Leto XVm. f Celju, dne 23. decembra 1908. Štev. 148. DOMOVINA Uredništvo Jena Schilleijevicesti št 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Našočnina se poSilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. V nedeljo 13. t. m. ustanovila se je v Celjn vinarska zadruga pod zgoranjim naslovom („Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo"). Ta zadruga ima namen, kupovati od svojih članov grozdje in vino ter ta pridelek raz-pečavati bodisi na debelo bodisi na drobno. Ali se naj peča tozadevna zadruga tudi s posredovanjem, ali pa naj trži le na podlagi nakupa in svojih vinskih zalog, o tem bo odločalo na-čelstvo. Eventuelno bodo dobivali člani-vinogradniki na svoja vina predujme. Zadruga bo za svoje člane preskrbovala tudi za vse potrebščine, ki jih rabijo pri vinogradništvu in kletarstvu. Kaj je sililo naše vinorejce k ustanovitvi te zadruge? Letošnja „vinska kriza". V čem obstoji ta? Enkrat obila letina, kakor je že dolgo ne pomnimo. Že ta okolnost je povzročila, da so cene močno padle in da se vino niti za prav nizke cene skoraj ne more prodati. V drugi vrsti pa je še omeniti, da uvoz ogrskih vin ni onemogočen, temveč glasom zadnje na-godbe dovoljen. Prihaja torej mnogo vin iz Ogrske v naše kraje. Upoštevati je treba dejstvo, da je naš vinorejec le vinorejec, ne pa ob enem tudi vinski trgovec. Imel je doslej navado, da je na jesen čakal na domu kupcev. V tem ozirn ima vinski trgovec veliko prednost pred našim kmetovalcem, kajti on pošilja po svetu svoje agente, ki poiščejo kupce na domu. Naš vinorejec je razmeroma ali povprečno tudi slab kletar in se ne ozira mnogo na okus kupcev, med tem ko je tu vinotržec jako spreten: česar nima vino že po naravi, to mora dopolniti unmo kletarstvo. Končno so naši vinorejci še popolnoma brez vsake organizacije, naši vinotržci pa si znajo prav uspešno delati dobiček s pomočjo kartelov, itd. Ako se hoče naš vinorejec uspešno boriti zoper vse te neprilike, mu ne preostaja nič druzega, ko vzeti trgovino s svojim vinom v svoje roke. Posameznik pa tega ne more, to je dano le zadrugi, torej je prav, da so se vinorejci združili v zadrugo. Ta more nastaviti enega, če treba tudi več potnikov. Nastavi lahko izvežbanega kletarja. Mnogo ložje pregleda ves vinski trg kakor posameznik, kar je neobhodno potrebno v tej kakor tudi v vsaki drugi trgovini. Zadruga ima na razpolago velke množice vina, lahko torej išče odjemalcev v dalnjih krajih, koder ne pridelujejo vina, a je konsnm vina velik. Zadruga kratkomalo lahko v vsaki točki vspešno konkurira z vinotržci, v kolikor so ti našim vino-rejcem kvarljivi, oziroma lahko našo vinsko trgovino izpopolni na podlagi želj onih vinorejcev, za katere je ustanovljena. Bogve od kod in kaka vina prihajajo danes pod imenom n. pr. bizeljanec v naše kraje; v tem oziru more zadruga napraviti red; strogo kon- trolo kje so se vina kupila oziroma, kdo je kupil res n. pr. bizeljsko vino. Mogoče pa je to le, ako vsi zaupajo zadrugi in ako vsi postanejo njeni člani. Ne gre tu za nič druzega, ko za gospodarsko korist naših vinorejcev. Kdor hoče videti v zadrugi kaj druzega, naj ne hodi blizu. Zadruga ima končno tudi to veliko prednost, da tvori organizacijo vinorejcev, ki bo' moglo tudi v slučaju sklepanja važnih vinoreje in vinske trgovine se tikajočih poslov in v drugih sličnih slučajih uspešno povedati svoje mnenje in svoje želje. To so glavne točke, ki pridejo pri važni novoustanovljeni zadrugi v poštev Le to je še omeniti: Vsi, ki poznajo naše vinorejske razmere, trdijo soglasno, da letošnja obilna trgatev ni nikakršna izjema, temveč je le začetek obilnih trgatev ki jih bomo imeli naprej — ako ne bo posebnih nezgod — vsako leto. Že prvo leto obilnega vinskega priiilka pa je spravilo naše vinorejce v nemalo zadrego, Ako pa vemo, da se nam obeta za bodoče vsako leto več ali manj obilna letina, potem pač ne kaže, držati sedaj roke križem, temveč storiti je treba vse, kar znamo in moremo, da se za bodočnost zavarujemo pred takimi mizerijami, kakor jih moramo prenašati letos. Najboljšo pomoč nam nudi zadružništvo: v marsikaterem slučaju so si s tem sredstvom že opomogli prizadeti, opomorejo si, kakor trde veščaki soglasno, tudi v našem slučaju. Treba le zaupanja, trdne volje in — edinosti! »Zadružna zveza v Celju", ki je nasvetovala in vodila ustanovitev „Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju*", pa je s tem pokazala, da ima najboljši namen pomagati našim kmetovalcem. Z notranjim delom v zadrugi se ™ " pričelo. Poslovanje z nakupom m prodajo pa se začne, kakor hitro bo zadruga pri sodišču vpisana. Med tem naj prijatelji novega podjetja • pferdno pridobivljajo člane. Deleži so določeni na 10 K, jamstvo je dvajsetkratni delež. Vstopnina bo minimalna in se še določi. Posamezniki in zadruge naj torej javijo na naslov zadruge svoj pristop in naj naznanijo, koliko deležev da hočejo podpisati. Deleže bo vplačevati, kakor hitro bo zadruga vpisana, kar bo na-čelstvo pravočasno naznanilo. Kot člani lahko pristopijo le oni, ki stanujejo v spodnji polovici južnega Štajerja: pol. okraja Brežice in Celje, ter sodni okraj Rogatec. V načelstvo so izvoljeni sledeči: Načelnik je g. Benjamin Kunej, podnačelnik gosp. dr. A nt o n Božič, dalje pa so v načelstvu gg.: Ivan Malus iz Bizeljskega, Jože Kline iz Vidma, Fr. G o r i č a n, posestnik v Višnji vasi pri Vojniku, Josip P e č ni k st. iz Bizeljskega in Jože Z d o 1 š e k iz Ponikve. V nadzorstvu so gg.: dr. Schmirmanl iz Rajhenburga, Anton C v e t k o iz Podčetrtka, Jože Č e r n e 1 č iz Št. Petra pod Sv. Gorami, Jože J a n e ž i č iz Starevasi, Fran F e r 1 i n c iz Šmarja, Andrej Levak iz Brežic, LISTEK. Zgodba iz mladosti. t Spisal Maksim Gor j ki j. Konec. Dež je lil neprestano v čoln. Ti enakomerni pritajeni glasovi so vzbujali človeku žalostne misli. Veter je bril skozi razbito dno in piskal v špranjah, kakor da poje dolgo žalostinko. Valovi so udarjali tako enoglasno in brezupno ob breg, kakor da