108
Govor poslanca Hausnerja
v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o
proračunski razpravi.
Predno se lotim tega, kar se mi kot pravega parlamentarizma preverjenemu pristašu, kateremu so njegove oblike več ko morda kratkočasne ali dolgočasne izmišljave, prava in resna naloga proračunske razprave
zdi, — preduo se podam v nadrobneje preiskavo naših gospodarskih razmer in njihovega kazalca — državnega proračuna, moram pač, kakor uže marsikdaj, spustiti so v nekatere reči, ki so jih navedli gospodje predgovor-niki moji, da bi s svojim molčanjem vsaj na videz ne pritrdil onemu, kar je čisto napačnega in popolnem grozovitega govorilo se.
Prvi izmed govornikov, poslanec velikega posestva štajarskega, si je po nekaterih spisih pridobil ime mo-droslovskega duha in svoj govor pričel izrecno z naznanilom , da bo globoko pogledal v stanje cesarstva. Toraj je bilo pač dovoljeno, po taki napovedi iz takih ust pričakovati — če prav s strankarskega stališča motenega, pa vendar tehtnega govora.
Mislim, da dam le občnemu vtisu besede, če rečem, da smo bili v tem pričakovanji do dobrega^ goljufani. (Odobravanje na desni, „oho!" na levi.) Ce globoko pregledovanje modroslovnih duhov ne more nič istini-tejšega, nič bolj prepričevalnega zoper sedanjo vlado ia njenega načelnika na dan spraviti, nego je bilo v tem govoru, je delovanje miuisterstva bolj opravičeno, stanje cesarstva povoljneje in pomirljiveje, kakor pa bi si bil upal sam misliti. (Veselost na desni.) Kajti kaj li je ta govornik svojim razlogom pred dvemi leti, ki jih je sklenil z vsklikom „Uboga Avstrija I" — danes novega pridal V Kakor je videti, se za gospodarski razvoj on ne briga; saj ga ni omenil z besedico, za-nj se menda zadnji dve leti v Avstriji ni nič pripetilo, ko ena velika , obžalovanja vredna, razkačilna dogodba, namreč ubogi občini nekega dunajskega predmestja dano dovoljenje, da sme v privatni, po privatnih doneskih vzdrževani šoli svojim otrokom pripomoči, da jim poduk v nemškem jeziku ne bo več taKO težak. (Dobro! na desni.) Kajti, gospoda, s tem jezikom bodo ti učenci in delavci postali nemci, če bodo le na Dunaji^ ostali in se tu naselili, in brez te šole bodo ostali Cehi, če se vrnejo v domovino svojo. Vsa ta reč je toraj prepičlega pomena in dalo bi se dvomiti o potrebi te šole; toda najprvot-nejši pojim o pravici in svobodi govori za to, da se, brž ko so spolnjeni postavni pogoji, to dovoljenje v pravni državi dati mora (dobro! na desni), in tako daleč je prišlo s prelaganjem vsakega pravnega čutja pri naši opoziciji, da ga ni enega gospoda na levi, ki bi bil nepristranske misli, da bi sprevidel in priznal, da je s to češko privatno šolo ravno tako, kakor z nemškim „šul-ferajnom" , katerega kar na vsa usta hvalite. (Pripo-znanje na desni, oporekanje na levi.)
Kako žalostna je videti ta pomanjkljivost vzvišenosti mišljenja v primeri z osnovo poljske ljudske šole v Batinjolah pri Parizu po 1831. letu! Tam je bila ne bornim, koristnim, z vsem zadovoljnim delavnim prebivalcem, ampak otrokom vojakov uporne armade, ki so nekaj morali biti vzdrževani po državi, ki so Francoski napravljali velike zadrege in homatije z drugimi vladami, taka šola dovoljena in dohajali so ji tudi francoski doneski , pa ni bilo ne enega Francoza, ki bi bil tako tesnosrčen, da bi bil takrat govoril o kaki krivici ali nevarnosti. (Dobro! na desni.) Še manj pa je bilo najti Francoza ali celo modroslovnega duha (veselost na desni), ki bi bil v taki malenkostni reči patetične besede tako neverjetno zlorabil, kakor se je to tu zgodilo, da bi bil o napadu na nemštvo in o vbodu v srce cesarstva govoril. (Dobro! na desni.) In pri tem se je govornik kazal čisto navdušenega ter pel hvalno pesem pomenljivi složaosti, ki je na Dunaji v uporu zoper to privatno šolo. Gospoda moja! Bodite vsaj popolnem odkritosrčni in pripoznajte vendar, kako se tako mnenje dela, s kakimi pripomočki se ljudje begajo iu gonijo, in kako je marsikateri, ki včeraj o tem ni nič vedel, ki danes tega nič ne razumi in bo jutri vse pozabil, do-
109
biti med moralično zavzetimi, med oporekajočimi. (Veselost na desni.) Zagotoviti vas smem, da vem iz osebnih skušenj, kako so v dveh ali treh rodovinah ženske razkačeno govorile o tej šoli in na moje začudeno vprašanje, kaj li jih bode to, če s svojim denarjem napravijo privatne šole, pokazalo se je, da so ženskam povsod pravili, da je to javna šola, ki se ima vzdržavati iz občinskih doneskov (veselost na desni), in gospodje soprogi so sedeli zraven s poobešenimi očmi, ko sem jaz spravil na dan resnico. (Živahna veselost in priznanje na desni.) Brž ko je bilo to znano, razsodilo je nježao in živahno žensko pravno čutje, da zoper to ne more biti nobenega ugovora. (Dobro! na desni.)
