopronu na Madžarskem (1911). Kaplanoval je v Puconcih, M. Soboti in Križevcih, službo duhovnika pa nastopil leta 1913 v Puconcih in jo opravljal vse do 12. septembra 1971, ko se je upokojil. Umrl je slabo leto zatem, 1. septembra 1972. Evangeličanski cerkvi je zvesto služil na vseh svojih duhovniških postajah, skupaj 60 let. Posebej dolgo in zavzeto je delal v puconski cerkveni občini. V njej polnih 58 let. Zavidanja vredno obdobje in uspešno delovanje na področju vere oz. duhovnosti, družbenega in gospodarskega udejstvovanja ter kulture oz. literature! Za mnoge dosežke na teh treh področjih je leta 1928 prejel red sv. Save in dobil naziv častnega seniorja EC, moč za svoje obsežno delo pa črpal iz biblije in iz svojega gesla, ki si ga je izbral ob ordinaciji: »Vemo pa, da tem, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro, njim, ki so poklicani po sklepu božjem« (Rim. 8, 28). Bil je zvest častilec Najvišjega, odličen pridigar, dobrotnik in vzgojitelj mladih. Zato ni čudno, da so v Puconcih na njegovo pobudo že kmalu po nastopu duhovniške službe zgradili vrtec, da je v začetku 20. let bilo sezidano župnišče, v drugi polovici 30. let gospodarsko poslopje, da je 1927. leta ustanovil fundacijo sebeborskega plemiča Gregorja Luthárja za štipendiranje enega dijaka srednje šole itd. Zato tudi ni čudno, da ga komunistična oblast po II. svetovni vojni ni hotela sprejeti za seniorja EC in ga je dala zapreti, dokler se naslovu ni odpovedal. Poleg prejšnjih zaslug naj omenimo njegova prizadevanja za vzgojo in izobrazbo ljudi na verskem, kulturnem in gospodarskem področju v širšem prostoru – prekmurskem in (vse)slovenskem. V mislih imamo njegovo ustvarjalno delo pri dveh edicijah, v katerih je pisal in katerih izdajanje je – skupaj s somišljeniki – predlagal, in to že v začetku 20. let. To sta Evangeličanski kalendari, ki je začel izhajati leta 1920 (s presledkoma 1921 in 1922, ko ni izšel) vse do leta 1942 in Düševni list, ki je izhajal od leta 1922 do leta 1941. Luthár je uredil prvih pet letnikov Düševnoga lista (1922–1926) in prvih 18 letnikov Evangeličanskega kalendarija (od začetka izhajanja do leta 1939). A ni bil le urednik dveh pomembnih publikacij medvojnega obdobja, temveč tudi pisec in prireditelj del drugih avtorjev. Med tiski, v katerih nam v enem od njih predstavi nekaj pomembnih evangeličanskih osebnosti, je še danes zelo uporabna knjižica Prekmurja znameniti evangeličanski možje (1926), ki jo je napisal skupaj z učiteljem Janošem Flisarjem (1856–1947). Skupaj s Flisarjem je sestavljal veroučne učbenike idr. Kar nekaj Luthárjevih spisov je ostalo v rokopisu, npr. konfirmacijski katekizem, ki je bil celo prepovedan za objavo in še nekateri. Precej drugih avtorjev pa je priredil za tisk. Tako npr. 3. natis Krščanskih mrtvečnih pesmi Jánoša Kardoša (1801–1875) iz leta 1848 in leta 1929, Cerkvene pesmi za evangeličanske izseljence, M. Sobota 1938, in Krščanske cerkvene pesmi, Betlehem 1941. To je Luthárjeva priredba Kardoševe pesmarice iz leta 1848 (tudi 4. natis, tako kot prej omenjene Krščanske mrtvečne pesmi; obe Kardoševi zbirki sta namreč izšli istega leta). Lahko bi omenili še kakšno njegovo literarno stvaritev ali gmotno pridobitev, napisali veliko besed o mnogo truda in ogromno časa, ki ju je naš duhovnik vložil v pastoralno, literarno in podjetnega človeka vredno delo. A bo dovolj. Saj ob vsem povedanem, ki je le skica za portret pomembne prekmurske zgodovinske osebnosti, katere korenine segajo v sedanjo našo občino, smo se Adamu Luthárju ob zgoraj omenjeni obletnici in ob bližajoči se 500-letnici reformacije s temi vrsticami poklonili njegovemu spominu in izrazili zahvalo za vse dobro, kar nam je zapustil. Jože Vugrinec DRŽAVNA TEKMA S PSI SLEDARJI Letošnje 3. državno tekmovanje v sledenju je izvajalo Športno kinološko društvo Goričko Sebeborci. Tekmovanje je potekalo v soboto, 22. oktobra 2016 v Sebeborcih. Kinološka Zveza Slovenije vsako leto organizira pet sledarskih tekem po Sloveniji, kjer se vodnik s svojim psom sledarjem poteguje za uvrstitev v slovensko reprezentanco in udeležbo na svetovnem prvenstvu v sledenju. Letošnjo tekmovanje v Sebeborcih se je udeležilo 25 vodnikov s psi sledarji iz celotne Slovenije. Tekmovanje je potekalo po programih za sledenje IPO1FPR1 in IPO3FPR3. V kategoriji IPO1FPR1 je prvo mesto osvojil član ŠKD Ljutomer – Križevci Silvester Lovrenčič z Abasom. V kategoriji IPO3FPR3 pa član Koroško KD Tomaž Režonja z Erjo. Športno kinološko društvo Goričko Sebeborci je letošnje leto obeležilo tudi 25 let aktivnega delovanja. Naš dolgoletni član Danijel Lipič se je s svojo psičko Roksi aprila letos udeležil svetovnega tekmovanja v sledenju v Ukrajini, kar beležimo kot eno izmed zadnjih ter pomembnejših uvrstitev. ŠKD Goričko Sebeborci Prvouvrščeni v tekmovanju v sledenju. Zmagovalci tretjega državnega tekmovanja v sledenju s svojimi psi sledarji. ČAROBNI OKUSI IZ KOTLIČKOV Nekaj dni pred nočjo čarovnic je folklorna skupina Jožef Košič pri Kulturnem domu v Bogojini pripravila prvo tekmovanje v kuhanju enolončnice »Jesenska comprnija v Bogojini«. Skoraj vse tekmovalne ekipe so se oblekle v različna oblačila v znamenju čarovnic, kar je dalo poseben pomen kulinaričnemu dogodku. Pri kuhanju enolončnice so si ekipe za tekmovanje same pripravile različne jesenske pridelke. Tudi prostor in delovne mize so si čarovniško aranžirale ter obiskovalcem ponujale domače dobrote. Na jesenskem kotlu je sodelovalo pet ekip v pripravi jesenske enolončnice. Vsaka enolončnica je bila posebna v okusu in izgledu, ocenjevala se je tudi dekoracija, čistoča ter urejenost delovnega mesta. Komisija v sestavi predsednika Draga Mesariča ter člana Štefana Horvata in Matije Pivarja je s prvim mestom nagradila Športno društvo Bogojina. Naslednja zmagovalna mesta so dobili Jesenske bibe Osnovne šole Bogojina, Pevsko društvo Selo, društvo Selenca Ivanci in Folklorna skupina Bogojina. Na odprtem odru se je predstavila skupina Tandem. Jože Žerdin Jesenska comprnija v Bogojini – kuhanje enolončnice. SPOMIN NA IVANOCYJA V KANČEVCIH V prejšnji številki občinskega glasila smo pisali o jubilejnem Ivanocyjevem pohodu v Ivanovcih, v tokratni številki pa obujamo spomin na Franca Ivanocyja. V majhni gorički vasici v Kančevcih je bilo pestro, predvsem pa zanimivo, saj je prav tam starosta prekmurskih duhovnikov in kulturne smetane, upokojeni škof dr. Jožef Smej, s sodelavci pripravil simpozij v spomin na 130-letnico doktoriranja ivanovskega rojaka Franca Ivanocyja (rojenega Kodila), ki je še istega leta postal redni profesor dogmatike na Visoki bogoslovni šoli v Sombotelu. Ivanovsko cerkev, ki je posvečena sv. Benediktu, so poleg škofa, duhovnikov in patrov napolnili tudi vsi zgodovine željni obiskovalci. Dekan Lojze Kozar ml. je začel z molitvijo rožnega venca in med vsako desetko dodobra predstavil življenjepis Franca Ivanocyja, ki se je rodil 29. avgusta 1857 v Kančevcih. Umrl je 29. avgusta 1913 na Tišini. Sledila je sv. maša in blagoslov obnovljenih fresk na zunanji strani cerkve, ki jih je obnovil slikarski umetnik Lojze Čemažar iz Ljubljane. Po škofovi blagoslovitvi smo se odpravili na bližnje pokopališče, kjer je poleg očeta in matere ter drugih sorodnikov pokopan Franc Ivanocy. Že od daleč je viden izstopajoči nagrobni spomenik, ki predstavlja nekakšna vrata, ki naj bi ljudstvo vodila v lepšo prihodnost. Na vrhu spomenika je napis: »Budil in branil je narod svoj«. V dvorani doma duhovnosti je sledila slavnostna akademija v spomin na Franca Ivanocyja. Dr. Jožef Smej, dr. Stanislav Zver (župnik v Bogojini) in Lojze Kozar ml. (župnik v Odrancih) so podrobno predstavili tega našega velikega duhovnika, pisca, pesnika, prevajalca in velikega prekmurskega rodoljuba, ki so ga nekateri poimenovali kar prekmurski Slomšek. Ivanocyjev opus je res velik in vsak bi moral prebrati življenjepis tega velikega človeka. Na koncu je rojakinja in upokojena ravnateljica OŠ Murska Sobota Angela Novak s skromnimi besedami zaprosila škofa Smeja in vse ostale, da bi temu pomembnemu sovaščanu postavili spominsko obeležje. Odgovor škofa Smeja je bil, da je pripravljen pomagati pri postavitvi spomenika temu prekmurskemu velikanu, saj si ga je že davno zaslužil. V upanju, da pride do postavitve spomenika, smo še ob pogostitvi dolgo razpravljali o tem zares zaslužnem prekmurskem velikanu Ivanocyju. Na ogled pa je bila tudi zanimiva razstava o njem, ki jo je pripravil zgodovinar dr. Franc Kuzmič. Ignac Gabor Nagrobni spomenik – vrata v lepšo prihodnost. Dr. Jožef Smej – slovenski rimskokatoliški škof. Dr. Stanislav Zver – župnik v Bogojini. SREBNI JUBILEJ ŽUPNIJSKE KARITAS BOGOJINA Župnijska Karitas Bogojina letos obeležuje 25-letnico delovanja. Srebni jubilej so obeležili v nedeljo, 20. novembra 2016 v domači župnijski cerkvi v Bogojini. Seme je padlo na plodna tla Začetki delovanja segajo v leto 1990, ko so meseca novembra pomagali prizadetim ob poplavah v Savinjski dolini. Ustanovitev pod okriljem župnije Bogojina je bila leta 1991. V 25 letih se je naredilo veliko dobrega in plemenitega poslanstva, predvsem pa je bila vedno v ospredju pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski ali pa jih je doletela kakšna večja naravna nesreča. Tako se je Župnijska Karitas Bogojina vključila v pomoč v vojni za Slovenijo, pomoč beguncem in za misijone. Največji projekt je bila misijonska tombola s katero so zbirali sredstva za misijonarja rojaka Janeza Puhana, del zbranega denarja pa so namenili tudi družinam v župniji. Pomagali so družinam ob boleznih in stiskah, ob požaru, pomagali so družini, ki je ob zadnjem neurju utrpela veliko materialno škodo – pomagali so ji pri obnovi ostrešja. Radodarni in bogoslužni Dvakrat na leto – ob veliki noči in božičnih praznikih – člani Župnijske Karitas Bogojina obiščejo bolnike in ostale v župniji, v domovih za starejše in v bolnišnicah. Ob adventu izdelujejo adventne venčke, sodelujejo pri miklavževanju za otroke, pomagajo pri izvedbi vsakoletnega župnijskega oratorija, sodelujejo pri organizaciji materinskega dneva, pripravljajo razna predavanja za starše, sodelujejo pri župnijskih praznikih in slovesnostih. Ob pomoči Slovenske Karitas in Škofijske Karitas Murska Sobota razdeljujejo evropsko hrano ljudem v stiski in družinam, ki so pomoči najbolj potrebne. Vsa ta dela opravljajo prostovoljno, brez plačila, kajti zavedajo se, da s tem, ko naredijo majhno pomoč, naredijo veliko dejanje, ki se je zapisalo z zlatimi črkami v 25-letnem delovanju. 