_ jvečji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja xa vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 „ $3.00 9 $7.00 $7.00 GLAS List s!o\enskih delavcev y AmerflkL TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 3 — STEV. 3~ Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 la The largest Slovenian Daily in fjj the United States. □ Issued every day except Sunday* }j] and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEF0N: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, JAN UARY 4, 1935. — PETEK, 4. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. MANJŠINI V KONGRESU BO ZAJAMČENA VSA PRAVICA predsednik roosevelt je nastopil proti longovi diktaturi v louisiani Ko j prvi dan so bile uveljavljene v kongresu važne izpremembe. — Edinole večina v zbornici zamo-re izsiliti glasovanje o tej ali oni predlogi. — Vse napeto pričakuje Rooseveltove poslanice. — 2a speakerja poslanske zbornice je bil izvoljen J. W. Byrns. WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Obe zbornici kongresa sta ime7i danes prvo sejo, na kateri se je jasno pokazalo, da so mnenja o načinu, kako naj se izvede gospodarsko obnovo dežele, jak.j deljena. V poslanski zbornici je bil doslej običaj, da je prišla ta ali ona predloga na glasovanje, če je glaso-\ arije zahtevah I 45 kongresnikov. Zanaprej bo p i drugače. Uveljavljena je bila namreč takozvanfi " muzzle" odredba in sicer z 242 proti 167 glasovom. Da bo prišla ta ali ona predloga na glasovanje, bo morala po novem večina kongresnikov podpisati tozadevno prošnjo. Za odredbo so se posebno zavzemali oni, ki skušajo č:mprej uveljaviti predlogo glede vojaškega bonusa. Dočim so demokrat je napeto pričakovali poslanice predsednika Roosevelta, katera jim bo poka zala smernice bodočnega delovanja, se je pojavila etara republikanska garda s programom, vsebujoč/m dvajset točk. Senator Norris, neodvisni republikanec iz Ne-braske, je rekel pozneje, da nima ta program ne repa ne glave ter da se o nem sploh ne izplača razpravljati. Tudi McNary, republikanski voditelj v senatu, pravi, da ni bil novzoč pri sestavljanju programa in da toraj ni odgovoren zanj. Demokratje ugibajo, 'caj jim bo predsednik povedal. Nekateri domnevajo, da bo s svojo poslani-c o vse presenetil. Kakor je bilo pričakovati, je bil za speakerja po slanske zbornice izvoljen kongresnik Jos. W. Byrns iz Tennessee. Izmed 322, je glasovalo zanj 316 demokratov. Republikanec Sneli je dobil 95 glasov, l- rogresivec pa devet. Novi speaker je obljubil gledati na to, da bo pospešena zakonodaja, ki bo v soglasju z zahtevami demokratske stranke. Obljubil je tudi, da bodo pravice manjšine v vseh ozirih zaščitene. — To kongresno zasedanje je zgodovinskega I-omena, — je dejal Byrns, — in prav nič ne dvomim, da bo zbornica kos svoji ogromni nalogi. Na galeriji je med poslušalci sedela Mrs. Roose . velt ter navdušeno ploskala. BATON ROUGE, La., 3. januarja. — Senator Huey Long je zelo razburjen in je trdno odločen, da se bo maščeval nad predsednikom Rooseveltom. Sklenil je, da prihodnji teden napove predsedniku Loj. Vzrok za ta spor je različno mišljenje glede diktature, ki je stopila v veljavo v Lousiani. Predsednik Roosevek je governerju O. K. Allenu, ki je v popolni oblasti senatorja Longa, pisal pismo, v katerem mu priporoča, da ostre robove državne diktature nekoliko poreže. Ako se to ne zgodi, je predsednik zagrozil, da vlada državi ne bo dajala podpore. Vsled tega se je Long zelo razburil in je izjavil, da bo v senatu o tem in o mnogih drugih zadevah predsedniku povedal svoje mnenje. Drugače pa je bojeviti senator zelo prijazen. Rekel je: "Pismo je zelo prijazno, ki ga je pisal predsednik. V njem izjavlja, da je, kolikor mu je znano, zasedanje legislature države Louisiane določena za leto 1936. Priporočal je, da governer skliče Mrs. Lindbergh nastopila kot priča potres na havajskem otočju K sreči ni napravil nika-ke škode. — Ognjenik Kilauea je bil tačas miren. — Potres tudi v Mehiki. Hilo, Havaj, 3. januarja. — Ves otok Havaj. ki je največji v skupini Havajskega otočja, je obf-util v zgodnjih jutranjih urah moran potres in vsi prebivalci so obrnili svoje oči j »roti ognjeniku Kilauea, ako bo potres razburil tudi njegovo notranjost. Toda lava se ni zmenila za to motenje. V nekaterih hišah so steklenice padle s polic in podobe s sten. Potres je povzročil tudi predsednikov sin ima smolo V Radnor, Pa. je s svojim avtomobilom zadel ob drug avtomobil. — Zaradi sličnih nezgod že šestič pred sodnikom. plaz, ki je zasul cesto na Ka-kalau hribu. Prebivalci vasi Kan pravijo, da je potresnim sunkom sledilo grobu podobno bobnenje. Mexical, Dolenja California, Mehika, 3. januarja. — Po Harbisona, dveh stresljajih, ki sta sledila močnemu potresu v ponedeljek na meji med Mehiko in Združenimi državami se je izkazalo, da so poslopja trpela veliko škodo. Ravnatelj Inter-California Railways F. (i. Burdiek je sporočil, da je bila poškodovana železniška proga med Laguna in Medanos. Poleg tega pa sta bila porušena dva mostova, pet pa jih je bilo poškodovanih. Philadelphia, Pa., 3. jan. — Sin predsednika Roosevelta, Franklin I). Roosevelt, ml., je imel avtomobilsko nezgodo, vsled česar je bil aretiran, toda je bila obravnava preložena do 15. januarja. Mladi Roosevelt je bil jia potu na ples v Radmor. Pa., ko je njegov avtomobil zdrsnil po snegu in zadel v stoječi avtomobil. Edward Newman, u-službenec na gasolinski postaji. je tedaj sedel v stoječem av- tomobilu in je bil obrezan nad levim očesom in je dobil tudi nekaj prask po rebrih. Mladi Roosevelt je bil takoj aretiran in prepeljan pred mi-rovenega sodnika Howada C. ki pa ga je r d pustil in ga povabil na novo zaslišanje 1 o. januarja. Ker je bil njegov avtomobil poškodovan, s" je Roosebelt s taksijem odpeljal na ples. Roosevelt pravi, da mu je sneg vzel vid, da je avtomobil, ko ga je hotel vstaviti, ztlrčal po snegu. Newman pravi, da bodo celo zadevo poravnale zavarovalne družbe. Predsednikov sin je bil zadnje dneve božičnih počitnic Poveljnik scoutov O. J. Tur-|fr0st pri Eugene du Pont. Ta-cker, ki je šel s skupino dečkov J fcoj po praznikih je odpotoval v gore, poroča, da je v bližini Laguna Salada videl več razpok, iz katerih se je valil dim. BIVŠI GOVERNER UTONIL Little Rock, Ark., 3. jan. — Coroner Lawson C*. At lay je spoznal moža, ki je padel v reko Arkansas in utonil, kot bivšega governerja države Arkansas X. O. Pin odgovoril na predsednikovo pismo. konzul ni bil izgnan Letsko zunanje ministrstvu zanikuje, da bi bil Bissenieks izgnan. — Nahaja se na dopustu. Riga, Letvija, 3. januarja. Nek zastopnik zunanjega ministrstva je zavrnil vesti, daje bil letski generalni konzul Jurij Bissenieks v Ljeningradu prisiljen odpotovati iz Rusije, ker je bil zapleten v umor sovjetskega voditelja Sergeja K i rova 1. decembra. Bissenieks je sedaj na dopustu v Rigi in se bo v kratkem vrnil v Ljeningrad. Neko poročilo "Associated Press" iz Moskve je naznanilo. da je bil Bissenieks izgnan, ker je Kirov morilec Leonid Nikolajev rekel, da je otl njega prejel 5000 rubljcv za protiso-vjetsko skupino, katere član je bil Nikolajev. Riga, Letska, 3. januarja. — Kani in za koliko časa sta bila izgnana Gregorij Zinovjev in Lev Kaiuenev, mogoče ne bo nikdar znano, ker o tem ni bilo izdano uradno naznanilo. To običajno pri sovjetili in posebno glede Leona Trocke-ga. Ze več dni so bile razširjene govorice, da sta bivša boljše-viška voditelja že odpotovala v izgnanstvo, toda potrdila za govorice ni bilo mogoče dobiti, toda so verjetne. Sedaj ni prvič, da sta ta dva moža, ki sta obdolžena zarote proti Stalinu, morala v izgnanstvo. Zinovjev je bil leta 190S izgnan v Sibirijo, Kamenev pa je bil izgnan leta 1914. MALO UPANJA ZA SAMOMORILNE STAVKARJE Varšava, Poljska, 2. jan. — Šestdeset premogarjev v Bas-kapit Dabrowo rudniku je zagrozilo s samonionior, ako jim lastniki ne plačajo dvemeseč-ne zaostale plače. Posnemajoč madžarska premoga rje v Pecsu, ki so dosegli s stavko izboljšanje plač, pravijo poljski premogarji, da bodo ostali v rudniku, dokler jih ne zalije voda. V rudnik prihaja voda po 250 kubičnih čevljev na minuto. Lastniki rova pravijo, da glavnega rova voda ne bo zalila v 24 urah. Voda se nateka samo v zapuščenih rovih. Rudarji so šli kot navadno na delo. Ko pa se niso vrnili, tedaj je družba pričela preiskovati in ji je bilo sporočeno, da zahtevajo takojšnjo plačo. Katowice, Poljska, 3. jan. — Upanje za življenje 80 poljskih premogarjev, ki so pričeli s samomorilno stavko v rovu v Baskapit, je vedno manjše. Premogarjev se je v globini 250 čevljev najbrže oprijela oslabelost. Ventilacija je skrajno slaba, podzemska voda ogroža njiho- hauptmann se je v sodišču zanimal za lindbergha FLEMINGTON, N. J., 3. januarja. — Danes je državni pravdnik zaslišal Lindbergha in njegovo ženo. Stavil jima je povsem običajna vprašanja. Kj ie pokazal Lindberghovi ženi obleko njenega u-smrčenega otroka, je pričela ihteti. nejasen f0l0žaj v albaniji Z ot^ka Korfu prihaja poročilo o bombnem a-tentatu na kralja Zoga. Grška in Ita.ija spletkar It a. Atene, Grška, 3. j anuarja. Poročila, kil prihajajo s KiTa, naznanjajo, da je !