Prav v soglasji s svojim tu izkazanim mišljenjem je govornik govoril o pravicah in prostostih, katerih se dotikajo, katere se ne branijo, ne pa o pravu in svobodi. Ne vem, je li priraerljej ali namen, da je list, ki je včeraj pel hvalo temu govoru, to danes popravil in namestu „pravo in svobodo" rekel: ;;pravice in svobod-nosti'^ Jaz pa sem stal pri govorniku, sem slišal in tudi v stenografičnih zapisnikih je taivo tiskano. Pravice in svobodnosti so pa srednjeveško nasprotje današnji pravici in svobodi. To so privilegije, to so posebne izključne prednosti proti brezpravnosti in nesvo-bodnosti služnih, hlapcev in podložnih, kar je dalo onim prednostim še posebne zabele. In te pravice in svobodnosti zahteva poslanec vitez Carneri, te pravice in svobodnosti zahteva za osem milijonov nemcev nasproti brezpravnosti in nesvobodnosti 14 milijonov onih, ki niso nemci! (Dobro! na desni.) Kajti če to razlaganje besed ne bi bilo pravo, kaj li naj pomeni do gnjusa oguljeni rek: ;;Avstrija, da more živeti, mora biti nemška?^ Kaj li bote počeli s 14 milijoni onih, ki niso nemci? (Veselost na desni.) Danes, pod to vlado, katero vsak dan in vsako uro preklinjate in zasmehujete, pod to vlado imate vi najmanj tri četrti vseh viših in veljavnih služeb in zato, akoravno v državnem zboru nimate večine, imate vendar pravo vodstvo, imate duševno premoč, katero mi vendar pripoznamo in kateri se ne upiramo. Vi imate dobrote jezika v osrednih uradih, pri dvoru, v državnem zboru in v armadi. Vi imate večo davkovsko moč. Vse prednosti imate vi, katere se le misliti dajo. Kaj li hočete še več? Mar res mislite, da bi pod kako drugo vlado mogli izvrševati strmoglavi projekt, da bi 14 milijonov ljudi, ki niso nemci, ki so zdaj pa prišli do polne zavesti svojih pravic in svoje narodnosti, šiloma raznarodovali, kar se o drugih, veliko ugodnejših razmerah v preteklem stoletji, ko so manjši narodi še spali, še velikemu vladarju ni posrečilo ?
Poslanec vitez Carneri si je dovolil, davno umrle kneze navesti z njihovimi besedami. No, jaz se bom podal za njim in kakor je on navedel pogovor med.Pfe-myslom Otokarjem in grofom Taaffejem (veselost na desni), si mislim jaz, da bi veliki poznavalec ljudi Josip II., ako bi se hotel pečati s poslancem vitezom Carnerijem (veselost na desni), njemu rekel: „Sin Ve-rone, zelo predrzen si, kajti ti hočeš pod oblastjo ustave, ki zagotovlja pravico vsem narodnostim, dognati to, kar seje meni ob vsi moči samovlade ponesrečilo (dobro! na desni), namreč večino prebivalstva ponemčiti. Iz „Bartolomeo Carneri" si mogel narediti Pragermaua (veselost na desni), to je bila tvoja reč in naravno je, da se oseba, posamezna oseba pridruži svoji soseščini in se v tej vtopi. Toda večino prebivalcev, 14 milijonov ne moreš prestrojiti v Pragermane."
Tako bi govoril iz Elizija veliki cesar z manj velikim poslancem vit. Carnerijem. (Živahna veselost.) Po takih šušmarijah, ki so ali zelo dražljive ali razžaljive, ali pa se ne smejo jemati za resnobne,  po takih šuš-
marijah preide govornik na hvalo samega sebe in pravi, da opozicija imponira po svoji visoki nravni resnobi. Ali za božjo voljo, gospoda, naj to drugi reko, ne recite pa tega vi sami. (Veselost na desni.) So prednosti in čednosti, katerih človek sam na sebi nikakor ne more hvaliti, opaziti, čutiti in konstatirati. To se mi zdi ravno tako, kakor če bi mlado dekle reklo o sebi: „Jaz imponiram po čistem nravnem vedenji in nedolžnosti.'^ (Živahna veselost.) 0 takem dekletu bi se nič dobrega ne mislilo. (Veselost na desni.)