25 rož za 25 let Zahvalno sveto mašo je v župnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda za srebni jubilej daroval župnik župnije Pečarovci Jože Hozjan, sicer predsednik Škofijske Karitas Murska Sobota, ki je Župnijski Karitas Bogojina za 25-letnico delovanja tudi čestital. Praznovanja so se udeležili še sodelavci iz sosednjih župnijskih Karitas, generalni tajnik Škofijske Karitas Muska Sobota Jože Kociper, župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač in drugi gostje. Med mašo in praznovanjem so člani župnijske Karitas pred oltar prinesli križ in zastavo, otroci pa so prinesli 25 rož. Ob koncu svete maše sta se vsem zahvalila domači župnik, ki je tudi predsednik Župnijske Karitas Stanislav Zver in tajnica Župnijske Karitas Dragica Šabjan. Jože Žerdin “OD KONFLIKTA DO SKUPNOSTI” Ob spominski slovesnosti praznovanja 500-letnice reformacije je v cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti potekalo ekumensko bogoslužje. V evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti so se na skupni spominski slovesnosti, ki je bilo povezano z bogoslužjem ob začetku praznovanja 500-letnice reformacije, v nedeljo, 6. novembra 2016, zbrali verniki evangeličanske in rimskokatoliške cerkve na Slovenskem. Na to slovesnost je prišel tudi predsednik države Borut Pahor, ki se je med drugim srečal in izmenjal nekaj besed s častnim evangeličanskim škofom in duhovnikom v evangeličanski cerkveni občini Moravske Toplice Gezo Ernišo. Ekumensko molitveno bogoslužje je potekalo pod geslom »Od konflikta do skupnosti - združeni v upanju« in v duhu priprav na 500-letnico reformacije, ki bo prihodnje leto. Častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša in murskosoboški škof Peter Štumpf sta ob tem pomembnem dogodku prebrala skupnih pet zavez in prižgala vsak po eno svečo. Jože Žerdin STAREJŠI VAŠČANI SO SE PONOVNO SREČALI Tradicionalno srečanje vaščanov Krajevne skupnosti Moravske Toplice je tokrat potekalo v Vili Šiftar v Moravskih Toplicah. Odziv tudi starejših starih preko 70 let. Tudi letos, kot že vrsto let v preteklosti, je Krajevna skupnost Moravske toplice priredila srečanje starejših vaščanov Moravskih Toplic, katerega sofinancira Občina Moravske toplice. Letošnjemu vabilu na srečanje v Vili Šiftar, ki je bilo 4. decembra 2016 se je odzvalo okrog 50 starejših vaščanov in vaščank, kateri so dopolnili 70 in več let. Udeležence srečanja je nagovorila predsednica Krajevne skupnosti MT Cveta Davidovski, ki jim je hkrati tudi čestitala ob prihajajočih praznikih in jim zaželela veliko zdravja, osebnega zadovoljstva; da bi se v prihodnje še večkrat srečali v enakem ali še večjem številu. Sledil je nagovor župana Občine Moravske Toplice Alojza Glavača, ki jim je prav tako voščil vse dobro v prihodnje. Po kratkem kulturnem programu so lahko pojedli slastno kosilo in sladico. Tudi žlahtne kapljice ni manjkalo, ob kateri je potekal sproščen pogovor. Člani Sveta Krajevne skupnosti Moravske Toplice želimo vsem vaščanom obilo zdravja in dobre volje v prihajajočem letu 2017! Vesna Šemen VINOGRADNIŠKI KROŽEK V FILOVCIH 20. oktobra 2016 je Vinogradniško sadjarsko društvo Filovci pripravilo vinogradniški krožek, ki ga je vodil strokovnjak vinogradništva Ernest Novak. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Alojza Berdena je spregovoril Ernest Novak ter nam v besedi in sliki prikazal količino padavin in sončnih dni v regiji za obdobje 50 let. Letošnja letina je bila ponekod najslabša, saj nas je prizadela pozeba, toča in peronospora. Ernest Novak je svetoval in ponudil pomoč v naslednjih mesecih kletarjenja. Ob poizkušnji mladih vzorcev vin je strokovno oceno podal Ernest Novak; vinogradniki pa smo dobili pozitivne smernice, kako priti do boljšega vina. Ignac Gabor MARTINOVALI TUDI V PROSENJAKOVCIH 12. novembra 2016 so se starega tradicionalnega martinovanja lotili tudi v Prosenjakovcih. Ta ljudski praznik je zelo priljubljen in koristen, saj oznanja čas, ko se mošt spremeni v vino. Da star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, ne bi šel v pozabo, je sekcija vinogradnikov, ki deluje v okviru KTD »Ady Endre« Prosenjakovci, v soboto 12. novembra 2016, organizirala 7. tradicionalno martinovanje. V programu so sodelovali ženski pevski zbor KTD »Ady Endre« Prosenjakovci in skupina turističnega društva Dobrovnik, ki je opravila šegav krst mošta. Melita Gorza MÁRTON NAPI RENDEZVÉNY PÁRTOSFALVÁN IS 2016. november 12-én Pártosfalván is hagyományos Márton napi rendezvényt szerveztek. A közkedvelt népi ünnepnek haszna is van, hiszen ilyenkor változik borrá a must. Hogy ne menjen feledésbe a mezei munkák befejezését és az újbor keresztelését jelképező régi népi ünnep, a pártosfalvi Ady Endre Művelődési Turisztikai Egyesület borászati szekciója 2016. november 12-én, szombaton, immár hetedik alkalommal megszervezte az immár hagyományos Márton napi rendezvényt. A műsorban fellépett az egyesület női kórusa, és a dobronaki idegenforgalmi egyesület vicces mustkeresztelőt tartó csoportja. Tako izgleda 7. tradicionalno praznovanje mladega vina / Ilyen volt a 7. hagyományos újborünnep KOSTANJEV PIKNIK Sodoben način življenja je precej razburkal naše urnike. Ljudje imamo vse manj časa zase, še manj pa nam ga preostane, da ga preživimo s svojimi najbližjim, tudi sosedi. Zaradi ohranjanja tradicije peke kostanjev ob lesenem vaškem zvoniku ob dnevu spominjanja na pokojne, smo se vaščani Pordašincev zbrali v velikem številu. Pekli smo kostanje in pokušali mošt. Na ta dan donita zvonova znamenitega lesenega zvonika. Ta običaj je bil včasih značilen za okoliške vasi; mi ga zvesto ohranjamo. Vsaka skupnost se povezuje s svojo preteklostjo, v kateri najde upravičenost in namen sedanjega obstoja. Bojan Šušlek GESZTENYEPIKNIK A mai életmód igencsak összezavarta mindennapi órarendünket. Egyre kevesebb időnk marad mindenre, különösen pedig arra, hogy több időt töltsünk hozzátartozóinkkal, vagy akár szomszédjainkkal is. A holtakról történő megemlékezés napján Kisfalu lakói nagy számban gyűltek össze a falusi (fából készült) haranglábnál, a hagyományos gesztenyesütésen. Miközben sütöttük a gesztenyét, megkóstoltuk az idei mustot is. Ezen a napon a neves harangláb mindkét harangja megszólal. Régebben ez a szokás a környező falvakban is élt, mi pedig hűségesen ápoljuk. Minden közösség számára fontos, hogy kötődjék saját múltjához, mivel ebben találja meg mai létezésének értelmét és célját. Nočno druženje in ohranjanje tradicije /Kostanjevega piknika so se udeležili mnogi sladokusci kostanjev in Éjszakai társalgás és hagyományőrzés pivci dobrega mošta / A gesztenyepikniken sok gesztenyekedvelő és mustkóstoló vett részt KRST MOŠTA V FILOVCIH Škof sv. Martin je 5. novembra 2016 s krstom mošt spremenil v mlado vino. Prireditev je potekala pod okriljem Vinogradniškosadjarskega društva Filovci. V dvorani vaškega doma v Filovcih so člani društva pripravili martinovanje s krstom mošta. Krst mošta so opravili člani Turističnega društva Dobrovnik. Še preden se je uradni del začel, so člani Alojz Berden, Drago Ivanič, Josip Švenda in Marjan Lenarčič na oder prinesli 40 litrski leseni sod napolnjen z novim mešanim vinom letnika 2016, katerega so po krstu še poskusili in z njim nazdravili. Jože Žerdin Člani VSD Filovci so na oder za krst mošta prinesli mošt, ki ga je škof sv. Martin spremenil v vino. PRI 105 LETIH ŠE NE POTREBUJE ZDRAVNIKA Marija Nemec iz Zgornjih Moravcev čila in zdrava na življenje gleda z veliko mero optimizma. Vedno je rada urejena s frizuro in negovanimi nohti. V Zgornjih Moravcih v Občini Moravske Toplice je v nedeljo, 4. decembra 2016 Marija Nemec praznovala svoj okrogli 105. rojstni dan. Gre za najstarejšo občanko Občine Moravske Toplice, ki je kar 75 let svojega življenja preživela v Franciji, kjer je opravljala različna dela, največ pri kmetih v hlevu pri živini, opravljala pa je tudi dela hišne pomočnice. Ko je že tekoče govorila francoski jezik, se je preselila v mestu Pariz, kjer si je našla delo pri meščanih. Posluša radio in gleda televizijo v francoskem jeziku Na svet je prijokala 4. decembra 1911 v kmečki družini in kmalu po poroki je odšla na delo v Francijo. Čeprav je kar 75 let živela v Franciji, se je z upokojitvijo vrnila v rodno Prekmurje v Zgornje Moravce, a ji danes misli še vedno uhajajo v Francijo. Govori tekoče francoski jezik, bere časopis, gleda televizijo in posluša radio in to največkrat v francoskem jeziku. Marija Nemec je namreč pretežni del svojega življenja posvetila Franciji, saj je živela v Parizu, blizu znamenite katedrale Notre Dame, kamor je tudi hodila k svetim mašam. Sprejela je njihove navade, kulturo in prehrano. Ko je bila stara 96 let je zapustila Francijo in se preselila v svojo rodno vas Zgornje Moravce in od takrat živi pri nečakinji Ireni z možem Stankom, ki zanjo lepo skrbita. Rada je lepo oblečena in urejena Marija je nadvse zadovoljna nad svojim življenjem, pa čeprav ima že več kot deset križev. Živi v zelo lepo urejenem stanovanju ter je zadovoljna in srečna, da ji vedno ob strani stojita zakonca Černela. Kljub letom ne potrebuje zdravnika, vedno je dobre volje in vedno rada lepo oblečena in urejena, za slednje jo večkrat obišče frizerka. V svojem dolgem življenju je veliko pretrpela, s kovčkom je odšla s trebuhom za Župan je skupaj z njo nazdravil s kozarcem dobrega vina. kruhom in s kovčkom je prišla domov v rojstno Prekmurje, kjer preživlja jesen življenja. V stanovanju si večkrat ogleda čestitke, katere je prejela za svoje rojstne dneve, med njimi je tudi veliko čestitk iz Francije. Tudi na letošnji rojstni dan niso pozabili njeni najdražji, saj je prejela veliko voščilnic in čestitk – na rojstni dan je bilo pri Mariji Nemec nadvse živahno. Ob svojem 105. rojstnem dnevu je nazdravila s kozarčkom domačega belega vina in na slavnostni torti upihnila vseh 105 svečk. Obiskal jo je tudi župan Občine Moravske Toplice Marijo Nemec je za 105. rojstni dan obiskal tudi župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač in ji izrekel rojstnodnevno voščilo. Gospe je ob tako visokih in častitljivih letih zaželel prijetno praznovanje 105. rojstnega dne ter vse najboljše in dobro še naprej v življenju. Pripomnil je, da se redkokdaj zgodi, da kdo dočaka tako visoka leta. V 105 letih človek res lahko doživi ogromno. Spomini pa so tisti, ki ostanejo za večno. Jože Žerdin OTROCI SO USTVARJALI Turistično društvo Martin iz Martjancev v okviru svojega programa izvaja različne ustvarjalne delavnice, katerih udeleženci so tudi najmlajši. Od 23. do 25. novembra 2016 so v prostorih Vaškega doma Martjanci otroci iz Vrtca Martjanci in ostali otroci, ki so se odzvali našemu vabilu na delavnice, ustvarjali zanimive izdelke – voščilnice z lepljenjem zvitega raznobarvnega papirja po tako imenovani quiling tehniki. Bilo je zelo prijetno druženje, predvsem pa zanimivo slediti otroškim ročicam, ki so po svojih željah in idejah ustvarjale živopisne podobe svoje domišljije za ta čas. Irena Nemeš Ustvarjalnost otroških ročic. VITEZI VINA V MORAVSKIH TOPLICAH Združenje slovenskega reda vitezov vina je v soboto, 3. decembra 2016 v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah pripravilo 13. srečanje vitezov vina. V imenu Občine Moravske Toplice je zbrane nagovoril župan Alojz Glavač. Ob tej priložnosti so v svoje vrste sprejeli devet novih vitezov. Dogodka se je udeležila tudi slovenska vinska kraljica Sara Stadler. V imenu pomurskega viteškega omizja je nekaj besed zbranim namenil konzul Štefan Pavlinjek. Rdeča nit delovanja združenja slovenskega reda vitezov je čaščenje vinske