pripovedujejo nekaj neznosno dolgočasnega in težkega: nekaj, pred čemur bi hoteli vbežati in ne morejo, da bi ne govorili o tem. Pluskanje dežja se je stap-ljalo s pluskanjem valov. Vse je bilo, kakor da visi nad polomljenim čolnom neskončno težak vzdih — vzdih zemlje v času, ko se spreminja svetlo in toplo poletje v mrzlo, megleno in vlažno jesen. Burja je potegnila iznova preko puste ravni in penila vodo. Letela je urno kakor misel in se spremljala v ža-lostinki. V čolnu nisva imela nikakega komfora: tesno je bilo in vlažno, skozi vrh so letele vanj kaplje in veter. Midva sva molčala, trepetaje mraza. Spomnim se, da sem hotel zaspati. Nataša se je naslonila s svojim hrbtom ob čoln in se stisnila v živ klopčič. Z rokami se je prijela pod koleni, na slednje je naslonila svojo brado in zrla nepremično proti reki. Spričo njenega bledega lica so ji bile videti oči silno velike. Ni ganila z nobenim udom, tako, da sem prav čutil, kako se me je polaščal polagoma strah pred tova-rišico. Hotel sem spregovoriti z njo nekaj besed, pa nisem vedel, kaj naj zinem. Pričela je-ona: „Prokleto je tako življenje!" je dejala razločno, s povdarkom in globokim notranjim prepričanjem. Ali v teh besedah ni ležalo nobene obtožbe; bile so izgovorjene preveč ravnodušno. Človek je premislil svojo stvar preprosto in kratko, in ko je prišel do sklepa, je povedal tega glasno. Nisem vedel, kako naj odgovorim, ne da bi nasprotoval samemu sebi. Zato sem molčal. Ona se morda ni brigala za me, zato je ostala mirna, kakor je bila doslej. „Krepiranje bi bilo najprimerneje!" je dejala čez nekaj časa. To pot tiho in s premislekom. Ali zopet ni bilo v njenem glasu nobene tožbe. Videlo se je, da je premislil človek sebe in svoje življenje in prišel po tem k prepričanju, da ne pozna pred trdo usodo življenja nobene druge obrambe nego — „kre-piranje". Spričo te jasne in točne misli mi je postalo nepopisno težko in turobno pri srcu. Čutil sem, da mi morajo pri-vreti solze, če bi moral molčati še slej____ Ali sramotno bi bilo, plakati pred žensko, tembolj, ker tudi ona ni jokala. Sklenil sem tedaj ziniti rajši kar si že bodi. „Kdo pa te je pretepal ?" jo vprašam. Prišlo mi ni nič bolj pametnega na um. „Vedno Paška ..." odgovori Nataša glasno. „Kdo je to?" „Kdo? Moj ljubi... nek pek ..." „Te mnogo tepe?" ,.Kadar je pijan ... Mnogokrat!" Nenadoma se stisne k meni in mi prične pripovedovati o sebi, o Paški in o tem celem razmerju. Ona je poulična deklina, on je pek. Ima rdeče brke in igra zelo dobro na harmoniko. Prišel je k njej in ji zelo dopadel, ker je vesel fant in se lepo oblači. Nosi jopič za petnajst rabljev in škornje z gibi ob gležnjih. Zato se je vanj zaljubila in on jo varuje. Ali odkar je njen varuh, ji jemlje ves denar, ki ga ji dado drugi gostje za razne prijetnosti, napije se zanj in potem jo tepe. Ali to bi še ne bilo najhujše: pričel pa je prav pred njenimi očmi ljnbkovanje z drugimi ženskami. „Kdo bi ne bil potem užaljen? Nisem slabša od drugih ... Zasramuje me torej, tak lopov! Predvčerajnim prosim svojo ,gospo', naj mi dovoli na sprehod. Pridem k njemu in tam sedi Dunjka, vsa vinjena. Tudi on je bil ovinjen. Rečem mu „Lopov! Goljuf!" Nato me pretepe, osuva in zgrabi za lase — kolikor hudo se je le dalo.... Ali to še ni najhuje: raztrgal mi je tudi vso obleko, ki sem jo imela na sebi... Kaj bo sedaj ? Kako naj se vrnem k madam ? Vse mi je potrgal: krilo in jopič — popolnoma novega, dala sem zanj petak! In ruto mi je strgal z glave. — O Bog! kaj naj pričnem sedaj ?" je zatulila naenkrat z otožnim glasom. Tulil je tudi veter in bil vedno hujši in. močnejši . . . Zobje mi prično šklepetati iznova. Ona se je sključila še bolj in ste stisnila tako blizu mene, da sem mogel razločevati svit njenih oči... „Kaki lopovi ste vsi moški. Vse vas bi zdrobila in pobila. Če bi poginil eden vaših .... pljunila bi mu v gobec in ne bilo bi mi žal! Zanikarni zarod! Prosjačite v enomer in se stis- Fr. Jamšek iz Rajhenburga, Anton B r ezovnik iz Vojnika, Fr. Praunseis iz Št. Jnrja ob J. ž.. Ant. Ko kot iz Pišec. Miško Zevnik iz Župelevca, I v. Č e r n o g a iz Zdol, Jože K o v a č i č iz Artič. Mastnak p. d. Kopinšek iz Dramelj; Miha Jo št'iz Gotovelj,-Jos. Pe č n i k ml. iz Kapel. Politični pregled. Domače dežele. Pogajanja ministerskega predsednika s češkimi in nemškimi poslanci, da bi se doseglo med • zastopniki obeh narodnosti vsaj toliko sporazumljenja, da bi bilo mogoče začetkom prih. m. sklicati češki deželni zbor še niso končana. Nemški listi poročajo, da ni apanja. da bi se to sporazumljenje do-searlo. kajti Nemci ne odnehajo ni za las od tega, kar so proglasili za minimum svojih zahtev. V teh pogajanjih so Nemci močnejši, ker imajo jasen program in so svoje zahteve točno formulirali, te jasnosti in točnosti pa Cehom primanjkuje — in baš to jim je bilo in jim je ter jim bode tako dohro na kvar, dokler ne postavijo proti jasnemu nemškemu programn prav tako ostro določen češki program. Od ugodnega ali neugodnega uspeha teh pogajanj je odvisno tudi to, ali bode, mogel baron Bienerth čim prej parlamentizirati svoj kabinet ter sestaviti novo koalicijsko ministerstvo. „Nar. Listy"' poročajo, da ako se mu tudi to ne posreči, ostane Bienerth še nadalje na svojem mestu ter bode vladal z uradniškimi ministri. — Bivši deželni maršal češki knez Jurij Lob-kovic je 21. t. m. v 73. letu svoje dobe umrl. Več o njem na drugem mestu. * Pogajanja med ogrsko vlado in vojnim ministrom zaradi posebnih narodnih koncesij Madžarom v skupni armadi, o katerih smo zadnjič poročali, se še nadaljujejo. Ogrska vlada ne dovoli zvišanja rekrutov dokler se Madžarom ne izpolnijo njih narodne zahteve. V Avstriji se konservativne stranke silno upirajo madžarskim zahtevam trdeč, da ako bi se Madžarom to dovolilo, bi se koj za njimi oglasili v Avstriji tudi slovanski narodi s podobnimi zahtevami. Po nazorih teh nem-, ških strank bi pa pomenila utesnitev nemščine v službi skupne armade oslab- kate kakor psi; kadar pa je ena nas tako nenmna, da se vam nda, potem je vsega konec! Takoj pridete nad njo, jo tepete ... o, kaka zlodejeva zalega.. .!