>il na kralja Zoga v njegovi palači izvršen bombni atentat in prišlo v sedanjem zasedanju na vrsto glasovanje gldle silnih izdatkov, ki so potrebni za boj proti depresiji, se (bo marsikdo izneveril smernicam strankinega vodstva. To bo posebno opaziti pri glasovanju glede bomisa ;er raznih inflacijskih Odredb. Dasi ima vlada v obeh zbornicah večino, se kaj lahko zgodi, Ida bo proti nekaterim njenim predlogam poleg republikancev glasovalo tudi precejšnje število demokratov. Vlada ibo morala napeti vse sile, da si bo zajamčila večino. Ko bo šlo za davčna vprašanja, bo najbrž prišlo (do razkola. Proti konservativnim poslancem bodo nastopili bolj liberalni in zahtevali, naj se bogatine dosti bolj obdavči koft so obdavčeni sedaj. Tudi gldde delavske politike se bodo vršile velike debate- Organizirano delavstvo skuša uveljaviti tridesetur-ni delovni teden. Proti temu se pa delodajalci na vse kri-plje bore. Širokopotezne odredbe za odpravo oziroma zmanjšanje nezaposlenosti ne bodo kar meni nič in tebi nič uve Ijavljene. Ako se bodo začele razmere kmalu boljšalti, bo politika zmerna- Ce se bo pa gospodarstvo pogrezalo se globlje v močvirje, bodo prišli do fbesede zagovorniki bolj radikalne zakonodaje. Dežela bo z velikim zanimanjem sledila nadaljnim razvojem. Vse je radovedno, s kakšno močjo in smotre-nostjo bo dal predsednik Roosevelt poudarka svojim zahtevam. Vse svoje politične spretnosti in diplomacije se b> moral poslužiti, da bo obdržal na Vajetih demagoge in starokopltmeže, Wia bo mogel prodreti s svojim programom za temeljito obnovo ameriškega gospodarstva. GLASUJTE V "GLASNARQDA Plainfield, N. J. Ob zatonu leta 1934 premišljujem, katero leto je bilo boljše; 1933 ali 1934, pa skoraj bi rekel, da 1934 je bilo slabše. Ko se prebudim 1935 bo prvo, da voščim znancem in prijateljem, posebno naročnikom Glas Naroda vso srečo v 1935. Tudi jagrov ne bom pozabil. Piva želja bo, da bi dobil od Mr. A. B. iz oregonskega gorovja tisto medvedko, katero je za lase vlekel. Ko sem bral ujegov dopis v štv 303 G. N., sem premišljeval podnevi in sanjal ponoči, da streljam po medvedih in srnjakih. Tako sem bil nemiren, da sem par-krat svojo boljšo polovico pobožal po nosu. Po naglem prebujenju, h kateremu mi je po-magala ena poti rebra, se nisem mogel spomniti, kaj se mi je sanjalo, dokler se mi ni lovska kri ohladila. Ko ženi razložim sanje« ni bilo smeha ne konca na kraja. Prosim te, ja-gerski tovariš, nikar več tako zapeljivo ne piši o medvedih, ker to škoduje, posebno bolnim ljudem, kajti tudi moja malenkost leži v postelji bolna za gripo. Zahvaljujem se Euclid Village Ohio jagrom za razglednico, katero ste mi poslali iz Siimamahoming, Pa. Vam iz srca privoščim (ker ste fejst fantje) tiste 3 srnjake, katere ste postrelili. Z razglednice je razvidno, da ste si izbrali krasen gorati kraj. Živeli Euclidean i! Do Božiča sem zmiraj mislil, da mi pošljete jelenovo koleno, sedaj sem pa že opustil to misle. Žal mi je, da ste zgubili svojega predsednika Air. Brusa. Vem, da .^a klub pogreša. Moje sožalje! 17. decembra je bila sezona za srnjake odprta tudi v New Jersey, pa žalibog me je gripa vrgla v posteljo, tako da s tistimi 8 srnjaki, katere sem vam ipbliubil, da jih poderem, ni nič. Well, pa drugo leto!? Ko je bila 9. novembra o-tvorjena sezona za zajce in fazane, se nas je zbralo 7 jagrov in dvoje šeenet, pa j«) u beremo 30 milj od mojega stanovanja, v divji kraj, Lebanon, X. J. Porazvrstimo se po lovskem običaju. Mr. Vrbič in njegov tovariš Slovenec, Ne\vyorčan, s svojimi ščeneti na desno, drugi na levo. Gremo navkreber, da se je kar kadilo. Streljanja je bilo kot za turškim gričem, veliko grmenja, jmi malo dežja! Ob 9. uri se snidemo na določenem mestu. Vsak je tiščal enega zajca za vrat, raz ven Mr. Vrbič. On pa sploh ni hotel streljati; ne vem, kaj KNJIGE vodnikove DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane vo posli. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter prodaja d knjige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Martin Muc) 3. Dejanje {Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege (Vinko Bitenc) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City j«1 bil vzrok. Ali je bil zaljubljen v podarjeno mu medaljo, ali je preklinjal svoje ščene, ker je tiralo divjačino od njega, ne pa k njemu. Zagrozil je, da bo dal predelati svojega cucka za pedigreed. Pogledam Mr. Kovica, kaj za eno zver ima on v roki. Imel je tudi on zajca, ampak svoje vrste, imel je namreč vrat 8V> inča < lolur, ves život pa 5 in-čev. Kako ga je dobil, mi je še danes uganka. Streljati ga nismo slišali; ali ga je iz luknje vlekel in mu vrat nategnil ? Zver je izgledala res smešna. No, zajčjo podobo je imela vseeno! Fazanov ta dan ni bilo na spregled. Drugo soboto so spet poskušali srečo in to brez mene. Bil sem zadržan in mi je žal še danes. Takrat so pa fazani trpeli! Mr. Cerlenčič je dobil fazanov rep, Mr. Kovič pa vrat. Telo so razstrelili. Cerlenčič se Še zmiraj s perjem lepotiči, Kovič, ne vem, kaj je z vratom naredil. Ko zvem, sporočim. Naročnina lista mi je spet, potekla. V kratkem obiščem 'uredništvo in poplačam moj dolg. Lista ne smete vstaviti. Jaz bi posla! naročnino, pa bi zelo rad videl tisto jelenovo rogovje, ki krasi uredništvo Glas Naroda. Kateri je tako dober strelec pri Glas Naroda? Rad bi ga poznal. Zgaga ni, to vem. Zdravstvu jte! J. Cvetkovich. NEWYORSKI PABERKI poročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik s Združenih državah denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za V $ 9.35 $18.25 . $44.60 . $88.20 . $176.— $263.— ITALIJO ...................Lir 100 ......................................Lir 200 ..................Lir 500 ..................Lir 1000 ....................Lir 2000 ......................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLIm Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovolj a Jemo ie bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.— morate poslati $10.— $15.— $20— $40.— $50.— $ 5.75 $10.85 $1«.— $21.— $41.25 $51.50 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila isvrinjeme p« Cable Letter za pristojbino $1—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glmm Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. Zopet je konec enega leta. Za nekatere je bilo veselo, za nekatere pa žalostno, nekateri pa se čudijo, da so še doživeli novo leto 1935. Zaradi praznikov sem zopet malo pozen s svojimi paberki. Zato upam, da mi tisti, ki ste jili pogrešali, oproste. Drugi teden jih-boste pa zopet brali na običajen dan. Zadnjo soboto, dne 29. decembra. ko se je bližal konec starega leta, in so se Newyor-eani pripravljali na "Silvestrovanje je bilo tudi skoraj konec naše cerkve. Pa ne tako kakor bi nekateri morda pričakovali. V naši sosednji hiši (64 St. Mark's Place) je nastal ogenj zaradi kratkega stika (short circuit). V par minutah, ko se je pojavil gost dim nad streho, je prihitela požarna hramba ter je od pol enajstih do tričetrt na polnoči o-#enj udušila. Škod«1 ni bilo posebne. Kaši Newyorčani zelo ljubijo gledališke igre vsake vrste, najbolj pa šaloigre in burke; dovzetni so »pa tudi za operete, drame in tragedije. Gledalci opazujejo vsakega igralca posebej, kako bo mojster svoji vlogi. Xe pomislijo pa, kaki "mučeniki" so mnogokrat igralci, posebno takrat, kadar dobi £ len ali dru-gi vlogo, ki ni za njegov značaj primerna; igrati jo pa mora do konca, pa bodisi zlahka ali stežka. Najboljša in najresnienejša igra je naše življenje, svet pa je oder, včasi s kulisami, v rasi brez kulis. Gledalci in igralci smo pa eni in isti. Vsako leto na Sil vest rovo je konec enega dejanja naše življenjske igre, pa bodisi resne drame, ali vesele burke, ali žalostne tragedije. Koncem leta imamo navado, da si drug drugemu čestitamo, kako smo igrali v preteklem letu in si voščimo drug drugemu ,da bi igrali v Novem letu vsaj tako srečno ali pa boljše. Silvestrov večer v naši naselbini je bil zaključek igre pretečenega leta. Povsod, v dvoranah in v zasebnih hišah pri družinah, smo praznovali "likof". Društvo "Slovan" je oglašalo svoj 4 4 Si vest rov večer" po radio in ne brez uspeha. Imeli so največjo udeležbo. Xa Osmi cesti so praznovala "Sil-vestrovo" cerkvena društva ter imela udeležbo za lep družabni veer. Mnogi so ostali »loma ter sprejemali obiske svojih oddaljenih znancev in prijateljev ter sorodnikov. Na splošno smo dejanje zadnjega spiosi leta ( dobro igrali ter je upati, da bomo tudi v bodoče neustrašeni in " korajžni" igralci na odru našega življenja. Petje "Slovana" na radio v četrtek, dne 27. decembra, je bilo na navadni višini. Mi*. Tone Ovca je lepo zapel tenor-so-lo; spremljala pa je vse petje Miss Hilda Hude, ki klavir dobro obvladuje. Pogrešali smo slovenskega oglaševalca Air. Vinko Končana, ki razločno govori; namesto njega je oglašal posamezne točke programa Amerikanec, ki mu je nemogoče slovensko govoriti in izgovarjati. Cital sem y Glasu Naroda, da priredi "Mladinski tambu-raški zbor" ?