trte in vina, negovanja in širjenja kulture uživanja vin. Jože Žerdin MARTINOVA NEDELJA Društvo Gaj, vinogradniško turistično društvo Filovci je 13. novembra 2016 v vaško-gasilskem domu pripravilo cerkveni obred blagoslovitve vina. Osrednjega dogodka so se poleg članov Društva Gaj udeležili še predstavniki društev iz Krajevne skupnosti Filovci, KTD Ady Endre Prosenjakovci in vinogradniki iz pobratenega vinogradniškega društva iz Madžarske. Letos so člani društva v društvenem vinogradu Vitis&Vita v Filovskem Gaju pridelali 120 litrov mošta, ki je ob Martinovem postalo mlado vino. Cerkveni obred blagoslovitve vina je opravil domači župnik Stanislav Zver. Jože Žerdin Terme 3000 – Moravske Toplice v sodelovanju z Občino Moravske Toplice in TIC Moravske Toplice vabijo na silvestrovanje na prostem. Kulinarične užitke bodo pričarale Terme 3000, za dobro zabavo pa bo poskrbel Ansambel Skok. Ob polnoči bo nebo razsvetlil ognjemet. Vstopite z nami v 2017! OBVESTILO IN VABILO K SODELOVANJU! V dvorani Vaškega doma Martjanci se je z ustvarjalnimi delavnicami pričel izvajati projekt »ZVITOREPEC«, ki je financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo. Projekt izvaja neprofitni zavod RAZVOJ Maribor s projektnimi partnerji. Namen projekta je vzpostavitev medgeneracijskega multikulturno-produkcijskega središča, ki invalidom, enako kot drugim, omogoča: • vključevanje v socialno-kulturno okolje kot obiskovalec kulturnih prireditev in/ali ustvarjalnih delavnic; • aktivno sodelovanje kot pomoč pri organizaciji in izvedbi različnih kulturnih prireditev in/ali izvedbi ustvarjalnih delavnic; • delo in zaposlitev v produkcijskih delavnicah, ki bodo po zaključku operacije organizirane kot zaposlitveni center z zaposlitvijo invalidov v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Projektne aktivnosti bodo vključevale dejavnosti različnih vsebin po stripovskih predlogah Mikija Mustra, zlasti po zgodbah njegovih likov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Posamezne dejavnosti bodo razdeljene v pet delavnic, tudi v Martjancih, ki se bodo odvijale do 30. junija 2017. Prva delavnica se je pričela v Vaškem domu Martjanci 19. in 20. oktobra 2016 in je bila namenjena likovni pripravi z oblikovanjem osnutkov za izdelavo lutk, scene, spominkov in igrač. Nadaljevanje je potekalo od 25. do 28. oktobra 2016. Zanimivo in pestro je bilo v četrtek, 27. oktobra 2016, ko so se delavnic udeležili tudi otroci iz Vrtca Martjanci. Naslednje delavnice v Martjancih se bodo pričele 9. januarja 2017 ob 8.30 uri v dvorani Vaškega doma. Na splošno bo vsebina projekta zajemala izdelavo lutk, igrač, spominkov, slikanic, izvedbo najmanj ene lutkovne predstave in snemanja enega lutkovnega animiranega filma po stripovskih predlogah Mikija Mustra. Udeležba na vseh delavnicah je brezplačna, posamezna oseba pa se lahko udeleži ene, dveh, treh ali vseh načrtovanih delavnic v poljubnih kombinacijah. Ponosni smo na to, da pri izvajanju tega edinstvenega humanega projekta sodelujeta tudi KS Martjanci in Turistično društvo Martin, Martjanci kot pomoč pri organizaciji izvajalcem. Vljudno vabljeni na delavnice! TD Martin Martjanci DOBITNIKI JUBILEJNIH PRIZNANJ OBČINE MORAVSKE TOPLICE OOZ M. Sobota je v skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in častnih odlikovanj OOZ M. Sobota, v sklopu 10. srečanja obrtnikov in podjetnikov OOZ M. Sobota, v petek, 18. novembra 2016 v prostorih soboškega gradu, podelila jubilejna priznanja članom zbornice. Od skupno 73 jubilantov so jubilejna priznanja prejeli tudi obrtniki iz Občine Moravske Toplice, ki letos beležijo 10, 25 in 30 let dela v obrti in sicer: za 10 let dela v obrti: - Avtoservis Podlesek d.o.o., Noršinci 66 - Janez Horvat s.p., Predelava plastike, lvanci 44 - Mizarstvo bratov Horvat d.o.o., Bogojina 16 -Tomaž Oček s.p., Frizerski studio 9, lvanci - ST Sistemi d.o.o., Martjanci 45a za 25 let dela v obrti: - Čiščenje DK naprav d.o.o., Martjanci 14 za 30 let dela v obrti: - Emil Počič s.p., Avtomehanika, Fokovci 39 Vsem dobitnikom jubilejnih priznanj iskreno čestitamo! OOZ Murska Sobota POSEBEN DAN DEJAVNOSTI NA OŠ BOGOJINA 25. oktober 2016 na OŠ Bogojina ni bil »navaden dan«, ampak prav posebno delovno druženje staršev, učencev in učiteljev z namenom uresničiti cilj »uvajanje pouka na prostem«. S skupnimi močmi smo ob 15. uri začeli z že prej načrtovanim delom sooblikovati »učilnice na prostem« in urejati šolsko okolico tako, da bo lahko služila kot učilnica. Delovne naloge so bile razdeljene po postajah, na vsaki postaji je bil učitelj (ali učitelja), ki je tudi organiziral dejavnosti za učence in starše. Delovnih postaj je bilo 12, in sicer: UČILNICA POD JELŠO (Dušan Nemec in Štefan Ivanič), BREŽINA (Boštjan Majerič in Matej Petek), GABER (Nataša Vrtarič), PEČ ( Jožef Gutman in Simona Nemec), HRIBČEK (Jošt Slavič in Melita Nemec), OKRASNI VRT POD RAVNATELJIČINIM OKNOM (Marjanca Recek), JAGODE (Mojca Antolin), JAGODIČEVJE (Katja Vrbančič in Melita Nemec), OKRASNA GREDICA (Nataša Kumin in Laura Kumin), MALA TERASA (Alenka Erjavec in Mirjana Markoja), ŠPORTNE POVRŠINE (Lea Števanec in Andreja Žalik Kranjec) in POSTAJA ZA KULTURO (Marjetka Erdelji in Valerija Šömen). Zastavljene cilje bomo uresničili! Med zelo aktivnim delom in prijetnim druženjem do večernih ur smo se veliko pogovarjali in se naučili marsičesa za življenje. Cilji in naloge, ki smo si jih zastavili, smo uresničili oz. bomo nekatere od njih še naprej uresničevali v okviru projekta NOVA KULTURA BIVANJA: ustvariti podporno okolje za učitelje za izvajanje dejavnosti na prostem in za vključevanje učencev kot soustvarjalcev učnega procesa, poživiti delo učencev in učiteljev skozi izkušnjo učenja na prostem, ki krepi povezanost z naravo in spodbuja medsebojno sodelovanje, naučiti učence, kako v skladu s trajnostnim razvojem zadovoljiti potrebe po hrani, zatočišču, socialni in finančni varnosti, opogumiti posameznika, da je gospodaren z danimi viri, da se lahko zanese sam nase, da živi rešitve izzivov, s katerimi se srečuje lokalno in globalno, razvijati skrb in odgovornost za okolje, povečati motivacijo, navdušenje in samozavest učencev, izboljšati fizično in mentalno zdravje učencev … Dan se je končal s pestrim in izvirnim kulturnim programom. Na postaji PEČ so fantje iz 9. razreda z baklami prižgali veličasten ogenj, ki je osvetljeval in grel gledalce in nastopajoče: otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, mlajši šolski orkester, fante iz 9. razreda, recitatorki in učenke gledališkega kluba. Gospa ravnateljica Sabina Juhart se je na koncu programa zahvalila vsem, ki so soustvarjali današnji dan in se odločili za ta projekt. Gradimo mostove med teorijo in realnostjo Tak način druženja omogoča uporabo znanja v številnih življenjskih izzivih, gradi mostove med teorijo in realnostjo, med šolo in lokalno skupnostjo, med mladimi in njihovo prihodnostjo. Verjamemo, da kakovostne učne izkušnje v resničnih situacijah omogočajo izboljšanje dosežkov in razvijanje osebnih in socialnih spretnosti. Ajda Barbarič, Neja Kosi Lovrenčec, Žiga Barbarič in mentorica Marjetka Erdelji RECITACIJSKO TEKMOVANJE 10. novembra 2016 so na DOŠ Prosenjakovci organizirali recitacijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot petdeset recitatorjev od prvega do devetega razreda. Najmlajši so recitirali pesmi avtorjev Nemes Nagy Ágnes in Zelk Zoltán, starejši pa pesmi avtorja Kosztolányi Dezső. Vsakega nastopajočega so gledalci nagradili z velikim aplavzom. O nagrajencih je odločala tričlanska žirija. Najboljši se bodo 7. in 8. decembra 2016 udeležili tekmovanja v Dolgi vasi in so poleg priznanj dobili tudi knjižne nagradne. Povzeto po DOŠ Prosenjakovci SZAVALÓVERSENY 2016. november 10-én, a pártosfalvi kétnyelvű általános iskolában szervezett szavalóversenyen, az elsősöktől a végzősökig, az iskola több mint ötven szavalója mutatkozott be. A legfiatalabbak Nemes Nagy Ágnes és Zelk Zoltán, az idősebbek pedig Kosztolányi Dezső verseit szavalták. A közönség lelkes tapssal köszönte meg az előadásokat. A háromtagú zsűri által legjobbaknak minősített szavalók december 7-én és 8-án a hosszúfalusi versenyben vesznek részt, itt pedig az elismerések mellett könyvjutalomban is részesültek. A pártosfalvi KÁI beszámolója alapján »BABICA IN DEDEK STA OSEBI S SREBROM V LASEH IN ZLATOM V SRCU«. Letošnje srečanje babic in dedkov To je joga, v kateri se v ozadju prepleta pravljica in je nadgrajena z asanami, ki se v Vrtcu Moravske Toplice, v izvajajo v klasični jogi. Za razliko od klasične joge, je pravljična joga dinamična, razigrana in včasih tudi glasna. Otroci so bili nad pravljičnimi liki navdušeni, saj oddelku 2–3 let, smo obeležili s so komaj čakali kateri lik bo naslednji. Z veseljem so jih izvajali tudi s pomočjo pravljično jogo v sklopu projekta babic in dedkov. Otroci so ob tem spoznavali svoje telo in se zabavali. Simbioza giba. Milena Perš Izvajamo jogo in se zabavamo (foto: Martina Zakšek). NEPOZABEN TEDEN V CŠOD KAVKA Učenci 9. razreda DOŠ Prosenjakovci so skupaj z učenci OŠ Fokovci in OŠ Bogojina od 3. do 7. oktobra 2016 preživeli pet zanimivih in poučnih dni v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka. Izmed mnogih dejavnosti, ki so jih bili deležni v tem tednu, so si med drugim tudi ogledali rojstno hišo Simona Gregorčiča, se s kolesi odpravili po Poti miru in si ogledali muzej 1. svetovne vojne na prostem – Kolovrat, raziskovali so rastlinstvo in živalstvo bližnje okolice, si ogledali Kavkno jamo, se pomerili v plezanju na umetni steni in si pridobili prve izkušnje v jadralnem padalstvu ter se spustili z raftom po Soči. Povzeto po DOŠ Prosenjakovci FELEJTHETETLEN NAPOK A KAVKA KÖZPONTBAN Iskolánk kilencedik osztályos tanulói, a fokovci és a bogojinai általános iskola tanulóival, 2016. október 3-tól 7-ig, öt érdekes és tanulságos napot töltöttek a Kavka iskolai és iskolán kívűli tevékenységek központjában. A közel egy hét alatt többek között ellátogatottunk Simon Gregorčič szülőházába, kerékpárral bejártuk a Béke Útját és megtekintettük az 1. világháborús Kolovrat szabadtéri múzeumot, tanulmányoztuk a térség növény- és állatvilágát, ellátogattunk a Kavka barlangba, összemértük ügyességünket falmászásban, némi betekintést nyertünk a siklóernyőzésbe, majd leereszkedtünk raftinggal a Soča folyón. A pártosfalvi KÁI beszámolója alapján EVAKUACIJA V PROSENJAKOVSKEM VRTCU Tako kot vsako leto, smo tudi letos v našem vrtcu izvedli evakuacijo, pri kateri so nam na pomoč priskočili gasilci iz PGD Prosenjakovci in PGD Motvarjevci. Gasilci so se pripeljali na dvorišče vrtca in reševali otroke ter vzgojiteljici skozi vhodna vrata, štiri otroke skozi okno, tretjo vzgojiteljico pa so pogumno rešili iz gostega dima v igralnici. Po uspešni evakuaciji smo se postavili pred cisterno in posneli »gasilsko fotografijo«. Vsi iz vrtca se našim gasilcem zahvaljujemo, da smo z njimi lahko ponovno vadili, v upanju, da jih zares nikoli ne bomo potrebovali. Bernarda K. Pantović KIÜRÍTÉSI GYAKORLAT A PÁRTOSFALVI ÓVODÁBAN A hagyományokhoz