CSNA LIR 25 Poštnina plačana — Spod. abbon. post. - II fi GOSPODARSTVO Trgovina ♦ financa ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo _J L_!L.. _ _ll*JlFJ!”,i.gri!?i!rr"ll|1 ■■■■ ■l■m,l'■■^llTlMlln^l■l■^l■l^ 11'r i ' ■m.i.iii ■■■umu imi—■ ni n n ■ i i ■imwili.i i im i—aaam-n.fi mi. .m » n ■ ■minil.— Teto x. št. 197 ___petek, 8. aprila 1955_ _ trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933 naša pravica IN DOLŽNOST! V rokah delovnih ljudi ni niti po-j^embnega osnovnega niti obratnega Spitala, ki bi mogel v gospodarstvu te Etnije mpogo odtehtati. Naš kapital so 'i&ša trdna kraška tila, nekaj obrtnih j°bratov in predvsem trdne, žilave in sBosobne roke. .Vse gospodarsko po^ ^embne postojanke so izven našega na-fpdnega premoženja in v opreki z na-ptni gospodarskimi in drugimi korist-Hli. ! Zato so gospodarski računi vedno težji. Odkar ima gospodarske vajetj v fofcah sedanja uprava, je nastala v na-gospodarstvu prelomnica. Vrelci iz j gospodarskih načrtov in. žepov anglo-atneriške vojske so usahnili- Zal smo Wn vrelcem preveč zaupali in nismo ■'ačumali z dejstvom, da je bilo leglo Vize že v trebuhu bivše uprave, ker iSe niso postavili temelji gospodarski aktivnosti. Za to se moramo šele bo-jr*tl, čeprav imamo snop tehtnih razlo-Sov. Bomo kaj dosegli, kdaj. kako, koliko? Mnogo je pri tem čnogledov, češ po-piovila se bo stara pesem — obljub. ! Predpostavljamo, da bi bila ta sodba Pravilna. Ali naj, v tem primeru prekrižamo roke? Menda ne! Ni nas prav Pič volja, da bi shirali, ker je v nas 'oliko življenjske šile, da se znamo »uz-^ati use i u svoje kljuse«. Da znamo ! hupati svojim silam, smelo zreti tudi 'ozki resnici v obraz in se moško upre-'i težavam. Pri tem so nam lahko za iVzSled naši bratje v Jugoslaviji, ki ji 'e okupator uničil in odnesel visok od-| s'otek narodnega premoženja. Vojna je Pustila tam državljane ne ile v težkem, I atnpak v obupnem položaju. A niso klo-"ili. Stisnili so pas in visoko zavihali rokave, medtem ko smo mi preživljali I razmeroma prijetna povojna leta in — | Povejmo brez očitkov: nekam z višine 2rli na to težko borbo — so oni čvrsto ! obnavljali v težkih odpovedih, postav-i 'Šali temelje novim gospodarskim vred-"otam ter tako večali narodno bogast-v°- Isti je naš kov, ista je naša kri, čeprav smo dolgo let živelli in še živimo v drugačnih pogojih. Tudi mi nismo iz j 2>belke s svilnatimi povoji in nismo nikoli živeli na pilečih drugih delovnih 'iudi; niso nam tuje roke bogato po-stlale ležišča, in oblagale mize. Ze 13 stoletij kujemo svoj življenjski obsla-Uek s svojimi lastnimi rokami. Smo si-Povl oračev in sejalcev. Zato, nismo | Urehkužci in nas ne plaši vsaka nepri-, 'ika. Častno, pošteno smo šli skozi vi-j ure, očuvali svojino in jo branili proti sovražniku. Nimamo se sramovati sVoje zgodovine! Naša borba je vedno j bila obramba in zato pravična, in ker iu bila v svojem zadnjem poglavju tubi junaška, jo občuduje ves napredni svet in se na njej zgledujejo tlačeni "arodi. Naša preteklost je bila težka in t^uogo teža od sedanjosti. A smo vzdržali in smo pa to ponosni. In bodoč-Uost? Dobršen del svoje usode nosimo v svojih lastnih rokah. Kolikor se bomo Zavedali te resnice, toliko bomo vdrža-k in napredovali kot posamezniki in ttelota. Delovne in sposobne roke že i-Ulamo in novi položaj nam ni okrnil življenjske sile. Ni samo, naša pravica, aurpak je tudi dolžnost čuvati to svojo brnijo, na njej delati in živeti ter se boriti za pravice, ki nam pritičejo kot belovnim ljudem in narodni skupini. je toliko večja maša dolžnost, ker tuiamo za to učinkovito orožje: Spora-ZUtn in. v njem Posebni statut. Kolikor bomo znali to orožje uporabljati, toliko si bomo priborili. C e nismo mehkužci p,e smemo biti niti kukavice. To velja za našo mladino, ki se prerada predaja sanjam o lepem 'n lahkem življenju v tujini in žal prepozno spozna bridko resnico. Seveda 2ahteva življenje na skromni, a vendar Uajbolj trdni domači grudi trezno, pre-Utišljeno in razumpo žitje. Korajžno je treba zreti resničnosti v lice in kjer je treba se tudi otresti nepotrebne navlake razvad, ki niso dostojnemu življe-Uju neobhodno potrebne. Cim manj lo-foj tega, kar po nepotrebnem krade u.ujpo potrebna sredstva, čim več tega, kar pas gospodarsko krepi in utrjuje Uaše domove. Sprijazniti se moramo z bejstvom, da je naš obstoj mnogo več vreden kot pa videz (zunanjo,st), ki končno le vara in prevara nas in druge. Prebili smo že več suhih let, pa bi "e zdržali v tem razdobju, ki nam si-Cer ne napoveduje bogatih let, a se raz-viia v zgodovinskih pogojih, ki kažejo ta ureditev mednarodnih odnosov na novi pomiritve in medsebojnega zbli-2anja. Zato lahko upamo, da ne bodo Pobeni politični računi mogli za dolgo ^asa zavreti tržaškega gospodarskega Ovijanja. Dotlej moramo vztrajati na svojem bomu in se okleniti svoje zemlje s sr-* cem in razumom, ki moreta pričarati ’2 nje mnogo več življenjskih pogojev kot doslej. J. F. ZSSR bo odpovedala naročila Angliji Pred dvema letoma so britanski trgovci in industrijci prinesli iz Moskve 'orbo velikih naročil. Tedaj se je sov-ietska gospodarska politika odločila za Pskup tudi ^potrošnega blaga v tujini, ba bi olajšala življenje množic z bolj Udobnim življenjem. Te dni je prispe-v London posebna sovjetska trgovin-ska delegacija z nesimpatično nalogo, ba namreč skrči prvotna sovjetska natočila potrošnega blaga. To se dogaja v duhu nove gospodarske politike, ki PP' ne zlaga več z nekdanjimi gospodar-skiini smernicami Malenkova. Sovjetska delegacija bi rada odpovedala predvsem Paročila tkanin in strojev za usnjarsko ‘udustirijo. Odpoved naj bi zadela namočila v vrednosti, 12 milijonov 600.000 dolarjev. Več sporazumov o Prav tisti dan, ko je zapadla stara italijansko-jugoslovanska trgovinska pogodba, dne 31. marca, sla v Rimu podpisala predstavnika Jugoslavije — član Zveznega 'izvršnega sveta Osman Ka-rabegovič — in Italije — minister za zunanjo trgovino Mario Martinelli — 6 važnih gospodarskih sporazumov, ki postavljajo novo širšo podlago za trgovinsko izmenjavo in gospodarsko sodelovanje med dvema državama. Ti sporazumi so: 1) trgovinski sporazum, ki velja za eno leto in predvideva trgovinsko izmenjavo v vrednosti 60 milijard lir v otleh smereh; 2) konvencija o trgovini in plovbi, ki postavlja splošna načela, ,na katerih bodo temeljili trgovinska izmenjava, prevoz, carine in tarife; konvencija bo trajala 5 let in se bo avtomatično podaljšala, če jo ena stran ne odpove; v določenem roku; 3) sporazuma o obmejrjsm prometu, ki urejata blagovno izmenjavo na obmejnih področjih Trsta in Gorice. Zanimivo je, da tržaški sporazum obsega blagovni promet tudi z Novo Gorico, nadalje s Sežano, Koprom in Bujami. Skupna vrednost tega prometa v obeh smereh znaša 4,3 milijarde lir, se pravi, da je bila njegova vrednost znatno povišana. (Zadnji sporazum med an-glo-ameriško vojaško upravo in Jugoslavijo je predvideval izmenjavo v vrednosti 1,2 milijarde lir. .Zelo je bil povečan tudi obseg obmejne trgovine med Gorico in, Vidmom z ene strani, Jer Novo Gorico in Tolminom z druge; saj znaša zdaj v obeh smereh okrog 2 milijai'di (poprej komaj 600 milijonov lir). 4) plačilni sporazum, med Italijo in Jugoslavijo, ki urejuje poravnavo (plačilo) obvez, ki nastajajo iz blagovne izmenjave v smislu omenjenega trgovinskega sporazuma. Italija je pristala, da se za olajšanje trgovinskle izmenjave odpre brezobrestni manipulativni kredit 6 milijard lir; to bo vsekakor olajšalo jugoslovanske nabave v Italiji; 5) protokol o letalskem, prometu bo veljal dve leti. Uvedii bodo redne letalske zveze Milan - Benetke - Zagreb Beograd in sezonske zveze Rim - Dubrovnik - Beograd. 6) sporazum o ciestnem prometu bo veljal eno leto; ta ureja promet cestnih vozil. O železniškem prometu sta se vladi v posebnih pismih obvezali, da bosta najkasneje v 6 mesecih sklicali konferenco prizadjetih ustanov o oskrbovanju železnic z električno epergijo, o železniških tarifah in zgraditvi novih železniških prehodov- Drugo pismo obravnava vprašanje olajšave delovanja turističnih organizacij in turističnega prometa sploh. OBE STRANI ZADOVOLJNI Italijanski tisk', zlasti gospodarski, je na vidnjem mestu objavil poročila o doseženem sporazumu in je s tem hotel poudariti važnost dosežkov pogajanj, ki so trajala več mesecev. Pogajanja je vodil z italijanske strani načelnik delegacije dr. Storoni, z jugoslovanske pa veleposlanik dr. Stane Pavlič, ki je bil na čelu jugoslovanske delegacije. Prav tako je tudi jugoslovanski tisk z zadovoljstvom pozdravil zaključek pogajanj. V svoji izjavi je minister Karabego-vič naglasil velik pomen teh sporazumov in dodal, da ustvarjajo tudi pogoje za dobre sosedne odnose med Italijo in Jugoslavijo nasplošno. Izrazil pripravljenost jugoslovanske vlade, da se bo z vso močjo zavzemala za uresničitev teh sporazumov. Minister Martinelli je poudaril, da dajejo povi sporazumi večjo elastičnost trgovinski izmenjavi in da so z njimi bili postavljeni temelji za novo in organsko ur.e-ditjev gospodarskih in pravnih odnosov med obema državama. PRIZNANO NAČELO LIBERALIZACIJE S svojo izjavo je minister Martinelli verjetno mislil tudi na priznanje načela liberalizacije (sprostitve) v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo, se pravi, da se bo v načelu izmenjava vršila »čez carinarnico« (a doga-na), to jj brez uvoznih oziroma izvoznih dovoljenj. Za trgovce pomeni usvo- Kamen je predrag in ne more konkurirati z mnogo cenejšim cementom. Tako preprosto, preveč preprosto, si razlagajo Nabrežinci svojo težko gospodarsko krizo. Zakaj naj bi bil nabre-žinslvi marmor predrag? Saj se ni vendar podražil! Res je sicer, da mu nekdaj ni delal konkurence cenejši cement, toda tudi brez cementa je bilo vedno dovolj drugega raznovrstnega gradbenega materiala, ki je cenejši kot kraški marmor in kljub temu je kam-narska industrija prekrasno uspevala v Nabrežini in sosednih kraških vaseh, in sicer od marčne revolucije 1. 1848, do začetka prve svetovne vojne. Ze ta dva zgodovinska mejnika, to je marčna revolucija in prva svetovna vojna, nam namigujeta, da v tetj zadevi ni odločala cena. Cloveb zelo perad menja svoje navade in zato si domišlja, da so razmere, v katerih živi, večne. Kdo bi bil verjel okoli leta 1900, ko j,e v Nabrežini prekipevalo življenje, da bo to industrijsko središče že y bližnjih desetletjih popolnoma zaspalo. Ako bi pa upoštevali zgodovinsko dinamiko, bi našli v njej pravilen odogovor tudi na vprašanje nabrežinske krize, ki nima nič skupnega s ceno kraškega marmorja. O tako imenovanem »Rimskem kamnolomu«, ki je zraven nabrežinske železniške postaje na Razpotju, nam po-vte zgodovina, da je star sicer že več kot 2000 let, toda kljub temu je ostala Nabrežina do marčne revolucije čisto navadna kraška vas, ki ni niti sanjala o svoji bodoči kamnarski industriji. V trgovinski izmenjavi in prometu - Kaj in Italijo na širši osnovi prinašajo sporazumi Trstu in Gorici jitev tega načela vsekakor veliko olajšavo. Z druge strani se je Jugoslavija obvezala, da bo dovolila Italiji pri u-vozu vse tiste ugodnosti, ki bi jih pri sklepanju novih pogodb morebiti dovolila drugim državam. VPRAŠANJE RIBOLOVA Pri pogajanjih se je pokazalo, da je Italiji mnogo na t|em, da se reši čim-prej tudi vprašanje italijanskega ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Ze med rimskimi pogajanji je poslala v ta namen V Beograd dva posebna izvedenza. Jugoslavija se 'je, kakor poročajo italijanski gospodarski listi, obvezala, da bo na pogajanjih, ki bodo sklicana najkasneje v 3 mespcih, razumno upoštevala priporočila italijanskih izvedencev. (Neki italijanski dnevnik je priporočil italijanski vladi, naj ne prične z dobavljanjem opreme za jugoslovanske elektrarrfe, dokler se to vprašanje ne reši). Splošni trgovinski sporazum S splošnim trgovinskim sporazumom sta se obe državi zavezali, da bosta pospeševali medsebojno izmenjavo blaga in dovoljevali največje možne u-pravne olajšave pri izvozu lastnih in pri uvozu proizvodov države sopogod-benice. Izmenjava ni več omejena na določene vrste blaga kakor doslej in biago v splošnem tudi ni več koptin-gejitirapo. Sporazumu sta sicer priložena dva spiska blaga, spisek A, ki obsega jugoslovansko in spisek B, ki obsega italijansko izvozno blago; toda ta spiska ne izključujeta trgovine z drugimi artikli, marveč osvetljujeta le dosedanjo tradicionalno izmenjavo, ki ji bosta obe državi posv/etili posebno pozornost tudi še nadalje. Ustanovljena bo mešana komisija, ki bo sledila razvoju izmenjave; sestala se bo redno dvakrat na leto, izredno pa vsakokrat, ko bo tako zahtevala ena izmed obeh držav. Uvoz jugoslovanskega blaga bo liberaliziran, razen naslednjega blaga, ki je kontingirano; govedina in teletina (2.000 ton) .govedo (12.000 glav), konji vprežni in za zakol (15.000 glav), prašiči (8.000 glav), mesne konzerve (500 ton), sveže in soljene ribje (2.000 ton), ribe v olju (300 ton), gredelj (10.000 ton), superrafiniran ferokrom (200 t.), cement M.000 ton, od tega 2.000 ton »Istrabrand«), raški premog (50.000 ton), strojene kože (50 mil. Ur), vezane plošče (800 kub. m), furnir (300 kub. m), težko topljive snovi (30 mil. lir), pogonsko olje-mazout (10.000 ton), okensko steklo (30 mil. lir). Po drugi strani se je Jug. zavezala, da bo dovoljevala izvoz blaga ki je navedeno v spisku A, zlasti pa, da bo dovolila izvoz; 140.000 kub. m žaganega lesa iglavcev, 350.000 kub. m bukovine za celulozo, 50.000 kub. m žagane hrastovine, brestovine, jesenoyine in lesa drugih listavcev, 75.000 kub. m žagane bukovine, 3.000 kub. m bukovih in hrastovih friz, 7.000 ton šulf. celuloze in 6.000 ton rafiniranega svinca. Posiebej je dovoljen Jugoslaviji kontingent 4 milijard lir za izvoz »raznih proizvodov«, toda z omejitvijo na 40 mil. lir _za vsako postavko in na 100 mil. Ur za vsako poglavje italijanske uvozne carinske tarife ;samo artikli iz poglavja XXV tarife (soli, žveplo, zemlje in kamen, sadre in cement) se smejo izkoristiti do zneska 150 milijonov lir, vendar tako, da izvoz artiklov iz car. postavk 235 (marmor), 236 (a-lab&ster) in 237 (granit, porfid, sienit, bazalt, gnajs, trahit in sl.) ne sme presegati skupne vrednosti 100 mil. lir. Dogovorjeno je, da v postavki »raznih proizvodov« niso obseženi artikli, katerih uvoza ni Italija sprostila niti iz držav OEEC, kakor tudi ne cigarje, cigarete, sol, presno maslo, sladkor ter esenčna olja iz kislega sadja. Za italijanski izvoz v Jugoslavijo bo veljala tabela Esport; izvoz blaga, ki v tej tabeli pi obsežen, bodo) potemtakem dovoljevale carinarnice sam(e. Posebej se je Jugoslavija v, okviru splošnih predpisov, ki veljajo v tej državi, zavezala uvoziti iz Italije naslednje blago: rajon, trikotažo (fiocco). u-metno volno in. sintetična vlakna (2 milijardi lir), tkanine iz naravne vol-nje (1,5 milijarde lir), žveplo (5.000 t). riž’ (5.000 ton), organskih ip anorganskih barv pa za 300 mil. lir. Goriški regionalni sporazum Krajevno obsega ta sporazum na i-talijanski strani celo goriško pokrajino. iz videmske pokrajine pa obmejne občine, -na jugoslovanski strani pa sežanski .novogoriški in tolminski okraj. Sporazumu sta priložena spiska A in B, v katerem je navedeno italijansko oziroma jugoslovansko blago, ki bo predmet izvoza, in tudi višina kontin-g|entov, ki je določena za vsak posamezen artikel. Obseg izmenjave je določen na 953 milijonov lir na vsako dSran. ZnaeilKl! IMega sporazuaia Tržaški regionalni sporazum predvideva, kakor smo že ugotovili, izmenjavo v višini 4,2 milijarde lir v obeh smereh. Takoj moramo pripomniti, da je tržaško področje delležno tudi kontingenta splošne trgovinske izmenjave med Jugoslavijo ip Italijo v vrednosti 60 milijard lir. Kakor vsi regionalni sporazumi predvideva tudi ta. da gre za izmenjavo blaga, proizvedenega na tiem področju, se pravi na Tržaškem ozemlju, oziroma ustrezajočem pasu na drugi strani meje. Ta izmenjava v okviru regionalnega sporazuma ni sproščena (liberalizirana), temveč podvržena kakor doslej uvoznim oziroma izvoznim dovoljenjem. To je vsekakor obžalovanja vredno glede pa izkušnje, ki jih imajo doslej tržaški trgovci v tem pogledu. Saj so se pogosto podeljevala dovoljenja tudi ljudem, ki se sami niso ukvarjali neposredno s to trgovino, temveč so pridobljena dovoljenja proti nagradam odstopali dru- Po nastopu kominforma proti Jugoslaviji leta 1948 sta tržaški zaledni državi Češkoslovaška in Madžarska po naročilu iz Moskve preusmerili tranzit proti Trstu tako, da ni šel več po južni železnici čez jugoslovansko ozemlje, temveč po ovinku čez Trbiž in Videm v Trst. Tudi to je bila ena izmed vrst gospodarskega bojkota Jugoslavije; saj prinaša tranzitni promet Jep denar. Med železniškimi upravami se obračunava prevoz v švicarskih frankih. Tega bojkota bo kmalu popolnoma konec. Tako bo od 4. do 9. aprila konferenca predstavnikov železniških uprav Avstrije, Italije, Jugoslavije in Madžarske, na kateri se bodo dogovorili o ponovni usmeritvi madžarskega tranzita čez jugoslovansko ozemlje proti Trstu. Na konferenci V Pragi so se predstavniki jugoslovanskih in češkoslovaških železnic že sporazumeli o obnovitvi češkoslovaškega tranzita po jugoslovanskih železnicah proti Trstu. Obnovljen bo tudi češkoslovaški tranzit po jugoslovanskih progah do Reke. Po sklepu konference med predstavniki jugoslovanskih in madžarskih železnic v Opatiji bo mešana komisija izdelala začasno železniško tarifo za tranzit madžarskega blaga čez Reko. Komisija se bo sestala sredi aprila v Budimpešti. Iz Ljubljane poročajo, da je bil 1. aprila obnovljen železniški blagovni promet na progi Kotoriba-Murakeresztur, ki je bil prekinjen 1. 1950. V kratkem bo obnovljen tudi potnišk; promet. To je najbližja zveza med Trstom in Budimpešto. Po novem voznem redu za mednarodne tovorne vlake, ki ga bodo uveljavili na mednarodni konferenci v Bukarešti! (od 14. do 21. aprila), bo zboljšan tudi mednarodni tranzitni promet čez jugoslovansko ozemlje; železniški promet med Jugoslavijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo je zopet normalen. Glede avstrijskega tranzita skozi Trst lahko navedemo naslednje podatke; dovoz v Trst je leta 1953 doserfel 558.092 ton izvoz iz Trsta 850.539, skupni promet torej 1,408.631 ton, kar predstavlja 68% vsega tržaškega železniškega prometa. Leta 1952 je prispelo v Trst po železnici iz Avstrije 506.180 gim; tudi sicer so bile pritožtfi zaradi diskriminacije na dnevnem redu. Omeniti je treba, da predvideva ta sporazum za določene vrste blaga in do določene višine (v skupni vednosti 500 milijonov lir), posebne carinske olajšave. To je treba vsekakor pozdraviti, čeprav gre samo za olajšave v skromnem obsegu. Ze goriški sporazum je predvideval začasen uvoz' jugoslovanskih vozil in strojev brez carine, da bi lahko na tej strani izvršili na njih popravila. To velja zdaj tudi za tržaški sporazum, ki predvideva tudi začasni uvoz nekaterih jugoslovanskih surovin in polizdelkov, da bi jih dokončali v tržaških industrijskih podjetjih, nato zopet izvozili . Ta regionalni tržaški sporazum še ni bil uveljavljen, temveč se o dnevu uveljavljenja morata še dogovoriti obe vladi, ker je hotela rimska vlada omogočiti tržaškemu vladnemu komisarju, da do vprašanje še podrobno prouči. Glede načina plačevanja izmenjave v tržaškem ilegionalnem prometu ne bo bistvenih izprememb. Plačila se bodo izvrševala po postopku, ki ga predvideva italijansko - jugoslovanski plačilni sporazum, in sicer po »avtonomnem računu«, ki ga bo odprla podružnica Banca dTtalia na ime Jugoslovanske izvozne kreditne banke v Bleogra-du; ta banka ima v Trstu že svojo podružnico. Obračunavainjle bo v italijanskih lirah. Računajo, da bo sporazum uveljavljen še ta mesec. Tržaško izmenjavo urejujejo 3 liste ,in sicer lista »A«, ki vsebuje spisek jugoslovanskega blaga, ki se bo uvažalo na tržaško področje; lista »B« vsebuje spisek blaga, ki ,se bo izvažalo v Koper, Buje, Sežano in Novo' Gorico; lista »C« pa spisek blaga, ki bo deležno posebnih carinskih olajšav, ('nadaljevanje na 2. str. y 3. stolpcu) (leta 1938 160.146), iz Trsta pa je odšlo v Avstrijo 1,519.663 (502.252) ton. Iz Madžarske je po železnici prispelo leta 1953 11.529 (leta 1952 15.790 ton in leta 1938 99.139 ton), odšlo pa iz Trsta po železnici na Madžarsko 47.744 (27.122 in 49.637 ton). S-kupno je leta 1953 prispelo v Trst iz vseh zalednih držav po železnici 894.980 (leta 1952 871.222, leta 1938 864.781), odšlo na j;e 1,205.606 (1,949.748 in 1,133.027 ton). gaztoi železa* induslnie v llallp Italijanska železarska proizvodnja je bila v letu 1954 zadovoljiva. Tako- se je proizvodnja surovega jekla in valjanih izdelkov znatno dvignila. Proizvodnja litega železa in železnih zlitin ni dosegla rekordne proizvodnje iz leta 1952, temveč je bila manjša za 13,3%. Uvoz železarskih končnih izdelkov in polizdelkov iz tujine je bil v lanskem letu precejšen; dosegel je 900 milijonov ton, to. je 21% vse italijanske proizvodnje. Nasprotno je bil izvoz italijanskih železarskih izdelkov šibak, kar pomeni, da mora italijanska proizvodnja računati samo na svoj notranji trg. Skoraj dve tretjini vsega uvoza železarskih proizvodov odpade na uvoz valjane pločevine. Zato strem; italijanska železarska industrija zlasti za tem, da poveča proizvodnjo valjanih izdelkov. I-talija porabi 82% teh izdelkov domače proizvodnje in 18% tuje. Proizvodnja litega železa je dosegla v )|etu 1954 1,250.000 t, kar pomeni, da je dosegla najvišjo raven v primeri s prejšnjimi leti; nasproti letu 1953 se je povečala za 2,7%. Kljub temu je Italija uvozila lansko leto 200.000 t litega železa. Od proizvodnje litega železa odpade 82,8% na lito železo iz plavžev in 17,2% iz električnih peči. Proizvodnja železnih zlitin je v letu 1954 znašala 89.500 ton, kar pomeni, da je bila za 2.8% višja kakor 1. 