„ Psovke so letele vse križem. Ali v njenem zmerjanju ni ležalo nobene sile. nobenega izraza: niti jeze, niti srda de te „zlodejeve zalege". Sploh ji je bil glas, s katerim je izgovarjala svoje, po vsebini nasprotujoče si besede, miren in brez posebne barve ... Toda vse to je vplivalo na me močneje nego najbolj prepričevalne pesimistične knjige in govori, ki sem jih čul ali čital do tedaj ali do današnjih dni. In to vsled tega, kor je agonija umirajočega vedno naravneja in vpliva silneje, nego še tako umetniško popolno opisovanje smrti. Obhajale so me slabosti. Skoro gotovo več vsled mraza kakor vsled besed moje sosede. Tiho sem zastokal in zaškripal z zobmi. Skoro isti hip začutim na sebi dvoje majhnih, mrzlih rok: ena se je oklepala mojega vratu, druga me je božala po licu. Obenem se mi glasi nasproti plaho, poluelasno in pritajeno vprašanje: „Kaj ti je?" Mislil sem vse drugo prej, kakor da me vpraša tako Nataša, ki je rav- Ijenje armade same! To naziranje je popolnoma napačno, ker nam je podala skupna akcija evropskih velesil v Kini pod jednotnim poveljstvom nemškega maršala Waldersee-ja dokaz, da je skupna akcija raznih armad celo z raznimi poveljskimi jeziki mogoča, tu pa ne gre za poveljski jezik, ampak za razpravni jezik v vojaških pravdah pred vojaškimi sodišči in za službeno občevanje častnikov in vojaških obla-stev z vojaštvom nenemške narodnosti. Končno bodo Madžari pa vendar le dosegli svoj namen, ker drugače ne bodo dovolili zvišanje rekrntov in na temelju § 14 se bo to kaj težko dalo izvesti. Štajerske novice. — Za „Sokolski dom" v Celju so nabrali obiskovalci plesnih vaj na prijateljskem sestanku v ,.Del. podpornem društvu" pri licitiranju ,.Špile" in od gosp. Bovha podarjenega vina vsoto 14*01 K. — Miha in Jože o polhovkah. Miha: Glej ga hudika! Kaj tudi ti si že kupil polhovko? Jože: Zakaj bi si je ne kupil ? Saj je poceni, in topla je tudi ta slovenska kučma. Miha: Kako lepo se ti prileže! Ali veš, da jezi ta kosmata kapa strašno Celjane. Kar pihajo od toerote, ko vidijo toliko slovenskih kučem v Celju, o katerem pravijo, da je bojda nemško mesto. Jože: Sam Bismarck bi se jim smejal, misleč, da imajo grižo. Miha: Slišal sem danes, da je nekdo rekel, ko je šla gospa s kučmo mimo njega: „tej trogt auch schon die bindische Kopen". Jože: Nemara se jim pa sline cede po polhovkah. Naše gospe so kaj zale v teh kučmah, njih ljubkim obrazkom se posebno lepo podajo. Miha: Gospe pa tudi s tem javno pokažejo, da so Slovenke in da se ne sramujejo domačega izdelka. Kaj pa je treba tistih čudnih klobukov, ki so podobni velikonočnim košaram. Jože: In katere morajo kupovati za drag denar, vrhu tega pa še požirati psovko: babe. Miha: Nekateri so res tako za-nikarni, da bi jim morali Nemci pobijati okna vsakih 14 dni. nokar povedala, da so vsi moški lopovi in je želela njih pogin. Hitro je nadaljevala: „Kaj ti je? Ali te zebe? Ti je mraz? Kakšen si vendar ti! Sedi in molči... kot čuk! Povedal si mi lahko že davno, da te zebe ... Nu ... vlezi se ... stegni se ... jaz se vležem tudi tako ... — Tako! Objemi me zdaj z rokami... tesneje ... Nu vendar, zdaj ti bo topleje ... In potem se stisneva s hrbti... Tako nama že mine noč... Kaj ti je, si se mar opijanil? So te spodili iz službe: To nič ne de!..." Tolažila me je ... Dajala mi pogum ... Koliko ironije je bilo v tem, če pomislimo, da sem se tedaj prav resno brigal za usodo ljudij, sanjal o reorganizaciji vsega socialnega ustroja, o političnih prekucijah, čital razne, prav vražje modre knjige, katerih misli po svoji globini najbrže niti pisatelji sami niso dosegli; trudil sem se na vso moč, napraviti iz sebe nekako odlično socialno ..aktivno silo". Zdelo se mi je, da sem deloma vse to dosegel; zdaj pa sem zašel tedaj v svoji domišljiji tako daleč, da sem mislil, samo jaz imam pravico do življenja, edino jaz da sem sposoben, igrati v življenju odlično in zgodovinsko važno vlogo: in tega človeka, mene, je grela zdaj s svojim telesom žena, ki je prodajala Jože: Ko bi mi ne imeli takih hudimanskib pošasti, že davno bi delali Celjanj pokoro za svoje grehe. • M i h a : Saj jim že prede. Kako silno so prijazni v svojih trgovinah! Jože: Ko sem danes šel mimo trgovine Z., stali so vsi komiji na pragu, mencali si roke in kaj prijazno klicali: „Kako kaj vi, očka? Kaj bomo pa mi, očka?" Ponujali so jim tudi imeniten šnops zastonj. Miha: To je žalostno, da se da marsikdo pregovoriti. Nekateri so tako zabiti, da bi vzeli vse, četudi bi jim sam vrag kaj prinesel na repu. Jože: Bog jim odpusti grehe, ker so pozabili, da živijo v slovenski hiši. Z Bogom! — Celjska nemška hranilnica ali šparkasa, ki ima svoje prostore v velikem poslopju pred železnično postajo, vedno bolj nazaduje. Meseca npvembra t. 1. so padle hranilne vloge tega zavoda zopet za 68.481*14 K. Od 1. januarja do 1. novembra so padlo vloge tega zavoda za 783.229"52 K. V prvih jednajstih mesecih 1. 1908. je torej izgubila celjska nemška šparkasa vsega skupaj 806.710*60 kron ali skoraj en milijon kron. Leta 1907. pa tudi skoraj en milijon kron, namreč 809.53322 K. — Odgovarjamo na razna vprašanja še enkrat, da tistemu, ki hoče vzdigniti svoje hranilne vloge iz celjske mestne hranilnice ali šparkase, ni treba iti tja osebno. Najenostavnejše je, da izroči svojo hranilno knjižico tistemu slovenskemu zavodu, pri katerem misli svoj denar naložiti. Ta slovenski denarni zavod bo potem že sam vzdignil isti denar pri nemški šparkasi. Vlagateljem se na ta način prihrani mnogo časa, truda in stroškov. — i oliko na znanje. — Društvo za vzgojo in preskrbi jevanje osirotelih otrok se je ustanovilo tudi za celjski sodni okraj. Žalostno dejstvo je pač, da životari tudi med nami Slovenci toliko osirotelih otrok v največji bedi in rase malone brez vsakoršne vzgoje. Iz človekoljubnega in vzgojevnega stališča se moramo pač le veseliti, da