>. februarja svoj zimski koncert in da prosi društva, naj se na to ozirajo in tisti dan ne prirejajo svojih veselic. Zvedel sem pa, da si je isti dan izbralo društvo Sv. Frančiška KSKJ za svojo prireditev, in to že v jeseni. Želim obema uspeh. Prvi važnejši dogodek v naselbini bo blagoslavljanje novih orgel v slovenski cerkvi ilne K>. januarja, ki bo svojevrstna cerkvena slav n ost, ka-koršne še doslej ni bilo., Dne 20. januarja priredi Ma-terno društvo svoj zabavni večer, za katerega se moji mali pevci in pevke ž«1 pripravljajo, da bodo svojim mamicam zapeli par lepih pesmic. Jerry W. Koprivšek. Popravek. V četrtkovi številki (decembra 27.) se je v koloni "Xcw-vorški paberki" dogodila neljuba pomota, ki jo sedaj popravimo. V petem odstavku se mora glasiti: "Praznovali smo (ne: bomo) v januarju zlato ooroko Mr. in Mrs. Vilar iz Brooklyn a. itd., itd." Citatelji so pomoto gotovo sami opazili in naj nam oproste. Iz Slovenije. Predrzen vlom v poštni urad. Ponoči so predrzni vlomilci s silo vdrli v poštni urad v Skorjami. Zlomili so mrežo na oknu, pobili šipe in tako prišli v urad. Tu so pričakovali bogatega. plena, toda težka in dobro pritrjena blagajna jim je to preprečila. V njej je bilo to noč 14,000 DLn. Vlomilci so odnesli lf okrog 140 Din in nekaj zavojev. V njih so bile knjige in nogavice nekega dalmatinskega krošnja rja. Nemške medicinske knjige ne bi mogle tatovom veliko koristiti, zato so jih še v vasi pustili; bili so celo tako plemeniti, da jih niso izpostavili dežju, ampak jih lopo zložili pod streho, kjer so jih zjutraj našli. Na pošti so odprli tudi ameriško pismo in pustili le prazno kuverto. Vlomilcev je bilo več, ker so iz raznih strani svetili v urad. Vse njihovo početje je čul v sosednji sobi poštni uradnik, toda ni jih mogel prepoditi; bil je pa tudi v nevarnosti, ker so bili vlomilci pripravljeni tudi za nasilje. Vlomilcem je moralo biti znano, da je denar v blagajni, zato je upati, da jim o-rožnikn pridejo na sled. Višnja gora izumira? Nekatera naša mesta kar vidno rastejo in se širijo. Višnja gora je pa vedno enaka. Pred 500 leti je imela 700 ljudi in še danes jih nima več. Temu je kriva njena lega na griču, ki ni prikladna za širjenje mesta, glavni vzrok tiči pa v tem, da v Višnji gori nimajo nobene tovarne, ki bi privabila novih naseljencev. Jeseni pa se je izselilo iz Višnje gore kakih pet družino v Ljubljani kar se v Višnji gori precej pozna. ZDRU2ENA FRONTA NEZAPOSLENIH DEC0&JFORS Ammc\ Demonstracij nezaposlenih v Chicagu se je udeležilo nad 25 tisoč oseb, članov socialističnih organizacij ter Ameriške Delavske Federacije. Ko to pišem, je najbrž že odpotoval v Rim francoski zunanji minister Pierre Laval v namenu, da utrdi prijateljske odnošaje med Francijo i h Italijo. Pravzaprav ne, da jih utrdi, ker jih še nikdar ni bilo, pač pa, da jih ustvari. Francija bo s tem napravila precej usodepoln korak, ki jo zna veljati prijateljstvo Male antante. Vsaka zaveznica Jugoslavije, ki sklepa prijateljstvo z Italijo, dela to na račun oziroma na škodo Jugoslavije ter jo nehote navaja, da si bo morala drugod iskati zaveznikov in prijateljev. Kje naj si jih išče? No, Nemčija je blizu, pa tudi Sovjetska unija ni posebno daleč. * Zaenkrat se še ne more reči, kako se bo končal proces proti Richardu Hauptmaimu, ki se je začel v sredo v Fleming-ton. N. J. Tako državno pravdništvo kot zagovorništvo obeta velika presenečenja. Največje presenečenje bi pa bilo, če bi porota Hauptmanna oprostila. Za knjiio spominov, ki bi mu jo drugi v njegovem imenu spisali, bi dobil precej tisočakov, pa tudi nastopi v gledališčih bi mu precej pripomogli. Četudi je prišel v deželo na nepostaven način, bi bilo z d<*-portacijo nekaj časa počakati, da bi prišla ljudska zvedavost in zijalost na svoj račun. * Revolucija v Albaniji. Kralju Zogu gre za nohte, in naj-brže ne bo več dolgo gospodaril. Lahi so mu pomagali na prestol. Kdo ve, če mu bodo Lahi dali tudi več ali manj zaslužen penzjon! * Vse se je predrugačilo, vse se je spremenilo. V listih čitamo, da so bile sredi meseca decembra v domovini strahovite povodnji. Pri Brežicah so vode prestopile bregove, poplave pri Igu, Logaška kotlina je jezeru podobna. Če bo šlo Še nekaj časa tako naprej, bo o sv. Jakobu zmr-zovaio, jeseni bodo črešnje zorele, ob sv. Treh kraljih bo pa šla vsem pšenica v klasje, do-čim gre zdaj poleti in pozimi samo nekaterim. * Na kaj so ljudje ponosni Moški na to: da je moški; da bi se moral briti vsak dan; da je pod nekimi okoliščinami lahko surov; da se ne boji miši; da more z eno roko dvigniti stol; da je že mnogo žensk jokalo zaradi njega; da pozna znamenitega moža, kateremu lahko pravi "Ti": da mu je pes pokoren: da jih ima vedno polno za ušesi; še enkrat, da je moški. Ženska je ponosna na to: da se ji vse dobro prileze; da je pod nekimi okoliščinami lahko zelo zasmehljiva; da se hoji miši; da je kot nežen otrok povedala nekoč nekaj bistroumnega; da je že več nego kakšen moški tulil zavoljo nje; da je nihče popolnoma ne razume; da je tako globoka ustvarjena, da bi v kinu kdaj narajše jokala; da ji vse dobro stoji, tudi jokanje; da je že imela z u-sodo opravka — česar pa moški ne razumejo; da ji vse dobro pristoja * V listih sem čital, da je postal v državi Kentucky dvain-osemdesetletni metodistični pastor srečen oče krepkega sinčka. Njegova žena je stara trideset let. Pastor je nadvse ponosen, srečen in zadovoljen. No, pa mu pustimo veselje. Zanimivosti iz Poljanske doline Gorenj&vas nad Škof j o Loko. Spoštovani gospod urednik! Naznanjam vam. da tudi jaz dobim Glas Naroda ki ga vedno rad prebiral in cenim kakor smo ga, ko smo še bili tam za veliko lužo. Ijadi ga pa bero tudi moji sosedje in drugi, ki g-a jim posojujem. ker jih razmere v Ameriki zanimajo. Vso pa pravijo, da je Glas Naroda najboljši in najodkrito-srčnejši list, ker vse natanko in pošteno pove. Vem, da tudi od mene pričakujete, da bi vam kaj novega ali posebnega povedal, kar bi vaše cenjene bralce zanimalo. Pred vsem želim vam urednik in tudi vsem vašim bralcem, posebno pa našim ljudem, t. j. Poljancem tam po Ameriki vesele praznike in srečno novo leto, katero naj bi ne bilo slabše od tega, ampak v vseh ozirih kar najboljše, da bi si mogli kar največ prislužiti in da bi sedanja mora težav, ki jim pravimo kriza, enkrat za vselej izginila. Želim pa tudi vašemu Glasu Na roti u veliko uspeha in mnogo naročnikov, ki bi vam naročnino tudi redno odrajteva-li, da bi jih ne bilo treba tirjati. Novic vam ne boni posebnih razlagal, ker če bi hotel ome-sti vse kote, bi bil Glas Naroda premajhen. Peto leto se že tu nahajam, vendar ne morem reči, da se kesam, ker sem zapustil Ameriko in smrdeče penn-svhvanske rudnike. Tukaj pri nas v zaželjeni domovini tudi ni vse, kot smo pričakovali, da bi moralo biti. Kno je pa tukaj, cesar se vsak Amerikanec naveliča, namreč upravičeno in tudi neupravičeno stokanje ali jamranje o krizi in njenih posledicah. Tudi mi, ki smo bili tam v tuji deželi, smo morali dostikrat veliko prenesti. Bili smo brez dela po več nie-eev in tudi brez vsakega zaslužka. Kar si je kdo poprej zaslužil, je tako kmalu poz-neje porabil in tako naravno smo bili brez jela in brez strehe. Bili smo bolni. Če smo imeli podporo, dobro, ali dostikrat tega ni bilo, ker nismo mogli društev vzdrževati, k«*r so nas razmere primorale, da smo vse porabili. Vsako tarnanje je bilo zaman, saj tudi nas ni nihče poslušal. V tem oziru je tukaj drugače. Vedno je najti u-šesa, ki te poslušaj', in simpa-tizirajo s teboj. Pa to ni le tukaj pri nas, ampak vsepovsod po deželi in je še hujše drugod kakor so pač razmere in kakor je kdo preb'"' v kričanju, ki je. ^.ciVinu tudi dostikrat neupravičeno. Pa kaj, pustimo to, ker se ne da predruga-čiti. 7;fcdnjo pomlad vem. da ste bra gori o kontalmntar jih, tam na meji, kako so jo sku- pili za svojo predrznost. Vendar, kot pravijo, to drugih ni dosti oplašilo in še vedno koga zasačijo na prepovedanem potu. Gre se v glavnem zato: pri nas poceni kupiti in tam drago prodati, ker onstran je draginja neznosna in je razumljivo kaj vleče predrznežc sem in tja. Iz tega se vidi, da je v naši državi še vedno najbolje, čeprav nekateri nočejo tega razumeti. Letos pri nas sadje ni dosti obrodilo in ]>onekod še sadu ni pokazalo. Vsled tega se ni kuhalo žganja, v katerega se ponavadi slabše sadje pokuha. Tudi tu imajo žganjarski bratci ugodnost, pri sosedih onkraj pa Bog ne daj, da bi kdo pod kotlom zakuril. Takoj je ob vse in se še znajde za par let v luknji. Pri nas je v tem oziru prosto. Kar doma pridelaš, smeš pckuliati opoldan ob cesti in se ne bo nihče na te ozrl. Seveda, če boš pa blaga nakupil, je drugače, a vendar še tlo danes ni nihče pri tem sitnosti imel. Da se prepreči žganjcpitje, so pred par leti povišali ceno špiritu, tako tla ni misliti, da bi se komu splačalo s špiritom žganje brozgati in tudi beseda "geruš" je danes že skoraj pozabljena. Ker se danes pri nas žganja napravi, j e poštena kapljica. Dobe se pa seveda še tepci, ki ga z vodo krščujejo, pa s tem daleč ne pridejo. S tem mislim, da ne bom nikomur delal skominov, ker sedaj imate to tam tudi sami. Preti kratkim je prišel, ne iz Amerike, ampak s Štajerske ga, kamor je šel s prijateljem malo na oddih, ki sta se pred petimi leti skupaj iz Amerike vozila, Jakob Subie. Bil je v Ameriki kakih 