híven óvodánkban az idén is megszerveztük az evakuációs gyakorlatot, amelyben a pártosfalvi és a szentlászlói önkéntes tűzoltóegylet tűzoltói voltak segítségünkre. Az óvoda udvarára érkező tűzoltók a gyerekeket és két óvónőt a bejárati ajtón, négy gyereket az ablakon keresztül, a harmadik óvónőt pedig nagy bátorsággal, a sűrű füstben úszó játszószobából mentették ki. A sikeres kiürítést követően a tartálykocsi előtt készítettünk közös fotót. Óvodánk alkalmazottjai nevében köszönetet mondunk a tűzoltóknak, hogy újra velük együtt gyakorlatozhattunk, ugyanakkor pedig reméljük, hogy élesben sose lesz rájuk szükségünk. VEČERNI SPREHOD SKOZI VAS Prihaja zima, ko so dnevi veliko krajši. Da bi otroci in njihovi starši spoznali, kako pomembno je biti osvetljen, če se v temi znajdemo na cesti, smo jih povabili na večerni sprehod po Prosenjakovcih. Nadeli smo si varnostne brezrokavnike, kape, trakove in svetilke ter se odpravili na sprehod proti DOŠ Prosenjakovci. Avtomobili, ki so se tokrat peljali mimo nas, so nas opazili že zelo zgodaj in prilagodili hitrost vožnje. Veliko smo se pogovarjali o varnosti v cestnem prometu in pot je hitro minila. Hvala vsem, ki ste se sprehoda udeležili in tako pokazali, da vam ni vseeno za varnost naših otrok. Bernarda Koroša Pantović ESTI SÉTA A FALUBAN A téli hónapokban a napok sokkal rövidebbek. Hogy mind a gyerekek, mind pedig a szülők megértsék, mennyire fontos a láthatóság, amennyiben sötétben az úton tartózkodunk, pártosfalvi esti sétára hívtuk meg őket. Felvettük a láthatósági mellényeket, sapkákat, pántokat és elemlámpákat, majd a Pártosfalvi Kétnyelvű Általános Iskola felé vettük az irányt. A mellettünk elhaladó gépkocsik vezetői idejében észrevettek bennünket és csökkentették a sebességet. Sokat beszélgettünk a közúti biztonságról, és a séta hamar befejeződött. Köszönet jár mindenkinek, akik részt vettek a sétában, és bebizonyították, hogy igenis fontos gyermekeink biztonsága. GESENSKA CUMPRNIJA Kuhanje jesenske enolončnice so se udeležile tudi dekleta OŠ Bogojina, ki obiskujejo šolski krožek Zlata kuhalnica. V soboto, 22. oktobra 2016, je v Bogojini dišalo po dobrotah. Kulturno društvo Jožef Košič Bogojina je pripravilo zabavno druženje pod geslom »Gesenska cumprnija«. Kuhali smo jesensko enolončnico, se zabavali s športnimi igrami in pogledali folklorni nastop. V jesenski enolončnici učenk Sare in Tajde Prelič ter Kaje Felbar so bile naslednje sestavine: goveje meso (bočnik), čebula, česen, zelena, krompir, paradižnik, rumena, rdeča in zelena paprika, koruza, muškatna buča in jabolka. Enolončnico so zalile z belim vinom in govejo jušno osnovo. Začinile so jo s soljo, kajenskim poprom, svežim majaronom in peteršiljem. Veliko ljudi je pohvalilo tudi postavitev jedi na krožnik. V športni ekipi so sodelovali Larisa Puhan, Asja Puhan, Robert Votek in David Černela. Pomerili so se v zabavnih športnih igrah: v ožemanju perila, zabijanju žebljev v štor, metanju obročev v cilj … Na večerni prireditvi so bila podeljena priznanja za uspehe tega popoldneva. Melita Nemec Ekipa, ki je zasedla drugo mesto v kuhanju jesenske enolončnice. Zabava na športnih igrah. OŠ FOKOVCI NA FESTIVALU IZUM V času od 22. do 25. novembra 2016 je v trgovskem centru Maximus v Murski Soboti potekal že tradicionalni festival IZUM – Inovativnost, Znanost in Ustvarjalnost Mladih, ki ga je organiziral Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Tudi naša šola se je na razstavi ustvarjalnosti predstavila s stojnico z naslovom USTVARJANJE + RAZISKOVANJE = UČENJE. Rdeča nit naše predstavitve je bila DEDIŠČINA z vidika različnih področij dela. Predstavili smo naše aktivnosti v sklopu UNESCO šole, projekta Dnevi evropske kulturne dediščine, raziskovalne aktivnosti in likovnega ustvarjanja. Razstave sodelujočih šol so bile tudi ocenjene. Naša šola je v kategoriji Ustvarjalna in raziskovalna dejavnost dosegla 3. mesto in za to prejela tudi priznanje. Razstavo so pripraviliučiteljici Sonja Tot in Silvija Sambt ter hišnik Darko Kržanko. Na festivalu izum pa je bila nagrajena tudi naša učiteljica Sonja Tot, ki je s strani ZOTKS prejela plaketo za večletno uspešno mentorstvo učencem na področju raziskovalne dejavnosti. Za prejeto priznanje ji iskreno čestitamo in ji želimo še več ustvarjalnih in raziskovalnih uspehov tudi v prihodnje! Suzana Deutsch Naša predstavitev. Priznanje, ki smo ga prejeli. IZ ŠOL IN VRTCEV ČISTO PO SLOVENSKO! V četrtek, 17. novembra 2016, so učenci OŠ Bogojina, ki sodelujejo pri krožku Zlata kuhalnica, skuhali za vse učence zdravo tradicionalno kosilo. Ekipa učencev si je nadela ime Mladi kuharji. V ekipi so biliDanaja Škrilec, Kaja Felbar, Sara in Tajda Prelič, Lara Erniša, Kristina in Ema Vöröš. Mladi kuharji so zjutraj ob osmi uri pričeli z delom v učilnici za gospodinjstvo in pridno čistili Recept za oženjeno ajdovo kašo (za 6 oseb): Sestavine: • 500 ml ajdove kaše • 150 g graška • 1,5 l vode • 100 g pora • lovorov list • 3 žlice olja • 300 g slanine • sol • 1 čebula • poper • 150 g korenčka Priprava Ajdovo kašo skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali lovorov list. Ko povre vsa voda, je ajdova kaša kuhana. Por in korenček narežemo na kocke. V slani vodi skuhamo zelenjavo do čvrstega, nato jo odcedimo in splahnemo z mrzlo vodo, da obdrži svojo barvo. Čebulo drobno sesekljamo in jo na olju zlato rumeno popečemo, nato ji dodamo na kocke narezano slanino. K čebuli in slanini dodamo kuhano kašo in dobro premešamo in malo podušimo. Na koncu dodamo še kuhano zelenjavo. Po potrebi še solimo in popopramo. K ajdovi kaši ponudimo solato. Ob kaši smo tokrat jedli solato rdeče pese. in rezali zelenjavo za oženjeno ajdovo kašo. Na kocke so narezali tudi slanino. Za ajdove rezine so naribali čokolado. Po tej predpripravi so se preselili v kuhinjo, kjer so pričeli s kuhanjem oženjene ajdove kaše in s peko peciva. Pri delu jim je bil v veliko pomoč naš šolski kuhar. Z njegovo pomočjo je bilo kosilo pravočasno pripravljeno in malo pred dvanajsto uro so prišli prvi lačni na kosilo. Izdaja kosila je potekala brezhibno. Postavitev na krožnikih je bila takšna, kot so si jo zamislili Mladi kuharji. Za Mlade kuharje je bila to neprecenljiva izkušnja. Spoznali so, da je delo zanimivo, a zahteva veliko spretnosti in zbranosti. Recept za ajdove rezine: Sestavine za biskvit: • 5 jajc • 4 žlice vroče vode • ščepec soli • 14 dag drobnega kristalnega sladkorja • 10 dag ajdove moke • 8 dag naribane čokolade za kuhanje Krema: 10 dag ribezove marmelade sok polovice limone papir za peko sladkor v prahu za posip Predpriprava: Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjake močno penasto zmešamo s štirimi žlicami vroče vode, soljo in tretjino sladkorja. Beljake stepemo z ostalim sladkorjem v čvrst sneg in ga vmešamo v rumenjakovo zmes. Nato vmešamo še moko in naribano čokolado. Pekač obložimo s papirjem za peko. Priprava: Pečico segrejemo na 200ºC. Maso enakomerno namažemo na papir in pečemo v prej ogreti pečici približno četrt ure. Pečen ajdov biskvit zvrnemo na papir, ki smo ga potresli s kristalnim sladkorjem. Pustimo, da se biskvit ohladi. Nato ga prerežemo na pol. Eno polovico premažemo z marmelado, ki smo jo segreli in ji dodali limonin sok. Drugo polovico položimo na premazano polovico. Potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo na rezine. Melita Nemec Navdušeni učitelji, v ozadju pa lačna usta. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Tudi OŠ Fokovci se je v petek, 18. novembra 2016, pridružila vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, obenem pa obeležila Dan slovenske hrane. Ne le na ta dan, temveč skozi vse leto se v šoli učencem trudimo zagotoviti čim bolj kakovostno, zdravo raznovrstno hrano. Pri tem upoštevamo priporočila in smernice za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov ter poskušamo čim Zajtrkujemo! več živil pridobiti od domačih – slovenskih proizvajalcev. Učence skozi celo leto preko različnih aktivnosti pri pouku, pri dnevih dejavnosti in tudi v prostem času spodbujamo k uživanju svežega sadja in zelenjave ter k aktivnemu preživljanja prostega časa. Tradicionalni slovenski zajtrk je že utečena aktivnost, ko vsaj enkrat v šolskem letu otroci zjutraj pred poukom zaužijejo obrok, ki je sestavljen iz domačih živil – mleko, kruh, mas-lo, med in jabolko. Tudi mi ugotavljamo, da večina otrok pred odhodom v šolo ne zajtrkuje in jim je prvi obrok šele šolska malica. Učenci so si z veseljem postregli s ponujenim zajtrkom in nato nadaljevali z aktivnim šolskim delom. Suzana Deutsch Mažemo maslo na kruh in dodajamo med. JEMO ZDRAVO IN DOMAČE V VRTCU BOGOJINA Jutro kot vsako, a vendar posebno. Na obisk v vrtec sta prišla župan Občine Moravske Toplice in ravnateljica vrtcev. Tudi letos smo se ob Dnevu slovenske hrane pridružili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Z otroci smo se pogovarjali o tradiciji in tradicionalni hrani. Pripravili smo pogrinjek ter k mizi povabili župana in ravnateljico. Pri zajtrku je potekal pogovor o hrani, ki smo jo imeli Skupinska fotografija za dolg in lep spomin. na mizi. Župan Alojz Glavač je ob tem spomnil na pomen zajtrka kot najpomembnejšega obroka dneva, ki naj bo v čim večji meri sestavljen iz lokalno pridelane hrane ter na zdrav način življenja z veliko gibanja. Zajtrkovali smo domač kruh, med, maslo, mleko in jabolka. Mleko smo dobili iz bližnje kmetije, ki jo med letom večkrat obiščemo. Kruh je bil pečen v krušni peči. Jabolka so bila BIO pridelana, domača – imela so drugačen, boljši okus. Po celi Sloveniji se je letos po zajtrku slišala pesem Čebelar – tako tudi pri nas. Dan nam je popestrila še Aleksandrova babica, ki je pripravila ocvirkov namaz, ki smo ga imeli za dopoldansko malico. Preživeli smo čudoviti dan, poln novih spoznanj. Marjana Kolar DAN ODPRTIH VRAT S TEHNIŠKIM DNEM V okviru že 26. dnevov evropske kulturne dediščine smo na OŠ Fokovci, 7. oktobra 2016, izvedli Dan evropske kulturne dediščine z naslovom »Ko mlinček ropoče«. Tematika opozarja na ogroženo podeželsko in industrijsko dediščino. Poigrali so se tudi z besedami v besedah. Z besedama IŠČI in OKO (DEDIŠČINA OKOLI NAS) nagovar- Ogled mlina, ki je nekoč res ropotal, danes pa je le še za spomin. jajo javnost, da bomo dediščino iskali z budnim očesom in, da je treba dediščino spoznavati z vsemi našimi čutili. Učenci šole, njihovi starši, predstavniki Centra arhitekture Slovenije, nekaj učencev in dijakov Unesco šol z mentorji ter delavci naše šole smo po kratki predstavitvi ciljev in teme tehniškega dne ustvarjali v delavnicah in po konča nem delu razstavili svoje izdelke v šolski jedilnici in pripravili kratek kulturni program. Ob 13. uri smo se z avtobusom odpeljali v Kančevce na ogled Magašovega mlina. Nekoč je bil to mlin za kruh, danes le še za spomin. Suzana Panker Pri takšnem ustvarjanju je potrebno imeti čim več koncentracije. BOŽIČNI BAZAR NA OŠ FOKOVCI Tudi letos nismo mogli mimo tradicionalnega božičnega bazarja, ki je poleg svoje utrjenosti na naši šoli tudi dobrodelen. Na