(Dalje prihodnjič.)
116
Govor poslanca Hausnerja
v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o
proračunski razpravi.
(Dalje.)
Ker je bila uže slišati beseda o veliki nravni resnobnosti, prašam Vas, gospoda moja, in zahtevam odgovora na to: kje, kdaj in o kateri priložnosti je dve leti sem opozicija pokazala to veliko nravno resnobnost? Je bilo to li pri vravnanji zemljišnih davkov, kjer se je razcepila in na vse strani pogodila? Je li bilo takrat, ko je glasovala in govorila zoper razširjenje in demokratiziranje volilnega reda? Je li bilo takrat, ko je veliko načelo svobodnosti obrtnije zavrgla? Je li bilo zadnjič, ko se je začela poganjati za pravico razprodajanja dveh časnikov, pa ni imela poguma, predlagati prena-redbe vse tiskovne postave? Ali je bilo včeraj, ko je nastopila z velikansko trditvijo, da je na dan prišla neznanska korupcija (spridenost), kakoršne dozdaj ni bilo
117
še nikdar? (Veselost na desni.) V katerem teh dejanj je dokaz veliki ti nravni resnobnosti? Kar se tiče zadnjega, namreč neznanske korupcije, ki je prišla zdaj na dan, Vas, gospoda, prosim vendar pomisliti: stokrat in skoro eno desetletje ter žalibog! tudi včeraj se Vam je zopet in zopet očitalo, da ste v dobi sleparski (švin-deljna) podpirali in trpeli sleparstvo, in naložila se Vam je odgovornost za nasledke tega.
Jaz sem bil vedno zoper to, da se vse sploh komu v en koš meče, in sem v tej zbornici enkrat javno oglasil se zoper to, ker se mi ne zdi pravično, da bi se grehi in zmote kake dobe, duha časa, ali, recimo, kacega ^tanu nakladali na ramo kaki politični stranki, češ, da je ona za vse odgovorna. (Dobro! na desni.) Pa to mi boste, gospoda, vendar pripoznali, da, če se je to zgodilo , je opravičljivih razlogov veliko in močnih; velikost zlega in njegovi nasledki, število krivih, to, da so ostali brez kazni, da je pridržalo se veliko prizadetih pri politični veljavnosti in politični stopinji, to vse moglo je biti za izgovor, kedar se je zatožba, ki bi bila imela biti obrnena samo in posebno proti enemu, raztegnila na vse. Kak izgovor, gospoda moja, pa imate, če danes to zatožbo mečete na desnico nazaj zavoljo nekega nesrečneža, ki ni vedel, kaj je poslančeva čast in so ga njegovi tovarši brž brez usmiljenja izmed sebe pahnili?   (Pripoznanje na desni.)
Toda mislimo nazaj na korupcijo, ko še ni bilo ne desne in ne leve stranke.
Ce bi se bil poslanec vitez Carneri spomnil na tisto dogodbo z leta 1860., ki se je končala s samomorom dveh najviših oblastnikov, morda bi mu bila fraza o neznani korupciji v grlu obtičala. (Prav dobro! na desni.)
Ako bi maral ovreči vse napačne trditve v govoru gosp. poslanca viteza Carnerija, moral bi govoriti cele tri ure, kajti, kakor znano, je za vsako popravo treba veliko več časa, ko za drzno, napačno trditev. (Veselost na levi.) Toraj bom le memo grede omenil, kaj vse se je trdilo brez vsega sledu, brez vsakega poskusa dokaza. Tu se je reklo, da mora opozicija boriti se ob naj-britkejših razmerah; reklo se je, da se vsak nemec kot tak toži in izdaja, da se nemško mišljenje imenuje ve-leizdajstvo; reklo se je, da se namerava prelom ustave in da se bodo dotaknili neodvisnosti sodnijskega stanu. Slednjič se je reklo: „Dunajska stolica neoporekljivo propada."
