sprdlzlone (n abbonamento postale. —• Poštnina Leto XXII., št. 41 LJubljana, petek jO. februarja 194*XX Cena cent. 70 .pravoiscvo. mumjana. fuccirujera ulica i — reletoo St 31-22, 31-23 SI-24 nseratni oddelek. Ljuoijana. Puccinijeva oUca S — Teletoo 31-25, 31-2« tfodruzuica Novo mesto: Ljubljanske cesta 3t- «2 ciacuoi pn post Sek zavcdu: Ljubljana 17 m u£.ivl-jL>< .>10 AASiufS l'VO ea oglase lz tir ltauje id inozemstva trna Unione Puhblieitš Italiana S. A« HTJnnr Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— sa Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev A telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi se ne vračajc CONCESS ION ARI A ESCL UŠIVA per la pubbliclta dl provenienra Italiana ed estera: Unione PobMicitš Italiana S. A-Bfflano V im naiki spopadi patrulj t Letalski boji nad Sredozemskim morjem — Zajeta posadka angleškega letala Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19 februarja naslednje 628. vojno poročilo: Izpadi sovražnih mehaniziranih patrol vzhodno od Mekilija so bili zavrnjeni. Neugodne vremenske razmere so močno ovirale letalsko delavnost. Naše izvidniško ietalo, ki sta ga v vzhodnem Sredozemlju napadla dva sovražna i ovca. je enega sestrelilo in se je navzlic poškodbam srečno vrnilo na svoje oporišče. Drugo sovražno letalo tipa VVellington so nemški lovci uničili v borbi v zraku uid srednjim Sredozemljem. Neko angleško letalo je padlo v morje v bližini otoka Correnti (Siracuza) in so bili pri tem zajeti 4 člani posadke, imd njo" mi 1 oficir. Nove sovjetske čete obkoljene — 44 sovjetskih letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana 19. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodnem bojišču so bili zavrnjeni številni sovražnikovi napadi. V srednjem odseku bojišča so bile obkoljene zopet močne sovražnikove skupine. Kljub obupnim poskusom prebiti se skozi obkolitev je bil obroč okrog njih še nadalje ojačen in so sedaj sovražnikove čete pred uničenjem. V včerajšnjih bojih je sovjetska vojska Izgubila 44 letal, d očim se pogreša samo eno naše letalo. V severni Afriki izvidniško delovanje na obeh straneh. V vodovju okrog Anglije so nemška bojna letala v dnevnem napadu bombardirala in poškodovala veliko sovražnikovo trgovinsko ladjo in potopila britansko patrolno ladjo. Nemške spremljevalne' ladje so potopile ob norveški obali sovražno podmornico. Britanska letala, ki so preteklo noč prodrla nad Nemški zaliv, so bila prisiljena od ognja nemškega protiletalskega topništva k povratku. Mornariško topništvo je sestrelilo en sovražni bombnik. IBodoča ureditev Rusije po nemškem načrtu Berlin, 19. febr. s. Kar se tiče bodoče ureditve Rusije, so zanimive izjave, ki jih je dal zastopnikom tujega tiska znani nem- J ški gospodarski strokovnjak Windschuh. Glavne točke gospodarskega in socialnega programa, ki ga namerava Nemčija izvesti v Rusiji, so: 1. Obnova zasebne lastnine, na ta način doseženo pospeševanje iniciativnega duha in individualnega čuta za odgovornost v tem smislu, da bo to načelo veljalo tako za kmeta, kakor za delavca in seveda tudi za podjetnika. 2. Pravilna omejitev industrializacije tako, da se bo spravila v sklad z industrijo v ostali Evropi, predvsem pa v Nemčiji. 3. Prednost industriji za potrošnjo pred industrijo za oboroževanje tako, da bo notranja potrošnja krita z notranjo proizvodnjo. 4. Rusija mora zopet postati dobaviteljica Evropi, kar se tiče proizvodov za splošno potrošnjo in surovin. (Piccolo.) Stalinova hči v Ameriki Lizbona, 19. febr. s. Kakor poroča »Daily Mail«, je Stalin sklenil poslati v Zedinjene države svojo najmlajšo hčer Svetjo. Bržkone jo hoče zaščititi pred nevarnostmi in pomanjkanjem v času vojne. Hkratu ji bo dana možnost, da najde v Zedinjenih državah zatočišče za vso Stalinovo družino. Quisling odpotoval iz Berlina Berlin, 19. febr. s. Predsednik norveške vlade Quisling, ki se je več dni mudil v Nemčiji, je včeraj zapustil Berlin in se vrača v Oslo. Ob odhodu so ga na postaji pozdravili minister Rosenberg, državni podtajnik Kritzinger.in mnoge druge osebnosti. Proti Sumatri in I Po padcu Singapura kažejo vsi znaki, da se bodo japonske operacije nadaljevale proti Nizozemski Vzhodni Indiji v povečanem obsegu Nemške podmornice na Karaibskem morju Potopile so celo vrsto ameriških ladij Lizbona, 19. febr. O potopitvi cele vrste ladij na Karaibskem morju se je zvedelo nekaj podrobnosti. 3.945tonski parnik sPodernales«, ki je pripadal paroplovni družbi >Lago«, je bil torpediran kakih 400 milj daleč od Arube. Dva častnika sta umrla v bolnišnici v Arubi, 26 mornarjev s te ladje pa pogrešajo. Nadalje so bile potopljene 2.395tonska ladja »Oranjestad«, 2.391-tonski parnik »San Nicolas«, 2.395tonska ladja vTajana«, ki je bila prav tako last družbe sLago«, a je plula pod angleško zastavo. Z iOranjestada« pogrešajo 3 oficirje in 12 mornarjev, s »San Nicolasa« in s-Tajane* se je rešilo 22 ljudi. Nadalje je bila potopljena ladja ^Monagas«, ki je plula pod venezuelsko zastavo za družbo Standard Oil Company. Skoraz vsa njena po-salka se je rešila. Poškodovano ladjo »Ra-faelito« so z vlačilci pripeljali v Curacao. Tudi parnik »Arkansas« se je rešil in so ga prepeljali v Arubo. (Piccolo.) Santiago, 19. febr. d. Nemški napad na otok Arubo je napravil tako na vladne kro_ ge Kolumbije kakor tudi na javnost najmočnejši vtis. V kolumbijskem glavnem mestu Bogoti izhajajoči list »T-empo« piše, da je ta napad pokazal, kako so oborožene sile držav osi v stanju razširiti vojne prav do praga svojih sovražnikov. j Lizbona, 19. febr. d. Iz New Yorka jav-S ljajo, da so bili pri raziskovanju nemškega | torpeda, ki so ga našli na obali otoka Arube, ki leži severno od Venezuele, ubiti štirje Nizozemci, dočim so bile tri druge osebe ranjene. Uničena ameriška petrolejska ladja Buenos Aires, 19. febr. s. Mornariško ministrstvo v Zedinjenih državah je objavilo, da je sovražnik 16. februarja ob obali Zedinjenih držav napadel in poškodoval pe-trolejsko ladjo »S.H.Plum«, last družbe »Atlantic Rovvning Company«. Petrolejsko ladjo je posadka 40 mož zapustila. Mornarji so izjavili, da so nastale v 15 minutah na