1953. Izvozili so 10.000 ton zlitin. V letu 1954 so proizvedli 4,195.000 t jekla. Med državami, ki so v Montanski unij; je italijanska proizvodnja jekla najbolj napredovala. Dosedanja pro izvodnja, to je nad 4 milijone ton na Boj za tranzit čez Trst in Reko tSKSI Zakaj je naše kamnarstvo v krizi Tudi njemu manjka zaledje rimski dobi, ko so tlačanih sužnji, je bilo pridobivanje kamna iz rimskega kamnoloma tako nezpatpo, da ni prav nič vplivalo na življenje domačinov; v naslednji dobi fevdalne gospode je gospodarsko življenje skoraj popolnoma zamrlo in šele ko je zavladalo meščanstvo, se je začelo gospodarstvo bujno razvijati. Meščanski družbeni red se je zelo hitro razvil v moderpi kapitalizem, ki je v izredno kratki dobi ustvaril ves tisti ogromni tehnični napredek, ki ga danes občudujemo in ki je v Avstriji ter dosledno tudi za Nabrežino začel z marčno revolucijo. Gospodarski sistem, ki je po marčni revoluciji zavladal v Avstriji, je še najbolje označen z izrazom liberalizma, to je svobodne trgovine. Trgovci so se začeli svobodno gibati, so obogateli in nakopičili velike kapitale, ki so jim služili na eni strapi za gospodarski napredek, na drugi pa za razkošje. Oboje je prišlo zelo hitro tudi v Nabrežino. Razkošje je začelo pošiljati bogata naročila za kamnoseške izdelke, kapita-li >pa so spopolnili, razširili m modernizirali stare ter ustanovili nove kamnolome ip kamnoseške delavnice, kar je odprlo zlato dobo nabrežinske kam-narske industrije. Medtem ko se do te dobe domače kmetsko prebivalstvo ni zapimalo za kamnarsko delo in so bili v starih podjetjih zaposleni samo furlanski delavci, je privabila nova doba tudi domačine od zemlje h kamnu. Ded arhitekta Antona Radoviča, Leopold Radovič, je bil prvi domačin, ki je že leta 1856, komaj 25 let star, odprl svoj lastni kamnolom y Nabrežini. Njemu je sledilo vse polno domačinov in tujcev in kmnolomi in kamnoseške delavnice so se začeli množiti kakor gobe po dežju ne samo v Nabrežini, ampak tudi okoli nje do Sv. Križa in drugih sosednih vasi. Naročila so prihajala ne le iz Avstro-Ogirske, ampak tudi iz raznih drugih krajev sveta. Nabrežina je zaslovela daleč naokoli in je postala največje središče kamnarske industrije v vsej Avstro-Ogrski monarhiji. Začetek, razvoj, procvit in propadanje nabrežinske industrije sovpada popolnoma z ustrezajočimi razdobji av-stro-ogrskega liberalizma, to je od marč ne revolucije leta 1848 do prve svetovne vojne. V zadnjih letih te dobe je o-bratovalo v Nabrežini 40 kamnolomov, 22večjih in še več manjših delavnic z okoli 3.500 zaposlenimi ljudmi, medtem ko jih dela sedaj komaj1 nekaj nad 200. Največ zaposlenih je bilo do prve svetovne vojne v sledečih podjetjih: V »Rimskem kampolomu«, ki je bil last Švicarja Hansa Wild'i, nad' 500; njegov naslednik Favetti je obratoval še nekaj let po prvi svetovni vojni; podjetje Juh je dajalo kruha 400 delavcem, Ljubljančan Toenies pa 300. Domačin Ivan Caharija je imel 7 kamnoseških delavnic in več kamnolomov. Od nekdanjih 40 kamnolomov jih obratuje danes samo 6 in še v teh je delo žela skrčeno in se omejuje izključno na lomljenje blokov za izvoz v inozemstvo. Od nekdanjih 22 velikih in raznih majhnih Mesarskih delavnic sta ostali le dve. Nekdaj so izvažali iz Nabrežine večinoma že izklesano kamenje, ki so ga uporabljali za gradnjo ponosnih monumentalnih palač na Dunaju, v Budimpešti an drugih večjih avstrijskih in tujih mestih, kakor n. pr. za dunajski ip budimpeštanski parlament, dunajsko opero, za kraljevsko palačo, banko, univerzo in akademijo umetnosti v Kairu, glavnem mestu E-gipta; v Aleksandriji pa za univerzo, stadion im bolnišnico. Razen obdelanega marmorja so razpošiljali in V manjši meri še danes razpošiljajo tudi surove bloke v Apglijo, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Ameriko in Avstralijo. Zraven že naštetih, v kamnarski industriji direktno zaposlenih delavcev Karikaturisti sp pravzaprav veliki tekmeci časnikarjev. Dobra karikatura pove včasih več kakor dol gob k eden članek. Včasih je vendar potrebno novinarjevo pero, da nekoliko razloži karikaturo. Ob novorojenčku, ki predstavlja bodočo nemško vojsko, sedita Mihel (Zahodna Nemčija) in Marijana (Francija). Dete je v zibelki NATO (Organizacije severnega atlantskega pakta zahodnih držav, ki ga vodijo Združene ameriške države). Oborožena Nemčija je pravzaprav sad ameriške politike, s katero se v lem pogledu strinja tudi angleška. Nemčija je prav te dimi po precej burni razpravi v državnem zboru pristala na oborožitev in pristop k Severnemu atlantskemu paktu, še bolj trdo je šlo za ratifikacijo v francoskem parlamentu. Kaže, da sta se Mihel in Marijana končno sporazumela, da bosta složno zibala diete, čeprav ga nista posebno vesela. (Karikatura Szewczuka za Die Welt). leto, predstavlja le 70% zmogljivosti italijanske jeklarske industrije. Da bi se vsa zmogljivost izkoristila, bi bilo potrebno znižati stroške in s tem pospešiti potrošnjo jekla, ki zdaj znaša nad 5 milijonov Jon. Za proizvodnjo jekla se v Italiji povečini uporabljajo Martin-Siemensove peči. Proizvodnja po tem sistemu se je dvignila od 45,5 odst. v 1. 1953 na 52,8% v 1. 1954. Proizvodnja valjanih izdelkov je v lanskem letu zabeležila svoj rekord, ker je dosegla 3,150.000 ton, ter se povečala za 26% v primeri z 1. 1953. Dane so možnosti, da bi se proizvodnja te panoge železarske industrije še izpopolnila in povečala. Najbolj je napredovala proizvodnja sploščenib izdelkov (za 49% proti 1. 1953), ker je povpraševanje po srednjih pločevinah in trakovih največje. Zmanjšala pa se je proizvodnja cevi, in sicer za 5,6%,, ker je izvoz teh padel. Avtomobilska industrija na Poljskem Poljska je takoj po drugi svetovni vojni pričela graditi lastno avtomobilsko industrijo. Letos bo izdelala 25.000 tovornih avtomobilov, 12.000 osebnih in 32.000 motornih koles. Nekaj avtomobilskih vozil že izvaža. Glavni izvoznik v vzhodne države je Češkoslovaška. Tovorne avtomobile izdelujeta tovarni v Starachowicah in Lublinu. Prva izdeluje 3,5-tonska vozila (Star 20), druga 2,5-tonska (»Lublin«), in sicer po licenci sovjetske tovarne »SIS«. Tovarno v Lublinu so opremili Rusi. Tovarna V Zeranu izdeluje osebne avtomobile vrsi|e »Warszawa« po sovjetski licenci »Pobjeda«. Zdaj pripravljajo izdelovanje ekonomičnega vozila »Sy-rena«. V prometu so motorna vozila »SBI,« (125 ccm) in »Junak« (350 ccm). Traktorjev izdelajo približno 7.000 na leto. AMERIŠKA INDUSTRIJA PROTI NEMŠKIM TELEVIZIJSKIM APARATOM Iz New Yorka poročajo, da j|e,pričela nemška proizvodnja televizijskih a-paratov vznemirjati ameriške industrij-ce. Nemci nameravajo do konca leta 1956 ali najkasneje do leta 1957 izdelati en milijon televizijskih aparatov in jih vr|eči na južnoameriški trg. Gre za izdelke podjetij Telefunken, Grun-dig in Philips-Krefeld. Američani nameravajo zgraditi tovarne v južnoameriških državah in tako pobijati nemško konkurenco. in uslužbencev, so imeli od te industrije zaslužek tudi mnogi drugi dopolnilni poklici, kar nam dokazuje že samo število gostiilp im krčem, ki jih je bilo tedaj nič manj kot 35, medtem ko jih je zdaj komaj 12, ki večinoma zelo klavrno životarijo. Po prvi svetovni vojni se je nabre-žinska kamnarska industrija le z veliko muko vlekla naprej do leta 1929. Od tega leta do 1936 pa so propadli skoraj vsi nabrežinskj podjetniki. Od slovenskih je ostal le še zgoraj omenjeni arhitekt Radovič, ki bo prihodnje leto slavil 100-letnico obstanka svoje ga podjetja. Njemu je bila nedavno podeljena zlata kolajna kot lastniku najstarejšega produktivnega podjetja v Nabrežini. Ta tvrdka pa je menda najstarejša tudi na Tržaškem sploh. •— od — Naš sodelavec poudarja, da moramo vzroke propadanja kamnarske industrije in obrti v Nabrežini iskati v »zgodovinski dinamiki«, torej ne v novem gradbenem materialu (cementu). Prav zaradi tega ne bi smel skoraj1 prezreti dejstva, da je pabrežinsko kamnarstvo propadlo predvsem, ker se je po priključitvi k Italiji znašlo pred odprto konkurenco kararske veleindustrije in je hkrati zgubilo obširno zaledje avstrijske monarhije. Preveliko zaslugo za razvoj nabrežinskega kamnarstva pripisuje pisec »modernemu kapitalizmu«; ta vlada še vedno pri pas ip vendar so nabrežinski kamnolomi v krizi. (Pripombe uredništva). SVOJIM BRALCEM IN OGLAŠEVALCEM ŽELITA UREDNIŠTVO IN U-PRAVA »GOSPODARSTVA!!. nn nase ^enae i I I Na kajjTii pomislil prof. Romano Na zadnjem pokrajinskem kongresu krščanske demokratske stranke v Trstu je njen glavni tajnik prof. Roma no posvetil precej svojega poročila odnosom stranke do tržaških Slovencev. Ta stran njegovega poročila nas ni prav nič presenetila, ker nam je gledišče krščanske demokracije na. sproti zahtevam Slovencev prav dobro znano iz njenih dosedanjih nastopov in izjav njenih najvišjih pred stavnikov v Trstu. (Na osrednjih zborovanjih, kakor n. pr. na zadnjem, kongresu v Neaplju, se to vprašanje namenoma ignorira.) Presenetila nas ni niti pripravljenost njegove stranke na pogajanja s Slovensko demokratsko zvezo, čeprav je ta ponudba nekam čudno izzvenela v trenutku, ko so krščansko demokratske oblasti postavile nabrežinskemu županu, pristašu Slo. venske demokratske zveze, začasnega komisarja. Začudeno smo obstali ob Romanovi označbi Slovencev za »dvojezičen« narod. Gospod Romano je to označbo lahko našel samo v fašističnih političnih priročnikih. Fašistični oblastniki so namreč dosledno zavračali zahtevo Slovencev po priznanju enakopravnosti jezika v šolah, na sodiščih in javnih ustanovah sploh, češ da so Slovenci pravzaprav »bilingui« (dvojezični), se pravi, da vsi govorijo tudi i. talijanski. »Bilingue« je pri njih pomenilo še več. V zagovor svoje usodne politike pred italijanskim narodom in svetom so trdili, da Slovenci sploh niso narod z vsemi svojstvi, ki jih zahteva ta označba; zato so znašli tudi označbo »allogeno«. Ali hoče prof. Romano na to pot? Mirovna pogodba je priznala slovenskemu jeziku popolno enakopravnost z italijanskim. Na tem osnovnem priznanju so tudi zgrajene določbe Ion. donskega Memoranduma. Ali vse te listine, ki so jih poleg Italije in Jugoslavije podpisale tudi Združene ame. riške države in Anglija, res nič ne ve Ijajo? Menimo, da g. Romano ni niti kot pedagog nikdar pomislil, koliko energije stane slovenskega izobraženca dvojezičnost. Kakšna žrtev za sloven skega dijaka, ki mora znati italijanski jezik prav tako kot njegov tovariš, k' mu je italijanščina materin jezik! Koliko časa več bi lahko naši visokošolcl posvetili strokovni izobrazbi, ko ne bi bili prisiljeni tratiti svojih sil za učenje drugega jezika? O priznanju resnične jezikovne ena kopravnosti bi lahko govorili edino, a ko bi našemu človeku bila možna izo brazba v lastpem jeziku od osnovn šole do zadnjega izpita na univerzi Našim visokošolcem bi lahko vsaj r mogočili, da deloma študirajo v Jugo slaviji, nato pa v Italiji, kjer bi jin-olajšali nostrifikacijo do skrajnih možnosti. m />o s/cru Veliki na visokem Težko je z nekaj potezami začrtati današnji razvoj visoke svetovne politike. Vse je nekam previsoko za nas navadne zemljane. Zadnje dni mnogo pišejo p novem poskusu za sklicanje sestanka »na visoki ravni«. Samo veliki (Združene ameriške države, Sovjetska zveza, V. Britanija in Francija) in na visokih mestih (predsedniki vlad a-li vsaj zunanji ministri) naj bi se sestali in poskušali doseči vsaj začasno spravo in zagotoviti mir. Desnico so to pot ponudili Američani z izjavo predsednika Eisenhovverja. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je odgovoril spravljivo, češ da je ZSSR pripravljena udeležiti se takšne konference »na visoki ravni«. Ko se je Francija končno odločila, da pristopi k Evropski o-brambni zvezi — pod pogojem, da o-stane Posarje neodvisno, se pravi, da se ne priključi k Nemčiji — in ko so Nemci ta pogoj sprejeli, se je končno ustvaril blok zahodnih držav. (O končni usodi Posarja bo odločil še plebiscit). Američani in Angleži se čutijo zdaj močnejše in se delajo velikodušne. Sestanek med štirimi zunanjimi ministri naj bi bil morda na Dunaju ali v Stockholmu na Švedskem nekako junija in julija. Angleži so že dali pobudo za posvetovanje med zahodnimi državami, da bi se pripravile na sestanek z Rusi. Vse je pravzaprav v zraku. Rusi ne marajo oditi na takšne razgovore razoro-ženi. Maršal Vorošilov je izjavil: »ZSSR bo krepila svoje zveze z Kitajsko in ljudskimi demokracijami (Poljsko, CSR, Vzhodno Nemčijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo), toda ona bo še nadalje izvajala Leninovo politiko mirnega sožitja (koezistenze )in sodelovanja s kapitalističnim svetom«. Ze v uvodu je izjavil, da bi bodoča vojna ne pomenila konca civilizacije, pač pa konec kapitalističnega sistema. Pomočnik zunanjega ministra Gromiko je nenadoma odletel v Stockholm in se tam razgovarjal s kraljem in švedskimi državniki. Kdo ve o čem? Pravijo, da hoče ZSSR ustvariti na svojih zahodnih mejah pas nevtralnih držav in se tako zavarovati. Med temi naj bi bila očitno tudi Švedska. Sovjetski poslanik Valkov je obiskal predsednika Tita na Brionih. Veliki zahodni listi pišejo, da je bil verjetno tudi ta obisk v zvezi s sovjetskim načrtom o ustvarjanju nevtralnega pasu. Sovjetska zveza je povabila avtsrij-skega kanclerja (predsednika vlade) Raaba v Moskvo; zagotoviti si hoče nevtralnost Avstrije. Moskva pripravlja e-notno vodstvo armad vseh svojih zaveznikov. Vsi se hočejo torej poprej organizirati in okrepiti, šele nato bi se pogajali. Rusi so tudi povabili finskega vojnega ministra v Moskvo. S Finci i-majo že pogodbo o nenapadanju in prijateljstvu; zdaj bi radi sklenili z njimi še vojaško pogodbo, vendar se Finci o-botavljajo. RUSI SNUBIJO AVSTRIJO. Sovjetska vlada je povabila avstrijskega kanclerja na obisk v Moskvo. Ta je vabilo sprejel, vendar se je prej posvetoval z Ameriko. Rusi so pripravljeni skleniti mirovno pogodbo z Avstrijo, ako se skupno z zahodnimi državami zagotovi njena nevtralnost, se pravi, ako Avstrija ne pristopi k zahodnemu bloku; pa tudi z Nemčijo se ne sme združiti. Moskva zdaj ne zahteva več, da se mora prej rešiti nemško vprašanje (združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije ter oborožitve) kakor avstrijsko. Nemci niso zadovoljni s to sovjetsko potezo. SCELBA ALI FANFANI? Pred odhodom y Ameriko si je Scel-bova vlada zopet zagotovila življenje za nekaj mesecev. Občinske volitve so bile odložene, odložen je bil tudi .spor med vladnimi strankami zaradi zemljiških pogodb. Vladi je bila zopet izglasovana zaupnica. Njena večina ni sicer velika, toda večina je le. Sami krščanski demokrati imajo v parlamentu 264 poslancev; če pri glasovanju zberejo zase 275 glasov, je dovolj. Do te večine jim pomagajo njihovi zavezniki liberalci ip socialni demokrati pod vodstvom Saragata, medtem ko so se republikanci umaknili. Meseca maja poteče čas 7-letnega vladanja zunanjega predsednika republike Einaudija, ki je te dni dopolnil 81 let. Po izvolitvi novega predsednika mora vlada odstopiti, ker nastopi nova doba v državnem življenju. Kdo bo sestavil novo vlado? Scelba ali Fanfani? Scelba je človek sredine v krščanski demokratski stranki, medtem ko se Fanfani glavni tajnik stranke približuje bolj levici. Fanfani je vsekakor ambiciozen človek in že februarja je hotel zrušiti Scelbo, ki se je spretno umaknil udarcu. Ali bo Amintore Fanfani ob prvi priložnosti zopet poskušal srečo? Kaj namerava, ni znano. Vsekakor gre o njem glas, da :f- izvrsten organizator in da hoče svojo stranko reorganizirati. Mario Scelba se je kljub sunkom z leve in desne o-hranil na vladi več kakor eno leto. Po obisku v Ameriki in po porazu Togliat-tijevih in Nennijevih sindikalistov v tovarnah Fiat se je njegov položaj še bolj utrdil. MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Splošno vlada na tržaškem lesnem trgu pomanjkanje lesa. Dovoz iz Jugoslavije j(e malenkosten; pričakujejo, da se bo zdaj, ko je bila sklenjena med Italijo in Jugoslavijo nova trgovinska pogodba, povečal. Jugoslovanske cene 30.000—31.000 za kub. m vrste tomban-te francck Sežana neocarinjeno, se zdijo tržaškim trgovcem previsoke. Ker si j/e Italija zagotovila določen kontingent lesa iz Jugoslavije, bo jugoslovanski les v kratkem dospel v večjih količinah na italijanski trg. Na podlagi starih zaključkov (iz lanskega leta), ki so bili glede čepe odpovedani, dobavlja Jugoslavija tombante po 28.000 lir za kub. m, se pravi, da so bile prvotne cen/e povišane za 2 do 3 tisoč lir; slabše vrste (III-IV) gredo po 25.000 lir na podlagi pogodb iz leta 1954, po novih pogodbah pa od 26.000—27.000 lir. Avstrijski les stane franco Trbiž 26.500 lir za tombante, bolje vrste gredo tudi po 27.550—28.000 lir; vrste III-IV po 22.500—24.000 lir. Tramovja skoraj ni na trgu. Računajo, da bo Avstrija dovolila izvoz večje količine tramovja prihodnji mesec. koruze, pšenične moke, suhih jabolk, soli, lakastega usnja, pohištva iz lesa, obuvala itd. NEMCI NE KUPUJEJO ITALIJANSKEGA RIŽA. V zadnjih dveh mesecih je Nemčija kupila velike količine ne-oluščenega riža v Egiptu po 119 dolarjev za tono; po isti ceni bo nabavila tudi riž iz Španije. Tako se bo v kratkem pa Nemškem prodajal predelani riž po nekaj več kot eno marko za kg. Ker dobi Nemčija egiptovtovski riž za 8 dolarjev bolj poceni za tono, kakor je italijanski, je nemško povpraševanje po italijanskem rižu zelo omejeno. AVSTRIJA UVAŽA VEC KAVE, KAKAVA IN ČAJA. Avstrijski statistični institut je ugotovil, da je Avstrija v letu 1954 uvozila 6.828 t kakava (proti 6.758 t v letu 1953); izvoz kave je dosegel 4,828 t( 4,424 v tf 1953), čaja pa 487,5 tone (391,1). AVSTRALIJA BO IZVOZILA VELIKE KOLIČINE SADJA V EVROPO. V Avstraliji so v tej sezoni hruške in jabolka zelo dobro obrodili. Posebno bogat pridelek hrušk je bil v Viktoriji, v vzhodni Avstraliji pa pridelek jabolk. Zato se bo njih izvoz povečal. V prihodnjih treh mesecih bodo izvozili okoli 5,500.000 zabojev tega sadja v Anglijo in druge evropske države. WEN9TON CHURCHILL SE JE II-MAKNIL. Predsednik angleške vlade Winston Churchill je 5. aprila prostovoljno odstopil. Storil je to zaradi svoje starosti. Dolgo se ni mogel odločiti za ta korak, kjer bi bil rad — kakor je sam dejal — izvršil še zadnjo svojo veliko nalogo, da bi namreč končno spravil Vzhod in Zahod. Ostal bo še nadalje član poslanske zbornice, se pravi, da se ne bo popolnoma umaknil iz političnega življenja. Na njegovo mesto je istopil A. Eden. POVIŠANJE CARIN V JORDANIJI. V jordanskem službenem listu »Jorda-nian Official Gazzette« so objavili, da se je carina na uvoz splošno povišala za 5-10%. Vlada je tudi objavila spisek blaga, ki se ne bo smelo uvoziti v letu 1955. Med tem blagom je: cement (razen belega cementa), čisti alkoholi, ogljikov plin, pijače sodavice, kakor Coca-Cola, Simalco itd., cigarete, stroji in aparati za pove industrije, katerih uvoz ni posebej dovolilo Ministrstvo za gospodarstvo. INDIJSKI IZVOZ RIZa V TEKOČEM LETU. V tem letu bo Indija izvozila 200.000 t riža dobre kakovosti. Večji del te količine pojde na angleški trg, na Formozo itd. UVOZNO DOVOLJENJE ZA UVOZ V LIBANON. Libanonska vlada je u-vedla uvozno dovoljenje za vrsto raznih artiklov, kakor pšenice, ječmena, Tržaški sporazum (Nadaljevanje s 1. strani) POGAJANJA MED ITALIJO IN AVSTRIJO Od 13. do 15. aprila bodo v Rimu av-strijsko-italijanska pogajanja gled|e dobave avstrijskega lesa. Italijanski trgov ci računajo, da bo avstrijska vlada pristala na mesečni izvozni kontingent 200 tisoč do 230 tisoč kub. metrov. Avstrijska vlada je dovolila izvoz 6.000 kub. metrov jamskega lesa in 7.000 kub. m brzojavnih drogov na podlagi trgovinske pogodbe z Italijo, ki je bila podaljšana do 31. maja. — V Milanu je pomanjkanje lesa splošno. Povpraševanja po mehkem lesu je živo. Nekateri italijanski uvozniki skušajo nabaviti mehki les v Franciji. Italija je že povečala uvoz trdega lesa iz Francije. Tudi cene trdjega lesa so čvrste. ListaA predvideva uvoz sledečih ko ličin jugoslovanskega blaga na tržaško področje (v milijonih lir): sveže gobe, jagode in slično 7; suhe gobe 5; zelje 10; sveže sadje 30; sveža zelenjava 120; suhe slive in višnjje 50; višnjev sok 10; sveže mleko 70; mlečni izdelki 20; jajca 30; pivo 10; vino 250; žganje, alkoholne pijače 50: vino v buteljkah 10; likerji 6; etilni alkohol 50; med 3; goveje meso 20; salame 10; konji za delo in zakol 30; goveda za zakol 2000 glav; svinje 40; kokoši 10; soljena svinina 5; krma 20; žito 5; sveže morske ribe 60; sladkovodne ribe 2; konservirane ribe 100; rezan les 100; hrastove tesanice 50; karakteristični proizvodi cone iz lesa 10; les za kurivo 100; vezan les 5; lesni izdelki 5; koli za trte 3; embalaža 4; rjavi premog 30; hrastovi sodi 5; proizvodi iz cementa 5; opeka vseh vrst 120; marmor 7; pesek za livarne 5; surove kože 20; krzno 25; proizvodi iz usnja 5: zdravilna zelišča 30; odpadki stekla 5; esenčna olja 5; surova volna 15; paprika 2; sol 20; razno blago 300. Lista B predvidleva izvoz sledečega blaga na področje Nove Gorice, Buj, Sežane in Kopra (v nfilijonih lir): riž 50; južno sadje in ostali živilski izdelki 175; pivo 10; semena in sadike 15; maščobe in olja 50; esenčna olja 15; kemični proizvodi 30; farmacevtski proizvodi 50; umetna gnojila 15; barve in laki 15; katran 15; žveplo 20; papir in karton (izključjen je papir za časopise) 15; tkanine in konfekcija 120; vreče iz jute 30; vlečeno jeklo 50; stroji in nadomestni deli 250; različni stroji in nadomestni deli 240; transportna sredstva in nadomestni deli 255; motorji Diesel in ladijska oprema 300; precizni instrum/enti, optika in slični aparati 15; glasbila in gramofonske plošče 5; električni in telefonski material 65; radiotelevizijski material 25; oprema za ribolov 40; pnevmatike 40; izdelki iz gumija 10; različni potrošni mat|erial 50; ure 5; specialna ladijska oprema 50; naprave za gospodinjstvo 10; keramika in steklo 5; bencin 75; mazilna o-Ija 50; pluta in izdelki iz plutovine 15; popravila 120 in razno blago 100. MED ITALIJO IN TUJINO ITALIJANSKI UVOZ CELULOZE V LETU 1954. V letu 1954 je Italija uvozila 2,962.150 stotov celuloze, od tega 2,145.133 stotov za proizvodnjo papirja in 827.037 za umetna vlakna. V primeri z letom se je uvoz celuloze za proizvodnjo papirja v letu 1954 zvišal za 22,3% (v letu 1953 je uvozila v ta namen 1,754.226 stotov), dočim se je uvoz celuloze za umetna vlakna povečal za 35,1% .