se je v proslavo cesarjevega jubileja započela akcija „za otroka". Bogati Nemci imajo v to svrho že nabrane velike množine kapitala. Težavneja bode ta akcija med nami Slovenci. Naša gmotna sila je svoje telo po ulicah; nesrečno, pretepeno in izsesano bitje, ki ni imelo nobenega mesta, nobene vrednosti v tem življenju — in ni mi prišlo na misel, pomagati jej, preden je ona meni pomagala. Tudi če bi se spomnil na to, težko da bi vedel, kako naj ji v resnici pomorem. Ah, najljubše bi mi bilo, da se je zgodilo vse to v brezumnem težkem snu. Morda bi se iluzija posrečila, toda name so curljale mrzle deževne kaplje, k mojim prsim so se stiskale tople ženske grudi, v obraz mi je vel njeni žarki dih, ki je sicer duhtel nekoliko po žganju... pa me je vendar tako oživljal... Veter je tulil in tulil, dež je bobnal ob čoln, valovi so pljuskali in midva sva trepetala od mraza, če tudi sva se tesno oklepala ... Vse to je bila resnica in prepričan sem, da se nikomur ni sanjalo kaj bolj hudega in strašnega, kakor je bila ta resnica pred menoj. Nataša mi je prigovarjala v enomer; govorila je tako ljubeznivo in sočutno, kakor zmorejo samo ženske. Jasno so zvenele njene naivne in prijazne besede: v moji notranjosti so zbudili tih plamen in storile, da se mi je topilo nekaj v srcu. Zdaj se mi usujejo iz očij celi potoki solzd. Sprali so iz mojega srca šibka in vrhutega moramo ravno mi žrtvovati razmeroma ogromne vsote v obrambene namene. Zavodov, kjer bi se oskrbovala in vzgojevala osirotela deca, doslej vsaj na' Štajerskem nismo imeli svojih. Tiste zapuščene otroke, ki so bili sploh tako srečni, da so bili vsprejeti v javno sirotišnico, smo pošiljali v nemške zavode, kjer so nam jih odtujili po mišljenju in jeziku, da so postali za nas izgubljeni. Drugače pa se takšne sirote porivajo od hiše do hiše dotlej, da postanejo telesno zmožne za najzadnja poselsb a dela. — Ne samo čut usmiljenja, tudi narodna dolžnost nam veleva, zopet poseči v žep in žrtvovati svoj dar v prid našim osirotelim otrokom. Morda bi bilo kdaj možno s požrtvovalno pripomočjo usmiljenih in rodoljubnih src oživotvoriti domač zavod, kjer bi našla ta zapuščena revčeta človeku primerno zavetje in takšno vzgojo, ki bi jih vspo-sobila za koristne člane človeške družbe in jih-tudi ohranila svojemu narodu. Na dan nedolžnih otrok. t. j. 28. t. m., se bode v hotelu „Pri belem voln" ob 10. uri dopoldne vršil prvi občni zbor novega društva. Naj bi se ob tej priliki sešlo kar največ tonojro usmiljenih rodoljubkinj in rodoljubov brez razlike mišljenja in naj bi bili ukrepi tega zbora in mladega društva zares v zdatni blagor naše osirotele in trpeče mladine. — Pogreb pok. dr. B. Ipavica se je vrš 1 včeraj v Gradcu nad vse sijajno. Pogreba sta se udeležila dež. odb. Robič in Stallner, župan graški dr. Graf, profesorji vseučilišča, zastopniki bolnice in zdravniških družb in veliko dostojanstvenikov. Natančnejše prihodnjič. — Odlikovanje domačega pro* ducenta. Velepsestnik gospod Norbert Zanier iz Št. Pavla pri Preboldu je bil mesca decembra t. 1. v Požunu za razstavljena vina lastnega pridelka na mednarodni razstavi odlikovan — z diplomo in zlatim častnim križcem s krono. To je že tretja odlika, katero je naš rojak letos prejel. Častitamo! — Iz gornjegrajske doline. Na Rečici toči še zmiraj krčmar Jakob Rakun pivo Koslerjeve pivovarne iz Ljubljane. — V Mozirju se blišče še vedno nemški napisi na tablah in pismih mnogih narodnih trgovcev. Čas je, gospoda, da se spametujete, sicer bomo prisiljeni z imeni na dan. mnogo zlobe žalosti, neumnosti in blata, vse to, česar se je to noč nasrkalo... In Nataša mi je govorila: „Nu, zdaj je dosti, moj ljubček, ne jokaj! Dosti je! Z božjo pomočjo ti pojde boljše, zopet dobiš slnžbo ... in vse drugo ..." » In poljubljala me je neprestano... goreče, mnogokrat, brez števila ... To so bili prvi ženski poljubi v mojem življenju; bili so najboljši, kajti vsi kasnejši so me veljali mnogo in prav nič nisem imel od njih. rNu, ne plakaj več, ti čudni fant! Jutri ti preskrbim jaz kako mesto, če sam ne veš, kam bi šel..Čul sem njeno tiho, prepričevalno šepetanje, kakor v sanjah ... Ležala sva do jutranjega svita v tesnem objemu. In ko se je danilo, sva zlezla izpod čolna in se napotila v mesto... Nato sva se prijateljski poslovila in nikdar več se nisva srečala. Oblezel sem vse beznice. Celega pol leta sem iskal Nataše, s katero sem prebil popisano jesensko noč ... Če je že umrla — kako dobro bi bilo to zanjo! — naj sladko počiva. In če živi, mir njeni duši* Naj se ji ne zbudi nikdar v srcu misel, da je padla, kajti nepotrebno in neplodno bi si mučila s tem svoje življenje. — Na Štefanovo v „Skalno klet!" V »Skalni kleti"4 se vrši na Štefanovo popoldne domača zabava, kamor se vse veseljake in prijatelje dobre kapljice najuljudneje vabi. Začetek ob 4. «ri popoldne. Vstop prost. -t- Iz Laškega trga. V nedeljo, dne 20. decembra so nastopili po dolgem odmoru zopet enkrat naši diletantjo ter uprizorili igro „Občinski tepček"'. Ne moremo se baviti s posameznostmi, le to treba priznati, da se je vse izvršilo vkljub raznim zaprekam in težko-čam nad vse pričakovanje dobro in da se je izražala splošna želja, naj bi se igra ponovila. Gospod režiser je lahko ponosen na uspeh, ki ga je dosegel s svojimi igralci. Seveda, če se ima kje res tako neumornega in vseskozi požrtvovalnega župana, kot smo ga tokrat videli v osebi gosp. Zupanca, se pač ni čuditi, da so tudi vrli Golidarji kar tekmovali, kdo bo svojo ulogo boljše rešil. Macafur in komisar sta bila dobra tekmeca; ,.skokonogi natakar'1 in pa policaj sta rešila svoji ulogi dobro, njun nastop je mnogo pripomogel do takega uspeha. Tudi pisarja moramo pohvalno omeniti. Manjše uloge, kot Mihčeva, orožnikova in godčeva so bile v dobrih rokah. — No, in Jurca! . . . Jurca, dobro si jo pogodil! Res. vreden si, da te je župan posinovil in ti pripravil pot do boljše usode!