ladji 3 velike eksplozije in da se je ladja močno nagnila na stran. Žrtve angleškega napada na francosko ladjo Pariz, 19. febr. s. Mornariško sodišče v La Rochelleu je ugotovilo smrt 23 francoskih mornarjev z velike ribiške ladje »Notre Dame du Chatelet«, ki jo je angleška podmornica potopila 15. maja preteklega leta. Posadka se je skušala rešiti s čolni, a so jo s podmornice obstreljevali s strojnicami. Le častnik Leroux in dva mornarja so se rešili. (Ultime Notizie.) Francoska zapadna Afrika na strani Petaina Viehy, 19 febr. d. Francoski državni tajnik za Zapadno Afriko, ki se ta čas mudi v Vichyju Chapouli, je izjavil, da Francoska Zapadna Afrika z vso pozornostjo zasleduje položaj, in da tudi more zavrniti napad na svoje ozemlje, pa naj bi bil kakršnekoli vrste in od kogarkoli. Naglasil je, da je Francoska Zapadna Afrika trdno s svojim generalnim guvernerjem Bouisso-nom in da deluje v redu in miru za dosego ciljev, ki jih je postavil maršal Petain. Bolgarska sindikalna organizacija v Rimu Rim, 19. febr. s. že dva dni se v Rimu mudi posebna bolgarska sindikalna delegacija pod vodstvom Nikolaja šumelova. Delegacija je bila včeraj pri korporacijskem ministru Ricciju. Poklonila se je pred spomeniki padlih borcev in obiskala tudi sedež fašistične stranke. Minister Ricci je v svojem pozdravnem nagovoru opozoril na pomen korporacijske ureditve vseh socialnih in gospodarskih problemov v Italiji. Italijanske izkušnje bodo lahko služile vsem narodom in vsem prijateljskim državam pri reševanju njihovih socialnih tn gospodarskih problemov. Prot Sumelov se je v svojem odgovoru toplo zahvalil za gostoljubni sprejem in za možnost ki je bila dana zastopnikom bolgarskih sindikalnih organizacij, da podrobno prouče Italijanski sistem. Poudaril je, da je Italija pod vodstvom Duceja pričela ogromno delo, ki ga bo nedvomno srečno dovršila. Naglasil je tudi, da je Mussolini prvi ponudil Bolgariji roko in ji pomagal na poti, po kateri je krenila, da obnovi svojo socialno in gospodarsko strukturo. Delegacija si je podrobno ogledala nekaj oddelkov korporacijskega ministrstva. Kratek čas je prisostvovala tudi seji interkor-poracljskega odbora za alkohol, ki je zasedal pod vodstvom državnega podtajnika Amicuccija. Obnova pomorskega prometa med čiloni in Španijo Santiago, 19. febr. d. V čilskem glavnem mestu so se pričela pogajanja za morebitno ureditev rednega ladijskega prometa med Španijo ln čilsko republiko. Promet naj bi se razvijal preko Buenos Aire_ sa. Včeraj se je z merodalnega mesta ludi zvedelo da se je o tem vprašanju posvetoval tudi španski poslanik s čilskim zunanjim ministrom Juanom Batistom Rosse-ttijem. Požar na angleški ladji v Gibraltarju Madrid, 19. febr. s. Iz La Linee poročajo, da je na angleški tovorni ladji ob trgovskem pomolu v Gibraltarju nastala eksplozija ki j» povzročila požar P«t ur ao si gasilci prizadevali, da M požar omejili, ogenj pa Je ladjo docela uničil. Trije mornarji so bili . . v nrratIU , ubiti, več ga jih Je bilo ranjenih. t lNSJblilKA«! I*, V ^JUTMl!" I šanghaj, 19. febr. s. V Bataviji je bil objavljen komunike, ki pravi, da so japonska letala napadla nekaj manjših otokov, v Sunlski ožini med Javo in Sumatro. * Šanghaj, 19. febr. d. Vest:, ki prihajajo iz Batavije, kažejo, da se vse bolj mrzlično dokončujejo priprave za obrambo pred japonskimi vojaškimi operacijami, ki čim dalje bolj groze otoku Javi in posebno glavnemu mestu Bataviji. Nizozemske oblasti zbirajo in izpopolnjujejo svoje šibke letalske sile. Tako dolgo zanemarjena izgradnja zaklonišč pred bombnimi napadi se sedaj organizira in- izvaja pospešeno. Izkušnje o priliki japonskega bombnega napada na Surabajo so prebivalstvo otoka Jave navdale z nepopisnim strahom. Do zadnjega časa prebivalstvo na Javi ni hotelo verjeti, da pričenja sedaj tudi to ozemlje Nizozem-slcer Vzhodni Iniije dobivati vse bolj vojni značaj. Predpisi o zatemnitvi se v Bataviji izvajajo z največjo strogostjo, čeprav je imelo mesto doslej le malo letalskih alarmov. Dopisnik neke ameriške poročevalske agencije, ki mu je uspelo iz Singapura pobegniti v Batavijo, piše danes o položaju na Javi, da ima vedno nenavaden občutek, kakor da obstoja tudi v Bataviji navzlic bližine vojne isto brezskrbno razpoloženje, kakor je vladalo lani decembra v Singapuru, kjer prebivalstvo prav tako ni hotelo prav uvideti grozeče nevarnosti ln se je vdajalo breskrb-nemu veselju in rajanju. Omenjeni dopisnik piše dalje, da so za to brezskrbno razpoloženje odgovorne tudi nizozemske oblasti, ki celo podpirajo samoprevaro batavljskega prebivalstva, ker po vsaki vesti o novem japonskem udarcu takoj razširijo optimistično sestavljene pomirjevalne izjave, s katerimi se prebivalstvo zopet zaziblje v občutek navidezne varnosti. Po nadaljnjih vesteh iz Batavije je prva vest o izkrcanju Japoncev v Palembangu učinkovala v Bataviji prav porazno, toda prebivalstvo se je kmalu zopet pomirilo, ko so vojaška oblastva ponovila sterotipno izjavo, »da bo ukrenjeno vse mogoče za obvladanje položaja«. Šanghaj, 19. febi. s. Razne telefonske zveze med Avstralijo in Zedinjenlml državami ter Nizozemsko Indijo bodo od sobote dalje prekinjene. To je bilo objavljeno v Canberrl, kjer pravijo, da je vojni kabinet podvzel ta ukrep iz varnostnih razlogov. Papirnata padala Stockholm, 19. febr. s. V Londonu je napravila velik vtis vest, da so se japonski padalci, ik so zasedli Palenbang poslužili papirnatih padal namestu svilnatih. Tudi orožje so z japonskih letal spuščali na tla s takimi padali. Obnovitvena dela na Singapurskesn otoku Tokio, 19. febr. (Domei). Iz Singapura javljajo, da so japonski pionirski oddelki takoj potem, ko je japonsko vojaštvo zasedlo vse vojaške objekte, pričeli obnovitvena dela na raznih krajih singapurske trdnjave. Japonske vojaške in mornariške oblasti si v prvi vrsti prizadevajo obnoviti pomorsko oporišče Seletar, ki bo igralo v bodočih operacijah japonskega vojnega brodovja v južnem delu Pacifika prav posebno važno vlogo in ki bo prav tako služIlo za oporišče bodočih japonskih mornariških operacij na Indijskem oceanu. Dovršeni so bili načrti za popravilo