(v letu 1953 611.957 stotov) Vrednost uvožene celuloze v letu 1954 je dosegla 27.465 milijonov lir, kar pomeni, da se je povečala za 37,2 v primeri z letom 1953. Zahodna Nemčija. — Obstoječi trgovinski sporazum z dne 14. 4. 1954 je bil podaljšan do konca marca 1956 ob nespremenjenih kontingentih neliberalizi-ranega blaga. Kontingenti, ki so vezani na ministrsko uvozno ali izvozno licenco, se bodo razdelili polletno, razen kolikor gre za sezonsko ali kvarljivo blago. Prošnjo za udeležbo na kontingentih je treba vložiti pri ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu, glavni direkciji za uvoz in izvoz, med 10. in 30. aprilom za prvo ter med 1. in 20 oktobrom za drugo semestralno kvoto. V prošnji se mora navesti, na katero kvoto se prošnja nanaša, in ji je treba priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da gre za povsem konkretne trgovinske operacije. Za ekspertne artikle seznama A in C kontingentnega seznama, ki so vezani na izvozno dovoljenje ministrstva, velja pova tabela Esport z morebitnimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. Za izvoz blaga, ki gre »čez carinarnico«, veljajo posebni dosedanji predpisi glede vizumov, potrdil in kon- trole določenih organov ali ustanov, kolikor pač obstoje. Uvoz blaga iz kontingentnega seznama B se ne sme izvršiti samo tako, da se predloži carinarnici ustrezna licenca ministrstva financ, ki jo bo to ministrstvo izdalo na zahtevo glavne direkcije za uvoz in izvoz pri ministrstvu za zunanjo trgovino. Španija. — Obstoječi trgovinski sporazum z dne 26. 3. 1952, dopolnjen s protokolom z dne 7. 5. 1954, je bil molče podaljšan do konca marca 1956. Za trgovinsko izmenjavo veljajo z italijanske strani dosedanji ministrski predpisi z nekaterimi spremembami. Tako je odslej vezan na ministrsko licenco uvoz španskih svežih in zmrznjenih rib, tunine v olju in paradižnikov. Za razdelitev kontingentov rib razne vrste in za udeležbo pri razdelitvi je Mincomes izdelal nova navodila, ki so vsebovana v okrožnici št. A/106798 z dne 29. marca. Za izvoz blaga, navedenega v kon-tingentnem seznamu B, velja, kolikor je blago podvrženo izvozni licenci ministrstva, sedanja tabela Esport z dne 3. 3. 1955. Katero blago je vezano na licenco V zadnji številki »Gospodarstva« smo objavili določbe o uporabljanju nove tabele »Esport«. V naslednjem prinašamo razglednico, iz katere je razvidno, katero blago, katerega izvoz je šel doslej »čez carinarnico«, je odslej podvržen ministrski licenci, in obratno, katero blago, ki je bilo doslej vezano na licenco, je bilo za izvoz sproščeno. O-pozarjamo pa ponovno, da veljajo pri izvozu v države, s katerimi ima Italija klirinški sporazum, v prvi vrsti določbe izvršilnih predpisov, ki so bili izdani k posameznim klirinškim sporazumom. V preglednici je v oklepaju navedeno, za kateri spisek sprememba velja; če take navedbe ni, velja sprememba za oba spiska, za spisek »A« (izvoz proti plačilu v USA in kanadskih dolarjih in v šv. frankih) in za spisek »B« (izvoz z drugačnim načinom plačila). I. — Blago, ki doslej ni bilo, a je odslej vezano na min. licenco. — Kalcini-rana magnezija »altra«; vazelin (»A«); oksid čiste magnezije; kobaltov nitrat; svinčev tiocianat; vsa carinska postavka 354 (organske in anorganske sestavine dragih kovin in slično); primesi za mazilna in gorilna olja in maščobe; primesi za lažje vžiganje Dieslovih olj; glucinijeve anorganske soli (berilij); umetna organska barvila z več ko 50% molibdena; opore, cepanice in tramovi iz kostanjevega lesa; skobljan les; stari neuporabni časniki (»B«); metaliziran papir za kondenzatorje tanjine izpod 0,04 mm; tkanine iz najlona za padala; topilniki iz berila, magnezijevega oksida ali cirkonijevega oksida; železne cevi, prevlečene s politetrafluoroetilenom ali s politrifluorokloroetilenom; kabli iz nerjavečih jeklenih žic z uporom nad 150 kg na kv. mm; surovi ali pol-obdelani silicij; ni.kljaste elektrode; vse turbine na plin; ločeni deli parnih strojev (rotorjev, cilindrov in uplinjačev); aparati za proizvodnjo in čiščenje ali obdelavo mineralnih olj, za proizvodnjo specialnih tekočih goriv in hipoazoti-dov, za utekočinjenje kisika, vodika. fluora in za izločevanje helija iz metana, za proizvodnjo tetanija; cevasti izmenjevalci toplote, ki vsebujejo nikelj, orodni stroji za izdelovanje orožja in municije, lopatic za plinske turbine, plošč za aeronavtične konstrukcije, za proizvodnjo razstreliv, za izločevanje uranovih izotopov; stroji za proizvajanje oblih optičnih ploskev; pritikline in posamezni deli orodnih strojev, kolikor niso drugje omenjeni (car. post. 1125); centrifugalne črpalke, prevlečene z nikljem; aparati za u-ravnavanje toka tekočin ali plinov s ponikljanimi zaklopkami; cilindri za valjarne, ciklotroni, betatroni in drugi jedrni aparati z ustreznimi magneti; aparati za uporabo elektrike (komandne plošče, jonski eliektromagnetični se-paratorji in drugi); turbinske lokomotive; ločeni deli avtomobilskih vozil bodisi s prednjo ali zadnjo transmisijo; avtomobilske šasije; vlačilci, bagri in pontoni; ladje, čeprav ne za vojaško rabo; prevleke (n. pr. za naočnike in slično) iz zlata, platine in srebra; periskopi in daljnogledi vojaškega tipa; ultrarapidnj kinematografski aparati (z več ko 250 slik na sek.); projektorji s premerom več ko 60 cm. H. — Sproščeno blago, za katerega izvoz je potreben vizum ICE. — Debeli in drobni bob; koruza; sirkovo seme; krmske moke in žita; riževe pleve in riževe krmske moke; otrobi in drugj slični odpadki. III. — Drugo sproščeno blago, Ki se odslej izvaža »čez carinarnico«. — Pše-no v klasju (s kakršnokoli embalažo); oljni sadeži in semena, razen konoplje in oljk; sveži in suhi rožiči in rožiče-vo seme; grafit domače proizvodnje; kremenjak in kvarcit; borovi minerali; kovinonosni pepel, žlindra in drugi odpadki; premog; koks iz katramove smole; petrolejska olja (deloma); trdni parafin; kisik; redki plini; kovine iz redkih zemelj (deloma); sodov hiperoksid; silicijev anhidrid; stroncijan; antimonov oksid; glinica (aluminijev oksid); kromov oksid in hidroksid; fluoridi; te-trakloridov tita.nij; sodov, kalijev in a- Na spomladanskem zagrebškem velesejmu! Letošnja prireditev prekaša vse dosedanje (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 5. IV. 1955 Letošnji spomladanski velesejem, ki se odpre 8. aprila in bo trajal do 17. t. m., bo prekosil vse dosedanje. Kakor smo že zadnjič poročali, je letošnja prireditev združena z jubilejno proslavo osvoboditve. Ni dvoma, da je tudi ta okolnost pripomogla k uspehu. Lahko takoj ugotovimo, da je treba pripisati ta uspeh v glavnem sami pobudi razstavljalcev. To je povsem logična posledica napredka jugoslovanske proizvodnje, ki prinaša na dan vedno vleč novih artiklov in išče zanje kupce. Nekaj številk bo osvetlilo letošnji uspeh. Leta 1953, ko je bil prirejen prvi spomladanski velesejem, je na njem sodelovalo 653 razstavljalcev, ki so razstavili 2.671 artiklov na površini 9.523 kv. metrov. Naslednjega leta. to je leta 1954, se je število udeležencev povišalo na 666J razstavljenih pa je bilo 2.709 vzorcev na površini 12 tisoč 438 kv .m. Na letošnjem spomladanskem velesejmu sodeluje 1.045 razstavljalcev, kj razstavljajo 3.700 vzorcev na površini 16.000 kv. metrov. V omenjeno število razstavljalcev je vključenih 561 predstav.nikov jugoslovanske obrti. Na velesejem so prišla industrijska, obrtniška in trgovinska podjetja iz vseh republik Jugoslavije. Udeležba po republikah je naslednja: Največ razstavljalcev ima Hrvatska, in sicer 321, nato Srbija 137, avtonomna pokrajina Vojvodina 130, Slovenija 97, Bosna in H/ercegovina 35, Makedonija 31 in Črna gora 3. Tudi za spomladanski velesejem se zanimajo tujci. Mnogo jih je prispelo v Zagreb še pred HMELJ V NUERNBERGU V zadnjih dveh tednih so bile cene za hmelj lanskega pridelka zelo čvrste Veliko je bilo zlasti povpraševanje po vrsti Hallertauer, ki se je prodajal po 305 do 325 nemških mark za 50 kg. Ponudba drugih vrst je bila pičla. ENOTNA CENA AMERIŠKEGA BAKRA Največje ameriško podjetjb za pridobivanje bakra Kennecott Copper Corporation se je pridružilo ostalim ameriškim proizvajalcem, ki so povišali cene bakra za 3 stotinke. Od 31. marca bodo tako ameriški proizvajalci imeli enotne cene 36 stotink za funt. SVETOVNA PROIZVODNJA MINERALNEGA OLJA IN GAZOLINA Svetovna proizvodnja mineralnega olja in gazolina (iz zemeljskega plina) se je 1. 1954 dvignila na 700 milijonov ton. Bila je za 28 milijonov ton večja kakor 1. 1953. Na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki je najbolj napredovala. in sicer na Bližnjem vzhodu za 15 milijonov ton, v Latinski Ameriki za 9 milijonov ton. V Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi je napredovala za 7 milijonov ton. V Severni Ameriki je nazadovala za 4 milijone. Delež Združenih ameriških držav na svetovni proizvod- nji je -prvič po letu 1902 padel izpod 50%. monijev hipersolfat; bismutov nitrat; sodov cianid; anorganske sestavine redkih zemelj; tekoči zrak; karbidi, razen titanijevega; fenolij; oks. etri (razen izbprop.); aldeid in paraformaldeid; a-ceton in metilsobutilhetou; anhidridi, razen kobaltovega acetata in izotilove-ga sebakata; drugi etri; talijev bromo-jodid; celulozni nitrat; car. post. 386; preparati na bazi negorljivih snovi; surove kože, ki niso pripravne za krzna, piklirane; poliizobutilen; naravna guma; regenerirana guma; cevi iz vul-kanizirane gume; lineeri (samo deloma v spisku »A«); samotna opeka; tračnice, prečni tramovi za železnice; cevi za napeljave iz car. post. 900; pritikline za cevi iz car. post. 901; artikli iz car. post. 902, 903, 904, 905, 922. 923. 924 in 925 (razni izdelki iz železa in jekla); razni izdelki iz aluminija (car. post. 961, 962, 963, 964, 965, 966); cevi iz svinca in njegovih zlitin; mangan; plakete itd. iz molibdena, tungste-na itd.; ročne črpalke (kolikor niso drugje omenjene); ročni orodni stroji; portali; nakladalni vozovi s košem; mehanska prenosna sredstva; snežni plugi; stroji za mešanje, gnetenje; hidravlične stiskalnice; stroji za električne ampule; transformatorji; spreminjalni-ki; aparati za telefonijo ip telegrafijo na veliko razdaljo; ločeni deli železniških vozil; pogonsko orodje za ladje; aparati za kontrolo ur; precizijski instrumenti; aparati za merjenje pritiska; drugi neelektrični aparati. otvoritvijo sejma, da bi vzpostavili zveze z jugoslovanskimi podjetji in da bi si ogledali razstavljeno blago. Prišlo jo že v tradicijo, da jugoslovanska podjetja razstavljajo na zagrebškem velesejmu zlasti svoje nove izdelke. Tudi letos je prišlo na sejem lepo število novih proizvodov, in sicer okoli 160. Gre za izdelke, ki jih doslej ni izdelovala Jugoslavija, temveč jih je bilo treba uvažati. Med tlemi so predvsem razni stroji, orodje in razna oprema. Veliko pažnjo posveča jugoslovanska industrija zlasti poljedelskim strojem vseh vrst. Pozornost zaslužijo tudi razni izdelki precizne mehanike, tkaninle, izdelki -prehranjevalne in kemične industrije. Naj omenimo še zdravniške mize, stole in omare, nadalje razne kemične izdelke, kakor smolnate (emulzije, kakor tudi farmacevtske preparate (vitamisko čokolado, čokolado proti sladkorni bolezni itd.). Zanimivi so patentirani o-vratniki, ki ostanejo trdi tudi po večkratnem pranju, nadalje nogavice iz grilona, vrsta predmetov iz polivinila itd. Mnogo teh proizvodov Je namenjenih ‘.udi zunanjim trgom, in so navadno izdelani po okusu tujih kupcev. Obrtniška razstava je bila prirejena v večjem obsegu, medtem to je vinski sejem skromnejši. Razstavljena so vina iz Istre, Slovenije, Hrvatske, Hercegovine in Srbije. Kakor smo že y prej- šnjih dopisih omenili bo med vek mam tudi razstava športnega ribo! in sicer v »Lovskem muzeju«. Gla( sejemske prireditve dopolnjuje tr1 cionalna modna revija. M. ' GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJA »Privredni pregled« (Beograd) je šel v dvojni številki, ki je posveč gospodarstvu Vel. Britanije. Angl' minister za zunanjo trgovino A. R. I jp v uvodni besedi pozdravil pob »Privrednega pregleda«, ki ima naij pospešiti gospodarsko sodelovanje i sko-angleških odnosov je orisal ] NOV GOSPODARSKI LIST V JUGOSLAVIJI V Zagrebu jje pričel izhajati gosi darski štirinajstdnevnik »Jugosla* scher Wirtschaftsinformator«, posvet zlasti zunanjetrgovinski izmenjavi. POMARANČE IN LIMONE V Cii GORI. List »Pobjeda« (Titograd-P gorica) poroča, da so ob Boki Ko! ski posvetili veliko pozornost sadfl stvu. zlasti tipičnjemu južnemu sač| Lansko leto so posadili 2.000 sad1 dreves, letos pa 6.785; od tega 2.350 marajič in limon. Poujade še vedno straši francoske državni Voditelj Zveze za obrambo trgovcev in obrtnikov v Franciji Pierre Poujade je na dan 28. marca razglasil splošno stavko svojih pristašev, ki naj bi se izvedla t-ako, da bi ti zaprli svoje trgovine in delavnice. Stavka je uspela v srednji, jugozahodni in deloma v južni Franciji, ne pa v Parizu in drugod. V MarseiUeu so zaprli kavarne, bare in restavracije, v Bordeauxu je stavkalo okoli 80% javnih lokalov. Poujadovo gibanje proti visokim davkom, ki tarejo male trgovce in obrtnike, se je bolj razvilo v srednji in jugozahodni Franciji. Število njegovih pristašev cenijo na 800 tisoč. V ogromni dvorani na sejmišču v Versaillesu je pred veliko množico svojih pristašev razložil domačim in tujim časnikarjem svoj program. Poujade zahteva od vlade: 1) naj razpusti posebno davčno policijo finančnega ministrstva. ki jo sestavlja 376 mož, kateri i-majo pravico pri kontroli davčnih prijav brskati tudi po knjigah podjetij; 2) denarne kazni, ki so bile naložene zaradi nepravilnih davčnih prijav je treba brisati. Poujade ima šele 34 let in je lastnik neke papirnice in knjigarne. FRANCOSKI FRANK DOBRA VALUTA. Poročila o gibanju denarnih tečajev na frankfurtski borzi ugotavljajo, da se Je prve dni aprila položaj francoskega franka utrdil. Frank je kvotiral okoli 1,2078 zahodne nemške marke za 100 francoskih frankov. V krogih Evropske plačilne zveze sta bila doslej najbolj iskana holandski flo-rint in belgijski frank. Zdaj ju je fr. frank izpodrinil. Na prostem trgu v Frankfurtu so kvotirali: finska marka’ 1,17-1,27; grška drahma 13,00-17,00; jugoslovanski dinar (100) 0,80-1,05; španska pezeta 9,65-10,05; portugalski esku-do 14,40-14,80; turški funt 0,54-0,64; avstralski funt 8,50-8,80 in kanadski dolar 4,20-4,30. URADNI TEČAJI DEVIZ V NEMČIJI. Nemška narodna banka (Bank deutscher Lander) obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih: 1 egiptovski funt 12,05 DM G (Geld = denar), 12,07 DM B (Brief = pismo); 100 italijanskih lir 0,671 DM G, 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,398 DM G, 1,402 DM B; 100 avstrijskih šilingov 16,135 DM G, 16,175 DM B; 100 portugalskih eskudov 14,00 DM G, 14,63 DM B; 100 grških drahem 14,00 DM G. ZMANJŠANJE DENARNEGA OBTOKA V ITALIJI. V mesecu januarju se je denarni obtok v Italiji zmanjšal za 94 milijard lir, in sicer od 1538,3 milijarde na 1444,3 milijarde. FRANK V CURIHU. Francoski frank je 25. marca kvotiral v Curihu 1,148, teden nato, se pravi 1. aprila pa 1,525 švicarskega franka. Frank se je tako dvignil za 0,39. V Bruslju 25-III: 13.55, 1. aprila 13,625; napredek 0,55%. BOMBE NA CIPRU. Na radijsko postajo v mestu Nikoziji na Cipru so neznanci vrgli bomble, ki so napravile veliko škodo. V Larnaki so z dinamitom napadli policijsko stražnico. Atentate so Grki izvršili tudi v Limasolu in Fa-magusti. Ciper so zasedli Angleži leta 1878 na podlagi zaključkov berlinskega kongresa, ki je otok vzel Turkom. Grško prebivalstvo na otoku se hoče priključiti h Grčiji. Proti temu pa so Turki, ki tam prebivajo, predvsem pa Angleži, k|er jim je Ciper strateško o-porišče. Za boljše razumevanje vsega do sedaj povedanega hočemo navesti primer iz trgovinske stroke. Pri sklepanju nove kolektivne delovne pogodbe za uslužbence tržaških trgovskih podjetij z dne 11. 12. 1950 (»con-tratto collettivo di lavoro per il perso-nale dipendente da aziende commer-ciali«) so sodelovali in pogodbo podpisali za delodajalce Združenje trgovcev na drobno, Zveza veletrgovskih združenj, Zveza zadrug in vzajemnostnih institucij ter Avtonomno združenje jest vinarjev na drobno; s strani delojemalcev pa Delavska zbornica (Camera confederale del lavoro) in Zveza E-notnih sindikatov. Po vsem tem, kar smo povedali, je ta kolektivna pogodba obvezna samo za člane pravkar o-menjenih združenj oziroma tistih združenj in zadrug, ki so člani omenjenih zvez, ter za člane omenjenih delavskih sindikatov, za druge pa ne; kajti pogodba je bila sklenjena v času, ko je že veljala svoboda združevanja. Za trgovine prehranjevalnega sektorja je razsodišče za minimalne mezde izdalo prvi razsod 17. 11. 1949, za trgovine oblačilnega sektorja in sektorja za razno blago pa 24. 11. 1949: o-ba razsoda sta bila objavljena v Uradnem listu ,ZVU št. 1/1950, pozneje pa večkrat dopolnjena in spremenjena: veljala bosta, kakor smo zgoraj videli, do 30. 6. 1955. Ta dva razsoda veljala za vse tiste delodajalce in delojemalce omenjenih trgovskih sektorjev, za ka- fili so kolektivne pogodbe obvezne! iere ne velja kolektivna delovna pogodba z dne 11. 12. 