Osnovni šoli Fokovci že vrsto let novembra izvajamo tehniški dan, na katerem v delavnicah učenci pod mentorstvom učiteljev izdelujemo izdelke. To so predvsem adventni venčki iz naravnih materialov in novoletni okraski. V delavnicah se nam je tudi letos pridružilo nekaj staršev in skupaj z nami ustvarjalo. Iz gospodinjske učilnice je prijetno dišalo po keksih. Tradicionalni dobrodelni bazar z izdelki, ki smo jih naredili, je ponujal za vsakogar nekaj. Ves izkupiček od nakupa izdelkov se je tudi tokrat stekel v šolski sklad. Staršem, babicam, dedkom in vsem ostalim, se najlepše zahvaljujemo, saj so bili tokrat še posebej radodarni. Denar bomo koristno porabili za nakup učnih pripomočkov in sofinanciranju šolskih ekskurzij učencem, ki so iz socialno šibkejših družin. Popoldansko druženje ob soku in keksih, ki smo jih spekli, je hitro minilo. Sabrina Mojzer, Lara Kuhar in Amadeja Ilić PRAVLJIČNA DEŽELA V MORAVSKIH TOPLICAH Zakorakali smo v zadnji mesec koledarskega leta, ki se ponaša z najlepšimi prazniki, povezanimi s toplino, prijaznostjo, dobrodelnostjo in pravljicami. V Vrtcih občine Moravske Toplice se meseca decembra dogaja veliko, vse pa se prične z otvoritvijo Pravljične dežele, ko oživijo pravljični junaki in zadiši po piškotih in posebnem prazničnem čaju. Za pravljično vzdušje poskrbijo strokovne delavke vrtca, za tisti slastni in dišeči del pa gre zasluga zaposlenim v centralni kuhinji. Osrečiti otroka in v njihovih očeh videti iskrico veselja je nekaj najlepšega. Strokovni delavci smo ves mesec november pripravljali, da smo v soboto, 3. decembra 2016, z igrico Muca Copatarica otroke popeljali v pravljični svet. Nasmeh na otroškem obrazu je bil potrditev, da smo opravili dobro delo. Rek pravi, da majhne stvari večkrat zavzamejo velik del srca in ena od takšnih majhnih stvari naj bo tudi zahvala vsem zaposlenim, ki ste pomagali ustvariti popolno praznično vzdušje. Monika Š. Jerebic in Darja Toplak IGRA S TULCI Raziskovanje otrok je ena od dejavnosti, kjer so otroci visoko motivirani, saj jih k temu spodbuja prirojena radovednost. In to radovednost moramo odrasli spodbujati, tako da otrokom ponudimo material in sredstva za raziskovanje. V kombiniranem oddelku enote Martjanci je 16 otrok. Delo vseskozi prilagajamo značilnosti skupine. Pogosto otrokom ponudimo tudi nestrukturirane materiale, s pomočjo katerih rešujejo različne izzive. Pomembno je, da so otroci vklju-čeni v pripravo dejavnosti oz. didaktičnega materiala, saj to bistveno pripomore k motivaciji za delo. Pri izdelavi Igre s tulci so otroci pomagali pobarvati karton, škatlo, tulce ter jih tudi oblepili s papirjem, prinesli pa so tudi zamaške od doma. Vse skupaj smo pritrdili na kartonsko podlago in povabili otroke k igri. Tulci in zamaški so glede na dolžino, velikost oz. obseg različni. Dejavnost je namenjena igri z zamaški, ki jih otroci spuščajo skozi odprtine tulcev, pri tem pa rešujejo različne matematične naloge (utrjujejo barve, oblike, iščejo vsiljivca …). Končna ugotovitev – pri Igri s tulci se otroci najraje zadržujejo. Petra Sakovič in Katja Breznik BOGATA RAZSTAVA ADVENTNIH VENČKOV Čarobnost, ki jo s sabo prinaša praznični decembrski čas, smo lahko občutili že tretjo novembrsko nedeljo v starem gasilskem domu v Prosenjakovcih. Tam je potekala 4. razstava adventnih venčkov, ki so nastali izpod prstov spretnih in kreativnih članic rokodelskega društva Vrtnica. Poudarek so dale na najrazličnejše sestavine iz narave (mah, lešniki, želod, trsi, drevesno lubje, rastline itd.). Članice rokodelskega društva se zahvaljujejo za fantastičen odziv, ki jih je navdihnil z motivacijo za prihajajoče delavnice in razstave v novem letu. Vsem bralcem Lipnice Vrtnice želijo prijetne praznike v družinskem krogu, leto 2017 pa naj s sabo prinese same lepe in dobre stvari. Denis Malačič ADVENTI KOSZORÚK SZÍNES KIÁLLÍTÁSA A decemberi ünnepi varázslatot idézte meg november harmadik vasárnapja, a pártosfalvi régi tűzoltóotthonban. A Rózsa kézműves egyesület szorgalmas és kreatív tagjai immár negyedik alkalommal szervezték meg az általuk készített adventi díszek kiállítását. Díszeiket elsősorban természetes anyagokból (moha, mogyoró, makk, nád, kéreg, növények, stb.) készítették. Az egyesület tagjai köszönetet mondanak a sok-sok látogatónak, ami további foglalkozásokra és bemutatókra ösztönzi őket a közelgő új esztendőben is. A Rózsák a Lipnica minden kedves olvasójának családi körben eltöltött, kellemes ünnepeket kívánnak, és hogy az új év mindenkinek csak szépet és jót hozzon. RAZSTAVA ADVENTNIH IN NOVOLETNIH IZDELKOV Turistično društvo Martin, Martjanci že tradicionalno vsako leto pripravlja v okviru ustvarjalnih delavnic za odrasle in otroke tudi Razstavo adventnih in novoletnih izdelkov. Tako je bilo tudi letos; obiskovalci so si lahko med 26. in 27. novembrom 2016 v novo urejenih društvenih prostorih Vaškega doma Martjanci ogledali in tudi s sabo odnesli izdelke, ki so nastali iz različnih naravnih materialov z dodatki, značilnimi za prihajajoče pričakovanje in praznovanje. Svoje izdelke so razstavili tudi otroci iz Vrtca Martjanci. Društvo je svoje izdelke predstavilo še na stojnici v Moravskih Toplicah. Irena Nemeš NA OBISK JE PRIŠEL MIKLAVŽ V soboto, 3. decembra 2016, so otroci iz Martjancev v dvorani Vaškega doma pričakali prvega od decembrskih dobrih mož, Miklavža. Prišel je v spremstvu vraga in otrokom po pogovoru razdelil sladka darila in tudi šibe, kot to izhaja iz naše tradicije. Otroci so seveda obljubili, da bodo še bolj pridni do naslednjega srečanja. Miklavžu je pri pripravi tradicionalnih skromnih daril pomagalo Turistično društvo Martin, Martjanci in Krajevna skupnost Martjanci. Tako so zbrani prisluhnili besedam Miklavža na srečanju. Irena Nemeš KDO SO TRIJE DOBRI MOŽJE? Noben jih ne more pozabiti, saj v življenju vedno pustijo sledi. Zapečatijo se nam v spomin in nikakor jih ne moremo izbrisati. Mogoče tudi zato, ker nas vsako leto znova obiščejo in obdarujejo. Govorim seveda o svetem Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. Vsak ima svojo tradicijo obhajanja otrok z darili in vsak izvira od drugod. Vsi pa nosijo veselje, srečo in predvsem darila. Obdarovanje naj bi naznanjalo boljše in uspešnejše prihajajoče leto. Sveti Nikolaj v spremstvu parkeljnov in angelov Pri nas ga imenujemo na kratko Miklavž, znan je po tem, da otroke obiskuje na večer pred svojim godom, 5. decembra. Porednim prinese šibe, malo bolj porednim tudi daljše, večje in debelejše; pridnim pa prinese darila. Vsakdo pa si mora na večer njegovega obiska očistiti čevlje. Tam namreč Miklavž pusti darilo ali pa šibo. Odvisno tudi od tega, ali so čevlji očiščeni. Poredni otroci ne dobijo samo šibe, ampak so še kaznovani s strani njegovih črno rdečih spremljevalcev – parkeljnov. S svojimi dolgimi čekani, navihanimi rogovi in verigami si želijo poredne otroke prestrašiti v upanju, da postanejo naslednje leto bolj pridni. Sveti Nikolaj prinaša skromna darila; po navadi je to kakšno sadje, čokolada, nogavičke ali rokavice za hudo zimo. Kdo prav za prav je Sveti Nikolaj ali Miklavž? Sveti Nikolaj je bil krščanski svetnik, ki se je rodil v Patari (današnja Turčija) konec 3. stoletja n. št. mami in očetu, ki dolgo nista mogla imeti otrok. Zato njegovo ime naznanja »zmago ljudstva« in v tem duhu bogaboječnosti sta ga starša vzgojila ter poslala za duhovnika. Po svoji radodarnosti je znan zato, ker je bogastvo očeta in matere po njuni smrti razdelil med reveže. Sveti Nikolaj pa velja tudi za zaščitnika mornarjev in ribičev, saj se je njegova družina ukvarjala s pomorstvom oz. ribištvom. Umrl je 6. decembra med 326 in 351 letom. Točno najverjetneje nikoli ne bomo vedeli. Ob Božiču je ponekod na Slovenskem darila nekoč nosil Jezušček Dolgi so dnevi, ko udari polnoč in 25. december zasije v vsej svoji božičnosti. Takrat otroci nestrpno pričakujejo božično jutro, ko jih pod jelko čakajo Božičkova darila. Po navadi je tako, da najbogatejša darila prinaša Božiček v spremstvu jelenov, ki ga vlečejo na saneh. Po podobi je malce bolj okrogel od svetega Nikolaja, rdeče oblečen z belo brado in skorajda spominja na palčka. Njegova podoba pa spominja tudi na svetega Nikolaja, svojega predhodnika oz. izvornika. Božiček je ravno zaradi svojega izvora tako podoben Miklavžu, ki je na začetku 19. stoletja priromal v Severno Ameriko in se združil s podobnimi skandinavskimi izročili. Tako je nastal Božiček ali po angleško Santa Claus – slednje dodatno potrjuje izvor iz Miklavža, saj si delita še ime. Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš … Prav vsi poznamo pesem o tretjem dobrem možu, ki obdaruje otroke konec leta. Dobri stari dedek Mraz otroke obišče vedno v noči s 31. decembra na 1. januar. Darila prinaša vsem otrokom in tako ne dela razlik, prepoznamo pa ga po tem, da je kot edini dobrotnik decembra oblečen v belo. Seveda nas pogled na njegovo toplo zimsko kapo – kučmo in pa zvrhan koš, ki ga nosi vedno na hrbtu, prav tako spomni, da je to lahko le dedek Mraz. On je tudi edini dobri mož, ki hodi v spremstvu svoje žene Starke Zima, ponekod tudi hčerke Sneguljčice – a to je znano bolj v njegovih krajih, od koder izvira. Dedek Mraz je prišel iz Rusije Tretji dobri mož je prišel čisto politično. Po drugi svetovni vojni pod sovjetskim vplivom je dedek Mraz pripotoval v Slovenijo, saj so želeli ločiti praznovanje božiča od novega leta. Njegove korenine naj bi bile v slovanski mitologiji, ko je veljal za boga vetra in zime. Pri nas je dedek Mraz nastanjen pod Triglavom, upodobil ga je Maksim Gaspari. Senta Domjan 4. KULTURNO SREČANJE NA GORIČKEM V sodelovanju treh goričkih madžarskih narodnih samoupravnih skupnosti občin Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice že od leta 2012 dalje prirejajo kulturna srečanja kulturnih društev. Namen prireditve je predstavitev in združenje kulturnih skupin na slednjem narodnostnem območju ter ohranjanje kulture in tradicije, ki so jih dobili od prednikov. Letošnja gostiteljica 4. kulturnega srečanja je bila MNSS Občine Moravske Toplice, ki je v Motvarjevcih, v soboto, 29. oktobra 2016, organizirala srečanje. V pestrem kulturnem programu so nastopili pevski zbor Kulturnega društva Őrség iz Hodoša, pevski zbor Kulturnega društva Petőfi Sándor iz Domanjševcev, recitatorji Kulturnega društva Antal Ferenc iz Središča, ženski pevski zbor Kulturno-turističnega društva Ady Endre iz Prosejakovcev in folklorna skupina Kulturnega društva József Attila iz Motvarjevcev. Ob koncu prireditve se je predsednica Sveta MNSS Občine Moravske Toplice Zsuzsi Vugrinec zahvalila vsem nastopajočim ter razdelila zahvalne listine in darila. Leonida Šanca 4. GORIČKÓI KULTURÁLIS TALÁLKOZÓ 2012 óta a hodosi, a šalovci és a Moravske Toplice-i Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösség közösen szervezi meg a művelődési egyesületek kulturális találkozóját. A rendezvény célja a nemzetiségileg vegyesen lakott terület művelődési egyesületeinek bemutatkozása és találkozása, valamint az ősöktől örökölt kultúra és hagyomány ápolása. Az