tamkajšnjega velikega plavajočega doka, ki je bil v teku borb za Sigapur deloma poškodovan. Ta dok, ki služI za popravljanje tudi največjih vojnih ladij, bo v čim krajšem času obnovljen. Toldo, 19. febr. s. Včeraj se je obnovil promet na železniški progi malajskih federativnih držav, ki je dolga 1.130 km ln Ima svojo končno postajo v Singapuru. Včeraj je krenil iz Johora Bahruja prvi vlak čez most na Singapurski otok. (Ultime Notizie). Singapur, 19. febr. d. Včeraj Je bil obnovljen promet na 1130 km dolgi železniški progi, ki teče po malajskem polotoku v Sonan (Singapur). Promet je bilo mogoče obnoviti, čim je bil popravljen nasip, po katerem teče železniška proga preko Johorske morske ožine na Singapurski otok. Včeraj popoldne je prvi vlak zdrdral po obnovljenem nasipu ▼ Sonan. Japonski pionirski oddelki so obnovili vsak dan po 30 km malajske železniške proge. Obnovljena je tudi železniška postaja v Sonanu in so pri obnovitvenih delih, ki jih je vodil inženjerski poročnik Narihisa, sodelovali tudi indski ujetniki. Napadi japonskih letal na konvoje Tokio, 19. febr. (Domei). iz Sonana (Singapura) javljajo, da je japonsko mornariško letalstvo od 16. in 17. februarja napadlo sovražnikove vojne ladje, ki so spremljale konvoj transportnih parnikov južno od ožine Hangka ln Gašper. Japonska letala so z bombami napadla dva sovražnikova rušilca, katerih eden je bil potopljen, drugi pa z bombami znatno poškodovan. Nadalje sta bila zadeta tudi dva transportna parnika. ki sta se prav tako potopila V razdobju od 9. do 17. februarja je 1a-oonsko moronrlSko let^Mvo v ce^M sestrelilo ali pa na tleh uničilo 32 sovražnih letal. Nesposobnost angleške uprave v Malaji Rim, 19. febr. s. »Times« objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca z Daljnega vzhoda, ki je iz Singapura pribežal v Batavijo in ki kritizira ves upravni sistem in vojaško organizacijo na Malajskem polotoku in v Singapuru. Med drugim pravi, da sta popolna nesposobnost angleških generalov in pomanjkanje slehernega prestiža usodno vplivali na moralo čet. Kar se tiče Singapura, je bilo pomanjkanje pomoči s strani azijskega prebivalstva eden lzined glavnih vzrokov njegovega padca. Oblasti so računale, da bodo imele na razpolago za dela v luki in za evakuacijo 12.000 ljudi, v resnici pa se jih je javilo le 800. Japonsko prodiranje v Birmi Šanghaj, 19. febr. x. Japonske čete zasledujejo sovražnika na področju zapadno od reke Salween. Prodrle so že 100 km od Moulmeina na sever ln so kljub srditim sovražnim protinapadom na več krajih prekoračile tudi že reko Bilin. Umik Angležev čez reko Bilin pomeni, da so že okrog 50 km daleč od važnega železniškega križišča Tahtona, ki so ga izgubili že pred dnevi (Piccolo). Stockholm, 19. febr. s. »Aftonbladed« objavlja v svojem poročilu iz Londona, da je bilo vse civilno prebivalstvo izseljeno iz Madrasa v Bengalskem zalivu. Velika japonska ofenziva v Birmi bo kmalu dosegla svoj vrhunec. Na angleški strani so v skrbeh, da ne bi poslali na fronto v Birmi velikih kontingentov japonskih sil, ki so sedaj po padcu Singapura sproščene. »Allehanda« beleži v vesti lz Šanghaja, da je vlada Nizozemske Indije pozvala Avstralijo, naj ji priskoči na pomoč, ker je računati neposredno z japonskim napadom na Javo. Avstralija se je znašla spričo tega pred alternativo, da porazdeli svoje sile, ki so že same po sebi omejene. Veliko slavje v Tokiju Tokio, 19. febr. (Domei). Ob današnji prvi proslavi zmage v veliki azijski vojni je prebivalstvo japonske prestolnice že zgodaj zjutraj napolnilo veliki trg pred cesarsko palačo ter vzklikalo cesarju. Popoldne se je cesar sam pojavil na konju, na mostu Nijubashi, ki veže cesarsko palačo in na katerem je ostal 10 minut, zahvaljujoč se navdušenemu prebivalstvu za prirejene ovacije. V cesarjevem spremstvu je bil načelnik telesne straže skupaj z drugimi dvornimi funkcijonarji. Prebivalstvo je mahajoč z zastavami zapelo nato pred cesarjem narodno himno. Prisrčne ovacije so se ponovile, ko se je kratko potem pojavila poleg ccsarja tudi cesarica s prestolonaslednikom in tremi princesami. Prestolonaslednik se je z malo zastavico vzhajajočega solnca zahvalil prebivalstvu za navdušeno vzklikanje. Manifestacije v Hsinkingu in Nankingu Hlngking, 19. febr. d. V prestolnici Man-džukua so bile včeraj prirejene velike manifestacije v proslavo japonske okupacije Singapura. Po mestu se je razvil velikanski sprevod manifestantov, noseč japonske zastave in navdušeno vzklikajoč Japonski. Nanking, 19. febr. d. Zunanji minister kitajske vlade v Nankingu dr. Chumingyi je poslal japonskemu zunanjemu ministru To-gu ob proslavi zasedbe Singapura brzojavne čestitke. Nankinški poštni uradi so za te dni uvedli poseben spominski žig. V sredo popoldne so Kitajci priredili velike manifestacije v dvorani narodnega predstavništva. Na tej proslavi je govorilo več članov nankinške vlade z zunanjim ministrom na čelu. Japonski državljani v Nankingu so • priredili zahvalno svečanost v svojem templu, nakar so korporativno odkorakali pred sedež japonskega armadnega ia mornariškega generalnega štaba in pred japonsko poslaništvo, kjer so čestitali pristojnim japonskim zastopnikom. Japonsko poslaništvo je priredilo posebno diplomatsko recepcijo. Nangkinške trgovine so v sredo prodazale blago po posebno znižanih cenah, dočim so kinematografi, gledališča in druga zabavišča v spomin na proslavo zmage za nadaljnjih 14 dni znižala za 50% normalne vstopnine. Pospeševanje industrije v Siamu Bangkok, 19. febr. d. V siamski prestolnici je bilo službeno objavljeno, da se je v okviru vlade osnoval poseben odbor, če-gar naloga bo organizirati in pospeševati industrijsko proizvodnjo Slama. Odboru, ki ga tvori 17 članovt predseduje predsednik siamske vlade. Na Filipinih Lizbona, 19. febr. V VVashingtonu je bilo včeraj objavljeno vojno poročilo o bojih na Filipinih, ki pravi, da so se nad ameriškimi postojankami pojavile nove japonske letalske sile, ki so celi dve uri neprestano bombardirale postojanke in čete. Japonsko topništvo je z obale pri Cavitu še nadalje hudo obstreljevalo ameriške utrdbe. Tuli na polotoku Br>tangu