1950 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami; torej za tiste, ki sploh niso organizirani ali pa so organizirani v takih strokovnih zdru ženjih in sindikatih, ki omenjene kolektivne pogodbe niso podpisali. Nastane vprašanje, ali se ta razsoda razlikujeta od kolektivne pogodbe, in v čem se razlikujeta. V višini osnovnih plač ne; tudi draginjska doklada je enaka; enaki so dvoletni poviški, božična nagrada ali trinajsta plača, enak tudi nižji odstotek plače za žensko o-sebje in vajence. Niso pa enaki poviški za težko in za .nadurno delo. O tedenskem počitku in .letnem odmoru, o odsotnosti in premestitvi, o pravicah in dolžnostih v primeru bolezni, o odpravnini, o odpovednih rokih, o disciplinskem postopku, o kavcijah pa nimata omenjena razsoda sploh nobenih določb. Za vsa vprašanja, ki jih razsoda ne urejata, je merodajen v prvi vrsti dogovor med delodajalcem in delojemalcem, kolikor ne krši strogih določb zakona ,v drugi vrsti pa zakon sam. Kolektivno pogodbo bomo mogli po--klicati na pomoč v spornih primerih samo takrat, kadar bo šlo za ustaljen običaj (uzus), ki mu zakon prizna u- poštevanost, kakor n. pr. v primeru letnega odmora, odpovednega roka in višini odpravnine. Prav tako velja v prvi vrsti dogovor, pot{?m pa zakon in ustaljeni običaj, v vseh tistih primerih, kjer se razsod o-mejuje na ureditev plače in mezde in pušča vse drugo v nemar, kakor na pr. pri brivskih obrtnikih in gostinskih o-bratih ter številnih drugih podjetjih. Ce torej povzamemo, pridemo do naslednjega zaključka: Pri določanju delovnih pogojev, ki so za delojemalca ugodnejši od pogojev, predvidenih v kolektivni delovni pogodbi ustrezne stroke, F R A T E L L I N A S C I H B E N Meglenke in Žarometi Luči za ev. tablice Signalne luči UVOZ IZVOZ Zalogo električnega pribora m nadomestnih delo« to avtomobile TRST — CI. COROSEO, «9 Tel. IM-«#* obema državama. Razvoj jugoslo'1! i' Barbalič, glavni tajnik Zvezne zunaj trgovinske zbornice v Beogradu. gostilna FlIRld Atf KEPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor PRILIKOM VAŠEG D O LASKA II TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU Hlllim EMESKIH STOFOVA TRST- ULICA SAM MCOtO’ BRUJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJI M VEL1R0 I [HALO ORIGINALNIH ENGLESRIH STOTOM ZA NHISRN I ŽENSRJ ODI JELA UZ NAJNIŽE CIJENE. bi K sa Pl P: n: di K gc b: ja v: d: ža ča v vi lil 8. aprila 1955 Stran 3 »ii PO TRPLJENJU PRIDE VSTAJENJE Nekaj o velikonočnih navadah M. ' JJE 3) je >3več \nglf R. I po]}' i nal nje " oslov isal j zime' i gosi gosl^j iosve« avi. V Cf! ad-pl Ko« sad| i sa' sad1 .350 i Čeprav nam je letošnja zima prav na svojem koncu in še celo potem, ko nam po koledarju ne bi smela več nagajati, pokazala svoje snežno bele zobe, jo je slednjič vendar le vrag vzel. Ko smo se poslovili od letošnjega še Precej dobrodušnega januarja, smo si utvarjali, da bomo veselo in neovirano vkorakali v bližajočo se zaželeno Pomlad. Toda zima nas je prav pošteno potegnila za nos in je po yeč letih celo Trst pokrila z belo odejo. Kakor letošnja zima, se je tudi naša usoda Prav drzno poigrala z nami. Namesto željno pričakovanega pomladnega cvetja, nas je iznenadila z novo zimo, bur-jo in ledom. Toda tudi to bomo prestali in prav gotovo bomo tudi mi do-čakuii našo veselo pomlad, ki smo jo Po tako dolgi zimi krvavo zaslužili. rsko prit rotuj ga li narf osla! j 'P® Frai n-eia ariz > odi in. 1 a, da1 1 60? lobb1 nje, | 100 l1 de P n o'-vljalj dol1’ Za sedaj se moramo seveda zadovoljiti s prirodno pomladjo in si tega veselja z neprijetnim razmišljanjem ne smemo pokvariti. Velikonočni prazniki Pomenijo konec zgodnje in začetek Prave zelene pomladi. Predvsem oznanja pomlad cvetna nedelja ali oljčni-ca, kakor ji pravimo mi in goriški Brici in Vipavci. Na Krasu pritrdijo oljčno vejico na vsaka vrata, da bi Bog varoval vse, kar je za vrati. Veliko noč imenujejo pri nas »uezem«, severovzhodni Slovenci »v’zem«, drugi zopet »vuzam«, »vezem« in v Istri »vazem«. Beseda se izvaja iz vzeti; vuzem je torej praznik, ko po dolgem postu smejo vzeti in uživati meso. To starodavno pogansko slavje zmage pomladnih duhov nad zimskimi, je krščanstvo spremenilo v .praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih. Na Pohorju so prepričani, da je dobro, ako se na veliki petek pred sončnim vzhodom strelja, ker to odganja čarovnice in varuje perutnino od roparskih sovražnikov. Tudi velikonočna raglja nas spominja starega čarodejne-ga orodja, s katerim so uganjali ropot, da bi se ubranili zlih duhov. Na Štajerskem, v Prekmurju in na Koroškem zagore na veliko soboto zvečer še posebni kresovi, ki jim pravijo Vzemice ali v’zenice in jih kurijo najraje na polju, ker verujejo, da bo potem dobro obrodilo. Na Koroškem pa nosijo na veliko soboto zvečer smolni-ce, posebne bakle iz smolnatega in posušenega borovega ali smrekovega debla. S prižganimi smolnicarhi gredo ne- oženjeni moški iz vsake hiše v sprevodu .po vasi, poljih in travnikih, sučejo smolnice ter molijo. Pravijo ,da iščejo Kristusa, postarem pa, da preganjajo coper in prosijo za dobro letino. Starodaven običaj je, da se mora človek na pragu spomladi prenoviti in se otresti vsega slabega, o velikonočnem spomladanskem prazniku, da je voda sploh zdravilna. Znano je, da so se stari Kranjci umival; na Veliko soboto s tekočo vodo, da se jih ne bi vse leto prijela kuga. Pri Cerkijanih se hitijo dekleta umivati, da bodo bela in lepa. Po dolgem postu se velikonočne jedi posebno priležejo. Po starem običaju smejo pri nas poglavitne velikonočne jedi (pirhe, gnjati in potice) speči in skuhati samo na takšnem ognju, ki so ga zakurili z blagoslovljenim cerkvenim ognjem. Med velikonočnimi kru-hi naj omenimo kranjske potice, kolače in kolačke, primorski im štajerski presnec, goriške gibanice, pince in menihe ter koroški šartelj. Zanimiva je stara kranjska aleluja. To so na svinjski juhi skuhani posušeni repini olupki, kar spominja pa lakoto leta 1529 na Kranjskem, ko so ljudje o veliki noči tega leta jedli samo repir|e olupke. Nad vse pomembna in zelo stara velikonočna jed pa je' jajce, ki je naravna podoba rodovitnosti in izvor življenja v pomladnem času. Mi poznamo le enobarvne, večinoma rdeče .pirhe, ki jim severovzhodni Slovenci pravijo ru-menice ali remenke, ki v starem prekmurskem narečju pomenijo rdeča jajca. Drugi Slovenci pa imajo pisanice, to je pobarvana in okrašena jajca. Velika poč je praznik veselja mladine nad spomladjo in ponovnim ustajanjem narave k življenju ter se na velikonočni ponedeljek praznuje z velikonočnimi i-grami, predvsem s pirhi. Nekatere od teh iger so bile v davnih časih tesno povezane s skrivnostnim prerajanjem zime im s čarodejnimi obredi v poljedelstvu. Zelo stara igra je velikonočno Valjanje ali trkljamje s pirhi. Znano je tudi trkljanje s pirhi. Trdnejše jajce zmaga in njegov lastnik se polasti ubitega pirha. Pirhe tudi sekajo z novci. Eden daje sekati, drugi pa mora zagnati novec v jajce. Ce ga zasadi, je pirh njegov, če ne pa vzame lastnik pirha novec. V raznih slovenskih vaseh je še mnogo takih velikonočnih iger. ZVIŠANJE PLAČ V FRANCIJI. Nova francoska vlada, ki ji načeluje Edgar Faure, je sporočila predstavnikom dielavskih sindikatov, da bo raven minimalnih plač oziroma mezd dvignila od 121,50 na 126 frankov na uro. V primeru znižanja življenjskih stroškov se plače ne bodo smele znižati več kakor za 12% (doslej 13,5%), družinske doklade pa za 15% (doslej 20%). LONDON BREZ LISTOV. V londonskih tiskarnah zahtevajo slavci povišanje plač. Svojo zahtevo so podprli s stavko; tako je London že dva ![edna brez dnevnikov. V London prihajajo deloma listi iz drugih mest. Med velikimi je znan zlasti »Manchester Guardian«. Tudi radio je izpopolnil svojo poročevalsko službo, da bi nadomestil londonske dnevnike. V GENOVI STAVKAJO NAD 2 MESECA. Okoli 2.500 specializiranih kovinarjev stavka v Genovi že čez 2 meseca. Ti so organizirani v posebnem združenju »ICampagnia del ramo imdu-striale«, ki je staro že 50 let. Bavijo se s popravljanjem ladij, vendar ne prevzema dela samo združenje, ijemveč daje svoje člane na razpolago podjetnikom, ki prevzamejo delo, seveda pod pogoji, ki zavarujejo delavce pred izkoriščanjem. Vodstvo združenja izbira delavce tako, da pridejo vsi na vrsto. Pristaniška uprava hoče vzeti združenju te pridobljene pravice, da bi lahko podjetniki najemali delavce neposredno. OKOLI 1000 SLOVENSKIH DEKLET je zapustilo B|eneško Slovenijo, da bi služile kot služkinje ali kuharice v Italiji, Franciji, Švici in V zadnjih letih zlasti v Angliji. BEG Z DEŽELE V PARIZ. Med razpravo o zakonu, ki naj olajša plačevanje davkov francoskim malim trgovcem in obrtnikom, v parlamentu, je finančni minister Fflimlin ugotovil, da se je francosko prebivalstvo v 18 letih pomnožilo za 1 milijon. Od tega poviška se ;’(e 600.000 Francozov naselilo v Parizu ip samo 400.000 jih je ostalo na podeželju in v podeželskih mestih. To je tudi eden izmed vzrokov, da so trgovci in obrtniki na deželi obubožali. Nekaj za naše Lonci na parni pritis gospodinje i pritisk Izguba energije, ki jo redno opažamo pri razsvetljevanju, kurjenju in kuhanju, je že dolgo predmet pozornosti tehnikov, ki skušajo najti sredstva in način, da bi se izguba energije, ker se že ne da povsem preprečiti, vsaj znatno omejila. Pri razsvetljavi se izgubi skoraj 90% uporabljene energije, pa tudi pri kurjavi in kuhanju povzroča izžarevanje in izparevanje izgubo znatne količine toplote. Danes mas predvsem zanima .vprašanje, kako se da o-mejiti izguba energije-toplote pri kuhanju in kaj so dosegli doslej na tem področju. Pri kuhanju moramo upoštevali dye fazi. V prvi je treba spraviti vsebino (meso, krompir, fižol, zelenjavo itd. in vodo ali olje ter podobno) do vrenja, pečenja ali cvrenja, v drugi pa ohraniti temperaturo na vrelišču, oziroma nad vreliščem toliko časa, da bo meso, krompir, fižol ali karkoli je: v posodi, kuhano oziroma pečeno. Da segrejemo vodo do vrenja, potrebujemo določeno količino toplote. Ko je voda dosegla vrelišče, se začne močno izparevanje, po katerem se izgubi velik del toplote. Ce hočemo 1 liter vode spremeniti v paro, porabimo 5-kraitno količino toplote, fci nam je bila potrebna, da smo 1 liter vode od 0 stop. spravili do vrenja. Ce hočemo prihraniti na toploti, moramo torej preprečitji ali vsaj omejiti izparevanje. Temu načelu so sledili tudi izumitelji loncev na parni pritisk. V glavnem so ta princip uporabljali že zadnja svetovno vojno. Amerikanci, Angleži in Nemci so že imeli velike poljske kuhinje s kotli na parni pritisk. Čudno je le, da je moralo miniti toliko let, preden so novi lonci na parni pritisk prodrli in se uveljavili, kajti njihove prednosti so očitne. Danes imamo na razpolago že lepo število loncev na parni pritisk najrazličnejših znamk. So to ilonci iz duralu-minija, litega železa (z jeklenim pokrovom!) ali iz nerjavečega jekla. Največje povpraševanje je za lonci 4,5 in 6 1 zmogljivosti, toda dobijo se tudi posode z 10 in 15 1 zmogljivosti. Lonci vseh znamk so si več ali manj podobni, le ročaji so pri raznih znamkah različni. Glavno skupno obeležje vseh takih loncev pa je karakteristični pokrov z obročem iz gume ali druge podobne tvarine, ki služi za neprodušno zapiranje lonca, ter varnostna in signalna naprava na pokrovu. Pri kuhanju (pečenju) mesa, grah«, fižola, belušev, repe in podobno, katerim se dodaja le malo vode, oziroma maščob, in je torej nevarnost, da se zasmode se položi na dno lonca še poseben rešetast pregradek, V nsij 9’ ■lir ;nin ;t. ^ za • 00 i ,OZ a ul . 60j tna ■ 1 A ;a v? 40 > ■ce blaK ra« ,98® -j i Od prašiča do onjati Velika noč je pred nami. Se nekaj dni in dolgega posta bo konec. Misli nam nehote uhajajo k pirhom in gnjati. Posebno te se veselimo. Pri tem pa ne pomislimo, da pravzaprav zelo malo vemo o živali, ki se je žrtvovala, da bi nam postregla s tradicionalno gnat-jo. Prašič spada kot domača žival med najstarejše prijatelje človeškega rodu. Dokazano je, da so prašiči, mnogo bolj kot govedo služili ljudem kot hrana. V Evropi so redili prašiče že za časa tavb na koleh. Tedanje pasme so nastale verjetno iz križanja evropskega divjega prašiča z neko drugo prednje-azij-s«co vrsto. Prašič živi danes takorekoč povsod, kjer živi človek in kjer ima na razpolago listnate gozdove (želod!). Pa tudi izven gozdov sledi prašič človeku. N« Kitajskem, kjer je le malo gozdov, je Prašičereja mnogo bolj razvita kot v Evropi. Ne vemo, kje so prašiča najprej ukrotili in udomačili. Domnevamo, da se je to zgodilo prvič v Mezo-Poitamiji ali na Kitajskem, oziroma v obeh imenovanih deželah več ali manj istočasno. Od trenutka, ko so proglasili prašiča za nečisto žival, sta področji evropske in azijske prašičereje ločeni Po Arabiji in Mali Aziji, toda prašič je bil tedaj verjetno že prodrl v Evropo in Afriko. O vzrokih, ki so privedli do tega, da so Zidom in mohamedancem prepovedali uživanje svinjine, ne vemo nič točnega; mogoče so na to prepoved vplivali strah pred trihinams in težave o-hranitve mesa v vročem podnebju. Manj verjetno je, da bi bila prepoved nastala iz higienskih razlogov; ne v sv. Pismu, ne v talmudu in ne v koranu ni najti nobenega poročila o kakem primeru zastrupitve s prašičeviino. Zato je verjetna domneva, da ima prepoved religiozno osnovo. Stari Indijci so prašiča oboževali, medtem ko ga Židje imajo za nečistega, tj. »tabu«. Gotovo jo, da prva prepoved, ki jo je izdal Mojzes, ni imela prevelikega učinka, kajti mekaj stoletij pozneje se v evangeliju pri pripovedovanju o ozdravitvi obsedenca omenja čreda približno 5000 Prašičev, .kar vsekakor pomeni, da je bilo tedaj v Palestini obilo prašičev. Krav gotovo jih niso redili v tolikšnem številu samo zavoljo ščetin. Tudi pri Mohamedu je bilo odločilnega pomena Psihološko stališče njegovega časa. Mo-liarned sam ni v svojem življenju menda nikdar videl prašiča, kajti v Arabiji tedaj prašičev sploh niso redili. Posebni ljubitelji prašičjega mesa so bili stari Grki, a še bolj Makedonci. Kralju Filipu in njegovemu sinu Aleksandru Velikemu so prinašali na zlatih Pladnjih pečene in polnjene oddojke. Pri Rimljanih je bilo svinjsko meso najbolj priljubljena jed vseh slojev. Tudi Germani so prašiče visoko cenili. Karlu Velikemu so z vseh koncev njegovega prostranega cesarstva prinašali ®a stotine gnjati v dar. Za časa odkritja Amerike je bil prašič razširjen po Vsej Evropi, čeprav ne v obliki našega današnjega Špeharja. Ta je izšel iz kri-2anja evropskega in kitajskega prašiča, ki so ga priplejali v Evropo Švedi v 18. stoletju. To je na kratko zgodovina prekoristne živali, ki nam daje toliko cenjeno gnjat. F. L. Hako iiuijo na Oiim aja Prvič v povojnih letih sem zopet o-biskal Avstrijo in njen cesarski Dunaj. Moram reči, da sem se v pristno dunajskem »gemuetlich« tempu tamošnjega življenja, posebno med starejšo generacijo počutili prijetno kakor pred leti. Zanimalo me je še vedno tisto, kar privabi vsakega: zunanja iepota tega velemesta, njegovi prebivalci, kulturna in gospodarska preteklost in sedanjost, pa tudi še vedno razgibana glasbena dejavnost. Tudi gospodarska raven v tej1 deželi in mestu me je zanimala; kdor se namreč danes poda v tujino, mora vedeti, koliko ga bo stalo tam življenje. Ko hodiš po dunajskih ulicah in si ogleduješ okusno opremljene izložbe, dobiš vtis bogastva in lepote. Na Dunaju je konfekcija bolj razvita kakor v Trstu, vendar so cene konfekcijskega blaga približno enake. V veleblagovnicah n. pr. na Mariahilferstrasse najdeš vse, kar si poželiš, od konfekcije pa do vseh vrst obrtno-industrijskih izdelkov. Za trudnega obiskovalca in kupca je tu poskrbljeno v posebnem oddelku za okrepčilo po želji. Cene so v splošnem za spoznanje nižje od tržaških. Največ se popije piva ob prijetnem kramljanju v udobnih naslanjačih. Cena malega piva je 1,40 šilinga, velikega 2,20. (Šiling velja okoli 25 lir). Vino je drago — 18 šilingov do 24,48 Liter. Zato se ga malo popije. Ekspres kava, ki ni tako dobra kakor v Trstu, stane 2,20— 3,50 šil., v večjih barih pa celo 4,20— 5 šilingov. V splošnem se je življenjski standard izboljšal v zadnjih letih. Delavci so dobro organizirani. Gospodarji jih morajo zaposliti le proti podpisu pogodbe, ki veže gospodarja in delavca na pravice in dolžnosti. Nekvaliificiraa delavec zasluži na uro najmanj 4,50 šilinga, medtem ko imajo kvalificirani delavci več, to je od 12 do 14 šil. na uro. Nameščenci zaslužijo 900 do 2000 šilingov mesečno, specialisti pa nekaj več. Državni nameščenci so plačani mesečno nekako 980 do 2000 šil. (50-letnik). Najvišja strokovna izobrazba in odgovorna služba se plača še nekaj sto šilingov več. Državni po- 59. Ne vem, kdo je bil bolj presenečen pri tem srečanju. Tjulenju se je za. čudenje sicer izražalo v njegovih velikih očeh, a vse je kazalo, da je tudi v nas vzbudil veliko zanimanje. Razočarani smo gledali v smeri, kjer se nam je le za hip pojavil ta dobro rejeni prebivalec Južnega Atlantika. Prekratko je bilo naše srečanje, da bi se dodobra spoznali in pozdravili. Ker je to žival le malokdo izmed nas že prej videl, smo si seveda vsi želeli ponovnega srečanja. In ni nam bilo treba dolgo čakati. Daleč pred ladji-nim kljunom so se začeli na morski površini sončni žarki odbijati ob neke čudne, na pol potopljene predmete. Ko smo se kraju približali, so ti, v soncu se svetlikajoči predmeti nenadoma oživeli, in prisostvovali smo o-tročje smešnemu lovljenju tjulenjev nad vodo in pod vodo, pri čemer so se ti, na pogled zelo neokretni plavači tako spretno zaganjali nad površino morja, da nam je od začudenja kar sapo jemalo. TJULENJI SE SELIJO NA JUG Posebno zanimivo je bilo to, da so tjulenji pri svojem razigranem čofo. tanju plavali in skakali iz vode le v smeri juga, kar je prav gotovo pomenilo, da so bili nat svojem selil-nem pohodu proti tečajniku. Zima se namreč v Zalivu sv. Katarine že sre- slanci imajo po pripovedovanju 7000 šilingov mesečno. Socialna zaščita, ki so jo priborili avstrijski socialni demokrati, je dobra. Bolni delavci prejemajo podporo skoraj v višini rednega zaslužka. Nezaposlenim pa plačajo tedensko 160 šilingov. medtem ko prejme družina še dodatek. Državna uprava je s svojim kreditom še podprla ustanovitev skladovnic^ raznega blaga, kjer si lahko delovni človek nabavi poceni potreben tekstil in obutev na male mesečne obroke, da niti ne občuti, kdaj vse to plača. Luksuza — razen posameznih primerov ob redkih prilikah — pa ni videti. Kdor obišče Dunaj, mora biti previden z denarjem, da mu prehitro ne izhlapi. Sicer se res utegne uveljaviti Krpanova: »Kdor hoče na Dunaj . . .« Navaden obed v javni kuhinji »Woeck«, kjer se hrani ogromno število ljudi, stane po izbiri menu do 8,80 šil., večerja približno enako. V vseh drugih lokalih je draže, v luksuznih hotelih se cena dvigne celo do 50 šilingov. En kg kruha stane 3,50 šil., ena žemlja 40 grošev. Prenočišče v hotelih stane 32 do 120 šil. za posteljo, z dvema posteljama pa 50 do 180 šilingov. Za stanovanje dveh sob s pritiklinami v starejših hišah plačaš mesečno od 150 do 180 šilingov; samska soba pa stane 200 do 250 šil. Za navadno britje zahteva brivec 5 šilingov, če pa te poslužijo po vseh kozmetičnih določbah s striženjem vred, boš gotovo obstal, ko ti zaračunajo 43 šil. Pri tekstilnem blagu nisem opazil tako velike izbire kot v Trstu. Izdelki pa so iz zelo solidnega blaga. Obiskal sem kinopredstave, kjer stane najcenejši sedež 5 šilingov. V operi Theater a. d. Wien so cene v parterju do 76 šil., v ostalih gledališčih pa 35 do 56 šilingov za sedež. Vstopnico moraš nabaviti pravočasno; predstave so namreč vedno polno zasedene. Opazoval sem obpavljalno delo poslopja državne opere na Ringu, ki je bila v zadnji vojnil skoraj vsa porušena. To poslopje bo Avstrijcem, prekrasen spomenik — zgled sodobne arhitekture. V jeseni bo po dolgih letih ponovna otvoritvena predstava z eno izmed klasičnih opernih del. Pravijo, da so že zdaj za to prvo predstavo vsi prostori razprodani, in sicer bogatim tujcem, okupacijskim upravnim uslužbencem in priviligiranim stanovom, ki so plačali za sedež tud; po 500 šilingov in še več! S tem .sem hotel podati 'le bežen pregled današnjega življenja na Dunaju, ki je danes po vsem, kar je to mesto dočakalo med vojno, zopet razgibano in velikomestno. FR. Zakaj so slavkali profesorji Zvezni odbor strokovnih organizacij slovenskih šolnikov na Tržaškem (Sindikat slovenskih šolnikov, Zveza prosvetnih delavcev in Združenje slovenskih šolskih uslužbencev) je v prejšnjem tednu izdal proglas, s katerim je povabil vse slovenske profesorje, naj se pridružijo dvodnevni stavki italijanskih tovarišev, 31 • marca in 1. aprila. Stavka je uspela; udeležba je bila 99,5 odstotna. Šolske organizacije zahtevajo: a) Ureditev ekonomskega in pravnega položaja za vodilno in učno osebje srednjih šol, kakor predvideva člen 7/d zakona o pooblastilu (legge dele-ga), ki ga je že odobrii italijanski parlament. Po tem zakonu naj bi vlada izenačila profesorske plače s plačami o-sebja na sodiščih. to) Rimska vlada, ki bi morala urediti nove plače po omenjenem členu že od 1. 1. 1954, naj bj se obvezala, da to stori najkasneje do 1. 7. 