idei, immár 4. kulturális találkozó házigazdája Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége volt, amely 2016. október 29-én, szombaton, Szentlászlón szervezte meg a találkozót. A színes műsorban a hodosi Őrség Művelődési Egyesület népdalköre, a domonkosfai Petőfi Sándor Művelődési Egyesület népdalköre, a szerdahelyi Antal Ferenc Művelődési Egyesület szavalói, a pártosfalvi Ady Endre Művelődési-Turisztikai Egyesület néptánccsoportja és a szentlászlói József Attila Művelődési Egyesület néptánccsoportja mutatkozott be a közönségnek. A rendezvény végén Vugrinec Zsuzsi, Moravske Toplice Község MNÖK Tanácsának elnöke köszönetet mondott, majd elismeréseket és ajándékokat adott át a résztvevőknek. SPOMINSKI DAN FLÓRISA KÜHÁRJA Madžarska narodna samoupravna skupnost Občine Moravske Toplice se je v soboto, 19. novembra 2016, po dolgoletnih prizadevanjih na poseben način, z doprsnim kipom, spomnila Flórisa Kühárja. Spominski dan se je začel s sv. mašo, nadaljeval z odkritjem in blagoslovom kipa, končal pa s predstavitvijo knjige z naslovom »Življenjska pot benediktinskega meniha Flórisa Kühárja« ter z ogledom polurnega dokumentarnega filma o njegovem življenju. Dvojezično sv. mašo, ki se je začela ob 14. uri v katoliški kapelici v Prosenjakovcih so vodili: madžarski prior Sárai - Szabó Tamás Kelemen iz Győra, škof msgr. dr. Jožef Smej, msgr. Franc Kodila Ivanocy ter brat Jurij Štravs. Po maši je predsednica Sveta MNSS OMT Zsuzsi Vugrinec spregovorila o pomembnosti spominskega dne. V svojem govoru je povedala naslednje: »Obeležiti spominsko mesto in postaviti kip ni vsakdanja stvar, saj se s tem spominjamo na življenje in delo naših prednikov. Slednje ne samo, da nakaže, ampak tudi opominja, da se je tu rodil, hodil ter živel visoko cenjeni človek. Na današnji spominski dan se spominjamo velikega človeka, dr. Flórisa Ferenca Kühárja, benediktinskega meniha, ki se je rodil v Prosenjakovcih v kmečki družini s štirimi otroki. Čeprav je svoj dom zapustil že v mladih letih in je pozneje v rodno vas prihajal samo še na obisk, je bil na Prosenjakovce močno navezan in je svojo vas zmeraj nosil v srcu«. Po njenem govoru je zbrane pozdravil in spregovoril nekaj besed tudi župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Sledilo je odkritje in blagoslov kipa, nato pa so si zbrani v dvorani gasilskega doma lahko ogledali polurni dokumentarni film o življenju Flórisa Kühárja. MNSS OMT je o njegovem življenju in delu izdala študijo v samostojni publikaciji, ki jo je predstavil avtor Zoltán Boros. Flóris Kühár je bil celoviti človek in zasluži si, da njegov spomin spoštujemo, cenimo in nikoli ne pozabimo nanj. MNSS OMT KÜHÁR FLÓRIS EMLÉKNAP 2016. november 19-én, szombaton, Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége sokéves törekvéseinek köszönhetően, méltó módon, mellszobor leleplezésével állított emléket Kühár Flórisnak. Az emléknap szentmisével kezdődött, majd a szobor leleplezésével és megáldásával folytatódott, majd végül „Kühár Flóris bencés szerzetes életútja” című könyv bemutatásával, és az életútját bemutató félórás portréfilm megtekintésével zárult. A pártosfalvi katolikus kápolnában 14 órakor kezdődő kétnyelvű szentmisét Sárai-Szabó Tamás Kelemen győri perjel, bencés szerzetes, Smej Jože nyugalmazott szlovén katolikus püspök, Franc Kodila Ivanocy és Jurij Štravs szerzetes celebrálta. A szentmisét követően Vugrinec Zsuzsi, Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége Tanácsának elnöke méltatta az emléknap jelentőségét. Ünnepi beszédében többek között kiemelte: „Nem mindennapos dolog emlékhelyet kialakítani és szobrot avatni, hiszen ezzel őseink életének és munkásságának állítunk emléket. Ez pedig arra emlékeztet bennünket, hogy egy jeles ember született, járt és élt itt. A mai napon dr. Kühár Flóris Ferenc bencés szerzetesre emlékszünk, aki Pártosfalván, egy négygyermekes parasztcsaládban született. Noha otthonát fiatalon elhagyta, és később már csak látogatóba járt haza, erősen kötődött Pártosfalvához, és szülőfaluját mindig a szívében hordta”. Az elnök asszony beszéde után Alojz Glavač, Moravske Top-lice Község polgármestere köszöntötte a jelenlévőket, majd a szoboravatás és ennek megáldása következett. Ezt követően az egybegyűltek a tűzoltóotthon termében megnézték a Kühár Flóris életútját bemutató, félórás portréfilmet. A Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség önálló kiadványban örökítette meg a jeles előd életútját és munkásságát. A kiadványt Boros Zoltán szerző mutatta be. Ne feledjük el, hogy Kühár Flóris sokoldalú ember volt, így megérdemli, hogy emlékét tiszteljük és őrizzük. KDO JE BIL FLÓRIS KÜHÁR? Flóris Kühár s krstnim imenom Ferenc se je rodil 5. julija 1893 v zahodnem delu države, v vasici Prosenjakovci v Železni županiji. Njegovi starši so bili preprosti, revni in bogaboječi ljudje. Dneve je preživljal ob obsežnem znanstvenem delu; objavil je številne članke, študije, knjige, bil je ustanovitelj – urednik revije Pannonhalmi Szemle, od leta 1940 pa je urejal tudi revijo Katolikus Szemle. Kljub aktivnemu literarnemu udejstvovanju pa nikoli ni pozabil na Božjo besedo. Širil jo je pametnim in neukim, bogatim in revnim, majhnim in velikim. Vse svoje življenje je ljubil predvsem revne, zapuščene. V tem duhu je pred dvajsetimi leti prišel na madžarski Alföld, kjer se je, rojak iz Prekodonavja, ki ga je oboževal, tamkajšnjim ljudem zavezal z večno ljubeznijo. Od Boga izbrana duša – tako ga je klicala njegova nekdanja kongregacionistka v Celldömölku, Skolasztika Berecz; postala sta sodelavca in sta za duhovno in kulturno oskrbo madžarskih kmečkih ljudi ustanovila Družbo hčera Svetega Benedikta, ki je delovala v skladu z benediktinsko duhovnostjo. Matično cerkev družbe v Tiszaújfaluju je zgradil z gorečo skrbjo, vztrajnimi in ljubečimi prošnjami širom sveta ter s preudarnim umetniškim okusom. Škof iz Váca jo je posvetil četrt leta pred njegovo smrtjo. Plamtel in izgorel je kot bakla. Verujemo in upamo, da je njegova duša poletela v Božje naročje. Vstajenje čaka v grobnici cerkve, ki jo je tako zelo ljubil, ustvaril in zgradil v krvavem potu svojega obraza. Odlomek iz osmrtnice Flórisa Kühárja, 1943. KI IS VOLT FLÓRIS KÜHÁR? Kühár Flóris, keresztnevén Ferenc, az ország nyugati határán, Vas megyében, Pártosfalván született, 1893. július 5-én. Szülei egyszerű, szegény, istenfélő falusi emberek voltak. Élete nagyon széleskörű tudományos munkálkodással telt el: igen sok cikket, tanulmányt, könyvet írt; ő volt a Pannonhalmi Szemle alapító-szerkesztője, 1940-től kezdve szerkesztette a Katolikus Szemlét is. Írói működése mellett sohasem feledkezett el az Isten igéjéről. Hirdette azt okosoknak és együgyűeknek, gazdagoknak és szegényeknek, kicsinyeknek és nagyoknak. Egész életében legjobban a szegényeket, elhagyatottakat szerette. Ezzel a lelkülettel került húsz évvel ezelőtt a magyar Alföldre, ahol a Dunántúl szülöttje és rajongója örök szeretettel jegyezte el magát az alföldi néppel. Isten egy kiválasztott lelke: Berecz Skolasztika, egykori celli kongreganistája hívta; neki lett munkatársa és együtt alapították a tanyai magyarság lelki és kulturális gondozására a bencés lelkiség szerint élő Szent Benedek Leányainak Társaságát. E szerzet tiszaújfalui anyaházának templomát szöges gonddal, az egész világot bekolduló szeretettel, körültekintő műízléssel építette fel. Halála előtt negyedévvel szentelte fel a váci megyéspüspök úr. Ő, mint a fáklya égett és ellobbant. Lelke, hisszük és reméljük, felröppent az Isten ölébe. Feltámadását az annyira szeretett, tőle álmodott, vérének verejtékével épített alföldi templomnak kriptájában várja. Részlet Kühár Flóris gyászjelentéséből, 1943. IN MEMORIAM DÁNIEL NAGY (1936-2016) Kalvinski duhovnik Dániel Nagy je med prekmurskimi verniki kalvinske veroizpovedi aktivno služil v letih 1993–2008, vendar se je k tej službi vračal tudi po upokojitvi. Z bolečino v srcu in globoko presunjeni smo sprejeli novico o njegovi smrti, 30. septembra 2016, saj je še avgusta prav mladosten hodil med nami. Njegov značilen pojav, prijazen nasmeh ter močan in zveneč glas nosimo v srcu. Dániel Nagy je bil rojen 23. maja 1936 v kmečki družini s štirimi otroki, v Romuniji, v Transilvaniji, v naselju Aita Seacă. Štiri razrede osnovne šole je končal v rojstni vasi, nato pa – kot je zapisal v svojem življenjepisu – »so ga sončnega jesenskega dne posedli na kmečki voz in skupaj s slamnato blazino prepeljali v šolo Székely Mikó Kollégium, v mesto Sfântu Gheorghe«. Po osmih letih šolanja je tu maturiral leta 1953. Na univerzo ga niso sprejeli, ker so očeta uvrstili med bogate kmete (kulake). Mati je bila verna, redno je prebirala Sveto pismo in veliko molila. Vedno je sanjala o tem, da bo eden od njenih treh sinov postal duhovnik. Njena molitev je bila uslišana in sanje uresničene, saj je bil njen sin Dániel sprejet na študij protestantske teologije v Cluj-Napoci. Veliki duhovniški izpit je opravil leta 1958. Po končani teološki fakulteti se je poročil, s soprogo Emmo Kandó sta skoraj šest desetletij živela v srečnem zakonu. Gospod jima je podaril dva otroka, dva vnuka in tri pravnuke. Po treh letih pomožnega duhovniškega službovanja v vasici Văleni so ga za dušnega pastirja povabili v naselje Filia, ki sodi k cerkveni županiji Odorheiu, kjer je božjo besedo razglašal 27 let. Vendar pa takratni komunistični oblasti njegova zvestoba Gospodu ni bila všeč in kljub temu, da je medtem bil izvoljen za dekana, ga je Ceausescujev režim pregnal iz domovine. Leta 1985 sta soproga in hčerka zapustili državo, njemu pa so odhod po številnih preizkušnjah in ovirah dovolili šele leta 1988. Šele desetletja pozneje, na 55. obletnici mature je izvedel, zaradi koga in česa je moral v tujino. Po treh letih in pol v Nemčiji se je družina naselila na Madžarskem, kjer je od leta 1992 skoraj 15 let skrbel za duševni blagor gmajn Szentgyörgyvölgy – Kerkafalva in madžarsko govoreče gmajne v Sloveniji. Za božič leta 2000 mu je skupščina Kalvinske cerkvene skupnosti Transilvanije za dejavnost v času diktature podelila naziv GRADITELJ CERKVE. Razglašanja evangelija se tudi po upokojitvi ni odrekel. Z veseljem je služil gmajnam Reformatorske skupnosti pokrajine Őrség in Prekmurja, oz. jim spregovoril tudi po valovih Prekmurskega madžarskega radia. Služil je celo v mesecu pred svojo smrtjo. Maja 2016, ob njegovem 80. rojstnem dnevu nihče še ni pomislil na to, da je hudo bolan, saj je dostojno in tiho prenašal bolečino. Njegovo stanje se je skokovito slabšalo, sredi septembra je že bilo jasno, da je bolezen, ki je napadla njegov organizem, usodna. Bolezen je do konca prenašal dostojno, z vero in upanjem, ki sta bila značilna za vse njegovo življenje. V manj kot dveh tednih zdravljenja na onkološkem oddelku bolnišnice v Sombotelu je 30. septembra 2016 svoje življenje položil pred svojega Gospoda in krenil po poti vseh živih bitij. Dober boj je izbojeval, tek dokončal, vero ohranil in verjamemo, da je zanj pripravljen venec pravičnosti, ki mu ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. (2Tim 4,7-8) Naj bo za vekomaj blagoslovljen Gospod za njegovo življenje, za opravljeno delo, za številna darila, ki smo jih prejeli z njegovim posredovanjem, hvaležni smo, da smo ga poznali. IN MEMORIAM NAGY DÁNIEL (1936-2016) Nagy Dániel református lelkipásztor 19932008 között szolgált aktívan a muravidéki reformátusok között, de nyugdíjazása után is hűségesen szolgált tovább az egész környéken. Fájó szívvel és mély megdöbbenéssel értesültünk 2016. szeptember 30-án bekövetkezett haláláról, hiszen még augusztusban is, fiatalos lendületével járt közöttünk is. Karakteres megjelenését, barátságos mosolyát és erős, zengő hangját sokan a szívünkbe hordozzuk. Nagy Dániel 1936. május 23-án született Erdélyben, a régi Háromszék vármegyei Szárazajtán. Négyen voltak testvérek, szüleik földműveléssel foglalkoztak. A négy elemit szülőfalujában végezte el, majd ahogy önéletrajzában írta: „szép őszi napon szekérre tettek, szalmazsákostól együtt bevittek Sepsiszentgyörgyre a Székely Mikó Kollégiumba.” Nyolc év tanulás után itt érettségizett 1953-ban. Az egyetemre való felvételije sikertelennek bizonyult, mivel édesapja kuláklistára került. Édesanyja hívő, rendszeres Biblia-olvasó, sokat imádkozó asszony volt, akinek nagy álma az volt, hogy három fia közül az egyik pap legyen. Imái meghallgatásra találtak, álma valóra vált azáltal, hogy Dániel fia beiratkozhatott a Kolozsvári Protestáns Teológiára. 