so s: Japonci uredili topniške postojanke, s ka- i tsr.h ao 2e pridali v ojačanl meri obstrelj«- ' vati ameriške postojanke. (&eoak>.) Manila, 19. febr. (Domei.) Japonsko mor- j nariške čete so v sodelovanju z armadnimi ] edinicaml 15. februarja hudo napadle postojanke ameriških čet Douglasa Macarturja na polotoku Batangu. Japonske čete so uničile več utrjenih postojank in razne vojaške naprave na vzhodni obali polotoka ter južno od Limaya. Letalski napad na Port E„?win Šanghaj, 19. febr. d. Iz Sidneya javljajo, da je avstralski min. predsednik Curtin izjavil, da je japonsko letalstvo bombardiralo Port Darw.n. Podrobnosti o povzročenem razdejanju sidnejsko poročilo ne navaja. Šanghaj, 19 febr. d. Iz Melbourna javljajo, da je avstralski vojni minister Forde v posebnem komunikeju objavil, da so davi japonski bombniki napadli Port Darwin v Avstraliji. Poročilo pravi, da je bil napad japonskih letal usmerjen v prvi vrsti proti mestu samemu, kakor tudi proti ladjevju v luki. Napad je zahteval več žrtev in je bila na raznih točkah povzročena škoda na zgradbah in instalacijah. Napad je trajal približno eno uro. Natančne podrobnosti o tem prvem napadu japonskih letalskih sil na Avstralijo še niso na razpolag. Bern, 19. febr. s. V Avstraliji je nastala velika bojazen pred japonsko invazijo, švicarski listi beležijo v svojih brzojavkah, da avstralske patrole po zraku, na kopnem in morju noč in dan krožijo vzdolž avstralske obale. Londonski »Times« pravi med drugim, da je spričo japonskih uspehov nastala nevarnost, da se Japonci zares pola-ste Avstralije in Nizozemske Indije, ki sta središče vsega zavezniškega sistema na pacifiškem področju. Lizbona, 19. febr. d. Londonski list »Daily Telegraph« javlja, da so na londonski borzi znatno padli tečaji delnic avstraislčh rudnikov. Padec se mora smatrati kot posledica govoric da bodo avstralski rudniki za pridobivanje zlata zaradi razpleta vojne na Pacifiku ustavili obratovanje. Avstralski ministrski predsednik obolel Bangkok, 19. febr. s. Avstralski ministrski predsednik Curtin je obolel in so ga spravili v bolnišnico. Kakor poročajo iz Melbourna, je tako oslabel, da ne bo mogel precej nazaj v Canberro. Verjetno je, da se bo vrnil šele ob koncu tedna. Kitajska uprava v Nankingu in Tiendnu Nanking, 19. febr. s. Kitajska nacionalna vlada v Nankingu namerava ustanoviti posebno upravno organizacijo za področji bivših angleških koncesij v Kantonu in Tien-cinu, ki ju je Japonska prepustila Kitajski. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo formalna predaja obeh koncesij zastopnikom nacionalne kitajske vlade že v kratkem izvršena. Propagandni minister nankinške vlade je ob tej priliki opozoril, da so Japonci s to svojo odločitvijo dokazali, da hočejo spoštovati kitajsko suverenost. Gre za nov dokaz osvoboditve vzhodne Azije. Minister je pozval vse kitajske patriote k sodelovanju, da hi se lahko osvobodilna vojna končala in da bi kmalu zavladal splošen mir v tem važnem predelu sveta. Horthjrjev sin namestnik regenta Budimpešta, 19. febr. d. Za permanentnega namestnika madžarskega regenta admirala Horthyja, je bil na skupni seji obeh zbornic parlamenta z vzklikom izvoljen regentov najstarejši sin Štefan Horthy. Namestnik regenta admirala Horthyja je že zaprisežen in je takoj nato prevzel svoje posle. Poziv srbskega poslanca v madžarskem parlamentu Budimpešta, 19. febr. s. Poslanec Popo-vič, ki zastopa srbsko manjšino v madžarski zbornici, je pozval srbsko prebivalstvo v južnih pokrajinah, ki so bile priključene Madžarski, naj sodeluje z madžarskim narodom pri ojačenju države. Srbski poslanec je odločno obsodil delovanje nekaterih skupin, ki s svojo agitacijo postavljajo srbsko manjšino na Madžarskem v neugodno luč. Srbska manjšina hoče doseči odkrit sporazum z madžarskim narodom. Popovič je pozval svoje rojake, naj odklonijo sleherni komunistični in demokratski vpliv, ki le škodi interesom prebivalstva. Svoj poziv je zaključil, da morajo Srbi na Madžarskem svečano pokazati svojo voljo za popolno lojalno sodelovanje z madžarskimi oblastmi. Eksplozija v angleškem rudniku Stockholm, 19. febr. s. V Torshireu je nastala v premogovniku blizu Birmsleya eksplozija, ki je zahtevala življenje 12 rudarjev. Nadaljnjih 20 ljudi je bilo ranjenih. Dan prej je izbruhnil v rudniku požar. Eksplozija je nastala baš sredi gašenja. Huda !ste!ška nesreča v l&£T)i Šanghaj, 10. febr. Is AJlahabada v Indiji javljajo, da sta najprogi med Allahabadom ln Cavvnporeom trčila skupaj dva vlaka, prt čemer je bilo 14 ljudi ubitih, 25 pa ranjenih. Položaj Amerike in Anglije na morja močno omajan Z Japonskim! uspehi na Pacifiku so ogrožene dobave bolj še v tkem po Indijskem oceanu > Rim, 19. febr. s. Agencija »United Press« je objavila poročilo iz Londona, v katerem podaja naslednji pregled sedanjega položaja, kakor je nastal za Anglijo in Ameriko na morju: Problem očuvanja zavezniških prometnih zvez na Indijskem oceanu je spričo padca Singapura postal giavni predmet zanimanja voditeljev zavezn-skih oboroženih sil tako v Londonu kakor v Wash.ngtonu Treba je računati s tem. da bo Japonska lahko poslala na Indijski ocean svoje podmornice in druge vojne ladje, ki bodo resno ogrožale promet po vsem širnem oceanu in ki se bodo lahko opirale na ugodnejša oporišča, kakor jih je i-mela doslej. S tem pa ne bo ogrožen promet samo z Indijo, Avstralijo in Kitajsko, marveč tudi zveza med vzhodnim bojiščem tn njihovimi oskrbovalnimi viri v Zedinjenin državah in Veliko Britanijo. Treba bo najti način, kako omejiti v čim večji men napadalne operae je sovražnika do srečnega dne, ko bosta pomorski sili Anglije in Zedinjenih držav obnovljeni in ojače-ni tako, da bodo lahko zavezniki prešli v ofenzivo. Prometne zveze, kj jih je mogoče že sedaj zaščititi z omejenimi sredstvi, ki so poveljništvu zaveznišk.h sil trenutno na razpolago, so izredno dolge. Ameriške in angleške dobave, ki so namenjene na Bližnji vzhod, morajo biti, kakor belež; »Times«, prepeljane po Indijskem oceanu. Pot je tam odprta od Dobre na-de do Rdečega morja in je dolga 2500 milj. Dobave iz Zedinjenih držav pa morajo napraviti pot, ki je dolga 5400 inilj samo na Indijskem oceanu. 