No, jaz mislim, da vse to ne potrebuje nobenega zavračanja. Pa gospod štajarskega velikega posestva poslanec je izrekel nekaj, kar ne more ostati brez prav krepke zavrnitve. Memo druzib grozovitih dejanj Slovanov omenil je skazovanja milovalnega sočutja nekaterih Mladočehov, ki so ga o smrti Gambettovi poslali na Francosko, in pristavil je, da te izjave v nesramnosti ^sovraštva nemštva prekose vse rogoviljenje „irredente^'. Gospoda moja! Saj veste, da „irredenta^^ je skoro to, kar veleizdaja, ali bi morala vsaj za tako veljati. Toraj smo tu pred pravilno obtožbo zavoljo veleizdaje zoper tiste, ki so ono pismo poslali. Zakaj naj bi bilo to ska-zovanje sočutja Avstrijca veleizdajsko ? Ali smo s Francosko v boji? Ali smo bili kedaj, kar je tam sedanja vlada na krmilu? je li bil sploh Gambetta kedaj sovražnik Avstrije? Ne! Bil pa je velik državljan, ki je pred dvanajst leti z vsemi svojimi močmi branil domovino svojo ter rešil njeno vojaško čast proti nemškemu kraljestvu, v katerem so pa njegove zasluge zmiraj po pravici pripoznavali. Ali naj bo toraj zavržljivo veleizdaj-stvo to, če Avstrijec izrazi milovalno sočutje o smrti velikega državljana, čegar zguba je domovino njegovo izpostavila res poželjivosti in napadom treh pretenden-tov, ki se za prestol poganjajo?
Jaz, gospoda moja, mislim, da smo tu pred početjem, kakoršnega bi jaz ne maral imeti splošnega. Tukaj imamo pred sabo ne več izražanja nemško-narodnega, marveč nemško državnega duha, ki hoče prepovedovati — v Avstriji prepovedovati — da bi se nasprotnik nemškega cesarstva po smrti njegovi ne častil in se mu ne skazovalo sočutje. Jaz mislim, da tako novemu raz* umljenju, ki hoče proti Nemčiji osnovati prav podložnost, mora avstrijski državljan in ljudski zastopnik se odločno vstaviti (dobro! na desni), in če gospod govornik brž po tem identificiranji z nemškim cesarstvom in takoj po obsodbi svojih živih in mrtvih nasprotnikov še o avstrijskem državnem čutji govori, katero se je vladi bojda pozgubilo, je to vendar več, ko krvava ironija. (Dobro! na desni. Klici: prav res!)
(Dalje prihodnjič.)
134
Govor poslanca Hausnerja
v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o
proračunski razpravi.
(Dalje.)
Gospod poslanec dr. Magg pričel je svojo razpravo s tem, da je kazanje nekega prejšnjega govornika na Švico z veseljem pozdravil, kot oziranje na deželo svobode in izobraženosti. Jaz popolnem podpišem ta izrek in blagoslovil bi dan, ko bi naši spoštovani nasprotniki hoteli tako^ misliti, čutiti in delati, kakor Švicarji — nemški Švicarji (veselost, dobro! na desni) , ki so ostali jedrnato nemški, ki so nemci po šegah, navadah in bistvu, ki bogatijo nemško slovstvo s svojimi spisi, ki pa se vendar-le čutijo samo Švicarje, z nemškim cesarstvom se pa v ničemer ne identificirajo (dobro! na desni), ki, akoravno jih je dva milijona, proti 800.000 francoski in laški govorečim Švicarjem, pa se kar ni6 ne obotavljajo pripoznati jim enakopravnost in se jim to še zasluga ne zdi, ampak tako samo ob sebi razumljivo, kakor zrak, ki ga dihajo. (Dobro, dobro! na desni.) Zdaj si pa mislite, gospoda — to utegnete brati v gotajskem almanahu — zdaj so ravno predsednik Numa Droz, podpredsednik Simon Bavier in predsednik narodnega sveta Vessoz  francoski govoreči Švicarji.
Premislite malo, če bi se kaj enacega moglo zgoditi v Avstriji (veselost na desni) in mislite si tarnanje in rotenje, ki bi se zagnalo od Bistrice do Bregenca in od Aussigga do Celja! (Dobro! in veselost na desni.)
Potem se govornik loti in zavrača dr. Magga, ki je govoril o proračunu, ter mu dokaže veliko napačnosti v številkah in da sod vse iz strankarskega stališča ter prezira, kaj se je pod tem ministerstvom uže prihranilo. Ko ga je s te strani dobro posekal, pa nadaljuje:
V sredi svojega govora popustil je gospod poslanec dr. Magg njemu nekoliko nadležni proračun, ga vrgel tje in zdaj mu je beseda tekla na široko in priležno v navadni strugi in ne več nenavadne fraze o razruševa-joči se edinosti in iztrebljenji nemštva padale so ko toča goste. Prav za veselost je bilo klicanje po zginja-joči staroslavni Avstriji, za katerim je koj prišla tožba o policijskih naredbah in o ukazovanji. (Veselost na desni.) Prašam vas, gospoda, kako si staroslavno Avstrijo mislite brez policijskih naredeb in ukazovanj? (Veselost na desni.) Naj bi se vendar enkrat odločili: naj bi se obžalovala zdaj ustava, potlej pa staroslavna Avstrija, ne pa kar oboje skup. (Živahna veselost na desni.)