1955. S tem, da so se italijanski šolski sindikati odpovedali zaostankom za 18 mesecev, so pokazali razumevanje za položaj do vlade in državnih financ; državni proračun bi se sicer preveč obremenil. Od sedanjih zahtev pa ne bodo več odstopili. c) Vlada naj bi do 30. junija t. i. sestavila za profesorje natančno razpredelnico prejemkov po kategorijah (ta-belle differenziate). č) Vlada naj bi vsem »poverjenim« profesorjem zagotovila stalnost mesta. V kolikor ne bo italijanska vlada zadostila tem zahtevam, nameravajo šolske sindikalne organizacije storiti o-strejše ukrepe. V skrajnem primeru bo lahko prišlo do tega, da ne bodo profesorji zaključili končnih ocen v tem šolskem letu. SSSŠFb Ž I V l J /ul uovenuega pomomcaka di septembra umakne vročemu poletju, ki se tu pojavi kar brez prijetne znanilke pomladi. Našim novim znancem se je gotovo zato tako mudilo na večno mrzli jug. Kuhar Lojze je to moje tolmačenje še poenostavil s pripombo, da nosijo svoje mastne zaloge v ledenice, ker bi se sicer v teh krajih usmrdele. Istega dne smo se srečali še z drugim prebivalcem ledenih voda, samo da je to srečanje bild kaj čudno. Cim smo se poslovili od razigrane gruče tjulenjev, so mimo ladjinega boka začela brzeti trupla ubitih galebov. Zgražali smo se nad tem pojavom, ker smo ga pripisovali krvoločnosti kakega predrzneža, ki je z ladje streljal na te prijatelje mornarjev. Začudeni smo se spraševali, kako je mogoče, da so ostali mornarji dopustili predrznežu takšna dejanja, ko je vendar vsem pomorščakom znano geslo, da prav gotovo slabo konča vsak mornar, ki ubije galeba. PINGVIN V BOJU ZA OBSTANEK Vse bolj pogosto so mimo nas br-zela trupla z onemoglo razširjenimi krili in z v vodo povešeno glavo. Na še začudenje se je kaj kmalu spremenilo v ogorčenje. Preveč je bilo teh nedolžnih žrtev in hoteli smo se prepričati, kaj je bilo vzrok tega nena. vadnega pokola. Ubrali smo vsa jadra in spustili čez ladjin bok vrvnato lestev, ki je segala do morske površine. Gomez je splezal prav na zadnjo prečko in segel po prvem mrtvem galebu, kateremu se je krmar z ladjo zaradi njenega zagona vešče približal. V tistem trenutku sta se začula dva rezka krika, ki mi še danes brnita v ušesih, kadar se spomnim na prizor ki se je tedaj s jilmsko brzino odigraval pred mojimi očmi. Gotovo je bralec že uganil, da je e-den teh vzklikov ušel presenečenemu Gomezu in gotovo se bo čudil bolj kot Gomez, ako mu povem, da se je drugi krik izvil naravnost iz trupla poginjenega galeba. Pripomniti moram seveda, da truplo, za katerega je s tako vnemo zagrabil Gomez, ni bilo nikakšen mrtvi galeb, pač pa prav čil in presneto gibčen pingvin, ki je v svoji samoobrambi hlastno čavsnil v Gomezovo desnico. ki prepreči, da bi se jed oprijela dna. V lonec položimo to, kar hočemo skuhati ali speči, z ustrezno količino vode (to količino povzamemo s tablice, ki nam jo izroče, ko kupimo lonec), oziroma maščobe in soli tar začimb. Nato lonec neprodušno zapremo in postavimo na ogenj ali na električni kuhalnik. Ko je toplota y notranjosti dosegla vrelišče, nam to naznani pisk signalne naprave, ki) vsebuje tudi varnostni ventil. Tedaj zmanjšamo zubelj na ognjišču ali na plinskem kuhalniku na najmanjši plamen, oziroma znižamo, toploto na električnem kuhalniku na najmanjšo mero. Lonec je gladek dn svetlo politiran, to pa zmanjšuje izžarevanje toplote. Izguba toplote v loncu je torej povsem neznatna in gre le za to, da se ohrani toplota oad vreliščem. Izparevanja ni, razen v primeru, ko nastane y loncu prevelik pritisk pare, ki nato uhaja skoz; ventil. Goveje meso skuhamo na ta način v 20-25 minutah, testenine v 10, krompir v 15, riž v 4, bi ga sicer potrebovali za kuhanje v navadni posodi. To pomeni, da prihrani gospodinja, ki rabi posodo na parni pritisk, 75% na času in prav toliko električnega toka, plina ali drv. Čeprav so cene loncev na parni pritisk razmeroma visoke — od 7500 do 12000 lir za 4-6 litrske posode, iz duraluminija in do 15.000 lir za iste velikosti iz nerjavečega jekla, se njihova nabava vendarle izplača. Nič ne de, če se je treba v začetku privaditi tablici in uri ter prilagoditi izkušnjam. F. špinače v 3 minutah itd. Pod pritiskom segrete pare se toplota v loncu dvigne nad 100 stop C in se zato meso, krompir, fižol ali karkoli smo stavili v lonec .skuha neprimerno hitreje kot v navadnem loncu. Ce upoštevamo, da se mora v navadnem loncu kuhati meso za juho dve urj ali še več, potem lahko trdimo, da predstavlja lonec na parni pritisk velik napredek. V glavnem potrebujemo za kuhanje v takih posodah povprečno le četrtino časa, ki CEZ 20 LET, to je leta 1975, bodo Združene ameriške države po napovedih računarjev štele 220 milijonov prebivalcev. Lansko leto se je ameriško prebivalstvo pomnožilo za 2,830.000 ljudi. Tako živi zdaj v Združenih ameriških državah 163 milijonov 930.000 ljudi. Omenjena napoved velja samo za primer, ako se bo prebivalstvo v resnici tako množilo, kakor se zdaj. PREBIVALSTVO SE MNOŽI POČASNEJE. Po podatkih, ki jih je svetovna organizacija za zdravstvo prejela iz 30 držav, se da sklepati, da se prebivalstvo ne množi več tako hitro kakor prva leta po vojni. Sorazmerno je rojstev manj, pada pa še vedno umrljivost. Število rojstev je bilo leta 1953 še vedno višje kakor pred prvo svetovno vojno. V mnogih državah je umrljivost padla več kakor za polovico v primeri z umrljivostjo v začetku 20. stoletja. VSAKIH 6 MINUT se zgodi ena smrtna nesreča v Združenih ameriških državah. 700.000 ZVEZKOV je v dunajskih ministrskih knjižnicah. Glavne knjižnice dunajskih visokih šol imajo 1,875.000 zvezkov. Poleg tega imajo univerzitetni instituti še 826.000 knjig. Vse znanstvene knjižnice na Dunaju imajo okoli 6 milijonov zvezkov. AMERIŠKA VOJSKA naj bi po novem skrčenju štela še vedno 3,040.000 mož. 111 MILIJONOV DINARJEV so lansko leto nakazali v sežanskem okraju za gradnja in, popravilo šolskih poslopij. NAKLADA KRIMINALNIH ROMANOV y ameriški zbirki »Ellery Queen« je do leta 1953 dosegla 20 milijonov, in sicer brez prevodov y tuje jezike. Angleški pesnik Evelyn Waugh, ki je tudi pisec kriminalnih romanov, je doživel naklado svojih del v zbirki »Pocket books« 10 milijonov. Velike naklade doživljajo tudj, kriminalni romani angleških pisateljic Agate Christie in Doro-thy El. Sayers. Nevarna bolezen KOLIKO LJUDI UMRE ZARADI RAKA. Med najhujše bolezni, ki t oprejo človeštvo v novejši dobi, je gotovo rak. Naj navedemo nekaj podatkov o številu smrti za rakom v nekaterih državah, in sicer pri moških m ženskah, Navajamo število smrti na vsakih 100.000 živečih moških in žensk: Države leto moški ženske Avstrija 1953 230 203 V. Britanija 1951 200 174 Švica 1951 196 170 Z. Nemčija 1952 179 175 Francija 1952 174 168 Danska 1951 155 175 Irska 1951 152 134 Finska 1951 147 128 Holandija 1952 142 138 švedska 1951 142 148 Norveška 1952 141 145 Italija 1951 110 104 V vseh državah — razen na Dan- skem, švedskem in Norveškem — u-mre za rakom več moških kakor žensk. Med navedenimi državami je bilo število smrti zaradi raka naj višje v Avstriji. Televizijski aparat izpodriva radijskega Danes je že vsakemu otroku znan radijski aparat. V treh desetletjih se je radio uveljavil, našel pot y vsako hišo in postal življenjska potreba naših dni. 2e v dobi, ko so se pojavili prvi radijski sprejemniki, so stremeli radio-tehniki za ostvafitvijo prenosa podob. Toda uspehi, fci so jih dosegli na tem področju so bili zaradi primitivnih sredstev in pomanjkanja potrebnih izkušenj, zelo skromni in brez praktične vrednosti. Televizija je morala pač počakati na napredek radiofonije in se poslužiti njenih izkušenj. Prvi televizijski aparati, ki so bili zasnovani na teh izkušnjah ip niso bili zgolj poskusnega pomena, temveč so se praktično uporabljali, so se pojavili y ZDA že pred drugo svetovno vojno. Toda šele druga svetovna vojna je v odločilni meri prispevala k razvoju televizije, najprej v ZDA, kjer je televizijski aparat 'danes nekaj tako vsakdanjega kot pri nas 'radijski sprejemnik, nato pa na Angleškem in v ostali Evropi, predvsem v Franciji, Nemčiji in Italiji. Vsi poznajo več ali manj princip radijskega pjjenosa. V oddajniku se zvoki (glasba, govor, šum itd.) pretvarjajo v elektromagnetne valove, ki se izžarevajo iz oddajne antene na vse strani s hitrostjo svetlobe. Naloga radijskega sprejemnika'je dvojna: izbrati iz velikanske množine elektromagnetnih valov tiste valove, ki jih oddaja postaja, 'katero želimo posiušati, nato pa te valove spremeniti zopet v zvoke. Televizija pa ima nalogo, da prenaša razen zvokov na daljavo tudi podobe. Pri televiziji- je torej vprašanje: kako pretvoriti slike v elektromagnetne valove in kako spremeniiti v sprejemnikih te valove zopet v slike. Rešitev tega vprašanja so strokovnjaki našli v sledečem: Sliko, ki jo hočejo prenesti na daljavo, povzamejo z aparatom, ki deluje na osnovi fotografskega aparata, s to razliko, da slike ne fiksira na filmski trak ali na ploščo, temveč jo odda posebni pripravi. Ta priprava spreminja sliko v električne tokove. Kako' pa rešuje ta priprava svojo nalogo? Ona ne more pretvoriti celotne slike, temveč jo razdeli v stotine tenkih vodoravnih trakov, ki jih po vrsti, začenši od zgornjega navzdol, pretvarja v električne tokove, katerih jakost niha tako, kot se vrstijo svetle in temne točke na traku. Ta razdelitev v stotine trakov in njihova odd&ja v obliki valov pa se vrši tako hitro, da dobimo v eni sekundi kar 25 celih takih slik. Ker si te slike sledijo tako hitro, naše oko sploh ne zapaža presledka med dvema zaporednima slikama (kot pri kinematografiji). KAKO SPREJEMA TELEVIZIJSKI APARAT Ko pogledamo televizijski aparat, o-pazimo takoj veliko, nekoliko izbočeno Tako je naš Gomez s svojo okrvav. Ijeno desnico plačal dragoceno spoznanje še neznane tajne pingvinovega pretvarjanja v mrtvega galeba. Ta prebrisana živalca se namreč ob pri bliževanju ladje postavi v navpično lego tik ob morski površini, razširi svoji ptičjim krilom podobni plavuti in vtakne glavo v vodo, da jo je z ladjinega krova kaj lahko zamenjati s poginjeno ptico. Da ima to navado so mi kasneje potrdili tudi ribiči v La Plati, še vedno se mi pa zdi neverjetno, da bi pingvin res vedel za to skrivnost in po mojem mišljenju vtika ob nevarnosti glavo v vodo, kot to dela njegov bližnji sorodnik noj v puščavskem pesku. Nesrečni Gomez seveda ni kar zlahka prenesel te sramote in se je v Santosu v tamkajšnjem živalskem vr tu prav nekavalirsko maščeval) nad tam prebivajočo pingvinsko družino Pod noč je veter prenehal in morali smo zopet zagnati struj. Bili smo že tako blizu pristanišča, da smo na ob. zorju zagledali neštete kuči ribiških ladij, ki so nam bile najboljši kažipot in rano v jutro smo že vrgli sidro v zalivu pristanišča, ki je v svetu morda najbolj znano. Santos je edina brazilska izvozna luka kave, od koder dnevno izvažajo na tisoče ton tega prav nepotrebnega zrnja, ki je v zadnjih dveh stoletjih obogatilo Brazilijo. K. P (Se bo nadaljevalo.) stekleno površino, na kateri se pojavi slika, kadar aparat deluje. Aparat sprejema elektromagnetne valove in jih pretvarja ,na steklenem zastoru v iste trake, v katere je oddajnik razdelil prvotno podobo. O tem se lahko vsakdo prepriča. Ce namreč pogledamo televizijski: sprejemnik zelo od blizu, bomo na zaslonu jasno videli, da sestavljajo sliko stotine vodoravnih črt. Ce se nekoliko oddaljimo od aparata, naše oko ne razločuje več posameznih črt in imamo vtis, da so se vse črte zlile v enotno sliko. Razen priprav za sprejem slike ima televizijski sprejemnik poseben1 radijski aparat za sprejemanje zvoka, ki ga oddaja oddajnik i-stočasno s sliko. KAKO NARAVNAŠ TELEVIZIJSKI APARAT Navaden radijski aparat ima tri ali štiri gumbe. Prvi služi navadno za vključevanje aparata in reguliranje jakosti zvoka; drugi pa služi za naravnavanje tona ( s tem gumbom damo zvoku višji ali globlji ton). S tretjim gumbom uravnavamo sprejemnik na valovno dolžino postaje, ki jo želimo poslušati. Četrti gumb služi za izbiro valovnega področja. Pri televizijskem aparatu pa imamo: Prvi gumb za vključevanje aparata in reguliranje jakosti zvoka; drugi gumb za naravnavanje svetilnosti podobe; tretji gumb za izbiro valovnega področja, ki je pri televiziji zelo ozko in vsebuje eno edino oddajno postajo (Navaden televizijski' aparat ima 5-14 takih valovnih področij. Vsako valovno področje je označeno s posebno številko; tem področjem pravijo »kanali«. Tako n- pr. deluje tržaška televizijska oddajna postaja pa »kanalu« št. 4); četrti gumb nam služi za natačno uravnavanje sprejema. Pri navadnem televizijskem aparatu ni predvidena možnost za regulacijo tona. Televizijski a-parat ima še tri ali štiri nadaljne manjše gumbe, ki so y sredi med večjimi ter so po navadi pokriti ,s pokrovčkom. Dva služita za sinkronizacijo sprejemnika. (Sinkronizirati pomeni v tem primeru pripraviti .aparat do tega, da nam riše posamezne črte natančno tako, kot jih je popreje razčlenila oddajna postaja). Tretji manjši gumb služi za u-ravnavanje kontrasta med črno in belo barvo na sliki. Razvrstitev gumbov je pri raznih sprejemnikih različna. Pri navadnem televeizijskem sprejem niku ima podoba pravokotno obliko. Stranice tega pravokotnika so y razmerju 4:3. Kadar čilamo, da Ima kak televizijski sprejemnik 21 palcev, nam daje ta mera dolžino diagonale tega pravokotnika. (En palec, angleška dolžinska mera, meri 2,54 cm). Navadne mere televizijskih sprejemnikov so 14, 17, 21 palcev. Manjše ali večje mere so pri nas redke. Imamo tudi televizijske sprejemnike, ki delujejo kot kinematografski aparati: projecirajo pamreč sliko na posebno platno. .Velikost tabo projecirane podobe znaša 70 palcev in tudi več. Moramo še omeniti, da je televizijski aparat po svojem sestavu mnogo bolj kompliciran kot pa navaden radijski sprejemnik. Tudi je za njegovo pravilno uporabo potrebna mnogo večja praksa. Medtem ko ima navaden radio 4-5 cevi, jih ima televizijski sprejemnik kar 20-22 ali še več. V istem razmerju tudj poraba električnega toka: televizijski sprejemnik ga porabi 4-5 krat več (oboli 200 W). VAŽNOST PRIMERNE ANTENE Za dobro delovanje televizijskega a-parata je velikega pomena primerna antena. Pri televiziji se uporabljajo e-lektromagnetni valovi z zelo kratko valovno dolžino. Zato se ti valovi vedejo kot svetlobni žarki: razširjajo se namreč samo premočrtno. V tem je ravno razlika med srednjimi, oz. kratkimi valovi, ki jih uporabljajo v navadni ra-diofoniji in temi ultrakratkimi valovi. Vsaka večja ovira jih ustavi, kot svetlobo. Za dober sprejem mora torej sprejemna antena »videti« oddajno anteno. Za televizijo potrebujemo posebne antene. Če le mogoče je treba anteno postaviti na streho. Sicer je včasih zadostna tudi notranja antena, kajti ultrakratki valovi prodirajo skozi stene in manjše zapreke, a se pri tem močno oslabe in se odbijajo (kakor sy|etlIo-ba v zrcalu) od kovinastih predmetov v hiši. Td povzroči, da sprejema sprejemnik poleg direktnega vala tudi te odbite valove, ki prihajajo y sprejemnik z zamudo, zaradi tega vidimo v tem primeru dve, tri ali tudi več slik hkrati. Notranja antena nabira tudi mnogo več električnih motenj kot pa zunanja. Pri radiu se motnje izražajo v obliki raznih šumov, ki jih navadno lahko prenesemo če niso premočni. Pri televiziji pa je zadeva bolj kritična. Motnje opažamo v obliki pito, madežev, bliskov in migljajočih črt, ki se pojavljajo na podobi in so za naše oči neznosne. Zato ni sprejem z notranjo anteno nikoli tako dober kot z zunanjo. Kadar zadenejo ultrakratki valovi ob kakšno oviro, se dober del njih odbije. Te valove imenujemo, kot pri zvoku, »odmeve«. Ce bi televizijski sprejemnik po anteni sprejemal istočasno z iz-virniimi valovi tudi odmeve, bi na zaslonu nastalo kakar pri sprejemu z notranjo anteno kar nekoliko slik. Televizijsko anteno spoznamo po njeni posebni obliki. Razlog za to obliko je v tem, da taka antena sprejema samo valove, ki prihajajo iz določenfe smeri. Zato je treba anteno usmeriti k oddajni anteni. Odmevi pa prihajajo iz drugih smeri in jih torej antena ne občuti. TELEVIZIJA V BARVAH Se nekaj o najnovejšem razvoju televizije — o televiziji v barvah. Postopkov za oddajo in sprejem televizije V barvah je več, a so vsi zelo zamotani. V ZDA so uradno sprejeli postopek, ki omogoča sprejem barvnih programov tudi z navadnim črno-belim sprejemnikom. Za konec 1954. leta bo y ZDA predvideli nad 100 postaj za oddajo televizijskih programov v barvah. To nam daje jasno sliko o naglem razvoju televizije v barvah v Ameriki. Ta razvoj bo slej ali prej zajel tudi Evropo. U. F. AMERIŠKA PROIZVODNJA TELEVIZIJSKIH APARATOV V letu 1954 je ameriška radijska industrija proizvedla 7,43 milijonov televizijskih aparatov, to je nekaj manj kakor v rekordnem letu 1950, ko je proizvodnja dosegla 7,46 milijonov enot. Vendar je proizvodnja v lanskem letu za 140.000 enot višja kot v 1. 1953. Mied izdelanimi aparati je okoli 25.000 zg oddajo v barvah. Cene televizijskih aparatov so se v Ameriki zelo znižale zaradi velike konkurence med raznimi tovarnami. Tako je cena ekonomičnega televizijskega aparata padla že izpod 100 dolarjev (63.500 lir po prostem tečaju). Proizvodnja radijskih aparatov pa je nasprotno padla od 13,37 milijonov enot v letu 1953 na 10,4 milijonov v letu 1954. V radijski industriji pomeni novi majhen' prenosni sprejemnik, imenovan »popotni«, novost. Stane okoli 80 dolarjev, 4 majhne baterije mu omogočajo, da deluje približno 500 ur; o-premljen je z 2 majhnima »transitors« namesto z navadnimi varovalkami. PROIZVODNJA) TELEVIZIJSKIH APARATOV V NEMČIJI RASTE. Televizij skl aparati se na nemškem notranjem trgu čedalje bolj prodajajo. Zato računajo, da se bo proizvodnja dvignila v letu 1955 na 400.000 komadov, v letu 1956 na 700.000, dočim bo proizvodnja v letu 1957 znašala o-kbli 1 milijon aparatov. V zadnjem času se je njihova cena znatno znižala. Tako je televizijski aparat s 36 cm okvirjem stal 1. 1951 1500 nemških mark, danes stane Isti! aparat 700 nemških mark (1 nemška marža 148 lir). Se bolj od rok gredo na doma čem in zunanjem trgu annratl z večjim okvirjem, ki stanejo 900-1000 DM. Tovarna »Philips« bo v svojem oddelku za televizijo zvišala število delavcev od 500 na 1500. V Trstu stan« nemški televizijski aparat z okvirjem običajne velikosti' okoli 230.000 Ur. Tudi večje avstrijske radijske tova ne so pričele izdelovati televizijske aparate. Z zdaj prodajajo te aparate v pokrajino Vorarlberg, kjer se lahko ujame curiški (program, ali pa na Salzburško, kjer pride v poštev program iz Muenchena. Svojo oddajno televizijsko postajo bo dobila Avstrija verjetno konec leta 1956. JAMU STANISLAV UVOZ -IZVOZ vseh vrst blaga za stavbeništvo Vezane plošče vseh vrst TRST Urad in skladišče: Scalo legnami - Tel. 44-552 KINO OPČINE predvaja 10. t. m. film USMILJENJE ZA TISTEGA. KI PADE «PIETA' PER CHI CADE» Lastnik želi cenj. obiskovalcem vesele velikonočne praznike ! TVRDKA U S T A Rl U S 1 J U M A tETA 1883 vbvnc TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eterčnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov ; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov ŽELI VESELO VELIKO NOČI Društvena gostilna Opčine Opčine, Proseška ulica 39 Dragim gostom želi vesele velikonočne praznike! Trgovina jestvin Opčine, Narodna Ul. 42 žeh cenjenim odjemalcem obilo pirhov ! TEL. 21-026 Trgovina in pekarna COfi ZOM Opčine, Narodna ul. št. BI - Tel. 21=046 želi cenj. odjemalcem vesele velikonočne praznike! TRGOVINA STAVBNEGA MATERIALA DANEU FRANČIŠKA OPČINE — NARODNA UL. ŠT. 77 želi vesele velikonočne praznike vsej cenj. klienteli! GOSTILNA SOSIČ JOSIP OPČINE — NARODNA ULICA 65 ŽELI CENJENIM GOSTOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! KINO PROSVETNI DOM NABREŽINA predvaja v soboto 9. aprila ob 20. uri in na velikonočno nedeljo s pričetkom ob 16. uri in 20. uri zanimiv film v barvah KAZNJENEC IZ ZENDE (IL PRIGIONIERO Dl ZENDA) A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE SUM TRE NOVEMBRE 0 — TELEFON 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGREC! TR1ESTE I.E.L.M.A.T GOSTILNA „AL GAMBERO” TRST, ul. Udine št. 37 (PR| RAKU) Pristna domača vina in prvovrstna kuhinja! Lastnik Košnta Franc želi obiskovalcem vesele velikonočne praznike! o. G- R. COMMERCIO GENERALE BAPPBESENIANZE S. a R. L. Trst, ulica Geppa 9/11 1 I®l?9L-"C!G.IEARE‘'. Telefon 37-940, 28-352 Poštni predal štev. 185 Dobili smo nove izdeike za pomladansko sezono Oglejte si naše nove modne sezonske izdelke mo kih, damskih in otročkih Čevljev. Priporoča se za nakup. CALZOLERIA FiORENTINA Soc. a r, I. TRIESTE - VIA TARABOCCHIA 2 - TEL. 96-536 IMPORT TVfia L BON EKPORT TRST — VIA ROMA 20 — TEL. 35-108 T E C H M A IMPORT-EXPORT TRST — ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 33-907 - Teleg.: TECHNALUIN Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala širno vsakovrstne izvozne in uvozne HARMONIKE i z v o z I z v o z EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA TRŽ. OZEMLJE IN JUGOSLAVIJO: EMPORIO TRIESTINO ROSSONI SERGIO TRST, ULICA CARDUCCI 15 - TEL. 24-957 TRGOVSKO ZASTOPSTVO A » A M I C TRST, DL mniRII/O 13 T E L E F 0 KI 28-446/3 1-996 is Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga ;; PROIZVODI OEVEKAI, MOTORS Predstavništvo : CI. TE. RA. Soc. a r. 1. TRIESTE II!. C o r o n e o št. 3 Telefon št. 37-014 Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Iz pa rivale i za industrijo m trgovino IMPORT E X P O R T TRST - TRIESTE - VIA FAE3SO FILZI 23 Tel.s 29-970, Izven urnika 26-63® 33-686 — Teleor.i IELMAT-Trlesto Kupuje: odpadke metala, leh m predelavo m huijaoo - dhodaja .