5000 milj je na Indijskem oceanu dolga tudi pot, ki jo je treba napraviti iz Anglije v Avstralijo. Treba je računati s tem, da je Sredozemsko molje zaprto in da se je poti po njem mogoče poslužiti le, če Se tvegajo velike izgube, kar pa ta trenutek ni mogoče, ker so sredstva omejena. Stockholm, 19. febr. d. Prvi lord britanske admiralitete A. V. Aleksander je imel v sredo po radiu govor, v katerem je zelo značilno naglasil, da ne bi imelo prav nobenega pomena podcenjevati nevarnosti, ki grozi delom britanskega imperija od Japoncev. Aleksander je poudaril, da si je Japonska v dosedanjem poteku vojne na Pacifiku izvojevala prednosti in zasedla važna obširna področja in oporišča. Zaradi bliskovitega japonskega napada na Pearl Harbour, ki je prišel kakor strela z jasnega, kakor tudi zaradi izgube britanskih oklopne »Prince of Wales« in sRepulse-*, je nadalje izjavil Aleksander, je Japonska Po agenciji Štefani posnemamo naslednje podrobnosti o načrtu angleškega Inteligence Servicea za umor Hitlerja in Ribbentropa: Me>d osebnimi paoinji bivšega predsednika francoske Vlade Daladiera so našli pred kratkim poročilo francoskega pooblaščenega ministra v Haagu Vetro'lesa. ki nudi avtentičen dokaz, kako je nizozemska vlada ho tela kronati kršitve svoje nevtralnosti in svoie politike za tuj denaT z zločinom, ki mu ni primere. Pcroči-:*tično revoluc'V»nar-no centralo v Haagu. Ta mifliia ie bf a kro nina s non-olmm tTw4iom. kaiti Tntf'igence Scvice ie dal ujeti v zanko, ki mu je bila nastavljena in so bili končno aretirani * na nemško-mrozernski men pri kraju Venlo šef te orrtene načrte Van Klermens je kot pogoj nizozemskega sodelovanja z Nemčijo postavil zahtevo da morata b:ti kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentron na ta ali oni način izključena iz vlade Van Klermens :e tudi prizna'. da je svoje namere že obrazložil visokim francoskem osebnostim in o njih obvestil tudi belffmko vlado Ko ie franco*'k; no-m;niste.r dejal da b; bile težko sklenit' mir z n^rodno-socialiitičnim režimom. češ da bi H't'e- in njegov zunanji mimister moo'a kd svetu Glavna trgovina s tobakom ve razvija v Me danu. Vsega uvaževanja vredni tudi nasadi kavovca m turščice. Glavno mesto Palemhane ki stoji na vzhodni obali južne Sumatre, ima zelo let»o lego. Šteje 70.000 prebivalcev. Mesto ie zgrajeno na lagunah ob izlivu reke Musi Nadaljnja pomembna mesta so>: P a d a n g. D ž a m b i in S i b o 1 g a. Po Mala jskem prelivu se razvija nenavadno živahe" promet rečnih parnikov in džunk. Na vzhodni oba. li, ki je še prav malo razkrita pa razvijajo daleko skromnejši promet avtobusi in avtomobili ter rik"c kitajskih kuMiev Na vsej Sumatri ie 1570 km železniškega omrežja. Domače prebivalstvo pripada malajskemu plemenu. Na Sumatri žive še razni primitivni rodovi, ki bivajo po pragozdovju in je njihovo živ! jen ie š» v marsičem nepoznano. Najbolj znani so Bataki in Gajoi na severu ter rod Kubu na jugu, ki so že prišli v malajski kulturni krog. Rodovi Pasuma. Redžang in Lampong pa so pretežno hindui-stični ali mohamedanski. Naselbine Kitajcev in Arabcev so na Sumatri zelo vplivne. Že pred 1500 leti so trgovsko spretni Indijci in Arabci začeli obiskovati Sumatro raz- Zakonski par Orang-Utan se vam predstavlja Mncgs zakta&sv mnogo nevarnosti Lepote in zemeljski zakladi Sumatre so prav tako zapeljivi, kakor so po svojih učinkih strahotne različne bolezni in tro-pična vročina. Pri pičlih 6 milijonih prebivalstva je Sumatra silno bogata in tla so mais:kcd rodovitna. Izjalovili pa so se doslej še vsi poskusi, da bi stalni cd višek prebivalstva na Javi preselili na Sumatro. Znatni predeli južne in vzhodne Sumare so pesebno močvirnati in okuženi z malarijo. Vlada v Bataviji je potre/ 'a že znatne v a te za pobijanje malarije in ie vsekakor že tudi dosegla lepe uspehe. Nikakor pa u c ni uspejo, da bi povišala število prebivalstva na Sumatri. Pogorje Bukit-Barisan ki c m z motivi svoje svetovno znane umetne ■ 'hrti so me:no vp,:'ali nu ves kulturni razvoj južnih cnouv ov. Prvi EvrcncI r^. Srnsatsri Prvi E\ renci ro prišli na Sumatro 1 1596. m f.:eer s ; to h ! Nizozemci ki so prista'i na južni oba i . Pr; p>»znej-ih vožnjah '■»■ *«e ir.tavli tu i c na druyh 'bnbih. Pc pi>.'ih 100 >et h <*> v* Ang'cž učvretM; v B-:tka- cvetoča Suma.tr;. kaj 'cp-ccv j;m n: N.7< 1 cth> b; a nič !ca i !enu ra trg t in a všeč. V letih o I 1796 do 1811 Angleži prevzeli v svojo upravo N z jzemsko vzet*' not'nrljrko dre. ž bo ki je kot predhodnica poznejše nizozemske --'.ade v vzhodni !nd;ii upravljala n izkoriščala SundsVe otoke Ko pa je AngHji us-elo v prvi tretjin' 1°. vto-let'a osvoj t1 Saravak in severni de! otoka Bornea, s čimer so zavaroval' bok svoje trgovine s Kita :ko so začel' prepnjo ni-zo^en uko po»scwt na Sumatri po maern vračati ^arim 'asitmkoTi Ko so ~-ko -tanje urediti s prija- teljskim dogovorom med strankama V nasprotnem primeru postane zasedba dokončna s tem, da se nepremičnina razlasti v i prid družbi »Emona« prot: plačilu odškodnine, ki se določi uradoma po podatkih imovinskega popisa, v poravnavo vsakršnih pravic sedaniih lastnikov in njih pravnih soudeležencev. Ta odločba, ki stopi takoj v veljavo, se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino in jo priobči družba »Emona« v obliki poziva lastnikom ali njih zastop-ni'«-M Ljubljana, 13. februarja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Radio LJubljana PETEK, 20. FEBRUARJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini, 12.15: Koncert pianista Bojana Adamiča. 12.40: Sek-stet Jandoli. 13.: Napoved časa — poročila v itaPjanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Orkester pod vodstvom Angelinia. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert tenorista Ivana Francla, pri klavirju Marijan Lipovše«. 17.35: Zborovski koncert iz Siene — odlomki iz Perossijeve maše. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevn'h dogodkov v slovenščini. 