1958-ban sikeres nagypapi vizsgát tett. A teológia elvégzése után megnősült, Kandó Emmával közel hat évtizeden át éltek boldog házasságban. Az ÚR két gyermekkel, két unokával és három dédunokával ajándékozta meg őket. Háromévi patakfalvi segédlelkészi szolgálat után az Udvarhelyi Egyházmegyéhez tartozó Fiatfalvára hívták meg lelkipásztornak, ahol 27 évig hirdette az Igét. Hűséges szolgálatát azonban a regnáló kommunista rendszer nem nézte jó szemmel. Időközben esperessé választották, ám Ceausescu Isten-tagadó rendszere szülőföldjéről való távozásra kényszerítette. 1985-ben felesége és lánya hagyta el az országot, míg őt csak 1988-ban, nagy nehézségek és megpróbáltatások árán engedték utánuk. Évtizedekkel később, az 55 éves érettségi találkozóján tudta meg, hogy valójában kiért és miért kellett elmennie otthonról idegen földre. Három és félévi németországi tartózkodás után Magyarországon telepedtek le, ahol 1992-től közel 15 évig Szentgyörgyvölgy- Kerkafalván, azoknak szórványaiban, illetve a szlovéniai magyar ajkú gyülekezetben végezte lélekmentő szolgálatát. 2000 karácsonyán az Erdélyi Református Egyházkerület Közgyűlése „A diktatúra nehéz éveiben Anyaszentegyházunkban kifejtett építő munkásságáért: ANYASZENTEGYHÁZ ÉPÍTŐJE” oklevéllel ismerte el mintegy elégtétel gyanánt, a kommunizmus nehéz éveiben végzett, Krisztusra mutató, meg nem alkuvó szolgálatát. Nyugdíjba vonulása után sem hagyta abba az Evangélium hirdetését. Szívesen vállalt szolgálatokat az Őrségi Református Egyházmegye és Muravidék gyülekezeteiben, vagy éppen a Muravidéki Magyar Rádió hullámhosszain. Még a halálát megelőző hónapban is szolgált. 2016 májusában, a 80. születésnapján még senki sem gondolt arra, hogy súlyos beteg, pedig akkor már hordozta betegségét, csendben viselte a fájdalmakat. Állapota hirtelen romlott, és szeptember közepében egyértelművé vált, a szervezetét megtámadó kór halálos. Betegségét végig méltósággal, a tőle megszokott hittel, bizakodással és derűvel hordozta. Kevesebb mit kétheti kórházi kezelés után, a szombathelyi kórház onkológiai osztályán, 2016. szeptember 30-án letette életét az ő Megváltó Ura előtt, és eltávozott a minden élők útján. Ama nemes harcot megharcolta, futását elvégezte, a hitet megtartotta, és hisszük, hogy eltétetett számára az igazság koronája, amelyet megad neki az ÚR, az igaz bíró ama napon. (2Tim 4,7-8) Életéért, munkájáért, az általa kapott sok-sok ajándékért, és azért, hogy ismerhettük őt, legyen áldott az ÚR most és mindörökké. IZ PREKMURJA NA BERLINSKI MARATON Stati v cilju maratona pomeni veliko več kot le 42 kilometrov in 195 metrov premaganih v nekaj urah. Pot do tja se začne veliko prej, naprej z željo po teku, nato pa z drzno idejo premagati katero izmed razdalj na lokalni tekaški prireditvi. Če si vztrajen, si želiš vedno dlje in hitreje. In ko zaključiš tekaško sezono ter se zadovoljno predajaš udobju domačega kavča, si z mislimi že pri naslednji. Takrat se ob lenobnem prestavljanju programov na televizijskem zaslonu prikaže množica tekačev, ki tekaških čevljev za tisto leto še niso postavili v kot. Gre za tekače na Berlinskem maratonu, ki v okviru serije World Marathon Majors predstavlja enega od šestih najpomembnejših maratonov na svetu. Z Blažem si navdušeno pokimava, nato pa že izpolnjujeva prijavo za prihodnjega. V začetku decembra naju organizatorji obvestijo, da nama je bila sreča pri žrebu naklonjena in da nama bodo z bančnega računa z veseljem odtegnili za skoraj sto evrov prijavnine. Sem »car«, ker tečem maraton! Veliko dolgočasnih tekaških mesecev kasneje se z Blažem snideva na glavni berlinski železniški postaji. Najprej se pobarava o najini pripravljenosti, se pritožujeva nad raznoraznimi bolečinami, vseeno pa zaključiva z besedami spodbude »ah, saj bo šlo«. In res, navdahnjena z mogočnostjo nemške prestolnice se v nedeljo, 25. septembra 2016, ob osmih zjutraj posloviva od Jerneje in Izija, najinih spremljevalcev, in samozavestno vstopiva v štartno-ciljni prostor v neposredni bližini zgradbe Reichstaga, kjer domuje nemški parlament. Kljub odličnemu delu organizatorjev se nama uspe pretihotapiti v isti štartni blok in ob zvoku štartne pištole se še s skupaj z več kot 41.000 sotekači podava v boj z berlinskimi ulicami. V prvih kilometrih ti je pod vplivom adrenalina in množice glasnih navijačev kljub nepopisni gneči na progi tek v užitek in razmišljaš kak »car« si, ker tečeš maraton. Čas si krajšaš z ogledovanjem mogočnih zgradb, ki jih v Berlinu ne manjka in tekaških posebnežev, ki so si za priložnost nadeli raznorazne izredno neudobne oprave. »Zakaj je meni tega treba?« Seveda pa maraton nikakor ni šala, da vas slučajno ne bi odneslo. Slej ko prej se telo začne upirati in idilično sliko Berlina zamenjajo halucinacije o ležalniku s pogledom na morje in vprašanje »Zakaj je meni tega treba?« Zgoraj opisano ustreza formuli, ki si jo izluščil na podlagi večletnih tekaških udejstvovanj. Da bi se lotil česa takšnega, kot je maraton, moraš imeti več v nogah kot v glavi. Veliko več. To razmerje se potem z zvokom štartne pištole začne spreminjati in bliže si cilju, več potrebuješ v glavi. Pa ne pameti. Ta je že zdavnaj šla rakom žvižgat. Jeklene volje, ki premika utrujeno telo, ki nikakor ne razume, zakaj ga trpinčiš, ko pa to, kar počneš, ni ravno nujno. Kljub vsemu niti ne pomislim, da bi odnehal, medtem pa tako ali tako že tečem mimo oznake 40 kilometrov, ki mi vedno prinese odrešitev. Sledi le še 2195 metrov izteka do ciljne črte, ki pa je ob huronskem navijanju ob progi »mala malica«. Malce naprej od Brandenburških vrat še ujamem Jernejo in Izija, nato pa se v cilju pridružim Blažu, ki je s progo opravil štiri minute prej. Povprašam ga, kam naprej, on pa se le namuzne, češ, jaz grem samo še pod tuš in v posteljo. Do cilja ti vedno pomaga še kdo Čeprav tekač teče sam, pa mu do cilja vedno pomaga še kdo. Z Blažem sva pomagačev imela veliko, še posebej pa se zahvaljujeva najinima spremljevalcema, Krajevni skupnosti Prosenjakovci in Madžarski narodni samoupravni skupnosti Občine Moravske Toplice. Aljoša Koroša A MURAVIDÉKRŐL A BERLINI MARATONRA Célba érni a maratoni futáson sokkal több, mint néhány óra alatt legyőzni 42 kilométert és 195 métert. Az odavezető út már sokkal korábban kezdődik, éspedig a futás iránti vággyal, majd azzal a bátor elhatározással, hogy a helyi futórendezvényen legyőzünk egy-egy távot. Aki kitartó, az egyre messzebbre, és egyre gyorsabban kíván elérni. És amikor vége van a futószezonnak, és az ember elégedetten lazít az otthoni kanapén, máris a következő versenyre gondol. A televízió távirányítóját nyomkodva egyszer csak futók csapata jelenik meg a képernyőn, olyanok, akik az idén még nem dobták sutba futócipőjüket. Ők World Marathon Majors sorozat világszinten is számon tartott hat maratoni futás egyikének, a Berlini Maratonnak a résztvevői. Blaž és én lelkesen bólogatunk, aztán kitöltjük a következőre szóló jelentkezési lapot. A szervezők december elején értesítenek bennünket, hogy szerencsénk volt a sorsolásnál, és hogy bankszámlánkról örömmel vonják le a közel százeurós nevezési díjat. Hú, de király, maratoni versenyző vagyok! Teltek-múltak a futással töltött szürke hónapok, majd Blaž és én a berlini főpályaudvaron integettünk egymásnak. Mindenekelőtt megbeszéljük, mennyire készen állunk a versenyre, meg hogy már minden bajunk van, mindenünk fáj, de a végén mégis azzal zárjuk, hogy majd csak menni fog. Teljesen feltöltődve a német főváros nevezetességeivel, 2016. szeptember 25-én, vasárnap, reggel nyolc órakor elköszönünk kísérőinktől, Jernejától és Izitől, majd önbizalommal tele belépünk a német parlamentnek otthont adó Reichstag közvetlen közelében kialakított rajt- és célvonal területére. A szervezők kitűnő munkája ellenére sikerül bejutnunk ugyanabba a rajtcsoportba, majd a rajtlövés elhangzása után, a több mint 41 ezer futótárssal felvesszük a harcot a berlini utcákkal. Az adrenalin és a népes szurkolósereg mellett, a hihetetlen tömeg ellenére, az első kilométereket még kimondottan élvezi az ember, és arra gondolsz: király, maratoni futó vagyok. Miközben nézegeted a magasztos berlini épületeket – mert ezekből itt nincs hiány, meg a különböző jelmezekbe öltözött különcködő futókat, mintha gyorsabban múlna az idő. „Hát kellett ez nekem?” De mielőtt elragadtatnák magukat, a maratoni futás távolról sem vicc. Előbb-utóbb a test ellenáll, aztán az idilli berlini képeket egy tengerparti nyugágy képzete váltja fel, és állandóan ott zakatol a kérdés: Hát kellett ez nekem? A fentiek megfelelnek a sokéves futóverseny-tapasztalat alapján kialakított képletnek. Ahhoz, hogy valaki maratoni futásra adja a fejét, több kell, hogy legyen a lábában, mint a fejében. Sokkal több. Aztán a rajtpisztoly eldördülése után ez az arány változni kezd, és ahogy közeledik az ember a célhoz, több kell, hogy legyen a fejében. Nem, dehogy ész! Ez már régen elment… Olyan acélos elszántság kell, amely mozgatja a fáradt testet, amely sehogy sem képes megérteni, miért kínzod őt, hiszen ez voltaképpen nem élet-halál kérdése. Mindezek ellenére fel sem merült, hogy feladjam, közben meg amúgy is elértem a 40. kilométert jelző táblához, amely közel visz a megváltáshoz. A célvonalig már csak 2195 métert kell futni, ami a lelkes szurkolók biztatása mellett már fél lábbal is megteszünk. A Brandenburgi kaput elkerülve még egy pillanatra Jerneját és Izit is észreveszem, majd a célban csatlakozom Blažhoz, aki négy perccel hamarabb befutott. Kérdésemre, hogy mik a további tervek, csak annyit mond: zuhany és ágy. Mindig van még valaki, aki segít célba érni Noha futó egyedül