- sfooje in tehnične piedmete Gondrand TRANS-TRST D. z o. z. Trst - Ul. Di Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 TRST-TRIESTE, VIA CARDUCCI 10 Telefon; 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE Z POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ. PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali UVAŽA : .vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA: vse proizvode avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tvornice CEAT - Pisalne in računske stroje, teleprintere in njih dele - Radioaparate - Kmetijske stroje -Traktorje in rezervne dele - Specialne stroje za bonifikacijo in regulacijo terenov in gradbeno industrijo Za Jugoslavija nudi specialne plačilne in kreditne pogoje v okviru izmenjav z jugoslovanskimi produkti MALALAN ERNEST OPČINE, Narodna ulica št. 128 Radioaparati ,,Philips”, šivalni stroji «Singer> — Zastopstvo «P i b i g a s>, električni material ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE l NAJVEČJA I J (V NAJBOGATEJŠA ' « / I/ L { VSAKOVRSTNIH zaloga IZBIRA PODLOG TRST-TfUSSTB Via&tviCiStica 22 Ull/. 9>S& Blago za MOŠKE OBLEKE POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE IN KROJAČE [Zde !/ia lavAutedceiili cmok! Pekarna in gostilna Grilanc Marij N A B R E Ž I N A ŠT. 108 želi cenj. gostom in odjemalcem vesele velikonočne praznike! Ribarič Ivan uvoz IZVOZ KROJAČNICA Anton Filipči v iC TRST DL. GUARDIELLfl 31 - TELEF. 48 312 Moderni ženski in moški krojil Cene ugodne j Cenjenim klientom želi vesele velikonočne praznike ! VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 GosIlajišILVESTHU'' Nabrežina št. 97 cenjenim gostom želi obilo pirhov! ZAFRED MARIJ PEKARNA - Trst, Čampo Belvedere — PEKARNA želi cenj. odjemalcem uesele velikonočne praznike! La Vinicola Triestina' A. URŠIČ UVOZ - IZVOZ vin in likerjev TRST Tel. 38-380 ul. C. de Rittmeger 20 Zaloga prvovrstnih istrskih, vipavskih vin ter kraškega terana JUGOLINIJA RIJEKA Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni: JUGOLINIJA - RIJEKA 26-31, 26-52, 26 53 Teleprinter: JUG0LINE 02526 VZDRŽUJE REDNE RLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami; „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi; TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l TRGOVINA stavbenega materiala Danev Alojz Opčine, Proseška ul. l3 želi cenj. odjema!, vesele velikonočne praznike! GOSTILNA JERJAN JOSIP DOLINA želi cenjenim gostom vesele velikonočne praznike! KROJAČNICA MOZETIČ Trst, Trg Garibaldi li/L Tel. 37-918 URARNA IN ZLATARNA milin# mO < —111=111=111=111= BOSCOLO & C. IMPORT EKPORT TRST, TRIBSTB ■ Risa Gramula 18 - Tei. 36-117 23-857 Brzojavi : BOSCOtORIUA Kupujemo: odpadke metala, rezani les, jajca, kemične proizvode GOSTILNA Vižintin Ivan Nabrežina št. 95 (na Trgu) želi vsem cenj. odjemalcem vesele velikonočne praznike! Prodajamo: stroje, Diesel material in tehnične predmete llliholi TRST - Čampo S. Giacomo št. 3 - Telef. 95-881 INTERCOM IMPORT-EKSPORT, KOMISIJE REPREZENTANCE IN KOMPENZACIJE 31-961 - 31-962 m I NTEXCOMIS TRST Ul. XXX Ottobre 6/11 [IMM MARC RUDOLF IMPEXPGRT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEAPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAZA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE GOSTILNA »Pri Lipi" Bazovica št. 4 želi cenj. odjema!, vesele velikonočne praznike! MESNICA ŽERJAL BRANKO Bo!juncc št.j 41 želi cenj. odjemalcem t< obilo pirhov ! v .—-In TRGOVINA JESTVIN / ŽERJAL DRAGO Boljunec št. 237 želi cenjenim odjemalcein vesele velikonočne praznike! BAZOVICA ST. 55 želi cenj. odjemalcem vesele velikonočne praznike! Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom Jakob Vatovec TBST Via Vorrebianca 19 Tel. 23-587, 37-561 UVOZ IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE GOSTILNA OSIROUŠKi TRST, UL. S. NICOLO K« š, TELEFON 37-918 Cenj. gostom želimo veselo VELIKO NOČ! ELEKTRO-INSTAUCIJSKO PODJEDE T Ambrožič Milan TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 1° Sprejemamo vsa popravila in naro' za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav ičiHP k Pokličite našo telef. štev. 29-322 [ Se priporočamo AN SG 510 R 50 D R a n Spoljna gama sa 2152 teleskopska pipka u oblika okruglik malik zubaca, koja u sebi karmoni-čno sjedinjuje prednosti takog kretanja, kočenja i dugotrajnosti. Spoljna gama koja stvarno dozvoljava mogočnost sigorne vožnje po visokom snegn, a da se ne mora pribeči starem sistemn npotrebe laoaca. S 6 510 Spoljna goma koja rešava Uaše probleme kada ovi predstavljajo blato, pesak, neravan i rdjav teren. R 50 Gigantska spoljna gama koja je več položila ispit i kojn, kao takvo, cene kiljade korisnika prevoznik sretstava o celom sveto. C D Spoljna goma sa iznzetno dobokom gazečom površinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svoda odstraniti Uaše probleme, gde so oslovi sredine nzrok brzog istrošenja. Distribntorji v Jugoslaviji: ADTOSRBUa, Beograd; MT0GUM4 - PROMET. Zagreb; AGR0TEHN1R4, Ljubljana; ISTRA IMPORT-ESPORT, Rijeka; JADRM-DRF0, Rijeka; POSTOJNA I WPURT EXP0RT, Postojna; SPLOŠNI TRG0VSR4 D. D., Roper PRETSTAVNIŠTVO ZAF. N. R. J.. TRST UL. DONOTA 3/1 - Tol. 38-327 31-006 TRANS-TRST vestnik SEDEŽ. TRST - ULICA PABIO PILZI ST. «0(1. - TELEFON IT. 1 $ . o mtrCPSPODARSKFGA ZDRUŽENJA Novi trgovinski sporazumi MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO in ^ Zbornica za pospešitev pro-^ Meta med trstom in jugosla-j Vijo V sredo 30. novembra so-se predstavniki Slov. gospodarskega združenja zglasili pri tukajšnjih predstavnikih jugoslovanskih oblasti ter z njimi razpravljali o potrebi, da se zlasti sedaj, Po podpisu trgovinskih sporazumov Pied Italijo in Jugoslavijo, čimprej Juvanovi Zbornica za pospešitev prome-‘a med Trstom in Jugoslavijo. Ti spo-•'azumi določajo namreč obseg trgovin-ske izmenjave za Trst V višini 4,2 mi-'ijarde lir in ta znesek' izključno za Plulo in srednjo trgovino, medtem ko se bodo tudi tržaški večji industrijski °brati posluževali zneska 60 milijard lir, ki je določen za trgovinsko izme-Pjavo med Italijo in Jugoslavijo. Slov. gospod, združenje in Koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij V petek 1 .aprila so predstavniki združenja stopili v stik s predstavniki tajništva Združenja trgovcev na drobno, da bi se z njim pogovorili o delovanju omenjenega Koordinacijskega odbora. V imenu naših članov so jim izrekli solidarnost ter jim zagotovili podporo za nadaljnje korake za izboljšanje položaja tržaškega gospodarstva. Vanonijeve prijave — Opozorilo Združenje je pravočasno vložilo vse Vanonijeve prijave, čeprav so se številni člani, kljub preštetim opozorilom, zglasili na tajništvu prav zadnje dni in tako povzročili nepotrebno daljše čakanje ter zavrli reden postopek dela. Morebitne zamudnike, ki niso še izpolnili prijave, opozarjamo, naj se takoj zglasijo -pri združenju. POSLOVNI KOLEDAR Do 10. aprila morajo trgovci, poprav-Ijalnice, trgovinski zastopniki in prodajni agenti za radio- električne aparate in material predložiti koncesioni-ranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika .prejemkov in izdaje teh a-paratov in materiala v mesecu marcu 1954. Dq 10. aprila morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce V4 in V5/7 za mesec marec 1955 in nakazati znesek dolgovanih prispevkov za socialno zavar. Do 18. aprila morajo davkoplačevalci plačati peti obrok davkov in taks v smislu davčnega plačilnega lista za 1953/54 ip drugi obrok davkov in taks v smislu davčnega plačilnega lista za •pto 1955. II u) al- e Smrt. Dne 2. aprila je v Ljubljani Umrl znani ginekolog dr. Pavel Lunaček, univerzitetni profesor in pred. Hojnik klinike za ginekologijo in po-rodništvo v Ljubljani. Bil je tudi član Slovenske akademije znanosti in u-bietnosti. Slava njegovemu spominu! VLADNI KOMISAR ZOPET V RIMU. tržaški vladni komisar Palamara se J- nedavno s predstavniki vladnih ^rank v Trstu odpravil v Rim, kjer se ie posvetoval z državnimi tajniki Ar-cainijem, Benvenutijem, Ferrarijem, A-§raddijem in Trevtesom. Gre za pospe-šltev finančnih ukrepov v okolici Tr-sta, zlasti za ustanovitev rotacijskega sklada. ele 36 STANOVANJ NA KJARBO.LI so dni izročili istrskim beguncem. (0 V GORIŠKI POKRAJINI sse je udeležilo profesorske stavke 95% profesorjev. Med 320 procesorji na goriških Sl'ednjih šolah je poučevalo samo 28 Profesorjev y Industrijskem zavodu. Od |82 učiteljev na deželi se nista udeležila stavke 2. ! Kakšna bo letos sezona. Le- 1 l°viščarska .sezona je bila lansko Ijeto 'V tržaški okolici slaba. Stalnih letovi- __J ščarjev iz Trsta je bilo prav malo. Sta- —1 tevanj in sob je bilo toliko več na raz-N ' Polago, ker so odšli Američani. Krizo s° občutile zlasti Opčine. Kako bo le-I ’°s, je težko reči. Lani je sezono pokvarilo tudi slabo vreme. Niekateri u-Psjo, da pridejo na letovanje morda :ein anieriškg družine iz Vidma. PRIMANJKLJAJ ACEGAT je upravna komisija zmanjšala od 707 na 420 milijopov lir. VANONIJEVIH PRIJAV (davkov za leto 1955) je bilo v Trstu do zdaj 45.020. Do 10. aprila morajo izročiti prijave tudi podeželske občine. Sele tedaj bo mogočie sestaviti dokončno statistiko. ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ je bila ustanovljena na Koroškem z namenom, da bi povezala vse slovenske kulturne, gospodarske in. nepolitične organizacije sploh- Pobudo za ustanovitev je dala Demokratična fronta delovnega ljudstva. RAZPUST OF. Vrhovno vodstvo O-svobodilnje fronte slovenskega naroda na Tržaškem je sklenilo razpustiti organizacijo, da bi omogočilo svojim članom pristop k drugim množičnim političnim organizacijam. NOVA PROGA IZ TRSTA V BRAZILIJO. Italijanska plovna družba »I-talija« (Genova) bo uvedla progo iz Trsta v Brazilijo (Plata), in sicer z ladjo »Antonietta Bozzo« (10.500 ton), ki jo je v ta namen najela in bo odplula iz Trsta okoli 20. aprila. PARNIKA STA TRČILA. V Rokav-skem prelivu sta trčili italijanska tovorna ladja »Valentina Ribolini« (7.144 t) ip. angleška ladja petrolejka »Alba Star« (12.233 t). Italijanska ladja je bila težko poškodovana. Na pomoč so ji prišli angleški vlačilci iz Southtamp-tona in jo zavlekli na plitvino. James Jeans: »Zgodovina fizike«. Založila Državna založba Slovenije, Ljubljana 1955. Iz angleščine (The Growth of Physical Science) prevedla T. S. O-prema: Jakiča Accetto. Sam pisec je v svojem uvodu poudaril, da je skušal o-pisati v glavnih potezah razvoj fizike. Zajel je astronomijo in matematiko in pisal v jeziku »ki je dovolj poljuden, da ga lahko razumejo bralci, ki nimajo zpanstvene izobrazbe ali znanja«. Do. dal je: »Upam, da bo knjiga zanimala splošno izobraženega bralca, mogoče tudi tistega, ki namerava študirati fizikalne vede, pa tudi študente, ki se sicer ukvarjajo z drugimi predmeti, a bi želeli nekaj vedeti o tem, kako se je fizika razvijala, kaj je dosegla in kaj lahko še doseže«. Pred zadnjo vojno smo Slovenci že dobili prevod dela i-stega avtorja »Tajne vsemirja«. Čeprav je povprečna izobrazba pri malo katerem narodu tako prodrla do zadnjih njegovih celic kakor prav pri slovenskem, in to po zasllugi raznih naših ljudiskih založb in poljudnega tiska, i-mamo še malo poljudno znanstvenih knjig: verjetno iz prostega razloga, ker je ile malo katerem znanstveniku dano, da lahko piše poljudno znanstveno. Zato je treba toliko bolj pozdraviti to pobudo Državne založbe Slovenije. Knjiga obsega 278 strani manjšega forma- H J D 1 Napredek gradbene selo :tje Piran faradi tehničnih ovir priobčujemo to poročilo šete danes) Te dni je bila v Portorožu druga red-la skupščina strokovnega združenja ®0djetij gradbene stroke in industrije šradibenega materiala LR Slovenije. Tfed prehodom ma dnevni red je skup-^ino pozdravil tudi sskreiar za ga^po-dftrstvo inž. Marijan Tepina, ki je v svojem pozdravnem govoru opozoril skupščino, da bo dvig storilnosti mogo-°6 doseči le z boljšo organizacijo dela ^ da bo letos manj sredstev za invest.i-c‘ie, s katerimi bo treba poskušati čim | več zgraditi. Iz poročil, ki sta jih poda-za podjetja gradbene stroke predsed-, jfl! n‘k združenja inž. Hugo Keržan in za lndustrijo gradbenega materiala podpredsednik združenja Alojzij Ambrož, razvidno, s kako velikimi težavami Se mora boriti v Sloveniji in v ostali ^dgoslaviji gradbena dejavnost, ki pa kljub tem težavam dosegla velik navedek in razmah pri izgradnji nove ^goslavije. ^druženje vzdržuje vajgn.Ko šola za Vadbene delavce, v kateri prireja tu- Država in cerkev Med CERKVIJO IN DRŽAVO V ARGENTINI. Napetost med cerkvijo in državo v Argentini je narasla. Perono-v’a Vlada je pred kratkim črtala iz spi-ska priznanih praznikov 5 katoliških Draznikov z utemeljitvijo, da je treba proizvodnjo čim bolj povečati. Argen-tipski škofje protestirajo v pastirskem Nsmu, ker je vlada prepovedala tudi Verske procesije in verska zborovanja ?a javnih prostorih. Cerkvenim dosto-iatistvenikom ni dovoljeno govoriti po radiu. Nekaj javnih nameščencev je b|lo zaradi svojega verskega prepričala odpuščenih iz službe. Kardinal segura v madridu. 'raneoski listi poročajo, da so sevilj-skega kardinala Seguro, ki je v sporu z Vatikanom in s Francom, prepeljali Madrid z letalom. Seviljskim verni-kom je bilo rečeno, da se je stanje kar-'tthala, ki je bil svoj čas operiran za-r^dj kile, zdaj poslabšalo. Zaradi tega bodo morali operirati na madridski kliniki. Ameriška poročevalska agenci-Jp »Associated Press« poroča, da je ne-r^Vno prispel v Španijo kardinal Piaz-tajnik konsistorialne kongregacije, k* je zaprosil kardinala Seguro, naj ne J|aBa.da več cerkvenih dostojanstveni-k?y, med temi papeževega nuncija man. Psnorja Antoniuttija. Kardinal Piazza svetoval Kardinalu Seguri tudi, naj Se Vsaj za nekaj časa umakne v samo-stan. Tako bi se omilil spor med njim l11 njegovim pomočnikom (koadutor-jpdt) mons. Buenom Monrealom. Kar-jhal Pedro Segura ima 74 let. Po dru-vesteh iz ameriškega izvora je kar-l.ifal Segura očital Francu, da je doyo-'1 Preveč prostosti protestantski pro-*Jagandi in da nastopa njegova falanga Breveč »antiklerikalno«. IZOBČENJE KITAJSKEGA CERKVE VEGA POGLAVARJA. »Osservatare ‘Bnano« je te dni priobčil uradno vest, a je kongregacija za versko propa-Sphdo izobčila pred tremi leti mons. Li Mkvanga, nekdanjega generalnega yi-aria nadškofije s sedežem v Nankin-j>U’ ker je deloval proti papeževem za-■^nitem predstavniku pa Kitajskem. Iz-)enje je bilo objavljeno šele zdaj, ker 0 v Vatikanu še vedno upali, da se bo občenec med tem časom spokoril. V ■ jMnjem času je Li postal voditelj kronskega gibanja, ki se je odcepilo od ^'Tia. Li Wei-Kvang hoče organizirati eodVisno katoliško cerkev na Kitaj-p0 VZorU neodvisnih katoliških »kva v sovjetskih zavezniških drža-rvoh. stroke v Sloveniji di tečaje za kvalificirane in visoko kvalificirane .delavce. Ker dosedanji šolski prostori ne ustrezajo več svojemu namenu, bi bilo nujno potrebno, da se zgradi nova šola. Zaradi dviga storilnosti dela meni združenje, da je bistvene važnosti uvedba akorda in ureditev vprašanja delovnega urnika. Največja težava, s katero se mora boriti gradbena industrija, je mrtva sezona, ko zaradi vremenskih nepriilik gradbeno delo počiva. Ker to vprašanje še ni urejeno, se dogaja, da nezaposleni delavci v času mrtve sezone iščejo zaposlitev v industriji, kjer potem tudi ostanejo, kar povzroča stalno fluktuacijo delovne sile. Drugo veliko težavo povzroča gradbepi industriji pomanjkanje in neredno dobavljanje gradbenega materiala, .ki je posledica pomanjkanja železniških vagonov. Eden izmed najvažnejših problemov gradbene stroke pa je njena mehanizacija.- Ker je bila sedanja mehanizacija nabavljena večinoma y inozeanstvu, ji primanjkujejo rezervni deli, ki jih je zaradi deviznih težav težko nabaviti. Stroji domače produkcije pa so predragi in bi jim bilo potrebno znižati cene. Velika ovira za razvoj gradbeništva je tudi nepravočasno dodeljevanje kreditov investitorjem, kar ima za posledico, da sledi dobi zastoja v gradbeni dejavnosti, ko so gradbena podjetja primorana odpuščati delavstvo, doba, ko gradbena podjetja ne morejo zadostiti naročilom. Zastopniki industrije gradbenega materiala so se pritoževali, da se tej tako važni industriji posveča vse premalo pozornosti. Zato so zahtevali in tudi dosegli, da so republiška združenja za industrijo gradbenega materiala izstopila iz industrijske zbornice in se včlanila v gradbeno zbornico, kar bo omogočalo tesno povezavo in sodelovanje z gradbenimi podjetji, ki so glavni potrošniki gradbenega materiala. Najbolj boleče vprašanje industrije gradbene- ga materiala pa je prenizko povprečje obračunskih plač, kar je v nasprotju z napornim in večkrat zdravju škodljivim delom v raznih panogah te industrije in veliko obrabo obleke in obutve in ima za posledico veliko fluktuacijo delavcev in padanje delovne storilnosti. Ker .se opekarne, kamnolomi in ostala podjetja industrije gradbenega materiala pripravljajo na temeljito rekonstrukcijo in mehanizacijo svojih obratov, bo treba pravočasno vzgojiti kvalificirani kader delavcev. Z izvedbo tega programa bi se zmogljivost ojpe-karn v Sloveniji dvignila od sedanjih 130 na približno 234 milijonov komadov opeke, sedanje razmerje v proizvodnji polne in votie opeke, ki znaša danes 78% proti 22%, pa bi se spremenilo v 40% proti 60%. Zlasti velike uspehe pa bi dosegli z maderni.ziaci.jp in mehanizacijo naših kamnolomov, ker bi z izvozom okrasnega kamna (marmorja), po katerem je v inozemstvu veliko povpraševanje, dosegli odlične uspehe. Tudi nekatere od sedanjih apnenic bi bilo potrebno opremiti z novimi sodobnimi stroji. Vse to pa se bo lahko zgodilo šele v prihodnjih letih, ker so letošnje investicije namenjene predvsem dograditvi ključnih objektov bazične industrije. Zato čaka nov; upravni odbor združenja težka naloga, da poskuša vse te nedostatke odstraniti in s tem omogočiti, da se bo gradbena dejavnost neovirano razvijala, ker jo zlasti glede na sedanjo .stanovanjsko stisko čakajo še velike naloge. Temu primerno so bili po izčrpni debati sprejeti ustrezni sklepi. Dr. F. J. PROIZVODNJA CEMENTA V ITALIJI. V letu 1954 je proizvodnja cementa v Italiji dosegla 9,140.000 ton. Italcementi je proizvedla 55% vse proizvodnje, Unione Cementi Marchino (skupina Fiat) 22% in Galce Cementi Segni (skupina BDD) 12%. Italcementi ima tudi v Trstu cementarno. NALOGE JUGOSLOVANI TRGOVINSKIH ZBORNIC Portorož, 2. aprila Danes je bil tu III. občni zbor Trgovinske zbornice za LR Slovenijo. Delo j]e bilo razdeljeno na 6 komisij, ki so ločeno razpravljale o položaju y posameznih strokah. Zaključki komisij so bili pozneje izneseni pred plenum skupščine, ki je zasedal v popoldanskih urah. Poročila komisij so se nanašala na področji notranjega tržišča s poljskimi pridelki in industrijskimi izdelki, na področje finančno-prav-nih vprašanj, na področje zunanjje trgovine, na področje strokovnega šolstva in končno na področje industrijske lastnine. Na plenarni seji je bil sprejet proračun za tekoče leto v znesku 27,5 milijona dinarjev, na kar so bili izvoljeni upravni odbor, nadzorni odbor in čžstno sodišče. Za predsednika je bila ponovno izvoljena Mara Dermastja, a za tajnika potrjen dosedanji tajnik ing. Miloš Vehovar. Skupščini sta prisostvovala član Izvršnega sveta LRS Zoran Polič in sekretar za gospodarstvo ing. Marjan Tepina. Potek skupščine, delo komisij kakor tudi razni govori med plenarnim zasedanjem so pokazali, kako važna vloga je danies odmerjena trgovinskim zbornicam v Jugoslaviji. Pristojnost trgovinskih zbornic pa gospodarskem področju, kjer se pač uveljavljajo, se čedalje bolj širi, in sicer vzporedno z avtonomnostjo gospodarskih podjetij vseh vrst, ki poslujejo pojpolnoma ločeno od državnega in krajevnega u-pravnega aparata. Trgovinske zbornicje so organi, kj povezujejo podjetja na terenu in predstavljajo njihove koristi pred upravnimi krajevnimi in središ-njimi organi. To zagotavlja trgovinskim zbornicam veliko prožnost, a hkra. ti tudi neposreden stik s podjetji in z vsem gospodarskim življenjjjem. Podjetja vidijo v zbornicah res svoj lasten organ, ki jim je dostopen v vsakem pogledu in kateremu lahko prosto zaupajo svoje skrbi. Mislim, da takšnega odnosa in povezanosti med podjetji in trgovinskimi zbornicami v Italiji ni, ker so postale te ppeveč birokratične; morda bo preobrazba trgovinskih zbornic, ki je zdaj v Italiji na dnevnem redu, odpravila .ta nedostatek, podedovan iz fašističnih časov. PRVE PRIREDITVE GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA Na plenarni seji je predstavnik »Gospodarskega razstavišča« razložil namene in potrebe »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani, katerega prva prirfeditev (od 4. do 13. julija) bo razstava predelave in uporabe iesa. Računajo, da bo razstavljalo okoli 100 podjetij. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH TRGOVINSKIH ZBORNIC V Portorožu je bil tudi sestanek pred stavnikov Zveze jugoslovanskih trgovinskih zbornic, ki se zdaj organizira. V Zvezi je organiziranih 7 trgovinskih zbornic, in sicier 5 republiških (Slovenije, Hrvatske, Srbije, Črne gore in Bosne in Hercegovine ter avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova-Metohi-je). Jugoslavija ima še Zvezno zunanjo trgovinsko zbornico v Beogradu, ki obravnava zunanje trgovinske odnose. ib. ta, tako da jo lahko vzameš na pot ali na izprehod. Stane 265 dinarjev. »Ekonomska revija«, glasilo društev ekonomistov Slovenije, Ljubljana letnik 1954 (št. 1-4). Prinaša med raznimi tehtnimi gospodarskimi vprašanji tudi sestavek J. Flereta. »Gospodarske posledice sporazuma o Trstu«. Drugi del te razprave se nanaša na jugoslovansko-italijanske gospodarske odnose. V njej je tudi statistika italijansko-jugoslovan-ske trgovine od leta 1948 do 1954 (za prvih 6 mesecev tega leta). Ostale vsebine zadnje številke za leto 1954: I. Lavrač: K vprašanju teoretične ekonomije; F. Černe: Dva ekonomska problema prehodnega razdobja; F. Urat-nik: Nekaj statističnih ilustracij k problematiki žitnega tržišča v predvojni in povojni Jugoslaviji; dr. V. Povh: Naš izvoz in njegova struktura; S. K.: Sestav in problemi delovne sile v Jugoslaviji; OEC: Posvetovanje ekonomistov o kreditnih in deviznih problemih; Drip: Mednarodni kongres za proučevanje zaostalih pokrajin v Milanu; Aleksander Bajt: Kriza meščanske ekonomske misli; Dr. Jože Bonceilj: Finančna veda in zavarovalna veda. »Les«, revija za lesno gospodarstvo, št. 6-7. Izdaja Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LR Slovenije. (Ljubljana, Erjavčeva cesta 11). V tej dvojni številki so razprave: Ing. Z. Turk: Gozdno in lesno gospodar. Stvo V Jugoslaviji; ing. arh. M. Kralj: Moderno pohištvo in nove konstrukcije; J. Biber: Pohištvena in lesna industrija na zagrebškem velesejmu; ing. J. Jerman: Ravnanje s poJnojarmeniškimi žagnimi listi; F. Teran: Izkušnje s kleji v tovarni pohištva Nova Gorica; M. Lukežič: O sodobni površinski obdelavi pohištva; ing. R. Gividini: Briketi-ranje žagovine pri nas; F. Svetelj: Pravilno ravnanje z električnimi napravami y obratu; in ing. M. Slovnik; Vzgoja lesno industrijskih tehnikov v Sloveniji. Časopis je bogato ilustriran. :> U O M S i i n/pnUarusm i v A 4 Napovedane ladje v aprilu Proga: JADRANSKO MORJE, SICILIJA, MALTA, TIRENSKO M., ŠPANIJA »Teresa Carpano« odhod 8. aprila. »Adriatico« prihod 10. aprila. »Maria Carla« prihod 8., odhod 9. aprila. »Cit-ta di Siracusa« prihod 12., odhod 15. 'a-prila. »Citta di Catania« prihod1 22., odhod 23. aprila. »Citta di Messina« prihod 26., odhod 29. aprila. »Galatea« prihod 28. aprila. Proga: GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT »Triton Maris« prihod 8., odhod 12. aprila. »Irma« prihod 9., odhod 12. a-prila. »Christina« prihod 10., odhod 14. aprila. »Messapia« prihod 10., odhod 13. aprila. »Chioggia« prihod 15. »Dromit« in »Kozani« odhod 12, aprila. »Plotar-kis Blessas« prihod 15., odhod 18. aprila. »Fredianna« prihod 15., odhod 20. aprila. »Citta Vecchia« prihod 14., odhod 19. aprila. »Barletta« prihod 19., odhod 21. aprila. »Odepis« prihod 20., odhod 26. laprila. »Enotria« prihod 20., odhod 22. aprila. »Enri« prihod 20., odhod 22. aprila. »Messapia« prihod 24., odhod 27. aprila. »Sandra Maria« prihod 25., odhod 30. aprila. »Loredan« prihod 25., odhod 27. aprila. »Aristodi-mos« prihod; 25., odhod 29. aprila. »Ro-salinida« prihod 25., odhod 31. aprila. »Campidoglio« prihod 26., odhod 29. a-prila. »Ismiailia« prihod 26., odhod 31. aprila. »Irma« prihod 30. aprila »Sant’ Antonio« prihod 30. aprila. Proga: VZH., ZAH., in JUZ. AFRIKA »Framar« prihod 10., odhod 12. aprila. »Gavilan« prihod 10. odhod 15. aprila. »Maria Cosulich« prihod 12., odhod i5 aprila. »Aguileia« odhod 12. aprila. »Africa« prihod 19., odhod 25. aprila. »ISpuma« prihod 20., odhod 30. aprila. »Verax« prihod 20., odhod 26. aprila. »Resi« prihod 20., odhod 22. aprila. »Ga-latea« odhod 30. aprila. Prihodi proti koncu meseca: »Perla«, »Africa«, »Eu-ropa«, »Portorose«, »Duino«. Proga: PERZIJSKI ZALIV, INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD »S. Cabolo« prihod 26. aprila. Prihodi proti koncu meseca: »Viotoria«, »Risano«, »Timavo«, »Ambra« in »Ugo Vivaldi«. Proga: AVSTRALIJA »Tosea.na« prihod 17. aprila, odhod 30. aprila. »Toscanelli« prihod 17. apr. Proga: ZAH. ip SEV. EVROPA »Canford« prihod 10., odhod 11. aprila. »Phidias« prihod 16., odhod 16. aprila. »Bothia« prihod 20., odhod 21. a-prila. »Cagliari« prihod 20., odhod 25. ; Urila. Proga: SEVERNA AMERIKA »Exbrook« prihod 13., odhod 13. aprila. »Excelency« prihod 14. odhod 14. a-prila. »Exporter« prihod 26., odhod 26. aprila. Proga: SRED. AMERIKA in SEVERNI PACIFIK »Nereide« prihod 10., odhod 25. aprila. »Charles Lytoes« prihod 15., odhod 15. aprila. »Frank Lykes« prihod 26., odhod 27. aprila. »Genevieve Lykes« prihod 29., odhod 30. aprila. Proga: JUŽNA AMERIKA »Rio Belgrano« prihod 10., odhod 15. aprila. »Rio Quinto« prihod 22., odhod 25. aprila. »Alida Gorthon« prihod 28., odhod 30. aprila. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Split« je priplula 21. marca iz Immingihama, izkrcala 2430 ton premoga in odplula 25. marca v Benetke. »Pula« je prispela 23. marca z Daljnega vzhoda, izkrcala 587 t in odplula 24. marca na Reko. »Sarajevo« je priplula 24. marca z Bližnjega vzhoda, izkrcala 587 t žita in 183 t blaga, vkrcala 583 kub. m. lesa in 308 ton blaga; odplula je 29. marca na Reko. »Orna Gora« je priplula 25. marca iz severne Amerike, izkrcala 98 t, vkrcala 124 kub. m lesa in 77 t blaga ter odplula 26. marca na Reko. »Zadar« je priplula 3. aprila iz Philip-peville, izkrcala 2763 t žita in odplula 7. aprila v Split. »Pula« je prispela 4. aprila iz Pule, vkrcala 310 t in odplula na Daljni vzhod. »Titograd« je priplula 3. aprila z Bližnjega vzhoda, izkrcala 1033 t, vkrcala 200 kub. m le. sa in 600 t blaga ter odplula 7. aprila v Benetke. Pričakuje se prihod; »Zagreba« z Bližnjega vzhoda okoli 12. aprila, »Vojvodine« iz Severne Amerike 12. aprila, »Avale« iz Severne Evrope o-koli 12. aprila, »Vranjic« iz Turčije okoli 15. aprila, »Učka« z Daljnega vzhoda okoli 15. aprila in »Makedonije« iz Severne Amerike okoli 24. a-prila. Jadrolinija. »Lastovo« je prispela marca iz Grčije, izkrcala 36 t in 5 potnikov, vkrcala 45 t in 6 potnikov ter odplula 23. marca v Pulo. »I. stra« je prispela 29. marca iz Grčije, izkrcala 68 t in 3 potnike, vkrcala 28 ton in 4 potnike ter odplula 30. marca v Pulo. »Lastovo« je priplula 6. aprila iz Grčije, izkrcala 40 t in 7 potnikov, vkrcala 42 ton in 12 potnikov in odplula istega dne v Pulo. IZVOZ - uvoz 99 tftiMMjla99 BEOGRAD, TE KAKIJE 27/VII POŠTNI PREDAL, 71 Telefoni: »»-017, 30-158, 31-170 83-042, 33-046 Brzojavni naslov : A V A I.V ILY P O Iti' BEOGRAD 2imna Ifleio iPtailci Homtrme Konji Cieneba (Peiulnina jajca KJiojacma i. t. d. Mled 31 tuzemskih nakupovalnih postaj Zastopstva: London, Frankfurt/M, Wien, Milano DAVKE OD DEDIŠČIN NA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ODPRAVLJEN Jugoslovanska zvezna vlada je predložila odboru za gospodarstvo osnutek1 zakona, po katerem bodo odpravili davek na kmetijska zemljišča, ki jih bo kdo podedoval ali prejel v dar. Odbor je osnutek zakona sprejel. Potrditi ga mora še ljudska skupščina. IZVOZNO - UVOZNO PREDUZEČE RUDNIK BEOGRAD, TRG REPUEIKE 3 Telefoni: Centrala 21060, 20954, 20082, 21996 Direktor 20095 O^ldSaiic V ». MJKRI LHSURiESTE, UL XXX OTfOBHEB Tetef 29-812, Telgr. KAPI.Trieste Import = Export vseh vrst PLUTOVIM in GfuniiuiMriA AMTERIALH Telegram : RUDNIKDRVO Poštni fak 459 SKLADIŠTA: na Rijeci i n Smederevu IZVOZI: Rezanu gradju svih lišcara t četinara, nameštaj, drvnu galanteriju, furnir, šper-ploče sanduke, proizvode gradjevinske stolarije i šumske proizvode. U V 0 Z I: Drvo i proizvode od drveta-POSREDUJE: U s v im izvozno uvoznim pošlovima drvne struke. PRETSTAVNIŠTVA I AGENTI UINOSTRANSTVU Engleska, Belgija, Holandija, Austrija, Italija, Švajcarska. Francuska i Franc. Sev. Afrika, Egipat, Grčka, SAD. Južna Amerika i u svima večim trgovačkim centrima sveta. PROIZVODJAČI KORISTITE NAŠE USLUGE I ŽELITE LI DA VAM SE ISPORUCl ONA ROBA KOJU STE KUPILI? POVERITE K0NTR0LU KVALITETA I KOLIČINE TE ROBE PRUDUZEČU ZA KONTROLE ROBE ..JUOOINSPEKT” JUGOINSPEKT po nalogu svojih domačih i stranih komitenata i kao njihov puno-močnik, a prema svojim opštim uslovima obavlja kvantitativnu kontrolu robe va-djenja i pečačenje uzoroka robe, labora-toriska ispitivanja materiala i ekspertize JUGOINSPEKT GENERALNA DIREKCIJA I DIREKCIJA BEOGRAD, BEOGRAD, Trg Republike 3/1 DIREKCIJE ZAGREB, Iliča 25/1 - SARAJEVO, UL. Jugoslovenske Armije 48 — LJUBLJANA, Tržaška cesta 5 .- RIJERA, Korzo Narodne Revolucije 2 — NOVI SAD, UL. Rije Ognjanoviča 12 SKOPJE, llindenska 21-a JUGOTEHNA IMPORT - EXP0RT BEOGRAD, Knez Mihajloua br. 1-3/11 Telefon: 33-503, 33-522, 33-116, 30-291 / 29 linija / telex : 01-132, P. 0. B. 622 IllfUZI: Kompletne instalacije unedjaja za ru- darstvo, hemisku, prehnanbenu i ostale industrije; Mašine za obradu metala, drvita, plastične mase, za remontne radionice; nadalje pumpe, kompresor«, bušači pribor, elektro-agregate, elektio-pečii, u-rpdjaje za hladnjače; Sve vrste ala a i brzoreznog Čelika, diamantski, merni i kontrolni, topio-ničke lonce, garniiure za autogeno vare nje i sečen je; Instrumente maučne i kontrolne, crta-či pribor, pisačfe, računske i ostale kancrelarijske maši ne, itd. itd. U f- > C PQ «3 2 2 M a M 2 EL 2 O N O 2 OBIŠČITE TVRDKO KERŽE! HAWKINS — LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PR1-STEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN ČASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE — BODITE BREZ SKRBI! — E-LEKTRICNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 AUTO SRBIJA Preduzeče za promet automobila, delova i guma UVOZ - IZVOZ BEOGRAD« Bulevar JIVA, 61 Tel. 41-831 do 5, Telegram: Autosrblja Beograd Uvozi sve vrste automobila, auto delova i RASPOLA2E DOBRO SORTIRANIM ZALIHAMA ROBE NA LAHERU IZVOZI: Sv'e industrijske i električne mašine, postrojenja, konstrukcije i delove; poljoprivredne mašine; alate svih vrsta, inisrumente i dru£(e proizvode od metala, kao i sav elek-tro-matefijial auto guma. Vrši prodaju preko svoje moderno uredjene robne kuče. Zastupa Jugoslovenske Fabrike automobila: ”TAM” - Maribor PRLTSTMIMŠTM: Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Ulovi Sad, Skoplje. "ZASTAVA” - Kragujevac TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. ,Za Dava v tranzitu je omejeno povpraševanje. Avstrija kupuje o-mejene količine kave, dočim Jugoslavija trenutno ne sklepa kupčij. Minas 2 kvotira 50-51,00 dolarja za 50 kg fco skladišče prosta luka; Rio N.Y.5 47-48 dol.; Kostarika 520-535 šil.; Guatemala 490-510 šil.; Tanganika 460-480; Kenya A 480-510 šil. za 50 kg. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio 'N.Y.5 47,50; Rio N.Y.3 50,70; Santos Superior 64; Santos Exlra Prime good to large bean 66,50; Victoria 5 good to large bean 43,50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 52,50; Salvador 59,50; Kostarika 68,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gim-ma 310; Moka Hodeidah 1 420; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda o-prana in prečiščena 258; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif; Bali Robusta 10-12% nečistoče 310. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska: Rio- N.Y.5 1200; Rio N.Y.3 1220; Santos Superior 1435; Santos Extra Prime good to large bean 1450; Victoria 5 good to large bean 1170; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1400; San Salvador 1600; Kostarika 1630; arabska kava: Gimma 1250; Moka Ho-deidah 1 1440; afriška kava: Uganda o-prana in prečiščena 1085; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1150. SLADKOR TRST. Kvotacije sladkorja so bile v prejšnjem tednu precej visoke. Vzhodne države so nakupile velike količine sladkorja na svetovnih tržiščih, tako se je ponudba zmanjšala. Angleški sladkor ponujajo po 43 funtov Mer. za tono cif. Trst proti vkrcanju v maju. Madžarski sladkor ne kvotira na tržaškem trgu, ker njen letošnji pridelek ni bil zadosten. KAKAO TRST. V zadnjem tednu se cene kakava niso znat.no izpremenile. Trg je miren, kupčije so omejene pa majhne količine blaga. Vrsta Gold Coast mata crop good fermented stane 307/6 šil. za 50 kg cif Trst proti vkrcanju v marcu-maju, 3.10 šil. proti vkrcanju v aprilu-juniju, 310 šil. proti vkrcanju v maju-juliju ip 312/6 šil. proti vkrcanju v ok-tobru-decembru, vedno za 50 kg cif.; Superior Summer Arriba kvotira 325 šil. za 50 kg cif. POPER TRST. Cene popra niso še ustaljene. Italijanski prekupčevalci se ne zanimajo za poper, ker so njihove zaloge še zadostne Vrsta Sara\vak special črni kvotira na tržaškem trgu 305 šilingov ewt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; ponovno pretehtano blago. Ista vrsta kvotira 270 šil. proti vkrcanju v ju-niju-juliju in 260 šil. proti vkrcanju v juliju-avgustu. Italijanski trg V zadnjem tednu ni bilo bistvenih izprememb na italijanskem trgu s kmetijskimi pritjelki. Povpraševanje po mehki in trdi pšenici je majhno, sicer je tudi ponudba pičla, ker so prideloval ci skoraj popolnoma izčrpali svoje zaloge. Cene so ostale neizpremenjene. Po koruzi je nekaj večje povpraševanje. Isto velja za maslo, zaradi bližajočih se praznikov. Riž se težko prodaja bodisi na domačem italijanskem trgu, bodisi v inozemstvu. V Milanu so cene rižu nekoliko padle. Cene krme so se prioelle nižati, zlasti v Južni in Srednji Italiji — v Severni Italiji se še precej krepko držijo zaradi slabega vremena. Po živini je živahno povpraševanje, kakor po klavni, tako tudi po živini za delo. Manjše je povpraševanje po prašičih; edino prašički za rejo gredo dobro od rok. Padanje cene maslu se je trenutno u-stalilo, ker je po njem večje povpraševanje, kakor že zgoraj omenjeno in ker kmetje rajši z mlekom krmijo teličke, ki imajo ugodne cene, kakor da bj iz njega delali maslo. Miren je trg s sirom. Cene olivnega olja se čvrsto držijo. Za vino ni posebnega zanimanja. Trgovci so previdni pri sklepanju kupčij in težijo za tem, da bi znižali cene. Prodaja zelenjave in sadja se dobro razvija. Cene zelenjave padajo, cene sadja se pa trdno držijo na doseženih kvotacijah. ŽITARICE PADOVA. Mehka pšenica fina 7550-7650, dobra 1450-7500, navadna 7250 do 7350; koruza rumena 5700-5800, bela 4800-4900; oves 5500-5700; inozemski o-ves 5600-5700; neoluščen ječmen 5350-5550; inozemski ječmen 4900-5000; inozemska rž 4350-4650; pšenična moka tipa »00« 9750-10.100, tipa »0« 9500-9700, tipa »1« 9100-9350, tipa »2« 8600-8650; pšenični otrobi 3800-3900; pšenični zdrob iz trde pšenice tipa »0« 11.400-11.600, tipa »1« 10.900-11.100; bela koruzna moka 5600-5700, rumena 6500-6700. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5700-6100; Ardizzone 6000-6400; Maratel-li 6100-660; Rizzotto 6200-6700; Razza 77 5800-6200; R. B. 6400-6800; Sesia 6500-7000; Arborio 7100-7600. Oluščeni riž: navaden 9000-9400; Pierrot 10.000-10.100; Ardizzone 10.200 do 10.600; Maratelli 11.300-11.600; Rizzotto 11.000-11.500; Razza 77 11.200-11.500; R. B. 11.300-11.700; Arborio 14.000-14.500. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: junice (prves-nice) breje 5 stotov težke 135-20.000 lir glava, telice težke 2 stota 65-80.000 lir glava; vprežna živina: voli 250-300 lir kg žive teže; krave težke 6 stotov 200-260.000 lir glava; klavna živina: voli težki 6 stotov I. 275-340 lir kg, II. 180-210; krave težke 6 stotov I. 270-330; II. 180-210; junci težki 5 stotov I. 320-380, II. 210-270; telički I. 400-470, II. 330-380; molzne krave 180-250.000 lir glava. Prašički za rejo 15-20 bg 765-785 lir kg, 20-25 kg 740-770, suhi prašiči 30-50 kg 580-650, 50-80 kg 420-510; debeli prašiči 100-150 kg 370-380, 150-200 kg 380-390; 200-250 kg 400-410. Vprežni konji 180-220 lir kg ali 80-110 tisoč lir glava; konji za zakol I. 240-260, II. 180-200; žrebeta za zakol 350-370; mezgi za delo 90-100 lir kg, ali 60 do 65.000 lir glava; mezgi za zakol I. 170-190, II. 140-150; osli za delo 75-80 lir kg ali 50-60.000 lir glava; ovce 220-270 lir kg; jagnjeta 400-410. PERUTNINA MILAN. Zaklane race 500-600; živi zajci 360-400, zaklani s kožo 480-540, brez kože 530-570; zaklane pegatke 1000 do 1150; žive kokoši 550-650, inozemske 475-525; zaklane kokoši 800-850; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; zaklani golobi 900-1000; živi piščanci I. 950-1050, II. 825-875, živi inozemski piščanci 650-750; zaklani piščanci I. 1160 do 1200, inozemski zmrznjeni 550-750: zaklani purani inozemski 400-500; zakla ne inozemske pure 450-500; sveža jajca I. 25-26, navadna 23,50-24. MLEČNI IZDELKI (krajevne proizv.) MILAN. Maslo iz smetane 835 lir kg, iz ostalih pokrajin Lombardije 795; fino čajno maslo 89 lir kg; sir grapa proizvodnja 1953 730-780 »lir kg, proizvodnja 1954 510-590, svež 1-30 dni 350-370, 30-60 dni 380-400; Sbrinz star 1 mesec 400-420, star 3 mes. 530-570; Emmenthal svež 420-470, star 3 mes. 500-530; pro-volone 1 mesec star 420-450, več kakor 3 mes. star 490-530'; Gorgonzola nad 8 dni star 225-235, postan 360-380; Italico star najmanj 8 dni 360-370, postan 400-430; Taleggio in Quartiro najmanj 8 dni star 280-300, postan 370-390; Cre-scenza svež 290-300, postan 320-340. OLJE FIRENZE. Veliko povpraševanje po olivnem olju, cene so se dvignile. Tudi semensko olje se dobro prodaja. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 450-460 lir kg, do največ 1,50% kisi. 440 do 450, do največ 2,50% kisi. 425-440, do največ 4% kisi. 415-425; dvakrat rafinirano tipa »A« 460-465, tipa »B« 420 do 425; semensko olje 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 370-385. KRMA MANTOVA. Majsko seno iz namakanega travnika 2400-2600; lir stot; otava 2400-2600, seno tretje košnje 2300-2400; seno iz detelje I. košnje 1900-2100, II. košnje 1800-200; pšenična slama stlačena 1100-1150. Precejšnje je zanimanje za seno, manjše za slamo. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1954 v škatlah iz kositra 5 ta 10 bg 135-145 lir kg, v škatlah 1 ip % kg 155-165; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5 in 10 kg 150-160, v škatlah od 1 In % kg 170-180. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130-140 lir kg, v škatlah 500 g 175-180; grah v škatlah od 1 bg 170-190 lir kg v škatlah % kg 185-195; fižol v stročju v škatlah od 1 in % kg 190-220; gobe v kisu v škatlah od 5 kg 1500-1700 lir kg, v škatlah 1 kg 1500-1700; čebulice v kisu 220-240; marmelada boljše vrste v škatlah 5 kg 220-250, v škatlah % kg 260-280; »marmelada iz jabolb in sliv v sodčkih 170-180, v škatlah od 5 kg 200-210 lir kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 8, 3. 22-3 5/4 Pšenica (stot. dol. za bušel) . ... 215 220 20874 Koruza (stot. dol. za bušel) . . . . 141,— 1423/, 1487* NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) • • • • 33.- 33,- 32.- Cin (stot. dol. za funt) • • • • 90.87 91,— 96.87 Svinec (stot. dol. za funt) • • • • 14.80 14.80 14.80 Cink (stot. dol. za funt) • • • • 10.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) • • ■ - 23.20 23.20 23.20 Nikelj (stot. dol. za funt) • • • • 64.50 64.30 64 50 Bombaž (stot. dol. za funt) ■ • • • 34.10 34.20 34.25 Živo srebro dol. za steklenico • • • • 327,- 325,— 324,- Kava (stot. dol. za funt Santos 2) .... 58.75 61). - 58.25 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . . 326 72 367 3517* Cin (f. šter. za d. tono) . ... 710 — 713 - 715.— Cink (f. šter. za d. tono) ....... . . . . 6672 89 V4 90 — Svinec (f. šter. za d. tono) . . . . 103 7* 1057., 105 - SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 429. 