20.45: GledaUSka sezona EIAR: s'mfonični koncert pod vodstvom Tonia, v odmoru predavanje J slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. v« M. Tič: Delavci so popravljali ograjo na brvi. po kateri je knjigovodja Silvester Kopriva hodil v urad onstran reke. Da se izogne delavcem, je stopil na kup desk, pri tem je izgubil ravnotežje, ograja je bila trenutno pretrgana in Kopriva je padel v globino. Med padcem se je z grozo zavedel, da ne zna plavati, in obupno je kriknil. V naslednjem trenutku je izginil pod vodo. Močan, plečat mož, ki je na drugi strani pravkar stopil na brv. je slišal krik in takoj spoznal položaj. Urno je stekel ob reki navzdol in nato pogumno skočil v vodo; v nekoliko sekundah je bil pri Silvestru Koprivi, ki se je ravno prikazal iz vode. prijel ga je za jopič in ga s krepkim zamahom potegnil proti bregu. Sto rok mu je na obrežju pomasralo; našel se je nekdo, ki se je razumel na umetno dihanje, kmalu je prišel voz reševalne postaje in odpeljal oba mokra možaka, Silvestra Koprivo in njegovega rešilca, v bolnico. Silvester Kopriva je kmalu prišel k sebi in spoznal v svojem rešilcu moža. katerega je vsak dan sreča val na brvi. Bil je zavarovalni zastopnik Janez Komar, ki je imel mal urad na drugI strani reke, v bližini hiše, kjer je Kopriva stanoval. Kopriva se je zahvalil Komarju za njegovo junaško delo: »Nikoli vam ne bom pozabil Brez vas bi bilo po meni, ker ne znam plavati.€ »Veseli me«, le odgovoril Kemar, >da sem .•am rešil življenje.« Sc drugo jutro je Sel Kopriva tvojo obi- čajno pot i-jz brv. Kakor vedno, je na brvi srečal Komarja. To pot pa nista šla drug mimo drugega kakor prej temveč se ustavila. Komar je vprašal Koprivo, kako se počuti, ta se je ponovno zahvalil. Z zadovoljstvom se je pebahal Komar: »Kte bi bili vi danes, da vam nisem rešil življenja?« »Da. da. večno vam bom hvaležen!« »Veste kaj. po včerajšnjem dogodku sva povezana za vedno, jaz sem vam rešil življenje, in spodobi se, da se tikava.« Kopriva je presenečeno pritrdil. Komar je bil res imeniten človek! Krepko sta si stisnila roke. Popoldne sta se snet srečala na brvi. Komar je pokazal proti vodi: »Ali jo vidiš ? Požrla bi te bila. da ni bilo mene. Jaz sem ti rešil življenje!« »Res je. drasri Komar hvala ti!« Naslednje jutro sta se prav tako ustavila na brvi. Komar je vprašal. »Kako je z zdraviem? Upam, da nisi pozabil na dogodek. Jaz sem ti rešil življenje!« »Kaj takega se ne pozabi. Za večno sem tvoj dolžnik.« Vsak dan sta se tako srečavala ln vsak dan se je ponovil Isti prizor In isti pogovor Z neko posebno naslado je Komar vedno naglašal. da mu Kopriva dolenje živ-ljenie. Teden za tednom 1e šlo tako naprej in Kopriva je spoznal, da Komar nI tisti Imenitni možak. knrkSen se mu 1e zdel Iz-početka S svoilm večnirn hvoHp*>if»m ds mu 1e rešil JHvHenle le jr^nr^Sevnl svojo zaslugo, a Kuriva le to *m«trn! skoral kot oči**nje. ki mu je sčasoma začelo presedati. S tesnim občutkom pri srcu je sdaj stopal na brv. kjer je neizogibno srečaval svojega rešilca-mučilca.' In tako se je zgodilo nekega jutra, da je knjigovodja Kopriva ubral drugo pot, skoraj pol ure rtsliSo, preko drugega mosta. Ko se je bližal svolemu uradu, mu je zastala kri: pred seboj je uzrl široka pleča Komarleva. Ta je ravno stopil na brv in se na pol okrenil ter zaerledal Koprivo: »Kod pa hodiš danes? Majhen Izprehod, kaj ? Prav imaš. da skrbiš za svoje zdravje. To v gotovi meri tudi mene zanima, kalti jaz »em ti rešil življenje?« Kopriva je bil ves dan slabe volje. »Čakaj,« si je mislil, »jutri bom bolj previden. Ne boš me več gnjavil!« Toda zaman Drugo jutro ga je Komar kar čakal, tako da ata šla kos poti skupaj. Seveda 1e Komar spet poudarjal, kako mu je rešil žlvljenle. — Kopriva se je vdal in z?»čel zopet hoditi po brvi. Komar Je postajal grozen. Kopriva se Je kar stresel, kadar ga Je zagledal od daleč. Proč mora proč iz tega mesta; mož. ki nu je reSil žlvljenie, mu ga Je zdaj pe,,runoma zagrenil. Vse bi bilo lahko, č'- bi ne bili knjigovodje late vrste ljudje, kakor pomorski kanltani: Kakor kaoitan ne zapusti svoje ladle. tako se knjigovodja ne more ločiti od svojih knjie Kako bi mogel Kopriva živeti brez svojih številk, kaj bi delale njegove knilire brez njega? Ostalo je pri starem. Mogoče pa Komar vendar pnkrat neha n svollm večnim očitan iem rti mu 1e rešil življenje. — Prazno unanle' Kor^pr 1e z rtnhr Snežne skulpture v zimskem parka Nesrečne ženske Nemški štabni zdravnik dr. Ahlswede, ki je v svoji stroki prakticiral deset let v Ameriki, podaja v »Volkischer Beobaeh-ter« svoje vtise iz dežele vseh možnosti tn opisuje med drugim tudi ameriški ženslu spol. Pred vsem je treba reči na splošno — pravi pisec: Američanka je, če jo pogledaš v ceioti, kos nesreče. Med tem ko je Evropka dopolnilo moža, mu hoče biti Američanka enakovredna ali pa ga hoče celo preKašati, kar je oboje nenaravno in nesmiselno. Igra se s svojim zakonsKi.n življenjem, se da povprečno dvakrat do sedemkrat ločiti, »leti tedaj od cveta do cveta 'in pristane končno na plevelu«, Kakor pravi NewyOrčan. Dvajset let se vrti nje valj narobe, s 40. letom so njeni živci izčrpani in konec je bridgeski klub ali versko društvo Videz lastne samostojnosti, enakopravnosti z moškim ali ceio nadrejenosti jo vara v vsakem primeru. Skuša oslepariti naravo, pa oslepari pri tem v prvi vrati samo sebe. nato šele moža. Po svoji zgradbi je popolnoma preprosta in primitivna, kakor kakšna poceni ura — te tri ali štiri kolesa segajo drugo v drugo. Pri tem je prozorna kakor oken3'.ca šipa. Naravnost strašna je njena zunanja naprava: od koncev prstov preko čela uo prstov na nogah ena sama plast barve m laka, ki spominja na indijansko vojno po-slikanost: »Naprej, v boj proti možem'« Američanka je torej, kakor ženska v nobeni drugi deželi, nasprotnica moža. Le v redkih primerih ga dopolnjuje; primitivnost in nekritičnost ji dajeta sigurnost In jo čuvata pred nepotrebnim čustvenim )rr— lastom, lahkota, s katero se lahko loči, pa spravlja riziko njenega zakona, kakor sama misli, na ničlo. Paragrafi jem.?ejo Američanko vedno in enostransko v 'zaščito in vedno mora plačati moški. Navzlic temu ali prav zavoljo tega mora biti Američanka najnesrečnejša med ženskami. Nenaravni položaj, ki ga zavzema ženska