fut, mindig van még valaki, aki segíti célba érni. Blažnak és nekem sok segítője volt, külön köszönettel tartozunk kísérőinknek, a Pártosfalvi Helyi Közösségnek és a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségének. DEKORACIJE MORAVSKE KOŠARE Za okrasitev košare skrbi TIM TIC Moravske Toplice. Pokvarilo se ji je čarovniško prevozno sredstvo, zato si je čarovnica prišla izposodit kolo v TIC Moravske Toplice, kjer je mimogrede dobila tudi navodila za svoj enotedenski »helloween« delovni počitek pred marketom Mercator. Trenutno je aktualna decembrska praznična dekoracija. Je tudi vam všeč? DNEVI ODPRTIH VINSKIH KLETI TIC Moravske Toplice je v jesenskih počitnicah priredil Dneve odprtih vinskih kleti. Z organizirano krožno vožnjo ste se interesenti lahko podali do petih različnih ponudnikov vrhunske kapljice in domače prekmurske kulinarike. Gre za zanimivo popestritev, tako za turiste, kot tudi domačine, zato bo TIC Moravske Toplice dogodek ponovno izvedel v pomladanskem času. POTOPISNI PREDAVANJI Krajevna skupnost Moravske Toplice je v oktobru v gasilskem domu Moravske Toplice gostila popotnika Mateja Koširja, ki je predstavil Čile, Bolivijo in Argentino. V novembru ste lahko prisluhnili tudi Petru Osterveršniku, ki je z vami delil svoje vtise s kolesarske poti iz Maribora do Portugalske. Čarovnico smo posadili v svojo košaro. Številni poslušalci, morebiti naslednji popotniki? Izdelovanje dekoracije za adventno košaro. Razlagamo in razkazujemo dogodivščine. PROJEKT NA TEMO KULTURNE DEDIŠČINE TOKRAT NAMENJEN MLAJŠI GENERACIJI TIC Moravske Toplice je v okviru projekta s področja kulturne dediščine z naslovom Popularizacija selanske romanske rotunde, finančno sta ga podprla Ministrstvo za kulturo in Občina Moravske Toplice, v oktobru pripravil dogodek s predstavitvijo novonastalega učnega gradiva, ki bo v štirih jezikih služil tudi v promocijske namene. TIC Moravske Toplice je kot nosilec projekta v slovenskem, angleškem, nemškem in madžarskem jeziku izdal avdio vodnik po rotundi, delovni zvezek, sestavljanko puzzle, igro s kartami spomin ter priložnostno organiziral aktivnosti: ogled rotunde v Selu z avdio vodnikom, delavnico “Z igro do boljše prepoznavnosti selanske romanske rotunde” v izvedbi Pomurskega muzeja Murska Sobota ter delavnico “Kako s socialnimi omrežji populariziramo kulturno dediščino” v izvedbi manja informacij s področja nepremične kulturne dediščine med mladimi. Da bi pridobili publiko, kateri je projekt tudi namenjen, je TIC Moravske Toplice na Osnovni šoli Fokovci v obliki delavnice predstavil novonastalo gradivo skupinam učencev OŠ Fokovci in DOŠ Prosenjakovci, pa tudi učiteljem na Osnovni šoli Bogojina, ki bodo didaktično gradivo predstavili svojim učencem. Naj na koncu izpostavimo ključno, da je pričujoči projekt nadgradnja treh že izvedenih projektov na temo popularizacije sakralnih umetnostnih spomenikov v Občini Moravske Toplice, ki jih je podprlo Ministrstvo za kulturo. PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI Destinacijo Moravske Toplice z okolico smo z zakupom oglasnega prostora v obliki PR članka predstavili v jesenski in zimski prilogi časopisa Dnevnik z naslovom Prosti čas, v zemljevidu The Slovenia map – Winter 2016/2017, v turističnem vodiču Ljubljana in your pocket – October-November 2016 in Ljubljana in your pocket – December 2016- January 2017 ter v urbani brezplačni reviji CityLife – november 2016. Društva za Združene narode za Slovenijo. Namen projekta je kakovostna promocija selanske rotunde skozi igro, ki cilja na dvig kakovosti posredovanja in spreje- ADVENTNI SEJEM TUDI V MORAVSKIH TOPLICAH 17. MARTINOV POHOD »Slab začetek, dober konec«, je izrek, ki bi opisal sedemnajsti Martinov pohod. Zaznamovali so ga najslabši možni vremenski pogoji do sedaj, medtem ko se je zaključil v okviru zabavnega dela z najbolj razposajeno družbo in vihravo dobro voljo, k čemur so pripomogli trdoživi in veseli pohodniki, dobra glasba, krst mošta in odlična kulinarika. Naj na tem mestu čestitamo vsem 101 pohodnikom. Zahvala tudi soorganizatorjema TD Martin, Martjanci in še posebej za odlično ekipno sodelovanje Krajevni skupnosti Moravske Toplice, ŠD Moravske Toplice in PGD Moravske Toplice ter ponudnikom oz. članom društev na stojnicah. TIC Moravske Toplice se zahvaljujemo še številnim sponzorjem, ki ste prispevali nagrade, s katerimi smo razveselili izžrebane pohodnike. Sponzorji 17. Martinovega pohoda: 1. OBČINA MORAVSKE TOPLICE 2. POSESTVO PASSERO 3. VINOGRADNIŠKA KMETIJA JANI ERNIŠA 4. IZLETNIŠKA KMETIJA VINARIUM BOGOJINA 5. VINOTOČ MIRAN ERNIŠA 6. TERME 3000, MORAVSKE TOPLICE 7. TERME VIVAT, MORAVSKE TOPLICE 8. MLINOPEK d.d. 9. POMURSKE MLEKARNE d.d. 10. TURISTIČNA KMETIJA PUHAN JOŽE 11. ROTO, D.O.O. 12. DAJČ PRODUKT 13. SADJARSTVO VRATAR 14. SADJARSTVO NOVAK 15. RADENSKA d.o.o. 16. PANVITA d.d. 17. KOVAČ FRANC 18. DRUŽINA DŽUBAN MORAVSKE TOPLICE Drugo leto se spet vidimo na martinovo soboto, ki bo 11. novembra 2017! Segreli smo se ob kozarčku vina. Prijetno druženje smo zaključili s plesom. NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA: ZVONKO NOVAK ZVONKO NOVAK iz Sela prideluje med že 31 let. Začel je z zgolj petimi družinami čebel, sedaj jih ima v lasti že 200. Njegove čebele se večinoma pasejo v okolici Fokovcev, kjer ima postavljena dva čebelnjaka, z dvema prevoznima enotama pa jih vozi tudi na pašo na Pohorje. Prideluje različne vrste medu. Vljudno naprošamo, da nam na dopisnici pošljete GESLO križanke, vaše IME in PRIIMEK ter NASLOV do 3. februarja 2017 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom Nagradna križanka 148. Prijetno reševanje Vam želimo! ELEMENT SLOVANSKEGA JEZIKA V DRUGEM JEZIKU SIMBOL NEW YORKA NA OTOKU ŠVEDSKI PESNIK HANSSON MESTO NA NAŠI OBALI HUD DAVČNI PREKRŠEK VINSKA SLADICA, ŠODO NEW YORK PRITOK DONAVE IZ ROMUNIJE EDEN IZMED PODIZVA-JALCEV HKRATI GLAGOLSKI NAČIN SKOPUŠTVO, STISKAVOST AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA STROJ, NAPRAVA ZAZNAVA S PRSTI SHAKE-SPEAROV JUNAK VASKO SIMONITI EOL PO NOVEM CINK ZELO GLASEN SMEH MESTO PRI CIUDAD REALU HRVAŠKA PEVKA BANFIĆ STAROITALSKO LJUDSTVO GOVEJI SAMEC IZRASTEK V USTIH VISOKOGORSKI BOR, CEMPRIN IZRAELSKI PREMIER (EHUD) IZREDNA LEPOTA JOHN ADAMS ZGORNJI DEL STOPALA POLICIJSKI REKVIZIT ZA USTAVLJANJE VOZNIKOV DEŠČICA NA VRATU GODAL IN BRENKAL LAHEN UDAREC S PRSTI BIVŠI MOŽ HEIDI KLUM OSTRO DIŠEČ PLIN NAŠ POSLANEC (MATJAŽ) TELOVADNA PRVINA NAMIZNI TENIS MESTO, KJER SO BILE NEKOČ TEBE ROJSTNA HIŠA KRAJ POD FRUŠKO GORO LIST PAPIRJA KOORDINATNI SISTEM NEUREJEN UMETNIK RITUAL, CEREMO- NIJA VARUH OTROK HIŠNI KROV SLAVNI ŠPANSKI SLIKAR (PABLO) ELVIS ... PRESLEY CHRISSY TEIGEN ITALIJANI (SLABŠ.) DEŽELA PIRAMID ALJOŠA REBOLJ MARTIN ... KING NAŠA POSLANKA (EVA) TOČNO DOLOČEN ČAS DANE DEBIČ BOKSARSKO OROŽJE GOVOREČ GLASBENI STIL PREREKANJE (POGOV.) PEVEC REED NAJHITREJŠA ZVER RT V JZ ŠPANIJI LUTKARICA VOGELNIK OBROČEK PRI VERIGI PISATELJ ZOLA DOSTOP, PRIHOD ROGER DALTREY OLIVER REED BIZANTINSKI CESARSKI NAMESTNIK RAJNIK AVTOR: JANEZ DONŠA NASPROTJE ANODE VW MODEL EKVI - staroitalsko ljudstvo ABENOJAR - mestece v Španiji SEAL - angleški pevec EKSARH - cesarski namestnik PRAVILNO GESLO NAGRADNE KRIŽANKE 147. ŠTEVILKE GLASILA LIPNICA: NOVAKOVO JABOLKO Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo nagrade družine Novak: 1. mesto RUDI NOVAK, Cuber 34, 9226 Moravske Toplice, 2. mesto ERNEST HORVAT, Prosenjakovci 77, 9207 Prosenjakovci in 3. mesto DRAGICA KIANEC, Vučja Gomila 10, 9208 Fokovci. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade prevzamejo na sedežu občine. KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE Pripravlja TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com JANUAR 2017 PRIREDITEV DATUM IN KRAJ OPIS PRIREDITVE INFORMACIJE Ustvarjalne rokodelske delavnice za odrasle Vsak ponedeljek, 18.0020.00, vaški dom Martjanci Izdelava različnih izdelkov z različnimi tehnikami. TD Martin Martjanci irena.nemes@gmail.com danica.berlak@gmail.com Ustvarjalne šiviljske delavnice za odrasle z osnovami šivanja Vsako sredo, 17.00-20.00, vaški dom Martjanci Izdelava izdelkov s šivanjem. TD Martin Martjanci irena.nemes@gmail.com danica.berlak@gmail.com Delavnica projekta Zvitorepec Od 9. 1. 2017 do avgusta, vaški dom Martjanci Ustvarjalne delavnice. Irena Nemeš 041 747 484 Danica Berlak 031 655 320 Pohod treh kraljev 7. 1. 2017, ŠRC ali vaški dom Filovci Štart ob 10. uri. Pohodna pot vodi med vinogradi. Alojz Berden 041 733 946 Pokušnja vina 7. 1. 2017, 18.00, Središče, vaški dom Vsakoletna pokušnja vina. KTD Ady Endre Prosenjakovci 051 358 675 Vinogradniški vinarski kviz 11. 1. 2017, 17.00 vaško gasilski dom Filovci Vsakoletni vinarski kviz. Alojz Berden 041 733 946 4. Veseli večer 13. 1. 2017, Selo, gasilski dom Večer smeha s humorističnimi skupinami. Pevsko društvo Selo 031 329 758 Potopisno predavanje Zakavkazija 20. 1. 2017, 18.00, Sebeborci, gasilski dom Popotnica Marinka Jerič bo predstavila utrinke s poti po Zakavkaziji (Armenija, Gruzija, Azerbajdžan). Društvo Žlaki Sebeborci majda.andrejek@gmail.com Občinski turnir v šnopsu 21. 1. 2017, vaško gasilski dom Krnci Kartanje šnopsa. KS Krnci hul.stefan@gmail.com Mednarodni dvoranski turnir NK Čarda 21. 1. 2017 in 22. 1. 2017, Ekonomska šola Murska Sobota Nogometni turnir za mlajše selekcije U7, U9, U11 in U13. NK Čarda Martjanci 041 478 683 (Danijel) Česanje perja in lüpanje bučnega semena 28. 1. 2017, 18.00, Središče, vaško-gasilski dom Prikaz dveh starih zimskih opravil. KUD Antal Ferenc Središče 051 360 863 FEBRUAR 2017 Občinska kulturna proslava ob kulturnem dnevu 3. 2. 2017, 18.00, Prosenjakovci, zadružni dom Praznovanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Občina Moravske Toplice Počastitev kulturnega praznika 4. 2. 2017, vaški dom Martjanci Druženje s književnico oziroma književnikom. TD Martin Martjanci irena.nemes@gmail.com danica.berlak@gmail.com Prireditev ob kulturnem prazniku 5. 2. 2017, 15.00, vaški dom Bogojina Pester kulturni program. KUD Jožef Košič Bogojina 041 346 529 14. Prešernov pohod 8. 2. 2017, 10.00, start pred gasilskim domom Tešanovci Pohod ob slovenskem kulturnem prazniku. NK Tešanovci in društva saso.koca@gmail.com 031 414 737 Potopisno predavanje Azorski otoki 17. 2. 2017, 18.00, Sebeborci, gasilski dom Popotnica Marinka Jerič bo predstavila vtise s poti po Azorskih otokih. Društvo Žlaki Sebeborci majda.andrejek@gmail.com Pustna povorka po vasi 25. 2. 2017, 9.30, kulturni dom Bogojina Vsakoletna pustna povorka po vasi Bogojina. ŠD Bogojina nkbogojina@gmail.com Pustovanje s povorko 25. 2. 2017, zbiranje pri ŠRC ob 10.00, druženje od 11.00 naprej v vaškem domu Druženje pustnih mask s povorko. TD Martin Martjanci irena.nemes@gmail.com danica.berlak@gmail.com Pustovanje na prostem v Moravskih Toplicah 25. 2. 2017, 13.00, Moravske Toplice, parkirišče pred trgovino Mercator Tradicionalno pustno rajanje na prostem z izborom najlepših mask in z obilico pustnih dobrot ter dobre volje. TIC Moravske Toplice info@moravske-toplice.com 02 538 15 20