H koncu je počil gospod govornik v zbornico z malo, pa strašno dogodbo iz mesta Prage. Tam je bojda nekemu nemcu zato, ker je nemški govoril, v neki go-stilnici krčmar pokazal vrata, češ, naj se zgubi brez vsakega ropota. Ce bi bila ta dogodba čisto natančno resnična, bi bilo to gotovo znamenje surovosti krčmar-jeve; ali jaz si lahko mislim, da se kaj tacega tu in tam v enakih prostorih utegne pripetiti Čehu, Poljaku, Lahu („kacelmaharju") ali pa judu na Dunaji (veselost na desni), pa bi se za to ne zmenil noben časnik, še manj pa zbornica. (Veselost na desni.) Od prave strani pa se mi je povedalo, da je ta reč nekoliko drugačna. Nemški brat iz „rajha^ je napil državnemu kancelaiju (Bismarku) in to prav dražljivo (čujte, čujte! na desni), tako da je moža iz gostilnice vrglo avstrijsko , ne pa češko  čutstvo.   (Zopet veselost na desni.)   Toda gosp-
125
dr. Maggu je bila primera z grofom TaaflFejem, ki prosi nemca, naj bi brez ropota šel iz parlamenta, toliko vredna in ljuba, da te pravljice ni mogel zamolčati. Tu moram reči, da ta primera, če bi prav dogodbo vzel tako, kakor se mi je povedala, stoji na kruljevih nogah; kajti znano je, da je celo v naši zbornici nekdo izrazil svoje hrepenenje po nemškem državnem kancelarji in vendar ni bil ne z ropotom in ne brez ropota tiran iz zbornice. (Veselost na desni.)
Zdaj pridem do poslanca dr. Mengerja. (Veselost na desni.) Ta se je danes kazal nenavadno zmernega in neobširnega, to spričevalo mu morem danes dati izjemoma. (Veselost na desni.) Posebno velja to glede njegove prve razprave o proračunu. Saj je znano, kako čudno stališče ima gospod poslanec Menger o proračunskih vprašanjih, ker se kolikor toliko vstavlja vsakemu neposrednemu ali posrednemu davku, pa pozabi povedati le, kako naj bi se naredilo to, da bi se vstreglo zahtevam državljanov, ne napovedal državni bankerot in vendar se opustilo vse povišanje davkov, in tu je gospod govornik rekel, da je nemogoče iz dvakrat dveh narediti dve. To je v svojih daljnih besedah popolnem dokazal, ker je grajal vse, rekel pa ni, kako bi se njegovi „dvojki", to je niži davki, vjemali z dolžnostmi države. Ker je to stališče gosp. govornika zadosti znano in sem ga jaz uže enkrat zaznamoval kot „budgetni ni-hilizem^, se v nadrobno polemiko zoper njega ne bom spuščal, ampak bom popravil le nekaj njegovih zmot.
Dr. Menger je rekel, da so pravi (direktni) davki v Avstriji najviši vsega sveta. To ni čisto resnično, to velja le o davku od hišne najemščine; ta je res najviši na vsem svetu. Toda če se vzamejo pravi davki kot celota, je Ogerska, kakor pravijo, po meri nam enaka; ker so pa tam vcenitve više, je toraj bolj obložena, na Laškem in Španjskem pa imajo pravih davkov gotovo več, ko mi v Avstriji. Ta trditev je toraj neresnična.
Trditev, da je živež zdaj na Angleškem — če ne ceneji, vendar ravno tako po ceni ko pri nas, je čisto izmišljena. Res je, da je od ene strani, posebno kar se tiče mesnine, živež na Angleškem ceneji, pa to je uže zelo škodovalo angleški živinoreji; v vseh drugih rečeh je pa razloček med ceno živeža v Avstriji in na Angleškem velikansk.
Primera, ki jo je gosp. poslanec Menger naredil med bremeni dunajskega in berolinskega rokodelca, nikakor ni napačna. Žalibog, da je dunajski res bolj obložen , toda jaz ne vem, zakaj se hoče to zapisati na rovaš tega ali katerega koli ministerstva, ker je temu krivo največ to, da mi nismo bili v tako srečnem stanu, da bi nam bil kdo dal pet milijard, marveč smo morali parkrat plačati po par sto milijonov goldinarjev vojnih stroškov.