35 let. Dela! je najprej v Rock Springs in nazadnje v Clevelandu, odkoder se je odpravil domov, ko je prejel od društev odpravnino za neko neozdravljivo bolezen. Malo pozno je priti po petih letih iz Štajerske v domači kraj. Ne ve se, ali je on 44prijatelju" nasedel ali kaj? Pa naj bo že kakor hoče, to naj bo v opomin tistim, ki iz Amerike prihajajo in imajo kaj v žepu, da naj se na potu ne pečajo z nikomur, kaj še, da bi jih z denarjem zaupali, pa naj si bo to rojak ali kdo drugi. Pri tem moram omenjati, da tudi naši ljudje postajajo zadnji čas vedno bolj navihani. Ni dolgo tega, ko smo brali po naših in ameriških časopisih o naši Frances Tavčerjevi, ki je prišla zelo bogata že iz Amerike in še tu je pričakovala milijon dolarjev. Vse jo je častilo in hodilo za njo. Danes so na svetu vse sorte ljudje in svet napreduje. Bilo bi čudno, če bi mi v tej zmedi zaostajali. Njena zgradba na Prešernovem griču, ki zgleda od tlaleč kot kako pokopa-liščno obzidje, še čaka .na njo in kadar pritle z milijoni, bomo okoličani dobili dela dovolj, in kričanje, da je kriza, bo naenkrat potihnilo. Pred kratkim sem tudi čital, da je ameriški denar samo za eno leto, kot slamnik. Ne vem, koliko je na tem resnice, pa je že moralo tako biti, da je prišlo v pregovore, posebno v prejšnjih časih, ko so nekateri res malo prebogati sem prihajali. Vsled tega se vidi, da bi ga tistim Amerikancem, ki ga imajo še k a j, radi drugi snedli. Vreme, ki je naše kmetovalce celo jesen nadlegovalo, se je na dobro obrnilo in tako so že dobili priliko se za zimo pripraviti, kar je prav, nam ne bo treba poslušati, — kaj da bo? Vsega se je dalo dobiti za zimo razen denarja ki ga danes vsakemu primanjkuje. Danes že mnogi težko pričakujejo, kdaj se bo sneg prikazal. Čudno se mi pa zdi, kaj da je z vašim dopisovalcem iz naše okolice, ki je zadnji čas nekako počasen, kar ni njegova navada. Njegove dopise smo radi brali, četudi so nekateri dejali, da razmer in težav, ki jih imajo nekateri, ne pozna. K temu moram povedati in vprašati: Kaj je danes boljše: srednje zadolžen grunt ali pa pol milijona na knjižici? Mislim, tla boste z gruntom lažje izhajali, ('e drugega ne, boste že vsaj streho in hrano imeli, drugače pa vam danes nikdo ne more do živega. Za tiste davke, boste pa že kako goved iz hleva pustili potegniti. Kaj pa boste počeli s knjižico, četudi je milijon na nji? V mnogih slučajih še ficka ne dobite nanjo in če jo prodaste za 20—30 odstotkov, jo boste tudi zadnjikrat. Poleg tega boste pa še od ljudi vsepovsod obsovraženi, kot bogataš, do-Čim bo oni z gruntom žel simpatije in usmiljenje. In ti, ki boš že zdavnaj vse od prodane knjižice porabil, če boš kaj stokal, boš slišal povsod: Kaj ti je? Saj imaš. Kaj tn potem preostaja, ako si suh na cesti in še onemogel na starost? Kar se pa garanja tiče, bi vsak Amerikanec vedel povedati, kako je bilo tam treba garati in v večni nevarnosti ter gledati, da se ni bosu zameril. Tako je bilo po tovarnah, še hujše pa po rudnikih, kjer nikjer niso poznali nobene šale pri delu. Tukaj seveda delajo ali pa drugi mesto njih, o kakem garanju vendar ni govoriti. Oprostite mi, ker o tem pišem, pa to je pri nas na dnev- POGREB SOVJETSKEGA VODITELJA Sergeja Kirova. ki ga je ustre lil protirevolucijonar Nikolajev. Po atentatu je vprizorila , sovjetska vlada pogon na protirevolucijonarje ter jih dala nad sto ustreliti. nem redu, ko se skoraj na nič drugega ne misli in govori kot o teh težavah, ki jih je nakopala kriza in kako bi se jih dalo odkrižati, da bi manj občutili. To bo vse! Končno pozdravljam vse naše ljudi tam po Willock, Im-perialu, Sygan in drugod. Vsem pa še' enkrat voščim srečno novo leto, posebno pa tistim Tomažem, katerih god bo o Božiču. Tomaž. NAZIRANJE 0 ŽENSKI LEPOTI SE IZPREMINJA Dočim napenjajo zdaj ženske vse sile, da ostanejo vitke, so veljale še pred vojno suhe ženske za grde. Naziranje o ženski lepoti se je bistveno iz-premenilo. Sicer pa lepotice kakor zdaj tudi pred vojno niso bile vedno res lepe. Najbolj občudovana lepotica Francije pred veliko revolucijo Manou Rolandova je celo dvomila o svoji lepoti in opisala jo je takole: *4Ko sem dorasla, sem merila približno pet čevljev. Moje noge so imele lepo obliko, čez boke sem bila preozka, moja hoja je bila lahka in prožna. Toda pri natančnejšem o-gledu mojega obraza se je moral vsakdo vprašati: 44Kje je ta lepota? Moja usta so -nekoliko prevelika in sama poznam mnogo lepših. Toda malokatera usta se znajo tako sladko in zapeljivo smehljati. Moj pogled je resen in samozavesten, včasih ima v sebi nekaj pretečega, večinoma je pa božajoč in privlačen. Na svoj nos sem se že večkrat jezila, ker je spredaj »predebel. Moja brada moli preveč naprej. Temna polt, polne roke s tankimi dolgimi prsti, polna nostava.izražaioca trdno zdravje, to je vse, kar mi je dala narava". Manon Rolandova je torej sama priznala, da ni bila vzor lepotice. Vendar so jo povsod občudovali. Pojem o lepoti se izpreminja po času in kraju. Po mnenju strokovnjakov, posebno zdravnikov, so se ženske po- vojni v svoji zunanjosti najbolj izpremenile. Okrogle postave so se morale hitro u-makniti vitkim, polni boki so izginili, izpremenil se je tudi obraz ženske, ki je zdaj okrog-lejši in za lepe veljajo bolj koščene roke. Zdravniki ne smatrajo te spremembe za rezultat mode, temveč trdijo, da se je moda prilagodila sedanjemu organičnemu stanju ženske. — Svetovna vojna je prinesla ljudem slabšo prehrano, izdatne hrane je bilo od leta do leta manj, ljudje so morali jesti razne surogate in tako se je močno izpremenil njih organizem. Pomanjkanje dobre hrane je vplivalo celo na žleze in njihovo hormonalno delovanje. Iz ženskih teleli je izginila maščoba, v zvezi s tem procesom telesa se je pa izpremenila tir-di ženska duševnost. Pred vojno so ženske živele bolj čustveno in se izživljale duševno, po vojni so se pa z vso vnemo vrgle na sport in v boj za obstanek. In tu so se začele družiti anatomične okolno-sti z gospodarskimi. Moda je storila samo to, kar stori navadno, neizogibno realnost je izpremenila v lepoto. Čez noč je postala vzor lepote vitka, v boju za obstanek utrjena, praktična ženska. Na novih ženskih postavah bi vihrale stare obleke kakor zastave in zato so morale priti v modo nove. Zadnje čase si pa mednarodna moda zopet prizadeva vrniti ženskam čisto ženski tip. Ce bo to prizadevanje prodrlo, ne bo šlo zopet za diktat mode, temveč za prilagodevanje razmer. Časi so sicer šev vedno težki, toda pomanjkanje ni nikjer tako veliko, kakor je bilo zadnja leta vojne. In tako se vrača ideal SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. KIROV - ŽRTEV LJUBEZNI Žele zdaj se doznava, tla j'i smrt ruskega komunističnega voditelja Kirova le navidez politični škandal, v resnici pa ljubavna tragedija. Sergej Kirov je bil dvakrat oženjen. V prvem zakonu je imel za ženo Olgo Pjehotino, od katere se je ločil, v drugem pa Marijo Lovno. Pred prvim zakonom pa je imel Kirov ljubavno razmerje s kneginjo Aleksandro Lie vensko. Na zahtevo kneginje je preskrbel nekemu njenemu sorodniku boljšo službo v jeklenih rudnikih v Magnitogorsku. Sorodnik Lievenove, ki je bil nečak kneginje, pa se je tam pridružil neki protiboljševiški stranki. Zaprli so ga in prepeljali v Leningrad, kjer mu je Kirov omogočil, da je zbežal iz Rusije na Angleško. Ko je prišel ta škandal na dan, je razpravljal o vlogi Kirova v tej aferi osrednji odbor komunistične stranke ter sklenil, da mora Kirov nemudoma prekiniti svoje odnošaje z Lievenovo. Tako se je tudi' zgodilo. Kneginja je zaradi tega izvršila samomor. Tudi morilec Kirova, Nikolajev, je bil sorodnik kneginje Lievenove in je sklenil maščevati njeno smrt. Bil je sin carskega generala, ki se je po prevratu približal boljševiškemu kurzu. Po umoru Kirova so ga seveda prijeli, toda po zadnjih poročilih se je zastrupil v zaporu. Mogoče je tudi, da Nikolajev ni izvršil samomora, ampak je bil zastrupljen od jet-niških organov, to pa zaradi tega, ker bi bil prišel na glavni obravnavi z resnico na dan, kar seveda ni bilo ruskim mogotcem povšeči. SAMOMOR DUNAJSKEGA KIRURGA Z 82 LETI POSTAL OČE Mount Sterling, Ky., 2. jan. Ni ga bolj ponosnega človeka v tem kraju kot je vrpokojeni inetodistični pastor J. L. West. Njegova 30-letna žena mu je porodila krepkega sinčka. — West je star 82 let. stare lepote, počasi sicer, ker še ne moremo govoriti o splošnem blagostanju. Zaenkrat se je »temeljito zboljšalo prehrana samo pri premožnih ljudeh, vendar pa smemo upati, da ni več daleč čas, ko bodo zopet v modi polni ženski obrazi in o-krogle ženske postave. Na Dunaju je izvršil samomor mož, ki je imel največjo kirurško prakso, profesor Ilans Lorenz. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano. Bil je komaj v 61. letu, imel je velik renome in s svojo brezprimerao spretnostjo v kirurškem poklicu zasenčeval vso svoje vrstnike. Še dan pred svojo smrtjo, je preživel v najlepšem soglasju s svojo okolico. Imel je več zdravniških posvetovanj, obiskal je svoje bolnike kakor ponavadi, ob 22. uri zvečer je celo še izvedel neko operacijo. Uro pozneje, ob -'J. se je z avtomobilom vrnil domov, kjer se je nekaj časa raz-govarjal s svojo ženo, potem pa se je začel slačiti, kakor vsak večer, preden je legel spat. Toda ko je bil že v nočni srajci, je dejal ženi, tla mora napisati še nekaj pisem, ki zahtevajo od njega popolne zbranosti. Odšel je v svojo o rdi unci jsko sobo, iz katere se ni več vrnil. Ko ga ni bilo nazaj tlo polnoči, je postala njegova žena nemirna. Poklicala je v isti hiši stanujočega zdravnika dr. Karla Biehla ter ga prosila, naj gre z njo skozi prostore. Pregledala sta vse sobe. Ko sta prišla v salon za ordinirauje, se jim je nudila strašen pogled. Na leseni steni je viselo truplo prof. Lorenza na vrvici, katera je dr. Bielil takoj prerezal, vendar brez uspeha. Poskusi, da bi vrnil samomorilcu življenje, so ostali za -man. Dr. Bielil je ugotovil, da je pokojnik izdihnil že kakšnih dvajset minut prej. Samomorilec je izvršil svoj čin jako premišljeno. Ko si je vrgel zanko okrog vratu, si je zvezal roki, da se ne bi vdal skušnjavi rešitve, če bi se ga lotilo ke-sanje med obešenjem. Na mizi je pustil eno edino poslovilno pismo, ki ga je naslovil na nekega znanca. Čeprav je živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu, ni pustil zanjo niti besedice. Kirurgovi prijatelji in znanci sodijo, da je prof. Lorenz izvršil svoje dejanje v trenutni duševni zmedenosti. Motiv za samomor pa tiči vsekakor v strahu preti obubožanjem. — Prof. Lorenz je imel, kakor rečeno, sijajno zdravniško prakso. ki mu je donašala še zdaj do tri milijone Din letnega zaslužka. V prejšnjih letih pa je za.-lužil dvakrat, trikrat toli -ko. V zadnjem času se je pritoževal, da se pacienti niso številčno zmanjšali, pač pa, tla mil ne morejo plačevati takšnih honorarjev kakor prej. Moral je operirati za denar, ki bi se ne bil zanj v boljših letih niti zmenil. Da bi pokril ta primanjkljaj, se je spustil v špekulacije. Kupoval je papirje petrolejskih vrelcev v Gali-ciji, a tudi francoske vrednostne papirje. S tem je izgubil precej denarja, ker ni bil ve-ščak v teh stvareh. Ko je videl, da izgublja, >e ga je lotil strah, da bo popolnoma obubožal. V tem prepričanju je tudi najbrž storil sklep, da si vzame življenje. Lorenz, sam navdušen športnik, alpinist, avtomobilist in tudi letalec, ima hčer, ki je velika oboževateljica športa ter je zaročena z nekim italijanskim grofom. Oče je obljubil zetu in hčeri veliko doto in je hotel svojo besedo vsekakor držati. Sprevidel pa je, da v današnjih razmerah ne bo mogel izpolniti obveznosti in je zato segel po vrvi. Kirurgov o stanovanje, ki je obsegalo 12 sob, je bilo zelo o-kusno opremljeno ter je predstavljalo zase majhen muzej. Ztli se, da je postalo Lorenza strah, tla se bo moral tudi v pogledu stanovanja zadovoljiti z večjo skromnostjo. To pa ni šlo v njegove račune in rajši, kakor bi se vživel v nove razmere, je v duševni potlačenosti položil roko nase in izvršil samomor. lV* » 'Zoper boli in bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN - EXPELLEE Pain-Expeller vedno nrež"i« '•nVcinc SEN. BUCK BO ZAHTEVAL 30URNI DELOVNI TEDEN Washington, D. C., 2. jan. Demokratski senator Black iz Alabame je rekel danes, da bo vložil predlogo, naj se omeji delovni teden na trideset ur, češ, da bo mogoče na ta način preskrbeti tlelo milijonom nezaposlenih. Po Blaokovem zatrdilu bi skrajšanje delovnega časa delodajalcem nič ne škodilo. <1 GLAS NARODA* RESNIČNE ZGODBE IZ ŽIVLJENJA ANGLEŠKI VOJAKI V POSAARJU Angleški listi svojim bral- j ločno zagledal pred seboj koči-ceni večkrat zastavijo razna I jo. Seveda so se mi lasje naje j vprašanja, na katera prihaja j žili, saj sem bil šele 16 let star.! tisoče odgovorov, posebno še, ker objavljene odgovore dobro honor i rajo. Tak milijonski list je pred krakim dal vprašanje, kdaj je ki»k bralec lista bil v naj v eč j i ne va most i. Pri občujemo nekaj odgovorov : Medved — ali prepad. Preti leti sem bil tudi jaz mtd onimi, ki so zašli za lovom za zlatom prav i^ori na Alasko. Ko sem se nekega dne spušal po hribih navzdol, sem naenkrat opazil pred seboj medveda. I'bral sem jo, kolikor so me noge nesle, po stezi. Toda kakor bi odrezal, je te steze zmanjkalo in znašel sem se nad globokim prepadom. Pod menoj prepad, za menoj sestradan medved, nad menoj pa drevesna korenina, ki je štrlela izmed kamenja. Ali me bo Nikjer žive duše. Edina rešitev bo, sem si mislil, ako vozim s kolesom naravnost skozi prikazen hi ta ko sem tudi storil — in obležal nezavesten na cesti. Ko sem se -zopet zavedel, sem videl poleg sebe dva moža, ki sta mi močila i^lavo. Po-vedala sta, da sta se v mestu zakasnila in se jhjziio vračala domov, kit stil naenkrat začutila močen sunek v kočijo. Za-vozil se n torej ne v prikazen, pač pa v pravo kočijo. Pred lokomotivo. Ko sem lansko let ona neki neznatni postaji čakal na vlak, sem opazil, da sem tam v bližini brezskrbno igra majhen deček, in sicer na nasipu, kraj železniške proi^e. Nenadno je fantiču spodrsnilo in prevalil se je naravnost na železniški tir. V istem hipu pa je vozil vzdžala Ne kaže drugega, ka-j na postajo vlak. Bliskovito sem kor boj na nož s kosmatincem, i vrgel s sebe turistovsko opre-ali pa re>iti s«' na to vejo, ki j<* mo, skočil do kraja, kjer je ne- Skupina angleških vojakov, ki bodo vzdrževali red v Posaarju, ko se bo vršilo dne 13. januarja ljudsko glasovanje, če naj se ozemlje pridruži Nemčiji ali Franciji. visela nad sem in se prepdom. Riskiral oprijel korenine. Hvala Bo*^u, vzdržala je! Po- lzprosna smrt že čakala na svojo žrtev, ter potegnil za nogo dečka s tira. Sekundo še in vzpel sem se višje ter v skali prepozno bi bilo. Nikdar ne čepel ter opazoval med veil a, ki k sreči ni mogel do mene. Tovariš me je pogrešil ter me iskal in končno rešil iz obup- bom pozabil onega strašnega trenotka, ko sem pograbil fantiča, lokomotiva pa je bila od naju samo še tri metre. Večje- neira položaja s tem, da je u-1 ga tveganja si strelil nevarnega kosmatinca, eliti v življenji Kočija v temni noči. Bil sem lr3? jaz prvi, ki 1>i stal pri pri- najino točko programa in sem Zii pete visel visoko gori na IZVOR POLJUBA s se ma- ne morem nn- Zakaj poljubljajo ljudje, nib otročičev. Še dane ki se imajo radi ? Zakaj je po-1 tere v nasprotju z vsemi prai i-stalo izraz ljubezni baš medse j li higiene ne morejo odvaditi, bojno stiskanje ustnic in njlli, da bi prvo trdo hrano svojih m laskaj oče odpiranje.' j otrok prežvečile v svojih ustih Znanost, ki je prodrla že v ali jo Vsaj ^ Porušile same. ipesm i in gpoezije A KROPO LIH IN PIRAMIDE .............80 AZAZEL, trdo vez............................... 1.— BALADE IN ROM AN C E, trda vez... 1.25 BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .........40 KRAGULJČKI (Utva) ...........................55 trdo vezavo .......................................... ) MOJE OBZORJE (G a tuji) ................ i.x>~, .V. 1R CIS (Gr ud en), br> žira v o ............Vj PRIMORSKE PESMI. (Gruden), vez ..?.-> SLUTNJE (Albercht), brošrano .3u POHORSKE POTI (Glaser), Uroš.......30 STO V C ANK (Oton Zupane č) .............50 ZVONČKI. Zbirka pesmi j za slovensko mladino.) Trdo vezano .............iO ZLATOROG, pravljice. trda vez ........60 Naročite jih labko pri: knjicarni glas naroda" 216 WEST 18th STREET I ^ 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. f notranjost atomov, ki je ugoto- Takšna hranitev od ust do ust Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem lwipirju s platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska Banovina........... .30 Ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Pohorje, Kozjak............. .30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York. Virginia .............40 trapecu, tovariša Joa pa držal 7,n no#e. sem naenkrat- opazi i, dii je drog trapeca, na katerega bi moral .Joe preskočiti, iz-maknjen. V naslednjem trenutku bi moral tovariša izpustiti. Ta bi padel naravnost smrti v naročje. Zakričali nisem mosrel. pač pa sem z nad-L človeško silo zagrabil Joa, da [bi se mu ne izmuznil, kakor o-1 bičajno, in potegnil sem ga k sebi na zibajoči s«' trapec. Nikdar več se nisva podala v takšno nevarnost, ne da bi poprej pregledala orodje. To je bil pač moj največji riziko v življenju. Vojno sodišče. Med svetovno vojno sem bil godbenik neke polkovne godbe in kot tak sem imel mnogo prostega časa na razpolago. Nastanjeni smo bili v nekem hodnjem zasedanju vojnega sodišča. In v vojnem času so bili izreki teh navadno — smrtna obsodba. stano-pred- S^m z norcem. Bil sem mlati fant in val pri neki družini v mest ju Londona. Kmalu sem opazi!, da je gospodar živčno bolan. Nekega dne je izbruhnila kriza. Svo jo ž«*no je napadel z britvijo v roki in le srečnemu naključju je pripisati, da je ušla gotovi smrti. Moja prva misel je bila, da 1 > 1 se zaba-rikadiral v moji sobi. dokler bi ne prišla pomoč. Spomnil pa sem se, da bo sicer navalil na otroka, ki je bil v kuhinji in klical na pomoč mamo. Tresoč se po vsem životu sem riskiral ter skušal znorelega moža pomiriti. Oddahnil sem se, ko sem videl, da se mož ni takoj vrgel name in se celo spustil v pogovor z menoj. Posrečilo se vila kemično sestavo Sirija, iz- pa za,lteva> ustnice pri- silila vesoljstvo in odkrila v j tlSUeJ° aa ustmce in se cmoka-Mezopotamiji novo vrsto dre-'J01ce T,° Je *jredhod- vesnih stenic, je stala še včerai mk poljllba' Vedno ^ bl1 zdru" v zadregi pred tem vpraša- * čustvom ljubezni, ljubezni njem. Še včeraj, kajti danes je f^ev % druge, naselbine, kjer je kaj n<» ših roiakov naselji nih CALIFORNIA : Sau Francfcco. Jacob La us;, in '"OLORADO: Pueblo. Peter Cuilu A SafM* Walseuburg. M. J. Ba^uU INDIANA: Indianapolis, Louis Iiauir to, baten je prejel. Zastopnike nj> kom toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" -—_ Sezona pljučnice je tu, * rešite se zaprtja LVIGl PIRANDELLO: Dvakrat že je pogledala Do-rieina mama skozi vrata in o)K)iiinila hčerko, naj ne govu-ri toliko in se ne razgreva, ker bo sicer mrzlica še huje pritisnila. "Ves čas govoriš ti... ti se igraš. 