--- Obisk je bil vkljub skrajno slabemu vremenu povoljen. S posebnim veseljem nam je bilježiti dejstvo, da so nas vrli narodnjaki iz Hrastnika v tako lepem številu posetili in da je bil tudi „Klub naprednih slov. akademikov v Celju" tako častno zastopan. Vsekakor si bomo zapomnili, kdo je tudi dejansko pokazal, da je z nami in nas ne vidi le takrat, kadar nas slučajno potrebuje. - Iz Brežic. V našem okraju so ljudje začeli dvigati svoje hranilne vloge, katere imajo v tukajšnji mestni šparkasi ter je vlagati v slovenske denarne zavode. Vsem slovenskim vložnikom dajemo na znanje, da jim ni treba iti osebno v nemško mestno šparkaso po svoj denar, da marveč lahko svojo hranilno knjižico izroče Posojilnici v Brežicah, katera bode do-tične vloge v mestni šparkasi sama dvignila in stranki obrestovala vlogo po 41/2% od dneva, ko dvigne vlogo v šparkasi naprej, tako, da nikdo ne zgubi ni vinarja obresti. — Dražbi sv. Cirila in Metoda je daroval starosta graških Slovencev g. Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju, 10 K mesto venca na grob dr. Benjamina Ipavica. — Kmetijska podružnica v Žalcu naznanja, da bo v pondeljek 28. t. m. popoldne ob 1. uri potovalni učitelj g Goričan v vinogradu g. dr. Šribarja v Brnici praktično razkazoval rezanje trt. Vsi udje in vinogradniki se vabijo k obilni udeležbi. V slučaju slabega vremena se vrši ta pouk v ugodnejšem času, kar se bo pravočasno naznanilo. — Iz Rečice ob Savinji. Pretekli teden je zašel v družbo rečiških lovcev v gostilni pri Čuježu kot nebodigatreba potovalec Kristijan Biirklen, zastopnik celjskega nemškega fotografa Lenza. Ta možicelj si je pri ogreti butici prizadeval staviti nemški most od Donave do Adrije, se kazal pristnega pruskega agenta in delal pri tem pikre opazke o slovenskem narodu. Le posredovanju nekega domačina, ki ga je domov odpeljal, se ima zahvaliti, da ni dobil za svojo nesramnost zasluženega plačila. Ob tej priliki si usojamo slovensko občinstvo opozoriti, da temu p ivan-dranemu ptujcu, ki vse slovesnosti kakor primicije, poroke, birme i. t. d. obleze, vrata pokaže in naj slovenskega fotografa g. Picka podpira. Ne pozabimo prehitro 20. septembra 1908. in divjih izgredov v Celju in ue dajajmo se še nadalje žaliti in izzivati po tujih agentih, ki iščejo med nami zaslužka, nas pa obenem sramote in žalijo. Bečlški lovci. — .»Kaplan Berk bode moral k škofu, da mu nanovo da mašniške blagoslove", se čuje po Gornjem gradu. Zakaj? Pravijo, da je od neke gospodične dobil pošteno zaušnico, ker je bil preveč nsiljiv. — Gornji grad. Poročali smo že, da je kaplan Berk pogorel s svojim rekurzom glede občinskih volitev na celi črti. Imamo sedaj napredni občinski odbor. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršila volitev starešinstva. Županom je izvoljen prejšnji župan gosp. Anton Kolenc, tržan in posestnik, 1. obč. svetovalcem g. Avgust Drukar, c. kr. notar (podžupan), 2. obč. svetovalcem g. Josip Kranjc star. veleposestnik in lesni trgovec. — Živio napredno narodni občinski zastop gornje-grajski. Na večer izvolitve je napravila godba „Požarne brambe" podok-nico novoizvoljenemu g. županu. Imena treh izvoljencev so nam porok, da je občinsko starešinstvo, kakor tudi odbor v rokah značajnih in delavnih mož. — Trgovcem na deželi. Z ozirom na dopis v „Domovini" št. 141, kjer poprašnje neki trgovec po onih potnikih, ki se izogibljejo slovenskih gostiln v Celju, odgovarjamo, da jih lahko vsak zaveden trgovec spozna po tem, da Vas posetijo z nemškimi fijakarji. Nečastno za narodnega trgovca je sklepati s takimi ljudmi trgovske zveze. Vsakemu, ki si ne najme voza pri hotelu „K belemu volu", pokažite odločno vrata. — Slovenska mladina na tennisu je nabrala za družbo sv. Cirila in Metoda za rabljene nemške besede 2 04 K. — Na šulferajnski šoli v Hrastniku je nastavljena bivša volonterka slovenske dekliške šole v Hrastniku, Frida Leiller. Tja spada! — Brzovlak se bode od 1. maja 1909 ustavljal tudi v Hrastniku. Zasluge za to sta si stekla gg. deželni poslanec Roš in državni poslanec Ploj. Hvala jima. — Glavna hranilnica in posojilnica Slov. goric pri Sv. Lenartu se je povspela od začetka svojega poslovanja, to je od 9. februarja do zdaj do nepričakovane višine. Kako zaupanje si je pridobil ta mladi zavod med tukajšnjim ljudstvom, kaže najbolje dejstvo, da je imel v tem kratkem času 214.000 K vlog ter je dal 197.000 kron posojil. Če se primerjajo te številke z onimi drugih tukajšnjih zavodov, se vidi, da so najstarejši v teku dvajsetih let dosegli komaj dvakrat tako visok promet. K temu procvitu je pripomoglo novemu zavodu v prvi vrsti dejstvo, da je ta edini, ki uraduje trikrat na teden (ob nedeljah, torkih in petkih), da je jedini. ki plačuje vlagateljem 5% (okrajna hranilnica plačuje 4%i Rajfajzenovka 41/2°/o in stara posojilnica od novega leta 41/2%), da sprejema edini hranilne knjižice drugih zavodov ter jih brez izgube obresti zamenjuje za svoje, da obrestuje edini vse vloge polmesečno. Nade, katere so stavili ustanovitelji v ta zavod, se tedaj niso izjalovile. — Zavratno junaštvo lenarških nemških „generalov" in „Štajerci". Klepetavi „Štajerc", listič, ki skuša oskruniti, osmešiti vsakogar, ki ne trobi v njegov nemškutarski rog, je prinesel kot dopis od Sv. Lenarta članek, v katerem je na žaljiv način napaden naš c. kr. sodni svetnik g. dr. Kronvogel. Papir je pač potrpežljiv, potrpežljiv tudi naš svetnik — a samo do neke meje. V svoje presenečenje je izvedel naenkrat junak „Štajerc" na Ptuju, da jo vložil g. dr. Kronvogel proti njemu tožbo radi razžaljenja časti. In sedaj je bil ogenj v strehi. Seveda v svojem listu je bil še korajžen, norčeval se iz onih opsovanih. ki niso smatrali vrednim mu odgovoriti s tožbo, smešil pa tudi g. dr. Kronvogla ter junaško trdil, da bode sleherno svojo besedo dokazal do pičice. On — najresnejši. najpra-Vičnejši list! Tako na zunaj. Na tihem pa je igral kar od začetka prav kla-verno ulogo. Poklican pred preiskovalnega sodnika, se je branil odgovorni urednik navesti potrebne dokaze, češ, da jih bode navedel