To je resnica, katere ne more nobeno sedanje in nobeno prejšnje ministerstvo premeniti. Trditev, da je poznanje avstrijskega davčnega postavodajalstva poznanje vseh davkov sploh, ker imamo mi vse vrste davkov vsega sveta, je popolnem neresnična. Teh davkov mi nimamo: Za mlenje, kakor na Laškem in prej tudi na Pruskem, nimamo potratnega davka, kakor v 12 do 13 državah, nimamo državnega davka za pse, ki je na Angleškem, Virtemberškem, Hessen-Darmstadtu in Sachsen-Weimaru, nimamo lovskih listov, kakor na Angleškem, Irlandskem^ v Holandiji, na Laškem in Ruskem, ne rudninskega davka, kakor v treh do štirih državah, ne davka o živini, kakor na Grškem in v Rumuniji. To so davki, kar se jih v naglici spominjam, katerih nimamo; lepo število! (Veselost na desni.) Se ne sme preveč reči, drugače se zaide od natančnosti.
(Dalje prihodajie.)
133
Govor poslanca Hausnerja
v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o
proračunski razpravi.
(Dalje.)
Polagoma je poslanec Menger iz financijelnega zabredel na politično polje, iz tega pa na neizogibljiva narodna tla in pri tem je zgubil uže nekaj svoje dosedanje mirnosti; moram pa vendar še pripoznati, da so njegovi razlogi kazali veliko spoštovanja drugih narodnosti in več oziranja na pravice nasprotnikov, kakor pa razprave poslanca viteza Carnerija. Le to je, da gosp. govornik vidi pveveč strahov in nevarnost čez nevarnost. On vidi nevarnost za kmetijstvo, za delavce in od delavcev izhajajočo, slednjič vidi veliko nevarnost za našo umetnostno obrtnijo v velikih tropih Japoncev in Kitajcev, ki se vržejo na naše obrtnike te vrste in jih hočejo spraviti tako daleč, da ne bodo mogli več davka plačevati. No, taKa nevarnost se mi zdi pa še vendar predaleč.
Potem je rekel govornik, da največ davkov pride na nemce.   Da, to je čisto res, pa je bil vendar dosti
134
pravičen, da je pristavil, da posebnega nemškega davka ni, kakor je po vit. Carnerijii posebna nemška nravnost. (Veselost na desni.) Da pri nas nemci plačujejo največ davka, to je vendar le zato, ker so premožneji in več barantajo, drugi nesrečni narodi bi te davke radi zamenjali z vsem, kar se jih drži. (Živahna veselost na desni.)
Ako bi hotel o trojnih akcijskih pripomočkih, katere je poslanec dr. Menger očital vladi, namreč soci-jalno-demagogično agitacijo z delavci in kmeti, potem vporabljenje slabosti zbornice in premikanje narodnostne meje spuščati se v nadrobnejo polemiko, bi moral pač do jutranjega dne govoriti. Zato bom ovrgel le nekatere res neresnične stavke. Ne vem, kje je govornik pobral to, da vlada namiguje delavcem, da jim dela nekake obljube, katerih potem ne more spolniti in jih tudi spolnila ne bo. Meni se zdi nasprotno , da vlada proti delavcem in tirjatvam njihovim preosorno postopa in prav čudno je, da govornik tako ravnanje vlade graja, pri tem pa na vsa usta slavo poje nemškemu državnemu kancelarju, ki je vendar to politiko bolj izrecno in jasneje izvršil.   (Prav res! na desni.)
Kar se tiče kmetov, katere vlada bojda tudi ščuje in k agraričnemu gibanju spodbuja, naj bi se gospod govornik z veliko drugimi vred vdaril ob prsi in premislil , če morda niste obe strauki, levica in desnica, nekoliko bolj ko vlada krivi pričenjajočega se gibanja kmetov, ki ste se za te dobre kmete ravsali in jih hoteli druga drugi izpuliti, -~ če ni bila toliko vlada, kakor strankarski boj, ki je mogel pri kmetih vzbuditi nade, ki se ne bodo nikdar spolnile.
Ko je razpravljal govornik slabosti parlamentarizma, sem se zelo zavzel, da je jasno kazal na ustavo in posebno na zastareli volilni red, ki daje vladi mogočost napraviti si v državni zbornici večino. Jaz sem skoro ravno te misli, ali kako se vjema to s tem, da je gospod govornik zoper razširjenje in demokratiziranje volilnega reda glasoval, in, če se ne motim, tudi govoril? Če pa gospod poslanec dr. Menger očita vladi, da ščuje kmete in delavce, ni li v nekem stavku svojega govora prav malo poskusil, s sklicevanjem na nepristojno stanje, katero pričenja Galicija zavzimati. Cehe proti Poljakom nekoliko nahujskati? (Veselost na desni.) Ne? Toda zapazi se namen in človeka obide slaba volja. (Zopet veselost na desni.)
Govoreč o čisto nadrobnostnih zadevah je poslanec dr. Menger zopet storil enega onih naglavnih grehov in ga ponovil, ki se v enomer podedje od enega do dru-zega, ker je rekel, da Nemci nimajo tako izrecnega narodnostnega čutja, kakor drugi narodi.