v Zedinjenih državah, je nastajal počasi in sigurno, zgodovinske se da jasno zasledovati. Začetki segajo v dobo pionirjev, ko so sami moški, drzni pustolovci vseh vrst, prodirali proti zapadu in m ga osvajali v neprestanih borbah, žensk v tem prvem pionirskem času ni bilo. lako je umljivo, da so možje prve ženske, k: so prihajale za njimi, ko sc se razmere malo ustalile/ uosili na rokah: ne glede* na njih kakovost. Gotovo ni bila najboljša vrsta žensk, ki je prihajala tedaj na zapad, toda njih število je bilo majhno in ke: je bilo v skladu s tem povpraševanje veliko, je njena cena naraščala. Američanka je začela tedaj z nfeKo izjemo in si jo je ohranila do današnjega dne, Iz Severne Afrike Bombniki na nekem italijanskem letališču a zakaj si Jo je ohranila, nam pojasnjuje drug činitelj, ki ga v Evropi v te jarki obliki sploh ne poznamo. ženska je namreč v trezni poslovni d v duplino (ca ver m * Vse živali 30 ga prihajale obiskovat Stopale so v duplino, lev pa jih je trgal in pcž^rs' drugo za drugo (l uno dop-- laltro) Naposled je pri- šla tud- lisic?. U°t^vili 9f je (fermarsi) ob (al vho lu Mngressol v dupl'no (—duplinel in pr-zdtavila leva s temi besedami (in qt!®sti te"m':n:): »Kako t! Je (st^re). o kralj živali?« Tedai je kralj de^al: »Zaka^ ne vstopiš?« Lipici oa je odgovcrla ■ -Osrl^dnli som si (osservare) slMi ftr"r-rlr>t *ivqji ki s n tp prišle obiskat. in opaz la sem (aceorgprpi-^ccorto). da so vse žival« noter (entrare). ven (UscW* na nobeni« * 22 mesecev vojne v Arktid! Polkovnik Herman, pomočnik poveljnika najsevernejšega frontnega odseka, generala Dietla, je te dni v nekem razgovoru z novinarji podal zanimiv opis o oor-bah nemških čet na lapon"kt fronti. Ce hočemo oceniti delo, ki so ga izvršile čete od skrajnega severnega konca Evrope daleč nad tečajnim krogom in do ka-relijske fronte, je treba pred vsem upoštevati, je dejal polkovnik Herman, da 60 te čete že 22 mesecev postavljene v A.m-tido. V teh krajih niso našle nobenih stanov, bivale so prvotno po bornih ribiških vaseh ali pa še prlmitivnejših laponsi ir. naseljih, dokler si niso same zgradile le senjač. zavetišč, hlevov za konje itd. V okrožju Petsama, deželici, ki obsega samo tri majhna finska naselja, ki jih ^e prva rusko-finska vojna skoraj popolnoira uničila, isto tako niso našle bivališč Mo. rale so taboriti. Boriti se v teh krajih, ;e bilo nad vse težko, saj jim Je bila defc^a popolnoma neznana in so jo morali Seie skrbno raziskati, ker so se izkazale Gumasti čevlji za dvorne norce Ze španski konkvistadorji Južne in Srednje Amerike so uporabljali kavčuk, da so si izdelovali nepremočljive plašče. A dosti prej so Indijanci poznali pomen te lepke snovi. Mlečni, gumast; sok kavčuk ovca so lovili v okrogle posode, ki so jih obešali pod narezano skorjo. Tisti Indijanci, ki niso poznali teh okroglih posod, so si pomagali na drug način: z gumastim sokom so si mazali telesa in ko se je posušil, so to prevleko trgali s svoje kože. Iz kavčuka, ki so ga kuhal: na močnem ognju, so pozneje izdelovali neko olje, ki so ga mešali s kokosovim mlekom in ki je veljalo za zdravila Uporabljali so ga zlasti proti krvavitvam. Kralji in drugi odličniki so imeli navado, da so dajali svojim dvornim norcem izdelovati obuvalo lz kavčuka. Norci se v teh čevljih ni90 mogli gibati, ne da bi neprestano padali. razpoložljive karte za nezadostne ali pa naravnost po grešne. Ce se je mogel potem napad izvršiti dol do Sale, gre zahvala va to v prvi vrsti vojakom, ki so po večini Tirolci Solnograjčani, Gornjebavarci iu Wurttemberžani. Ce so možje v tem stepnem ozemlju brez rastlinstva in zavetišč — saj leži kakšnm 180 km severno od tečajnega kroga — aii pa v neprodirnih gozdovih osvojili nekoliko kilometrov, je bil to velik uspeh, kajti pri teh berbah je treba upoštevati tudi vo-like temperaturne razlike, saj znaša temperatura v juliju 40 stopinj nad ničlo, v oktobru pa že 40 stopinj pod ničlo. Velik požar v Filadelfiji Iz New Yorka so sporočili, da Je razdajal v Filadelfiji velik požar, ki je uničil štiri hiše, 11 nadaljnjih pa poškodoval Ve? nego £00 oseb so morali zaradi opeklin ali zastrupitve z dimom prepeljati v bolnišnico. Bil je največji požar, kar so jih Imeli v zadnjih letih v Filadelfiji. ANEKDOTA Dunajčana, brata Golza. sta se proslavila s svojimi gledališkimi burkam-. Ko sta napisala svojo prvo burko in ju še nihče ni poznal, sta se postavila na večer premiere pred vrata gledališča, da bi opazovala, kako bo prihajalo občinstvo. Predstava bi se morala začeti ob 19. Ob pol 19 je bilo gledališče še prazno. Ura je bila tri četrt na 19. — od nikoder nobenega človeka. Končno, pet minut pred pričetkom. sta prihitela dva moža. stopila sta skozi vrata, brata sta si že oddahnila — tedaj sta se oba moža vrnila z nekim tretjim in odšla po cesti. Golz starejšj se je nagnil h Golzu mlajšemu in zašepetal: »Sedaj bi mora] še eden v gledališče, da bi ne bilo nikogar notri!« VSAK DAN ENA Zvočni film za naglušne Gledališče v Dessau razpolaga že nekoliko let s posebnimi napravami za naglušne, ki jim omogoča uživanje opernih in dramskih del, kakor da jih ne ovira nobena telesna hiba. Sedaj so 00 izkušnjah s temi napravami izdelali posebno aparaturo, ki omogoča naglušnim tudi uživanje zvočnih filmov. Z novo pripravo predvajajo sedaj v raznih nemških krajih zvočne filme samo za naglušne. Zgodba brez besed M al turni pregled 0 duhu rumunskega slovstva Lep sprejem. Id ga je bila te dni deležna na odru ljubljanske Drame prva romunska drama v slovenskem prevodu utegne vzbuditi zanimanje za književnost tega. pri nas malo znanega naroda. Nasilanjajoč se na podatke, ki jih je pridružila svojemu izboru iz rumunske proze nje poznavalka L. S. Pavlovič. bomo sku.