430.50 433.50 Baker jte šie vedno v ospredju splošne pozornosti na mednarodnih trgih. V zadnjem tednu je njegova cena v New Yorku zopet napredovala. Napredek so zabeležili tudi pri pšenici pa tudi pri sladkorju. Čvrsta je cena volni. ŽITARICE V 1/ednu do 1. aprila je cena pšenice v New Yorku napredovala od 210 7/8 na 211 7/8 stotinke dolarja za bušel. Nasproten pojav so zabeležili pri 'koruzi, katere cena je nazadovala od 144 7/8 na 142 1/4 stotinke dolarja za bušel. Po nalogu ameriškega ministra za kmetijstvo so državne zaloge pšenirie zmanjšali za 100 milijonov bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Čeprav je cena v New Yorku napredovala prav za malenkost, in sicer od 3,30 na 3,31 stotinke dolarja za funt, so to dejstvo zabeležili z zadovoljstvom, ker j»e cena sladkorja v zadnjem času padla afe davno izpod minimuma, ki je bil določen z mednarodnim sporazumom. Po novem zakonu, ki je pred Kongresom, bodo sladkorne tovarne lahko prečistile več surovega sladkorja, kakor je doslej znašal kontingent (8,2 milijona ton). Vlada hoče tako pospešiti potrošnjo sladkorja. Temu načrtu so se uprli proizvajalci sladkorja na Kubi, kler »se bojijo, da bo prizadet izvoz »njihovega sladkorja. — Brazilska vlada namerava ustvariti lastno zalogo kave, s katero bi manevrirala z namenom, da bi ustalila ceno. V New Yorku je cena kave napredovala, in sicer od 52,95 na 55,13 stotinke dolarja za funt. Kakao je; popustil od 35,50 na 33,86 stotinke dolarja za funt. Od 18. in 19. a-prila bo v Amsterdamu skupščina Mednarodnega urada za kakao. VLAKNA Oena bombaža je v tednu do 1. aprila v New Yorku ostala neizpremenje-na pri 34,05 stotinke dolarja za funt. V sezoni 1954-55 bodo Združene ameriške države izvozile samo 4,250.000 bal, medtem ko je bil prvotno napovedan izvoz 4,500.000 bal. Ato vzamemo v poštev notranjo potrošnjo bo ob koncu sf?-zone (1. avgusta) ostalo na razpolago še vedno 10.200.000 bal. Ta zaloga bo za 600.000 bal večja, kakor je bila v letu 1954. Tujina očitno kupuje manj bom baza v Združenih ameriških državah, ker pričakuje, da bo cena padla. Predstavnik ameriške vlade je izjavil, da vlada pe bo vfeč podpirala izvoza. V Aleksandriji je karnak good 1. aprila stal 73,23 (teden poprej 73,03) talarja za kantar, ašmuni good 60.27 (teden poprej 60,94). V Liverpoolu ameriški bombaž Middling (15/16) 30,88 (teden poprej 31,90) penija za funt. — Cene volne so zdaj splošno čvrste. Na avstralskih dražbah so v zadnjih 8 mjesecih znašale zgube zaradi padca cene 36 milijonov'avstralskih funtov. V smislu določb Organizacije za trgovinsko sodelovanje (Organization for Trade Co-operation) niso dovoljene izvozne podpore, bi naj bi omogočale izvoz volne po nižjih cenah. V New Yorku je volna naprfedovala od 146,5 na 148 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; v Londonu je stala vrsta 64’sB, česana 121 stotink dolarja za funt proti izročitvi v maju. Cena v Franciji (Roubaix) 1140 frankov (teden poprej 1125) za kg. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku nazadovala od 31,50 na 30,20 stotinke dolarja za funt. V New Yorku je kupec ponujal vrsto RSS 25 1/2 penija za funt medtem ko so kupcu bili pripravljeni prodati blago po 25 7/8 (teden poprej 26 kupčeva in 25 1/4 prodajalčeva cena). V Singapuru je med trgovci nastala precejšnja zmeda, ker se boje močnejše konburence sintetičnega kavčuka, ko bodo ameriške tovarne prevzeli iz državnih rok zasebniki. KOVINE Elektrolitični baker je v Ne\v Yorku zopet zabeležil skok, in sicer od 38,74 na 39,75 stotinke dolarja za funt. Vsi ameriški proizvajalci so dvignili ceno od 33 na 36 stotink dolarja za funt. To je drugo povišanje v letošnjem fetu. V jannuarju so ceno zvišali od 30 na 33 stotink. Kljub tej visoki ceni ne bo dovolj blaga na razpolago. Ameriški industriji bo primanjkovalo 42.000 ton bakra. Mnogo evropskih industrijcev skuša nabaviti baker neposredno v Čilu. Naročili so že 160.000 ton. Ameriške družbic, ki izkoriščajo čilske rudnike, so sklenile izvoziti letos polovico proizvodnje v ZDA. — Antimon La-redo stane 28,50 stotinke dolarja; lito železo neizpremenjeno pri 56,59, Buf-falo pri 56,50 dolarja za tono, staro železo pri 37,38 dol. za tono; živo srebro 1. aprila v New Yorku 322 do 324 dolarjev za steklenico (76 funtov). Cene kovin v Zahodni Nemčiji 2. 4.: svinec 139,28 DM za 100 kg, cink 106,78 ta cin 881,00 DM za 100 kg. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 22. 3. 53 5.4. 55 Min. Maks. Dinar (100) Funt šterling Napoleon Dolar Franc, frank (100) Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 80 . 80 5.025 5.950 642 4.225 642.-- 633.50 !72:- 172 - 150,- 148,- 1.730 1.720 24.30 24 30 729 720 79 93.— 5.250 6.025 4.225 4.300 633 50 642,— 171. 172.50 148.— 150 -1.710 1.730 24 20 24.40 720. - 729 BANKOVCI V CURIHU 5. 4. 1955 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 f.št.) 11,30 Francija (100 ir.) 1,]4 Italija (100 lir) 0,67 Avstrija (100 š.) 16.24 Cehoslov. 8.— Nerač. (100 DM) 100.40 Belgija (100 fr.) 8,46 Holand. (100 fi.) j]185 Švedska (100 kr.) 79 Vs Izrael (1 f.št.) 1.40 Španija (100 pez.) 9.85 Argent (100 pez.) 14 80 Egipt (1 Lšt.) 10,80 23. 3. 55 Južna železnica 1.545 Splošne zavarov. 16.575 Assicuratrice 5.000 Riun. Adr. Sic. 7.000 Jerolimič 5.550 »Istra-Trst« 740 »Lošinj« 8.200 Martinolič 4.750 Premuda 14.000 Tripkovič 11.850 Openski tramvaj 2.600 Terni 221,— ILVA 391 .— Zdr. jadr. ladjedel. 443.— Ampelea 1.400 Arrigoni 1.000 5. 4. 55 Min. Maks. 1.568 1.345 1.605 16.875 16.575 17.325 5100 5.000 5.100 7.000 —.— — 5.550 —.— —.— 740 —.— —.— 8.200 —.— —. — 4.750 —.— —.— 14.000 —.— —.— 11.850 —.= —.— 2.600 —.— — 236 - 22ll - 241^— 380,— 386 395 434,- 434,— 443 1.400 — — 1.000 — — reSCniJt KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 Počistimo travnike! pir bo posajen pozno. Vse to ilds Institute«. Diplomiranci šo- Brecelj je na tiskovni konfeti' ci pojasnil, da bo šlo letos Sloveniji .iz splošnega inves' cijskega sklada za kmetijst' 750 milijonov; iz krajevnih vesticij 75 milijonov, iz rep' liških proračunskih investicij! 150 milijonov; zadružne oh Prvo pomladansko delo na travnikih je čiščenje travne površine. Ce smo jeseni raztresli gnoj ali kompost, smo s tem nanesli polpg koristnih snovi tudi nekaj strohnelih oziroma ne-razpadlih primesi, ki bi ovirale razvoj trave. Ves ta preostali del komposta in gnoja moramo pograbiti in znesti na kompostni kup, da bo razpadel v koristno snov. Pri grabljenju se bo zdrobila ta pravilno porazdelila še ne razpadla organska snov vlage na travnikih sledi majhen pridelek. Prazna mesta na travnikih, ki so nastala po hroščevih ličinkah (ogrcih), moramo zasejali s travnimi mešanicami Kjer se je razvil mah na travnikih in so tako nastala prazna mesta po branjenju, s samo dosetvijo rja boste mpogo pomagali. Pojav mahu na travnikih je znak njegove izčrpanosti. Tu pomaga samo hlevski gnoj ali kompost velja tudi za povrtnino, kakor le za oblačilno stroko bodo i- mzacile bodo prispevale o 1 za zgodnji grah. Kmetje tožijo, meli pravico do članstva v Za- 60 milijonov din. Pri kem pa da nj dovolj delovne sile in da vodu za oblačilno stroko ta kot vštet denar, ki ga bodo gosp je ta draga. Mnogo naš|e mla- taki do naslova ACI. (Associa- darske organizacije in kmet dine odhaja v Avstralijo name- teship of the Clothtag Institu- prejeli po natečajih. Lani je 1 sto, da bi se oprijela kmečkega te), dela. V poletnem času prihaja- ŽIVINOREJSKI DOM V SLOVENIJI V Ormožu v Sloveniji so nekdanjo gostilno preuredili v živinorejski dom, ki naj bi koristil vsemiu gospodarstvu or- jo v paše kraje kosit tudi beneški Slovenci. Drage so tudi razne kmetijske potrebščine, kakor n. pr. količi in beke. tej poti bilo investiranih 396 P lijopov din. Letos bo teh Kr ditov manj. V celoti bo za tj vesticije v kmetijstvu na razp. lago okoli 2,5 milijarde din- ! RAZDELJEVANJE NAKAZIL Sa™° bodo polagala ]le ^^ene"^tritatnedMeljeTo ki so postal/e tako številne, zrav- začasno. V primeru izčrpanosti ZA SEME VEČNE DETELJE! moške okolice, zlasti živtaore-Kmetijsko nadzorništvo spo- jj, kmetijstvu in sadjarstvu. V roča, da je pričelo 24. marca domu bo strokovna čitalnica in prostor za P'redavanja. Denar za ta dom bo dala republi- S SSuzveza in w je, ki ga je nanesel v jeseni ve- nje travnika. Travniku, ki je . . .. , . . , . ter z bližnjega drevja in grmov- zamočvirjen, ne pomaga nob|eno 1 v k-fc”3 321" ZDRUŽENJE PROIZVAJAL- ja, pri tem delu poberemo po burji polomljeno vejevjp. Za ta dela, kjer je le mogoče, uporabimo travniško brano, skrbimo ki smo jo opletli z vejami. Zo- vlage, bovje odnosno veje bodo izko- gnojenje. Predpogoj za dobro rast je, da odvedemo odvišno vodo, na suhih tleh pa, da poza dovoljno količino la 510 lir za vsak kilogram semena. Razlika v ceni, ki znaša približno 35% predstavlja državni prispevek. Ni mogoče zadosti poudarili ŠKROPLJENJE DREVJA CEV HIBRIDNE KORUZE V Jugoslaviji so ustanovili združenje proizvajalcev hibridne koruze. .Združenje bo skrbelo za organiziranje pridelo- AtfTOPRE VOZN IŠKO POOJSTJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 1 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne pale iz tal tudi nadležni plevel važnost komposta oziroma hlev-in odmrle delie trav, kar spra- skega gnoja za naše travnike. Ako hočemo imeti zdravo sad semena te koiuze. ^ Hi- bridna koruza »da približno 4 vimo po brananju na kupe in odnesemo na kompostišče, ki Vedeti moramo, da brez komposta oziroma hlevsktega gnoja naj ne manjka na nobenem trav nikdar ne bomo dosegli velikih niku. Ne sežigajte tako zbranih pridelkov. Znašajmo na kompo- rastlinskih ostankov. V prihod- stišče vse, kar je podvrženo njih letih »nam bodo koristili v obliki hranljive prsti. Razumen kmetovalec bo pri tem spomla- gnitju. Tako spadajo nanj vsi rastlinski ostanki, zemlja od čaščenja kanalov in smeti iz do- je, nečrvivo, moramo sadno drevje večkrat škropiti. Ker pa me',-rske stote več pridelka ka-smo že prepozni za prvo škrop- navadna. V Jugoslaviji je Ijenje, ki bi se moralo izvršiti s koruzo posejanih 2,400.000 pred odganjanjem (brstenjem), hektarov zemlje. Ce bi vso to torej pozimi, bomo škropili dru- zernlj° posejali s hibridno ko-gič takoj ko drevo odcvete in ruzo’ bi dobili 200 vagonov več pridelka. Računajo, da bodo danskem čiščenju »travnikov mi- mačega dvorišča, dodati je tu-sldl že na košnjo in primerno di blato s cest, omet zgradb, pe- pripravljal površino travnika, pel in če j|e le mogoče vsaj ne-Zravnal bo vse valovite nerav- kaj gnoja. ne dele travnika. Z zemljo, ki jo bo dobil iz višjih delov, bo napolnil vse vdolbine in dosegel ravno površino. K čiščenju »travnika naj sipa- Umetna gnojila nam samo kot dodatek oziroma le začasno tako dvignejo košnjo. Trajne uspehe bomo pa imeli, če vsaj vsako se cvetje osuje. To škropljenje je namreč najvažnejše; nihče bi ga ne smel opustiti. Tretjič pa škropimo, ko sadje doseže debelost oreha, t. j. navadno kake 4 tedne po drugem škropljenju. Važno je to škropljenje zaradi letos posejali s to koruzo okoli 500.C00 ha površine. V EC DENARJA ZA JUGOSLOVANSKO KMETIJSTVO Podpredsednik izvršnega sve- tega, ker se začnejo širiti škr- ta (vlade) LR Slovenije dr. M. lup (grintavast) in zavijač. Ta- G. I. CUBIN G FIGLII UVOZ - IZVOZ rjLUTovi:^*: in IZBEIvKOt Trst, Ulica I. della Croce TEU. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE krat letajo okrog metuljčki, ki četrto leto zadostno pognojimo za^no P0 cvetju zalegati jajče-da tudi redčenje oziroma krčje- travnike tudi s hlevskim gno- ca v mlade plodove. Razvije se jem odnosno kompostom. Ce cUcek’ kl Ele zanje v mladl plod; ta pozneje porumeni in nje grmovja, katero se je preko leta razraslo. Izločitev od- kompostom. smo te gnojili z gnojnico, so pač višnega grmovja z naših trav- preskrblj/eni z dušikom in kali- odPa6e. Ce pravočasno škropi- nikov je zahteva sodobnega u- jem, potrebujemo pa še dodatek ™°’ zadenemo te škodljivce U- »J U V—Z i J d. X-l CL4 X X O U vj X X'—. J XXXU XCUUX . — . , ko damo 150-200 kg apnenega JernUemo navadno 2% žvepleno-dušika, čilskega solitra ali amo- aPneno brozgo, z dodatkom 300 do 400 gramov arzeinata na porabljanja strojev v kmetij- fosforja. Namesto gnojnice lah- cyetiu stvu. K spomladanski negi spada tudi uravnavanje vodnega »stanja travnikov. Prieglejmo vse odtoke ta pritočne kanale. Veliko koristimo travniku, ako o-čistimo od jesenskih oziroma nijevega sulfata. Lahke zemlje zahtevajo zlasti še gnoj s kompostom in večkrat gnojila v manjših količinah. T|ežje zemlje pa bolje vežejo spomladanskih poplav zasute hranljive snovi zase, zato lahko odvodne kanale. Kjer stoji vo- trosimo gnojila v daljših raz- da, tam ni zraku, kjer pa tega dobjih (vsako tretje leto). Do- ni se »ne razvijajo bakterije — - ber gnoj je tudi leseni pepel; ni hrane — ni rasti! Enako mo- vedeti pa moramo, da vsebuje vsak hektoliter škropiva. Škropimo pa navadno zjutraj ali v poznih opoldanskih urah in ne kadar pripeka sonce, sicer povzročimo opekline na sadnih rastlinah. To se godi navadno v maju in tudi juniju, ko je listje in sadje posebno občutljivo za škropivo. TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV GEC ALOJZ TRST - Piazza Tra i Rivi 2 - Tel. 31-198 Oglejte si našo zalogo damskih, moških in otroških čevljev za pomladansko sezono CENE UGODNE ramo skrbeti, da popravimo spo mladi vse travnišk|e pamakal- v glavnem le kalij, zato ga moramo dopolniti z dušikom in ne naprave, kajti pomanjkanju fosfornimi gnojili. Krnel In vrlnar sredi aprila SREDNJETEHNICNA sola ZA OBLAČILNO STROKO V LONDONU Londonskim sredpjim šolam za modeme tehnološke študije, na katerih je lansko leto študiralo kakih 6000 dijakov iz dr- Bufet„pri Joškotu” m m. »»a 5 želi prvovrstna briška in istrska vina, dobor prigrizek in odlična kuhinja Postrežba točna 'sem cenjenim gostom vesele velikonotne praznike! Na njivi in polju: Ozimnemu in jaipmu žitu moraš trositi čilskega ali apnenega solitra, da mu pomagaš v rasti, ker so ga letošnji pozpj mrazovi in moča močno zadržali v razvoju in o-šibeli. Pripravi zemljo za setev ko- kladati tečno krmo sorazmerno sZeIajBpritaužeilaSkta “ štirh s količino mleka, ki ga lahko dajejo zlasti v pomladanski dobi. Po sv. Juriju (24. 4.) gonimo živino po možnosti redno . , . , na pašo. Zaradi tega je dobro, • 7°° 12; P1;1- da jo že pilsj privadimo na po- btliŽf> ^ bntarcsklh ,te letna šola za oblačilno stroko, ki je pod pokroviteljstvom Zavoda za oblačilno stroko. Ta za- polnoma zeleno krmo. Hlev mo- ruze. Ne smeš ,se pa prenagliti ramo od časa do časa razkuži-s setvijo, dokler ni vreme do- ti proti raznim nalezljivim bo-volj toplo (dnevna toplota naj leznim. Dobro razkužilo je vod-prpsega 14 stopinj C. Zemljo za na raztopina modre galice ali koruzo moraš dobro pognojiti pa krolina; prve zadostuje 3%, s hlevskim gnojem, ki ga dopol- drugega pa navad»no 5%. niš z umetnimi gnojili in ga Na travniku: Skrajni čas je, potem dobro zorjfeš. Na 10.000 da travnike pobranamo »in oči-kv. m (1 hektar) podorjemo pri- stimo nepotrebnega mahovja in bližno 200 stotov izdela»nega grmovja. Izravnati moramo tudi hlevskega gnoja, 500 kg super- krtine in gliščake, da bomo tra-foslata, 100 kg amonijevega sul- vo laž|e kosili. stroke. Izpiti za novo šolo bodo na londonskem »City and Gu- TERGESTINA COMMERCIO IMPORT-EXPORT=TRANZIT Trst, ulica Machiavelli 25 Pošt. pretinac 162 UVOZI: mekčinu i vočne sokove, soeivo, j;'ovecIinU> čreva, jaja i peracl. IZVOZI pirinač, kafu. Liber, čaj, margarin, plutoi rafiju, sizal, mirodije itd. fata in 80 kg kalijeve soli. Preskrbi si pravočasno dobro seme križarp ali hibridne koruze — rane sorte, ki ti bo dala največ pridelka. Zemljo, katero si zasadil s krompirjem, moraš rahljati na ParaUft upošlevania vreflaa povrtnina Paradižnik, katerega gojitev na našem ozkem ozemlju nam vrhu in očistiti jot plevela. Tu- omogočajo ugodne podnebne di krmsko peso ta druge koristne rastline moraš pridno o-kopavati in pleti, da jim prihraniš vlago v zemlji in daš svetlobe. Na vrtu: Poskrbi, da bo v tem času vsa zemlja posejana in posajena. Tudi fižol za stročje in bučnice lahko seješ, ne da bi se bal pozebe ali slane, ki se pojavi v naših krajih le izjemoma v tem času. »Na prosto ozi- s i Cm a IMPORT EXP0RT TRST ■ TRIESTE Ut. Ginnastica 1 Telefoni: Uradi št. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM t SIC MAMARE razmere, je »kaj dobrodošel sadež v gospodinjstvu. Zaradi tega ga zahtevata trg, pa tudi prehranjevalna industrija v ved no večjih količinah. Vsak naš posestnik — vrtnar ali kmet — naj bi ga gojil čim več, da ga bo imel za dom in prodajo. Sedaj j/? ravno čas za sajenje te rastline. Kdor je pravočasno od-gojil močne, zdrave in odrasle sadike, jih lahko presaja od PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠR0 PODJETJE SOCIETA GORIZIANA AUTOTRASPORTI G0RIZIA - VIA D0NIZETT1 N. 27 - TEL. 28-45 - GORIC* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAG* Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslaviji roma, v zavetne sončne ler|3 konca marca in dalje v aprilu, lahko posadiš že paradižnike in tudi jajčevec. Očisti plevel po vsem vrtu, preden gre v seme; in rahljaj zemljo vsem presajenim rastlinam (glavnati solati, ranemu zelju, sesmienicam kako;1 tudi česnu, čebuli itd.). V topli gredi moraš še ohraniti paradižnike in jajčevce za rezervo, če bi ti slana slučajno uničila tiste, ki si jih že prjs-sa- dil na »prosto. Rastline v topli šeni z globokim prekopanjem ta ko se nam ni treba bati pozebe te občutljive povrtnine. Sadimo najrajši v vrsti vsako rastlinico oddaljeno najmanj 60 cm eno od druge pa tudi bolj narazen, kfcr na»pravi v dobri zemlji velik grm. Ce sadimo pregosto, se teže obdeluje ta preganjajo škodljivce in bolezni. ----------------------------------- Za saditev paradižnika bi r- ODA D A R Pl morah pripraviti zemljo ze je- | , U I H U M il U S. p. A. Ing. F. RIBI & G. AVT0PREV0Z Itali a-Jugoslavija in obratno PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl. Sedež: Gorica, ni. Duca d’Aosta 14 - Tel. 2332 - 2333 ČASA delTAUTO - Nadomestni deli, električni material, pritikline in gume. Gorica - Corso Italia 20 Tel. 3346 Ziticlha SILA JOŽEI UVOZ IZVO> VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDEL A IN KURJAVO TER JAMSKEGA LES/ TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-0* KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS I gredi moraš stalno utrjevati. Ta naj bo odprta podnevi ta ponoči, če le ni mraza. dobrim pognojlenjem s hlevskim gnojem. Ta rastlina mnogo zarodi in prav zaradi tega izsesa V vinogradu: Končati moraš iz zemlje veliko hranilnih sno-z rezanjem trt. Prav tako moraš vi- k* )i;b moramo- nadoknaditi končati s cepljenjem in z vež- Prav z gnojem. Ako gnojimo s njo trt, čeprav je »letošnja pomlad to opravilo dosedaj po- svežim hlevskim gnojem tik pred sajenjem, lahko povzroči- daljšala. Požuri se s prjekopava- mo bolezni. Od umetnih gnojil njem ali preoravanjem zemlje potrosimo dušična, fosfatna in v vinogradu, ker v tem mesecu lahko nastopi že prav toplo vre- kalijeva gnojila tako, da napravimo mešanico 25% amonijeve- me ta boš potem imel mnogo ga sulfata, 20% kalijievega sul- opravka z drugimi deli. fata in 55% superfosfata, ki jih V sadovnjaku: Poškropi sad- nakupimo v našem mestu. Izbe-no drevje takoj, ko ocvetje, pro- rimo vrste, ki nam najbolj u- ti raznim glivičnim boleznim strezajo ta dajo vse kar od »pa- ta proti škodljivemu mrčesu. Te radižnika pričakujemo. V po- škodljivce lahko zatiraš z enim samim škropljenjem če uporabljaš pravilno ustrezajoča mešana škropila (1% bordoške brozge z 1% Gesarola). Končati mo- štev pridejo okrogle gladke vrste (Tonda liscia) ki dobro zarodi. Sorta »Ravena« pa daje več mezge in je boljšiega okusa, ker ima y sebi več sladkorja. SREDICIJSK/S TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847 SCALO LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT TRGOVINA KMETIJSKIH sl Hi ni m se ss in sv Dl k< U. st TKST STRADA VECCHIA PER ISTRIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščini raš s pomladanskim cepljienjem Preden vsadimo, priščipnimo mladih in precepljenih dreves, sadiki vršiček, da poženeta dva V kleti: Ob jasnem ta lepem Poganjka. Rastlino takoj pove- vremenu pretoči vnovič mlado zemo, a ne pretesno h kolčku. vino,( če tega nisi storil že mar- k^ smo §a dali v zemljo tik rast-ca meseca. To pretakanjje izve- bne’ 6a nle bi pozneje polegla dii skozi gumijasto cev za vi- se skvarila. Ker paradižnik no, da pride vino sedaj čim Potrebuje mnogo vlage za svojo manj v dotiko z zrakom. Klet rasy iga moramo večkrat zali-paj bo čista ta suha; zrači jo le ob jasnih mrzlih nočeh. V hlevu: Pomni, da sta sna- vati, ko začutimo sušo. VSE JE ZAKASNELO Nenavadni marčni mraz ga im čist zrak pol zdravja tu- snežnimi zameti je preprečil di za živino. To moraš krmiti vsako delo pa polju in vino- umno in krma naj bo kakovost- gradih na Krasu ta v Bregu. no in količinsko ustrezna živi- Vinogradniki niso utegnili pra- ni. Molznim kravam moraš po- vočasno obrezati trt, tudi krom- SPECIAL1ZIRAN0 PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA-GORICA VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32 TRST UL. GALATT1 24 TELEFON: 37 274 „ A R A U T O “ TOMAŽIČ & POŽAR T RS t POST BOX 245 BRZ.: ARAUTO Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE ' TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVIONSfif MOTORJE - ELEKTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DEll L gc m la za N: la ‘b Pc ve ga iz- Ss »S iz lij Pr M šv ki (S va sv Ti ki: se Po NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO (dajHane pli plačilu ! ČZ/jčc/