Gospoda! Nemci so tako velik, tako mogočen narod, tako večinoma gospodujejo nad drugimi, in zdaj jih nikjer ne nadvladujejo, da je narodnostno čutje pri njih veliko močneje, obširneje in silneje, kateremu ni zadosti, da varuje svoje lastne pravice, ampak v pravice drugih sega. (Tako je! Dobro na desni.) To je čisto naravno, to se ne očita nikomur, to je naravna reč. Kako li morete reči, da je narodna zavest pri vas manj razvita! To je premočno, strašno za druge (veselost na desni) iji nemcem se svetuje, naj bi delali na to, kar delajo Čehi in Slovenci, da si komaj branijo svojo kožo. (Veselost.) To se mi zdi ravno tako, kakor če bi kdo Rotšildu svetoval, naj bi se vozil po konjski železnici in hodil v ljudsko kuhinjo jest, ker tako tudi pisarčki delajo, da morejo živeti. (Veselost na desni.)
Pri svojih razpravah o češkem plemstvu, za katere je žel gromovito pohvalo, je pa gospod govoroik pozabil vendar-le dvoje: prvič, da je čudovHa naravna postava, nestatna, ako hočete, a vendar potrjena po dokazih, da se nihče ne raznarodi lajše, kakor  plemstvo;   če  prav
bi ravno ono moralo najbolj držati se starih tradicij, se godi to zmiraj narobe. Velike zglede imate na potur-čenem bosenskem plemstvu, na anglosakson^skem po zmagi Normanov in tudi na mnogoštevilnih rodovinah nemiko-avstrijskega plemstva, ki so prišle z Irskega, Belgije, JLaškega in Portugalskega. To je naravna po-sjtava. Ce se tako tudi tu in tam na razne strani po Ceskem godi, je to le znamenje, ki se kaže povsod. Na to pa je gospod govornik rekel, da glede neugodnega števila nemcev z ozirom na njihovo plemstvo so si Cehi plemstva še priborili; pozabil pa je le pristaviti, da so to storili le, ko je njihovo plemstvo po bitvi na „Beli gori" poklano in pregnano bilo. (Veselost in priznanje na desni.) To je vendar nekaj, na kar se mora ozir jemati.
H koncu je gospod govornik rekel še — kar se je tudi uže stokrat ponavljalo in kar sem jaz uže desetkrat trudil se ovreči — da ministerstvo imajo v koši posebne poželjivosti in interesi strank, posebno Poljakov, in tu le in le ponavljam, da so naše glavne tir-jatve od začetka sedanje dobe, toraj skoro štiri leta: izdatna vravnava rek v Galiciji, premeščenje glavnih že-lezuičnih vodstev v deželo in dopolnenje Ivovskega vseučilišča, in da vsega tega dozdaj nismo še dobili.
(Dalje prihodnjič.)
140
Govor poslanca Hausnerja
v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o
proračunski razpravi.
(Dalje.)
Izpeljave častitega gospoda poslanca dr. Beer-a bile so vesela in srce krepčajoča vzjema. Tako govori rečno nasprotovanje, tako mogel bi tudi govoriti sve-tujoč prijatelj, vsikakor pa nasprotovalec, kateri spoštuje svoje nasprotnike.
Y mnogih točkak se jaz ne vjemam z mišljenjem gospoda poslanca dr. Beer-a, toda tega ne bom razlagal v obliki pričkanja, ampak izrazil bom to v teku svojih izpeljav, zato da se ojstrost ne bode obračala zoper gospoda poslanca dr. Beer-a. — Beli krokarji ravno se morajo odlikovati.
Zdaj še le pridem k svojemu pravemu predmetu, razpravljati mi je namen. Neizkončno obžalujem, da sem visoko zbornico do zdaj tako dolgo mudil; ni bila moja volja ampak potreba, ki me je silila na stransko pot.
Ako se hoče letošnji državni proračun soditi brez otesnenja in brez predsodkov, tedaj se še manj kot drug gospodarski ali   denarni sklep sme  presojati  sam zase
in v svojih samostojnih obrisih, ampak treba ga je nadrobno in natanko primerjati z njegovimi predniki, tu in tam tudi s proračuni držav, pred vsem pa ga je opazovati v zvezi z vsem gospodarskim stanjem naše države v zadnji dobi.
Ta gospodarski stan Avstrije kaže hladnemu, preiskovalnemu očesu, katero nima predsodkov in katero more podreti črnogledno meglo, ki pri nas obdaja vse reči in vse razmere, — precej jasno — toda vender le zelo nepoznano podobo.