šele pri glavni razpravi. Med tem pa je bilo strašno beganje. Linhart je zahteval od duševnih očetov dotičnega članka dokaze, ti zopet niso mogli najti pravih prič. Jeden se je sramoval priznati drugemu, da je lagal, najbol j pa so se sramovali vsi skupaj priznati £o pred sodnijo. V drugem slučaju bi se mogoče še kak človek našel, ki bi se utegnil „za dobro stvar" malo lagati — a tukaj bi lagal proti sodnemu svetniku, kar je bolj nevarno. Zato je palo tem obrekljivim junakom srce v hlače. Še enkrat sta se peljala Sedminek in Zirngast k prijatelju Plahkemu, a prinesla sta mu samo žalostno poročilo — da nimata prič. V vodo je padla njih nada, da se bode dr. Kronvogel končno zbal „pravice" nemškntarske porote. Ukloniti je meral predrzni lažnjivec svoj tilnik in njegov zastopnik dr. Plachki je začel ponižno prositi. Ušli so obsodbi, ker se jih je gosp. dr. Kronvogel usmilil. Priznati pa so morali sami, da so obrekovali, in to — ostane. — Iz Maribora smo dobili to-le pismo, katero objavljamo bre& vsakega komentara, ki govori že samo zase jasno dovolj. Pismo se glasi: Dne 1. januarja 1909 začnemo v Mariboru izdajati trikrat5* na teden izhajajoči list ,.Straža". Ta list bo imel, ako ne bo dosegel števila 3000 naročnikov, zgubo, ki bode znašala pri 1000 naročnikih 1000 K na leto. Če bo več naročnikov, bo zguba manjša. Da pa moremo list financirati, smo ustanovili konzorcij, katerega člani se zavežejo, da bodo v slučaju zgube v letih 1909, 1910 in 1911 prispevali po 100 K, 50 K in 25 K na leto. Do sedaj je že pristopilo veliko število naših pristašev in subskribiralo nad 8000 K. Z ozirom na to, da je list potreben, ki naj zastopa naša načela ter izpodriva liberalne liste, osobito „Domovino". Vas najuljadneje prosimo, da pristopite h konzorciju ter javite uredništvu „Slov. Gospodarja" gotovo do 16. t. m. s kakim deležem pristopite. Z a pri p r avl j al ni odbor: Verstovšek, predsednik; dr. Korošec, VI. Pušenjak, tajnik; dr. Hohnjee, dr. Kovačič. Obenem Vas najuljudneje vabimo k zborovanju, ki se vrši v četrtek, dne 17. t. m. — Deželnozborske volitve. V pondeljek so zborovali zaupniki celjskega mestnega volilnega okraja in postavili za kandidata deželnega odbornika Stall-nerja. Za drugi mandat se je na shodu potegoval meščanski učitelj Aistrich, toda zborovalci so njegovo kandidaturo odklonili. Nato je brežiški župan Fa-leschini predlagal, naj se ta kandidatura ponudi ormožkemu odvetniku in načelniku nemškega ljudskega sveta dr. Delpinu, kar se je soglasno sprejelo. t Dr. Benjamin Ipavic starejši rojen 24. deoembra 1829 leta v Št. Jurju na Južni železnici, kot sin ranocelnika, obiskoval je ljudsko šolo v Št. Jurju n. J. ž., ki je bila tisti čas popolnoma nemška — tedajni nadučitelj Kukla ni znal niti besedice slovenske. — Kljub tej in poznejši nemški vzgoji bil in ostal je zaveden Slovenec. — Gimnazijo dovršil je prvih 6 let v Celju, sedmi in osmi razred pa na liceju v Gradcu, kjer je napravil maturo, upeljano takrat prvikrat. Želeč si posvetiti se medicini prakti-ciral je po takratni navadi žekotsedmo-šolec pri svojem očetu — po maturi pa je obiskoval se svojim bratom Gustavom „medicinisch chirurgische LehranstaK" in univerzo na Dunaju. Promoviran doktorjem medicine — za takrat precej redko odlikovanje — nastanil se je kot zdravnik v Št. Jurju pozneje pa v Gradcu dO konca svojih dni. Kot mnogoletni brezplačni primarij ,.Annakinderspital" — a v Gradci priboril si je za človeštvo velikih zaslug in zaslužena priznanja ter odlikovanja. Zanimal se je posebno za skrofulozne otroke, katerim je preskrbel vsako leto brezplačna mesta v morskem kopališči Gradežu. Izkazoval se je kot velikega dobrotnika vseučiliških dijakov in bil je duša njih podpornih zavodov. Akad. društvo „Triglav imenovalo ga je svojim" častnim članom z velikim navdušenjem že leta 1901. in sicer o priliki, ko je ustvaril narodno ope^o. „Celj8ko pevsko društvo" in premnoga druga pevska društva sledila sta temu vzgledu ter Benjamina imenovala častnim članom. Isto so storila občina trg Št. Jurij. Kot skladatelj je znan daleč črez slovenske meje kot izvrsten skladatelj in v vseh slovanskih jezikih se pojejo njegove prekrasne skladbe — deloma kot navdušljive himne („Kdo je mar", „Bodi zdrava domovina") itd. deloma pa kot nežno občutene lirične pesmice, ki so postale čisto narodne („Kdo bi zmiraj tužen bil") Nebroj je drugih skladb — opereta ,,Tičniku skladbe za en glas s klavirjem klavirni komadi, mešani, ženski in moški zDori — in otroške pesmice. Njegov skladateljski talent bil je izvanredno čil in energičen, še v visoki starosti učil se je instmmentacije ter še kot 79 letni starček objavil v „Novih akordih" krasne skladbe, ki pričajo o izvanredno finem okusu in ki so spisane — kar nas posebno iznenadi — v moderni obliki in v čisto modernem mladinskem duhu! Vglazbil je Oton Zupančičeve in Kettejeve pesmi ter se popolnoma prilagodil njihovemu burno samostojno prodirjajočemu vstvarjanju. Da pa so te in druge skladbe nastale, ima zasluge ni malo njegova gospa soproga, rojena Ana Wokaun, doma iz Celja. Dr. B. Ipavic mi je pripovedoval kako idiliško jo je našel. Prepevala je v jazminskem grmiču liki slavček in to njeno petje vsejalo mu je globoko v srce ljubezen, ki se ni nikoli zmanjšala do groba ranjkega. Vsak kdor je poznal zakonski par dr. B. Ipavec, spoznal je, da je taKe ljubezni zmožen le izvenredno globoko čuteč, plemenit človek. Ko je menil, da ga vsled starosti prične zapuščati njegov talent, navduševala ga je naj le še sklada in uspešno premagala je njegovo bojazen. — Podali smo danes „v naglici nekatere podatke iz življenja našega skladatelja — prvaka" — natančneje poročilo si pridržimo za pozneje. — Slava njegovemu spominu!! Druge slovenske dežele. — Pri dopolnilnih deželnozbor-skih volitvah na Kranjskem sta zmagala v mestni skupini v Ljubljani kandidata narodno napredne stranke dr. Ivan Oražen in Ivan Knez. Udeležba je bila slaba. Protikandidatov ni bilo. — Slovensko gledališče v Gorici. Ljubljanski slovenski igralci prirede v „Trgovskem domu" v Gorici predstave dne 5., 9., in 7. januarja. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.- — Iz Braslovč. Pevsko društvo ima 6. januarja 1909. v gostilni gosp. ROsnerja svoj XVI. redni občni zbor ter prosi mnogoštevilne udeležbe. Ker se društvo trudi, da dobiva vedno več simpatij pri občinstvu, prosi ob enem vse one, ki goje veselje do petja, da pristopijo k društvu ter omogočijo še nadaljne večje uspehe. Vsakdo, kdor se količkaj zanima za društvo, naj torej pokaže, da zares hSče dejansko delovati za njegov procvit. — Veselica akad. tehn. društva „Triglav" v Mariboru. Glede na lep moralni in materijalni uspeh zadnje Triglavanske prireditve mesca marca v Mariboru je sklenilo akad. tehn. društvo „Triglav", da priredi 1. februarja 1909 istotam v vseh prostorih ,.Nar. doma"* veselico z bogatim vspo-redom. Slovensko občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev, katere čisti dobiček se vporabi v narodne namene. — Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajer zboruje dne 28. grudna t. 1. ob 11. uri predpoldne v slovenski šoli v Ormožu po sledečem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 4. Volitve. 5. Predavanje pot. učitelja g. Jurančiča. 6. Slučajnosti. Vsaka podružnica naj pošlje svoje zastopnike. K mnogobrrojni udeležbi vabi odbor. — Podravskemu odseku „Pro-8vete" v Mariboru je podaril g. Jos. Rotner, c. kr. dež. sod. svetnik na Vranskem nad 100 dragocenih knjig, za kar mu izreka odbor tem potom najiskrenejšo zahvalo! Da bi našel kaj posnemovalcev, to je naša želja! Dopisi. Nemška šola pri Sv. Lenartu. Laž je bilo tedaj vse kar sta pravila Sedminek in Zirngast, laž da bode nemška šola zastonj. Ni še minulo pol leta in že sta sama to priznala. Pobirata namreč od koče do koče podpise starišev otrok na prošnjo deželnemu šolskemu svetu za ustanovo javne nemške šole. In to že zdaj, zdaj ko sta vsled pritiska Slovencev morala opustiti misel podariti tistih 3000 K občinskega premoženja nemški šoli, zdaj, ko sta bila prisiljena kupiti za 3800 K šele prostor za šolo, že zdaj hočeta imeti javno nemško šolo. In zakaj ? Denarja ni — ni zadosti za, stavbo, kaj pa še za vzdrževanje šole. Vi posestniki, vi ki ste morebiti lahkoverno podpisali dotično prošnjo premislite, kaj da ste storili! Prosili ste deželni šolski svet, da naj na Vaše in na stroške nas vseh postavi drugo šolo in to nemško, da naj na Vaše in na stroške nas vseh pokliče semkaj še druge učitelje ter da sena Va&e in na stroške nas vseh vzdržuje za vedno še druga šola. Vi boste sami krivi, če se res zvišajo občinske doklade stalno za 30%, vi boste imeli to zagovarjati pred drugimi. Vam pa, ki ste ostali zvesti svojemu prepričanju da našim potrebam popolnoma zadošča že obstoječa šola, Vam bodemo naznanili vsa imena tistih, ki bodo svoj čas pred glavarjem zatajevali svojo kri. Vsaj se bodemo poznali. Zakaj želite novo nemško šolo? Če raztrgam črevlje, kupim si nove, če se pokaže, da je stara hiša slaba, postavim si novo. In kaj je s staro slovensko šolo? Se je li pokazalo, da je slaba? Ne! Tega še nasprotnik sam ni trdil, ker bi s tem samega sebe po ustih bil. Zgodovina te šole govori sama najbolj jasno. V katero ljudsko šolo je zahajal c. kr. sodni svetnik dr. Kronvogel — v slovensko, dr. Petrovič — v slovensko, dr. Ilamik — v slovensko, dr. Leščnik — v slovensko, c. kr. notar v slovensko, nadoficijal Urek — v slovensko in davkar GrejaD — v slovensko itd. nikamor drugam. In ali niso ti dosegli vse, kar more človek navadno sploh doseči? In čemu naj nam bode nemška šola ? Mislite, da bode nemška šola delala čudeže? Kdor nima daru, ga ne dobi tudi v nemški šoli. Drugo vprašanje je, ali ne napravi mogoče slaba neprimerna šola iz nadarjenega otroka, vender le nevedneža. To je na kar vas opozarjamo, to je pred čemur vas svarimo. Ne spoznajte tega prepozno!!! Jedino, kar vedno in vedno pravijo našim kalinom je, da se v tej stari šoli ne nauče dovolj nemški. In ali naj se radi tega kar postavi in sezida drugo šolsko poslopje, najmejo in plačujejo drugi učitelji? Nebi se moglo to mogoče popraviti in doseči tudi v stari šoli? Če bi ti krivi preroki hoteli res Vam pomagati, res tam omogočiti vašim otrokam znatne nemščine, nastopili bi gotovo to jedino pravilno pot, ki bi Vam ne nalagala novih plačil. V rokah imajo krajni kakor deželni šolski svet. Zato jim pa ni. Par nemčurskih tržanov si hoče zaslužiti lepe tisočake pri stavbi, hoče imeti par križcev več — in to na vaše in naše stroške. To je jedini njihov namen — Vi pa jim nevede, nehote pri tem pomagate. Nazaj — dokler je še čas! Glasouir! Izigran, dobro ohranjen glasovir je naprodaj po nizki ceni. — Naslov se izve v Zvezni trgovini v Celju. V najem se dajo od 1. aprila 1909, prostori za trgovino v trgu Mozirje, katerih najemnik je dosedaj trgovec Rudolf Pevec. Trgovina se nahaja v bližini farne cerkve in so tudi pogoji najemnine primerni. Pogoji se zvejo osebno pri posestnici Ani Strenčan v Mozirju. 715 2-1 ženi trgovci v Savinski dolini opozarjajo slavno občinstvo na ukaz graške trgovske zbornice da je pod globo od 50—100 kron prepovedano dajati odjemalcem novoletna in druga darila. 7143-1 Milan Hočevar - Celje ( Glavni trg št. 10 Ki Priporoča direktno kila po K 2- , drugih vrst po importirano arabsko k 2-40, 2-80, 3-20, 3-60 itd. trikrat na teden L9vn kila po K 2'8Ct 3-20 in 4--. Fino svežo praženo ter okusno italijansko namizno olje, KS5\VJ;> Ogrske saEame, švi- ftanel^S ejn radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, CarSKLi S»IV 5 žveplo, rafijo in Bartelnovo klajnoapno. Premog s pečovniških jam. — Prodaja na drobno in v celih vozovih. 