4*Ne, mama. tudi Ninka se igra ; ne samo jaz." Ninka je bila dojiljiua hčerka. A da povemo po pravici, Ninka tlo tega trenutka ni zinila nobene besede. Vsakokrat je skoraj z grozo zastrmela v damo, ki je pomolila glavo skozi vrata. Cviljenje kljuke, škripanje odpirajočih se vrat, pogled na Doričino mamo in zvok njenega glasu, vse to je kakor sunek podrlo svet sanj, v katerem se je bila Ninka mudila zadnji dve uri. Ves ta čas je bila v pravljični deželi, čeprav se je ves čas bala, da vse to, kar vidi in se more dotekniti, nikakor ni resnično. Doriea se je čisto jasno zavedala, da se je v resnici Ninka igrala s punčkami, najsi tudi vse doslej ni bila izprego-vorila nobene besede. Bilo je Niukino občudovanje, način, kako je vsa zavzeta strmela na sedmero lutk, ki so sedele v krogu, kakor dame, ki pridejo na popoldanski obisk — to jo bilo, kar je vdihavalo lutkam novo življenje in je Dorici obnavljalo radost nad njimi, da jih je razgibala rn jim razve-zala jezike. "Vidiš to tukaj? To je kon-tesa Lul u. Ta sama kočija/i in kadi cigarete z zlato cevko in vedno takole povzdigne prst, kadar pravi: "Morinligi, JIo-ringhi, če pobegneš, pobegnem tudi jaz in grem za tel»oj," Kdo je bil Moringhif Ninl.a tega ne bi vedela povedati. Nemara je bil čarovnik — ali pa morebiti kak prijatelj Doričine mame, prijatelj vsega njenega damskega krožka. Ampak vselej, kadar je slišala vzklikniti komteso Lulu, si je Ninka pred stavljala Morrughija kakor nekega čarovnika, zakaj Doriea ji je bila pripovedovala, da j' poseben prijatelj onele punčke ondukaj, ki ji je ime miss Betty. 4 All right, thank you!" — "Ne, ne, temu se ne smeš smejati, Ninka. Miss Betty govori z vsakim vedno le angleško. Skoraj zmerom jezdi, zato tudi nosi jahalno obleko. Velikokrat pade s konja in nekoč, ko je dirjala za volkom, je dobila rano na licu. Glej, tu je brazgotina !" Nrnka je bila brezupno zmedena. Vpraševala se je, če bi to moglo biti res, da bi lutka kadila cigarete, druga pa, da bi LUTKA jezdila na izprehod — ampak n*i vsak način je bila tista brazgotina na licu jasno vidna... , Ninki ni bilo lahko verjeti lastnim ušesom ali pa nemara nekako ni razumela, kar ji je pripovedovala Doriea. Kajti ta mala dama se je slednjič naveličala igre in sklenila, da ji eno izmed punčk podari, le o tem še ni odločila, katera naj bi to bila. Ne, te Inka j ne," je rekla Doriea. "Boli jo roka in mora ostati pri meni v postelji. Poglej, dam to to le tukaj... miss Betty ti dam..." ne, ne, tudi te ne moreni dati. Ušla bi ti. To ti je tako hudobna lutka, tako nesramna. In potem, veš, govori vedno samo angleško in ti bi je ne razumela. Torej ti dam ono-le, glej. Ime ji je Mimica. Ampak ti ji moraš reči: "Vaša Svetlost", zakaj markiza j«j. Saj razumeš, kaj je to. ne-li? Tak to je markiza Mimica in j«* zelo občutljiva... oh, zelo občutljiva. Vsako jutro mora imeti točno pripravljeno svojo ko-pelj in za zajtrk hoče imeti čokolado in piškote in... veš... zelo izbirčna je pri jedi in ne mara drugega kakor v srebrn papir zavite sladkorčke... saj veš, take, kakor jih mati vedro kupuje v trgovini nasproti Grand Hotelu. Da, Mimico ti dam. Tu jo imfriš — vzemi jo! Za zmerom ti jo dam, razumeš. Smeš jo imeti. Čakaj malo, da jo hitro še enkrat poljubim. Tu jo imaš. Smeš jo vzeti s seboj domov." V tem trenotku je stopila v sobo domača gospa, za njo p.i dojilja — Ninčina mati, ki j" bila prišla v družino ob Do-rinčinem rojstvu, potem pa, ko so dete odstavili, ostala še (bilje v službi. Kaj je to, kar je rekla zdaj njena mati? Rekla je Dorici, naj ji ne daje svoje punčke. Naj je ne daje, ker je prvič veliko preodlična, je rekla, in s svojimi čeveljčki in rokavicami in vsem tem veliko prelepo oblečena. In drugič, kaj naj Ninka z njo počne. Ima zadosti dela z gospodinjstvom. Za očeta mora opraviti vse delo in nima časa za igrače. To bi bil polom, če oče ne bi našel vsega pripravljenega, ko pride zvečer domov. Njen oče? Kje pa je ta? — Ninki se je zdelo v tem trenotku, da mora biti v nekem drugem svetu — ta njen strašni oče, ki je prihajal vedno pijan in psujoč domov in jo je za nič pretepal in lasal in metal vanjo vse, kar mu je prišlo pod roke, pri tem pa vpil: "Zakaj nisi raje ti umrla?" Mislil je: namesto malega bratca. Njena Važno za potovanje. i ' Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaup o obrnite na nas za vsa pojasnil**. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi ii Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN-TUY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in znaot avl jamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. mati je bila malega pustila doma, ko je bila odšla za dojiljo, in neka soseda je bila obljubila, da bo otroka za par lir na mesec dojila, Ninka pa naj bi ga varovala. Nekega dne pa j. je mali bratec v naročju umrl, ko ga je uspavala. Ni vedela, da je mrtev in ga je še nekaj časa nosila in ujčkala — mrzlega in bledega, tihega in trdega. (Ni tega časa je postal njen o-če hudoben, krut mož — tako krut, da njena mati na marala več pri njem živeti, marveč je ostala pri gospodi za služkinjo ali pa, da bi igrala "veliko gospo", kakor je rekel nje?i mož. 4 4 Ne, ne, gospodična Doriea. Kako ste le mogli kaj takega misliti! Kam pa pridemo! Le nič ne mislite na to, da bi dali tako lepo punčko moji ubogi Ninki." Toda v naslednjem trenotku je domača gospa prijela otroka za roko, mu stisnila lutko — markezo Mimico — na prsi in položila otrokovo roko čez, češ, da naj jo obdrži.. . Ninko niti za hip ni bilo obšla misel, da bi se mogla s punčko igrati. Biti je mogla samo služabnica Njene Svetlosti — to pač, služiti ji je mogla. A kako naj to stori, če z njo niti govoriti ni znala? Ce ni ničesar umela v življenju, na katero je bila lutka navajena? Vrnivša se v uborno malo sobo, v kateri je spala in ki je bila opremljena s 'slamnjačo, polomljenim stolom in pruči-co, ki ji je pri izdelovanju šolskih nalog služila za mizo, se je obupno ozrla okrog sebe in prevzel jo je čut sramu, ne zaradi nje same, marveč zaradi male dame, ki jo je držala v naročju. Roke so ji drhtele v strahu, da ne bi lutke kje bolelo ali da ne bi ji zmečkala obleke, ko jo je posadila nt. pručico. Potem si je slednjih upala pogledati jo. Počasi je zdrsnila na kolena in strmela lutki v oči. Oh! Prečudno življenje, ki ga je bila gospodična Doriea vdihnila lutki v njeni sobi, je tu notri skoraj ugasnilo. Lutka, ki je sedela tu pred njo, je bila videti, kakor da slepo čaka na to, da se bo nekaj zgodilo, kar bo življenje v njej zopet obudilo. Življenje, ki ga je izgubila — je bilo življenje velike dame. Kako se je moglo to zgoditi? Kaj je Ninki storiti? Vse je manjkalo. Gospodična Doriea je bila rekla, da so njene punčke navajene, da večkrat na dan menjajo obleko in da ima markiza Mimica veliko oblek, vsaka lepša od druge — ena rdeča, druga rumena, tretja škrlatna, zopet druga z majhnimi rožicami, in ena z japonskim solnčnikom. Ali je bilo potemtakem res pričakovati, da bo hotela vedno hoditi v tej obleki, v enih ter istih čevljih na majhnih nožicali, v taistem klobuku, s taistim zapestnicami in s taisto verižico za vratom, na kateri so bingljale njene pahljače. Kako krasna pahljača je to bila iz pravih po res: še sama si je mogla pahlja-ti in čutiti vetrič, majcen sicer, a vendar zadosten za malo markezo Mimico... Ninki se je izvil globok, za-tegnjen vzdih, ko se je zgrudila pred pručico. Pogledala je krog sebe in v bliskovitem navdihu se ji je rozadela mala iz • bica markeze Mimice, ki je iz-nenada stala v kotu njene be-rake sobe. Mala izba se je zde- OfsMfmn> n* fl» Zdravstveni komisar mesta New Yorka je baš sedaj izdal resen opomin: Sezona pljučnice je sedaj tukaj ! To je fas. da uiH»rabitre TRINERJEVO GRENKO VINO Zaprto telo nima rnoei za odpor, lahko podleže vsakemu preUladu in napadu nalezljive bolezni. Vsledtejra je neobhodno potrehnu. da preprečite zaprtje. in Trinerjevo -vi, na ladji jima izročijo pošto v pločevinasti posodi in potiskajoč jo pred seboj se vračata po isti poti ob podžigajoči n vzklikih otočanov. Na tej poti pa nimata proti sebi le divjega valovja in ostrih čeri, tem več se morata zelo čuvati tudi pred sabljačami in drugimi morskimi pošastmi, ki jih tam ne manjka. Naravnost čudežno je, da se do danes Še ni primerila nobena nesreča. Plavajoči pismonoše so s svojimi so-plemenjaki vred zelo ponosni na to, da belokožcu na ta način lahko ustrežejo, a tudi on se jim zna oddolžiti tako, da so z njimi zadovoljni. TAT V HIŠI A' majhnem naselju Zavin-deh, o" ?. Zagorje, živi na posestvu 50-letna Marija Drnovškova, mož je na Francoskem. Te dni ji pride na obisk bližnja soseda vdova, da bi po-kramljali o slabih časih. Na pragu je soseda pobrala listek z napisom, naj Drnovškova takoj pride na pošto po denar. Vesela se je žena odpravila 1111 pot in bila možu hvaležna, da ji ravno za božične praznike pošilja potrebni denar. Na poštnem uradu je zvedela, da ni denarja in tudi poslali niso nikakega poklica. Vedela je, da jo je nekdo potegnil in je vso pot robantila. Cim pa je dospela domov, je takoj prestrašena ugotovila, da je imela v tem času nezaželjen obisk v hiši. Zmanjkala je petlitrovka žganja, nekaj živeža in denarja. Orožniki so tatu na sledi. Spet nov primer, ki svari prebivalstvo k opreznosti. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY BLAZNIKDVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strast New York, N. T« Z Martmika sta se odpeljala mlada zakonca s špansko ladjo, namenjeno na Florido. Tam sta pa nastopila pot po suhem proti ozemlju Soveroameriških držav k četam pod Washing-tonovim in Lafavettovim poveljstvom. V Jacksonu Mississippi so ju čakale nove vesti o ljudeh, ki sta se bila seznanila z njimi v New Orleansu. Guverner Louisiane je bil ta čas že odpoklican nazaj v Francijo. Njegov zet de Saulnv je bil odpotoval na sever, kajti tudi on je že komaj čakal, da bi se udeležil vojne za osvoboje-nje Severne Amerike. Prevzeti bi moral poveljstvo nad močnimi četami Lafavettovega zbonj, Slučajno je pravil vse to poročniku d'Ouvei-lesu eden izmed vojakov, ki so se peljali v Ameriko z nesrečnim dvojambornikom "Glorieux" torej z izgnankami, ki je bila med njimi tudi Marjana. Takoj je spoznal Marjano in je seveda kar zazijal od presenečenja. Poročnik je opazil to in prehitel vojakovo radovednost, rekoč: — To je moja žena, gospa d'Ouvelles. Kljub temu je pa zaigral vojaku na obrazu smehljaj, ki je raburil poročnika. — Oprostite, gospod poročnik, — se je hitel opravičevati vojak, — spomnil sem se ta hip reveža, tepčka, ki se je bil do ušes zaljubil.. . — A' mene? — ga je prebila Marjana. — Morda ga ne poznate... Gospod poročnik ga gotovo tudi ne pozna.. . Zato pa ni nič mar,j res, da je bil ta ubogi Rabusson.. . — Rabusson? — je ponovil poročnik zamišljeno. — Da, gospod poročnik, morda se pa spominjate seržanta, ki. .. — All, da! — je odgovoril poročnik, — no. kaj je z njim?. .. Dodeljen je bil na službo kaznilnici. .. — Da, — je odgovoril vojak. — In midva sva bila najveselejša tovariša do trenutka, ko se je nesrečno zatelebal- potem se je pa ves izpremenil... Poročnik se je spomnil, kaj je sam nekoč slišal o seržantu Rabussonu in njegovem prizadevanju pri predstojniku. In hoteč obvarovati Marjano neprijetnih spominov, se je obrnil z zgovorno kretnjo k vojaku. Toda ta ga ali ni razumel, ali je pa hotel povedati vse, kar mu je sililo na jezik. — Nismo ga mogli potolažiti, — je nadaljeval. — Bil je ves iz sebe, izogibal se je tovarišev in postajal je vedno neznosnejši. Vsi smo mislili, da bo storil žalosten konec. — Ubožec! — je dejala Marjana sočutno. — Da, da, vsega obžalovanja je vreden, — je pritrdil vojak. — Kaj se je pa zgodilo z njim? — je vprašat poročnik. — Bogme, ne morem vam povedati, gospod poročnik, kje je zdaj. .. Stavil bi celo, da ga ni več med živimi... kajti pri njegovem načinu življenja človek ali ubije ali pa se ubije sam.. — Kaj pravite? — je vprašala Marjana. — Cisto resnico govorim, gospa.. . Da boste razumeli, povem vse, kakor je bilo. Nekega jutra je prišel Rabusson v sobo in mi dejal: — Zbogom, prijatelji! Iz vseh ust se je razlegel klic presenečenja. Kaj, vi odhajate, seržant? — so ga vpraševali od vseh strani. Jaz sem pa vzkliknil: — Kaj se vračaš v domovino, tovariši Ce je tako, imaš pa res srečo... Rabusson ni odgovoril, bilo je pa jasno, cia komaj zadržuje solze. In tedaj smo vsi videli, da mu je težko pri srcu, in spomnili smo se, zakaj. Nismo ga pa hoteli nadlegovati z vprašanji. Samo jaz sem ga hotel spremiti. Toda pomislil sem, da ga ne morem pustiti kar tako brez prijateljskih besed utehe. Vedeti sem hotel tudi, kaj prav za prav namerava. No torej, priznal mi je, da se noče vrniti v Francijo^ temveč da je namenjen k Indijancem . — K divjakom? — se je začudila Marjana — Da, da... je pritrdil vojak. — Vse to, kar sem mu mogel in znal reči, ni bilo nič... Odšel je s trdnim sklepom, da ne bo nikoli več zapustil pragozda in stepe. Marjano je ganilo to pripovedovanje. Težko ji je bilo, da je nehote zakrivila žalost nesrečnega Rabussona. Baš je hotela vprašati, ali je že kaj zvedel o Rabussonu, toda vojak je je prehitel. — Tako je, kakor sem dejal, — je nadaljeval. — Eden naših je bil tam doli in pravil je, da ga je videl. Ne morete si niti misliti, kako daleč je to prišlo.. . Nesrečni seržant se je povsem prilagodil Indijancem, ki so ga radi sprejeli. Dal se je tetovirati in nosi celo vse njihove okraske iz kože in ptičjega perja.. . — To je moral biti velik čudak... je pripomnil poročnik. — Rekel bi prej, da je bil blazen, — je menil vojak. — Ljubezen ga je pripravila ob pamet. Zadnje dni, predno je odšel, je bilo grozno. --Večkrat ga je prijelo in srdite grožnje so kar bruhale iz njega. Vtepel si je bil v glavo, da mu je nekdo ugrabil predmet njegove ljubezni. Mislim, da bi bil zmožen tudi zločina. Vsaj v ta kih trenutkih je kar besnel in govoril sam s e-boj. — Se bomo že še videli. Vsi pni ju vodil skozi Tunessko ozemlje in Virginijo. To ni bilo lahko, kajti Indijanci, ki se ponujajo potnikom, so bili zelo nezanesljivi. Poročnik je moral biti previden, kajti v njegovi vrečici je bilo celo premoženje. Kljub temu je pa šlo do Virgin i je vse še nekam gladko. Tam je pa čakala oba potnika cele vrsta ovir. Nekega večera .-ta dobila vsa utrujena in izčrpana prenočišče v krčmi, ki je bila baš poln i ameriških vojakov. Poročnik se je takoj zapletel z njihovim častnikom v pogovor o zadevi, ki ga je neposredno zanimala. — Ah, torej v Massachusetts ste namenjeni, kolega, — mu je dejal ameriški častnik, — n<» tako hitro ne boste prispeli tja. Nič težkega ni kreniti v teh krajih na pot, toda prispeti na cilj. to je nekaj drugega. In častnik je opisal popotnikoma nevarnosti in težave potovanja v tistih časih. — Brez vodnika ne bo šlo, — je dejal: — to pa mnogo stane, pa še ni gotovo, če dobite zanesljivega. Vendar je pa častnik predstavil poročnika krčmarju, ki je bil v stalnih stikih z domačini n: ki so bili pripravljeni proti primerni nagradi preskrbeti popotnikoma najzanesljivejšega vodnika. Jamčil je zanj, češ, da se je njegova zanesljivost že večkrat izkazala v službi tujcev. Poročnik se je zmenil z vodnikom, da krenejo naslednjega dne zgodaj zjutraj na pot. Vodnik je bil mož štiridesetih let, kolikor se je dalo soditi po njegovi postavi. Znano je, da se po obrazu zelo težko določi Indijančeva ali zamorčeva starost. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" \ GORA LEZE... LUTKA {Nadaljevanje s 5. strani) ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. G1 Molče -pograbi Matej še gorečo bakljo z drevesa, na ka-lerem je bila privezana ter teče pred drugimi čez dvorišče. Delo celega dneva je bilo uničeno. Vse stene skednja so bile nagnjene, streha se je premaknila in je bila raztrgana, polovica desak na zadnji steni je padla na tla in skozi veliko odprtino se je v velikih kopicah valila mrva. Ko to zagledajo, mora Matej ugasniti bakljo. Živo oglje vtakne v mlako ter ga pohodi, da ne bi kaka iskra zašla v suho mrvo. Tedaj stoje molče v temni noči, skozi čisti zrak svetijo zvezde v velikem sijaju. — Sedaj, — prekine Mihel s trudnim glasom morečo ti la prav prostorna; tla je po krivala nežno modra preproga lesena postelja je bila vsa Le la, divan prevlečen z modro svilo, za njim omara za obleko z zrcalnimi vrati; dalje so stali tu pozlačeni stoli in velike stensko zrcalo. Sama se je vi dela v njem, čedno oblečena kakor njena mati z belim čep ceni na glavi, vsa zaverovana v svoje dolžnosti nasproti mu-havi in razvajeni gospodarici. Zelo bo skrbna in si bo prizadevala, da vse njene želje vnaprej ugane in se tako izogne, Šino, — v noči ne moremo ničesar več storiti. Bomo pa zju-'da bi bila karana; zakaj prav t raj zopet začeli. Pojdimo mati in otroka! V božjem imenu bo- gotovo markeza Mimica . mo poiskali svoje trudno spanje! — Težkih korakov gre proti hiši. Ko pride do praga, položi roke okoli vratu svoje žene. — Katrica! Ali ne bi hotela z Vrono spati doli pri botri f Dovolj je, ako jaz in Matej ostaneva doma. — Ne, Mihel, za celi svet ne! — jeclja mati prestrašena. — Ostanem pri tebi! In Vrona prime njegovo roko. — Oče, vendar me ne boste poslali od hiše! Mihel obe pritisne k sebi. — Hvala vam! Mučila me je skrb, da sem rekel. Toda \os duše bi mi odrezalo, ako bi moral sam ostati. Sedaj mi ;e zopet nekoliko lažje. Toda kar bojim se jutršnjega dne! Ako še oni edini ne pomaga, ki sedaj še more kaj napraviti, tedaj bo jutri slabo izgledalo pri naši hiši. Naše trudne roke ne opravijo ničesar več. — Da, — pravi mati tiho, — toda moliti moremo še. — Imaš prav, mati! Govorimo nekoliko ž njim. Ali pa rajše molimo litanije k božji materi! V nebesih ima velik vpliv. Njo usliši, ako jo v pravi pobožnosti ogovarjamo in prosimo za njeno mogočno priprošnjo. Ko Vrona in mati stopita v hišno vežo, gresta Matej in oče k hlevu. Od vezeta obe kozi, odvzameta kravi verigo, odpreta vrata kurnice, odpreta vrata pri hlevu na stežaj ter ju zgolj njeni družbi ne bo zadovoljna, pa najsi bi imela tu.ii vse zložnosti, vse razkošje, na katerega je bila navajena. To žilo bi se ji po obiskih prijateljskih dam, tožilo po Moring liiju in jutranjih izprehodih na konju. Ukazovala bi svoji služabnici z železno metlo. je moja kopelj pripravljena V* — 44V trenotku, Vaša Svetlost." — 4 Kopelj mora CE STE NAMENJEN T V JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRE5NIH PARNIKIH: IlE Je france' 19. Jan.