Po tem ko so vsled silnega denarnega poloma — nedoseženega  do  tedaj  ne v velikosti  ne v nasledkih,
—  gospodarske razmere Avstrijske pet let neprenehoma hodile rakovo pot, po tem ko se je z vsakem novem letom to razširjalo na nove polja in poprijelo nove delovne moči, po tem ko so zmeraj še nove znamenja kazale vničevanje na ljudskem premoženji, nastalo je začetkom leta 1879 neko prenehanje, katero je dve leti po tem kazalo podobo pregugavanja in pa gospodarskega protigibanja, dokler se ni leta 1881 poti priborilo odločno boljšanje, katero je preteklo leto 1882 prav nepričakovane velikosti doseglo in skoraj v vseh delih prometa veselo naglost razvijalo, tako, da danes skoraj vse mere človeškega blagostanja kažejo pojemanje pritiska in reščečo, premagajočo moč.
Skušal bom to dokazati:
Na prvem mestu ozirati se je na oddajanje domačega in na potrebo prejemanja ptujega blaga. Unanje trgovinsko gibanje avstrijsko (zmiraj brez ozira na zlato in srebro), — katero se je še leta 1878. znižalo za 15 miljonov (od 1289 miljonov na 1206 miljo-nov), — ras tlo je od onega časa neprenehoma in v zadnjih dveh letih prav izdatno. — To trgovinsko gibanje znašalo je leta 1879. — 1240 miljonov, leta 1880.
— 1289 miljonov, leta 1881. — 1372 miljonov in leta 1882. —1422 V2 miljonoV; tedaj v štirih letih zvikšanja za 216 V2 miljonov ali 18 V2 odstotkov. — Zdaj presega naše trgovinsko gibanje ono na Laškem za več kot tretinjo, in skoraj doseže trgovinsko gibanje Ruske, ako se rubel računa po pravi in ne po imenski vrednosti. Nad to je avstrijsko trgovinsko gibanje večinoma aktivno (več izvaža kot uvaža) in med evropejskimi velikimi državami najbolj aktivna in je zadnja leta to aktivnost popolnem ohranila, ker se je kljub preteče, od mnogih strani preživo risane krize v predeljavanji, izvažanje prirodnih pridelkov ni znižalo, tako je bilo izvažanje više memo uvažanja leta 1876.: za 11 odstotkov, leta 1877. za 19 odstotkov^ leta 1878. za 18 odstotkov, leta 1879. za 22 odstotkov, leta 1880. za 10 odstotkov, leta 1881. za 14 odstotkov, in leta 1882. za 15 odstotkov. Vidimo tedaj v dveh zadnjih letih rast izvažanja memo uvažanja.
Samo Ruska ima med velikimi državami več izvažanja pa tudi le za 6 odstotkov, na Francoskem za 40 odstotkov, in na Angleškem za 42 odstotkov.
Preidimo k posredniku trgovine, k prometu na morji in na suhem. Promet za brodovi v Avstriji, kateri se po navadi in verno obžalovanjem omenja, da peša, izrekoma v primeri z drugimi srečnejimi državami, kaže take številke, da sem jih po večkrat preiskaval in z druzimi primerjal, tako zelo zdele so se mi konečne številke neverjetne nasproti navadnemu menenji, katere med drugimi izrekajo strokovnjaki in blizostoječi (tr-žačani). Številke so sledeče:
Nosilna moč v tonah (po 10.000 met. centov) vseh v avstrijske pritišja došlih in od tod odšlih brodov znašala je:
leta 1876 — 9,324.000 „ 1877 — 9,978.000 ;,   1878 —   9,986.000
leta 1879 — 10,980.000 „    1880 — 11,826.000 „    1881 — 12,236.000 tedaj se je pomnožila v petih letih za 2,902.000 ton ali 31 odstotkov.   Koj je treba dostaviti, da se je med velikimi evropejskimi  državami  samo brodarsko  gibanje Francoske v ravno tem času za več pomnožilo, namreč za 35 odstotkov,  nasproti  pa rusko  narastlo samo za 27, laško in angleško za 24, nemško za 19 odstotkov-
Kar zadeva trgovinsko brodovje, najdemo, da se je narastlo od leta 1874. do leta 1879. za 62.500 ton (od 262.400 na 324.900 ton), tako da je bila leta 1879. poravnana vsa zguba, katera je nastala vsled odločitve Benečanskega. Zadnje dve leti res ni bilo premoženje veliko, ker znaša samo 6500 ton ali dva odstotka, — pa enako prikazen opazujemo pri trgovskem brodovju evropejskih držav.
Oglejmo si promet na železnicah kateri se tudi mnogokrat razupiva in kaže da nič ne nese; pa zopet najdemo da se je od leta 1878 do 1882 število popotnikov narastlo za 15^/g odstotkov, od 38,700.000 na 44,737.000, teža prevažanega blaga pa za 14Vto miljonov (od 50,392.000 na 57,841.000 ton) — v dohodkih pa po-vikšanje od 206,400.000 na 232,247.000 gold., tedaj za 12 V2 odstotkov.
(Dalje prihodnjič.)
141