263 —36 priporoča za praznike Plzensko pivo „Prazdroj" Tino v buteljkah iz dunajske rotovške kleti kakor tudi tuzemski in francoski šampanjec. g§ j svoji k: SVOJIM! j M ' •p* S o o ob k O Ph 0} -U s* k © A Edina slovenska semenska trgovina, odlikovana in strokovno urejena, in umetno urejeno vrtnarstvo je Alojzij Korzika v Ljubljani ki obstoji že 34 let in si drži 460 vrst najboljših poljskih zelenjadnih cvetličnih semen, za katerih kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuščevališču preskušena. Izdelujejo se tudi venci in šopki, sveži in suhi, kakor tudi vsi, v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909. je dobiti brezplačno. SVOJI K SVOJIM! ts ar C* © J® TS o -«1 OB O s- n © s s Slovenski trgovci naročajte Slovenske gospodinje kupujte pralno milo 590 11-10 Ivana Pfeiferja iz Spodnje Hudinje pri Celjn. Odbor akad. tehn. društva »Triglav" naznanja pretužno vest, da je njegov častni član gospod ir. Benjamin JpaVic emerit. primarij v sv. Ane bolnišnici, imetelj zlatega zaslužnega križca s krono umrl v nedeljo ob 3/4 6. uri zvečer po kratki, a mnčni bolezni. Bodi slava njegovemu spominu. V Gradcu, 21. decem. 1908. Za odbor: tehn. Fr. Zupančič, t. č. predsednik. med. Fr. Kolterer, t. č. tajnik. 717 Predno si naročite obrambno v • orožje revolver, Browningovo pištolo ali 678 5-3 loDsko puško (daljno strelne hanierlenke in vse obstoječe vrste), zahtevajts prej katalog in ponudbo, katero Vara pošlje zanesljiva češko-slovanska iwr>dka J. Nowotny v Pragi. Sprejmem takoj starejše moči, manufakturisti Imajo prednost. Eden bi imel takoj vstopiti, drugi y šestih tednih. 710 3-2 *os. Druškovič, Slovenjgradec. pozor! Slav. občinstvu, kakor tudi mesarjem in gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem odprl na eesarja Jožefovem trgu št. 2 nasproti „Nar. doma" popolnoma nanovo urejeno trgovino nožev, britev in škarij. Brušenje nožev, škarij in britev po 701 zelo nizki ceni. 2-2 PAULO BLASUTTO, brusač. Postrežba točna. Cene zelo nizke. Prevzamem dobro gostilno z mesnico v večjem slovenskem kraju na Štajerskem. — Tudi brez gostilne. 707 3 3 Ponudbe na upravništvu Domovine pod,Bodočnost' 10.000. Citrarji ki obsežne pesmarice, ki se brezplačno daje, še dosedaj niso naroČili, jo dobe na zahtevo samo še do konca prosinca 1909. Naj se torej požurijo z naroCbo, kateri se ima pridati poštna znamka za 25 vin. za frankirano odpošiljBtev te pesmarice. Specijalna zaloga za učila in muzikalije za citre: Josip Sorg Dunaj, XII/4, Rosenhiigelstrasse št. 38. 709 1 mrn Mlinski stroji so zelo po ceni naprodaj in sicer: I par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grljes) ,Austria' (Hoerde in comp.), I cilinder z 25 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale, 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja okrbništvu v Žovneku, pošta Braslovče v Savinski dolini. 649 14-19 Pitane kopirne, pšenico, fižol sploh vse deželne pridelke plačuje Anton Kolenc v Celju najdražje. Dobi se pa istotam špecerijsko blago na debelo in drobno vedno sveže in po kulantnih cenah. Prosi se slav. občinstvo za cenjene naročbe, katere se točno in vestno izvrše. Zabukovški premog na cele vozove na dom postavljen 100 kg 2 krone. Edina slovenska puškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej 216 50-40 i I je najsložnejše in najbolj gotovo poiovanje s Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Panonija 5. januarja 1909. Panonija 23. februarja 1909. Carpatija 4. marca 1909. Iz Liverpola : Lusitanija (naj. večji in najlepši parnik sveta) dne 16./1., 6./2., 27./2., 20./3. Mauretanija dne 2./1., 23./1., 13./2, 6./3. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana SlpmSekne ulice it. 25. poleg cerkve Srca lezusoveci Za zimsko sezono! 57711-10 Krasne obleke, površniki in razna oblačila za gospode in dečke v velikanski izbiri. Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za naročila po meri. Izredno nizke cene! JOSIP HOČEVAR, Celje, Kolodvorska ul. 5. so singerj;eyi šivalni stroji najbolj koristna darila dobivajo se v vseh naših prodajalnicah. Singer Co. akcijska družba za šivalne stroje Celje; Kolodvorska ulica št. 8. 648 —15 643 10-7 Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena ustanovna ^^ letnica 1860. O a ^^ cP- Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 parov. Edini kontrahenti: Messtorff, V** ' Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. tecdettpferd lilij no mlečno milo Najmileje kožno milo. Izcršnje t svojo po bonlmrenčnili © © s Tizitke priporoča Zvezna tiskarna. Za kremarje in ^ vinske trgovce! Gretgoričevi dediči ponujajo v nakup nad 600 hI najboljšega vina lastnega pridelka letošnjega leta iz raznih novih vinogradov v Halozah. — Pojasnila glede cene in drugih pogojev daje Milan (jregorič, posestnik, Jurovec pošta Sv. Vid poleg Ptuja. PTUJ, dne 13. decembra 1908. y ("<> •"> •'.'•> < iv> XV) 1V> \ «"v> IV .„•> '.••» .<>?/■.(«>''; Vabilo k rednemu občnemu zboru • • ^Hranilnice in posojilnice na Dolu pegiatpovane zadruge z neomej eno zavezo" ki se bode vršil V soboto, dne 2. prosinca 190«, ob 3. uri popoldne v posojilni škili prostorih s sledečim dnevnim redom: .», ]. Poročilo nacelstva. 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1908. 3. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze" in ukrepi istega. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev nacelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6. Slučajnosti. ' Naoelstvo. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! KtaVatc najmodernejše iz zadnje novosti in v velikanski izbiri so ravnokar prišle. Novo Nadalje vpeljano za dame! ovratnike, kravate, jabots, pajčolane. različne rokavice in pasove, spodnja krila, predpasnike, srajce in drugo raznovrstno perilo. ki ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. <$> <» ❖ Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM f ss IN RISALNIM ORODJEM =s= LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto. Modno volno in sukneno jagrovo perilo, ovratniki, blago, svilene bluze, pe- kravate, garniture, odeje, rilno blago, modne šerpe, suknene zavese, čipkaste rokavice kakor nogavice, zavese, salonske preproge 4 priporoča po najnižjih cenah Karol Vattič as Celje s Narodni dom 54 86 ■ i £