—D. Feb.—2. Marci "PARIS" 0. Marca — 30. Marca V - KK.VSXR KABINE n Stihi osuhe H IT It A VOŽNJA _ I/BUKNA |'< l(?TKK" vzroku sa-i;•» , v , \ r„ . . momora in je med njeno zapus- slis, s odpove; votlo bobnenje zadoni skozi noč ter se vali mimo hiše. Doni, kot b: vrh gore bil izstreljen velikanski top: Matej vstane, mati Katrica pa se prebledela oklene moževe roke. — Ne boj se! Prav nič se ne boj! — jeclja Mihel. — To za nas ni nič hudega. To je moralo biti čisto gori vrh hriba. Pri nas se tla niso zganila. Niti najmanj se ni pretresla liiša To bi vendar moral čutiti. Za kaj takega imam zelo dober čut. Nikar ne skrbi, mati! Molimo dalje! Samo dobro molite za me noj, otroci; Prav pridno; "Vrata nebeška... Zgodnja dali icr. ___" — Prosi za nas, — govore z njim drugi in njihov glas zveni kot skupni klic na pomoč. — Zdravje bolnikov! 4 — Prosi za nas! — Tolažnica žalostnih! — Prosi za nas! — Daj, bodi tako dobra in stori za nas nekaj, samo ma lo, ti, pomoč kristjanov! — O, prosi za ns, — zakličeta mati in Matej, Vrona p? tresoča se vstane. — Oče! — jeclja. — Ali ne slišite čudnega bobnenja, tam gori na vrhu? Ali je mogoče kaka nevihta, ki prihaja ? — Mpju Vrona! Ne izprašuj o vremenu! Vreme nam nc napravi ničesar. — Mihel dvigne svoje ovele roke proti stropu. — Kraljica angelov! — Prosi za nas! — Kraljica prerokov! — Prosi za nas! Kot pomladanska nevihta, ki drvi s hrupom in šumeniem čez gore §tako bobni skozi noč z višine gore, vedno razločnej-še, vedno bližje proti ogroženi hiši. som in tresoč se po vseh udih. — Kraljica mučencev! — O, prosi za nas! — Kraljica devic... Kraljica vseh svetnikov! » (Dalje prihodnjič. \ , nice pismo, ki ji* dalo slutiti na 'strašen zločin. Intenzivne poizvedbe kriminalnega oddelka so odkrile naslednji dejanski stan: Pepca Cepudrova je bila nezakonska hči Ivanke Serseve, ki je zdaj (i.) let, poročene z delavcem Francetom S tso, roje- r? nim leta 1875 v Trnjavi in pri strmela Ninka v čarodejni kot. stojnim v Rafolče, s katerim je Ze nekaj časa se je glasno p.» ' v zakonu rodila hčerko Franc govarjala z lutko, pri čemer s - ko, ki je zdaj stara 1!) let. Fr. je posluževala za markezo zelo.Serša je živel v bornem stano-trdega, ukazujočega glasu, za- vanju na Starem trgu s svojo se pa ponižnega in spoštljive- družino v precej neurejenih ga, kakor pristoja vdani slu- razmerah in je bil dolgo vrsto žabnici, ki se pokori vsem n.u-j let odsoten iz Ljubljane. Hodil havostim svojo tiransko go-j jo okrog za priložnostnim de-1 dočim sta bili Ivina Serševa in spodarice. Iznenada ?e zdrzne j lom, njegova žena Ivanka pa'njena hči Francka v sodnem od nog do .L'lave, kajti z grozo j so je preživljala s skromnimi | preiskovalnem zaporu že pet je zagledala veliko okorno ro- dohodki svoje krar-iarijo, s ka "dni prej. Vsi so se v preiskavi Cepudrova zapisala takšno obtožbo v svojem poslovilnem pismu, je bila kriminalna policijo primorana aretirati Pepci-no mater in njeno mlajšo hčerko, kakor tudi Antona Rozmana. Policijska preiskava je zbrala mnogo gradiva, zlasti je tudi ugotovila, da je pokojna Pepca premogla znatno premoženje. Njene hranilne knjižice so se glasile na 68,000 Din in na 9000 Din. Pri vsem tem premoženju pa je pokojna Pepca večkrat iskala podpore pri mestnem socijalnem uradu. Pri zasliševanju na policiji jo mati Ivana Serševa dosledno zanikala sokrivdo. Precej neuravnovešeno se j.* zagovarjala Farncke. dosledno pa je vztrajal pri svojem zagovoru Trne Rozman, ki je dokazoval alibi. Sole 10. avgusta ji' policijo mogla zaključiti vso jo pre-:skavo, nakar je bil tudi Tone Rozman »izročen v preiskovalni zapor okrožnega sodišča. SHIPPING m NEWS 5. januarja: Lafayette v Havre Hex v Genoa 9. Januarja: Majestic v Cherbourg 11. januarja: Liremen v Uremen 12. januarja: Chiunp'ain v Havre Vul<-ania v Trst 16. Januarja: Washington v Havre 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lit- de France v llavrp Conte df Savoia v Gfnoa 25. januarja: Kiir-.pa v Bremen Berengarla v Cherbourg 26. januarja: Lafayette v llavre 30. januarja: Manhattan v llavre 2. februarja- Chajnplain v Havre Ilex v Genoa 6. februarja: Olympic v Chrhourg 3. fsbruarja: LSreiiieii \ lJremen lie d« France v llavre 13. februarja: Coni. di Savoia v Geiioa 14. februarja: Washington v llavre 15. februarja: L>erelig;tria v Cherbourg 21. februarja: Saturnla v Trst 22 februarja: ICur«.- a v Bremen O'ympi«- v Cherbourg 23. februarja: Champtain v Havre 27. februarja: i Manh.-ittan v H?vre Rex v Gen o? ; ti i i I I GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to Ii hko stori. Naročnina ; ?a stari kraj stane $7. V Italijo lista n^ pobijamo. ko, ki je posegla preko nje in zgrabila na pručiei sedečo lutko. Prevzeta od sramu je stisnila glavo med ramena. Potom si je upala prav malo poškiliti nazaj preko rame. Za I njo je stal njen oče, njegove ščetinaste ustnice so bilo na-škrebljene, ko je preiskoval ► krhko lutko, ki jo je držal v si rovih rokah. Zmajal je z glavo in zarežal nad njo: "A, tako je ta reč!" Dušo ji je zalila groza, ko je videla, kako se 7 • dvignila njegova druga roka in s paleem in kazalcem prijela rob punčkinega klobuka. — Sledil je močan poteg. Ninka je zadušila vskrik, ko je prišla na tla glava markeze Mimico 5 klobukom vred. Potem so izginili grozno razmrcvarjeni c-stanki skozi okno pod.-1 resnice. V naslednjem trenotku je začutila Ninka sirov sunek in slikala besen izliv: "Vstani! V kraj s to prekleto neumnostjo! Nočem nobenih "velikih go spe j'' hiši. Razumeš f" tero je hodila po sejmih. H go- j zadržali mirno. Ljublianska spodijstvu sta prispevali ob- policija je sicer predložila so-hčerki. Nezakonska Pepca je , dišču zelo dosti gradiva, ki se bila vdova po rudarju Cepu- j jt. nanašalo na vso podrobno-dru, ki je delal v Nemčiji in je ; «ti, kolikor so jih spravile na padel v svetovni vojni, preži v-: dan policijske poizvedbe in u-Ijala se jo razmeroma dobro s , gotovitve. Ali v teku preiska-protlajanj:*m dnevnikov. Mlaj ve. ki se je vodila z vso pre--a Francka pa je bila zaposle- i vidnostjo, se je bolj in bolj u na v nek pletilski delavnici. gotavljajoP svetu ter je dobil zaposlitev pri cestni železnici v Ljubljaui. Sosedje so na njegovem stanem vanju večkrat* culi prepire, v noči na nedeljo 29. julija pa tudi stokanje. Rezultat preiskave je bil tak, da je zgrozil vso javnost. Policija je ugotovila po sledovih in najdbah, da je 1*11 France Serša v noči od sobote na nedeljo 29. julija spravljen s sveta tako, da je bil najprej pobit s sekiro, nato pa razmesarjen, posamezni deli trupla razsekani in skuhani v kropu, tla se je meso lahko odločilo od kosti. Meso je bilo splavljeno po kanalu. Strašna naloga, da spravi s sveta tudi kosti, je pripadala Jožefi Oe-pudrovi. Jožefa je v nedeljo popoldne odnesla cštanke v a * v i 1 * j vreči 11a Golovec, kjer jih je v ^ngiesko-slovenskc akacljevem gaju zakopala. Obupana zaradi strašnega dejanja se jo potem vrgla v Ljubljanico. Ker je nekaj mesa in kože le še ostalo na tistih zakopanih ostankih, je zadostovalo, da se je razširil smrad, ki j je kakor porazno opozorilo 11a I vnebovpijoci greh privabil lju-\ di in varuhe pravice. j Zaradi suma soudeležbe, zlasti še, ker je pokojna Jožefa DR. KERNOVEGA RERILA JE ZNI2ANA Berilo KNGLISn SLOVENE RRADRK 8TANE 5*4 JfO $2 £ am tit* ga vrt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18tb STR F E V Formalna preiskava v tej kriminalni zadevi je bila uvedena z rešitvijo preiskovalnega sodnika z dne 17. avgusta: tega dne je bil odrejen tudi pravi preiskovalni zapor zoper vse tri aretiranco. Ker je bila vsa trojica osumljena zločin-stva umutitve, je bil preiskovalni zapor obligatoren. Namen preiskave je, sodno tako razbistriti osnovo suma. naVedene zoper izvestno osebo, in stanje stvari, da se da na osnovi tega odločiti, ali naj se kazensko potsopanje zoper to osebo ustavi ali pa naj se postavi ta oseba poti obtožbo. V našem primeru se je torej po končani preiskavi odločil državni fožilec, da ni osnove za nadaljnji pregon obdolžencev. Na podlagi te tožilčeve izjave je izdal danes preiskovalni sodnik Golouh Ciril rešitev, s katero se ustavlja preiskava in so bili vsi trije obdolženci "takoj ob 16. izpuščeni iz preiskovalnega zapora ljubljanske jetnišnicc. ■MEHEIB! MMJ11II3 lava.,te Stt na "(JLAS \ A RODA" največji xl