šaili v naslednjem orisati najznačilnejše poteze romunskega duhovnega obraza in slovstvenega razvoja. Duhovne sestavine rumunskega naroda se kažejo v vsej njegovi tisočletni sprememb polni zgodovini, nadalje v njegovem značaju in v književnosti Rumun je poln lastnosti ki se sicer po navadi medsebojno izključujeio. Medtem ko odkrivamo z ene strani pri njem stveren m globok čut realnosti, opažamo z druge strani prav tako globoki nagib k sanjarjenju in misticizmu. Zdrav razum in navdušenje, resnost in lahkomiselnost, potreba vsakdanjega bežnega uživanja življenja, da. celo razuzdanost poleg globoke in prave pobožnosti; ogromno delo. pretiran napor mrzlična naglica in nervoza. pri tem pa čudna zanikrn ost in ravnodušnost — vse to je združeno v prevladujočem značaju rumunskega človeka ki se <-am zaveda svojih notranjih nasproti? in iih san freznr kriti srira riapusled pa vse to zopet pokriie a nekim nenavadnim mističnim pajčolanom. — Premoč drugih vplivov je bila skozi nekaj stoletij tolikšna, d« ie prekinila romansko tradicijo, dokler sc m le ta v 19. sto I letju sipet obnovila in vrnila Rumun e tesneje k njihovemu latinskemu bistvu, k čemer so prav posebno pripomogli tesini intelektualni stiki z Italijo in s Francijo. Rumunski jezik ie do danes ohranil poglavitne odlike latinske sintakse, v leksikalntrn pogledu pa ima še vedno mnogo slovanskega besed ja in izrazja. O najprisitnejši in najznačilnejši obliki rumunskega narodnega duha v književnosti — o narodni pesmi — posnemamo naslednje podatke: Rumunska narodna pesem kakor brdi narodne pesmi drugih narodov v užnovzhod-nem prostoru opevajo v podobi legendarnih motivov o bojih in o hajduških podvigih zlaMi - večstoletno borbo s Trnki. Rumunska narodna pesem ne kaže izrazitega sovraštva do Turkov. Rumun no po naravi fanatik. Edin element, ki ga rumunska epika biča z mržn jo. ie Fanariot. (Fanarioti so bili Grki. ki so jih turški sultari pošiljali kot svoje uradnike in biriče v Rumunijo in ki so ljudstvo grdo izkoriščali.) Fanariot je v romunski baladi poosebljena zvijačnost, izdaistvo korupcija, strahopetnost. Ni so vraznik ki prih^ia z orožjem v roki ni iun?>k ki se v odločnem boju srečuie z iu naVom Prezirflnie Fanarotov m povrdioo vanie haMukov to naipodo&tsjhi moti va rumunske narodne pesmi. V cwta'em je romunska narodna ptsem ustvarjena na enalj način knkoT epske pesmi cvt;ilih balkanskih narodov. Na prvi pogled se ne razločuje kaj dosti od njih oblika in tčme so podobne, a če jo pogledamo ostreje. vidimo, da se v nji razodeva drugačen duh. Namesto junakov in njihovih izrednih dejanj srečujemo izraze duševnega, sentimentalnega razpoloženja rumunskega kmeta. Namesto viteških bojev iz katerih prihaja junak kot zmagovalec, nam rumunska pesem prav pogosto prikazuje, včasi v nepopisno lepih verzih, junaka, ki poln odpovedi siprejema smrt in umirajoč potiho-ma, brez jeze in mržnje teži o svoji bolesti. Tako ostaja tudi on zmagovalec, čeprav na svoj posebni, a nič manj dostojanstveni način: moralni zmagovalec. Rumunske balade nimajo epske širine, vendar so nežne. to^Je skrajno ganljive in globoko resnične — dela, v katerih so človeška čustva opsana z divnimi. čeprav preprostimi, vsakdanjimi besedami. V vsakem romunskem literarnem dehj fe ostalo nekai tega duha. namreč duha <*tož-nosti. zadržane bolesti, žalosti nostalgije, nekega posebnega duševnega stanja, v katerem sta združeni ljubezen in poželenje — tistega zapletenega stanja ki prepleta vso romunsko književnost in ki ga Rumun izraža z besedico »dor*. Razumeti tega duha. pomeni: razumeti men tal i teto rumunskega naroda. Rumunski kmet. tvorec narodne pesmi in navdihova-Iec pretežnega dela poezije in proze ne jemlje nikdaT samega sebf- za predmet opa zovania rn oipisovanja Nt pozna ha'ucina dj ne po*eoa ta nemogočim: hvnJi ie meji človečkih moči ln Hh nt mar« preko račiti pri rvojom vzpenjanju do Boga. V spoznanju teh mejA, v pomanjkanju sleherne sa mocah ranit v ene aavefrti. je vir njegove moči in njegovega dostojanstva. Človek ve. da ni nič, vendar se tudi zaveda, da ga je Bog ustvaril k) da božji stvor ne more biti slab. Če Rumun omenja božji stvor, ne misli nikdar samega sebe. marveč vedno ck>-veka nasploh. Rumunski kmet živi zmeraj v skupnosti. In kadar je popclnoma osamljen. se vendar ne počuti samega, ker se spaja z obdajajočo 0a naravo. V nekaterih romunskih vaseh trna jo se danes navado, da govore o samem sebi v množini, tako da nikdar ne rečejo »jaz«, marveč vedno »mi«. S tc nemožnoetjo. da se Rumun omeji na samega sebe in dvigne nad svoje okolje, da postane objektiven opazovalec, a z druge strani * pastirskim ali kmečkim poreklom rumunskega človeka si lahko pojasnimo zakaj je rumunska poezija in sploh vsa lite-ratufra tako zelo lirična. V nji Se živi pastirski duh. Pastir, ki Je sam na hribu s svojo čredo, živi skoraj vse leto od spominov. Priroda. ki čuti do nje silno Irubezen, mu je skoraj edina družica. TMo opeva » pobožnim čustvom zelene travnike, vijugaste potočke, gore in mir v naravi. Čuti potrebo. da si s prirodo delt vsako ve*dje in sleherno bolest. Gozdovi, bregovi, vode. veter, nebo zvezde — to so njegovi prijatelji, katerim zaupa, a Vsevišnji :e edini, ki ga vidi in razume. • Iz te duševne osnove je potekla m na nji se je razvijal« rumunska književnost. Prvi rokopisi v romunskem jeziku so se pojavili ob koncu 15. stoletja Reformacija v 16. stoletju je prinesla Rumunoro — prav kakor S'ovencem — prve tiskane strani V tem času je bil nMhov politični cerkveni in književni jezik •ioranski odnosno zmes ftlovanskorumunake. v cirilici tiskane književne besede. V* de 18. "Krrfctia \e obstajalo romunsko siov*tvp v jjlavncm iz prevodov splošno znanih del srednjega veka. zlasti n bizantinske literature. V 19. stoletju sta se izdatno uveljavila italijanski in francoski vpliv, bohotno je narasla prevodna književnost, začela so se pojavljati izvirna dela domačih pesnikov in pripovednikov. Klasicizem, racionalizem romantizem — vse te rasriične smeri so se nepričakovano zlile v dela prvih romunskih p:sate!jev 19. stoletja Georgia Cs*ikia. Jon Ehliada-Radulesca. Gregora Aleksandresca i. dr. Z njimi so prišle tudi nove ideje in z idejami nova gibanja. Na razvaiHnah starega orien-taJskega in fevdalnega sistema se je razvijala nova, zapadno usmerjena družba. Tisoč let razkosana Rumunija je naposled dvignila glavo. Zgodovin ar :i so odkrivali sitare kronike, znanstveniki so proučevali jezik, pesniki opevali preteklost in sedanjost svoje zemlje v materinskem jeziku. Književnost je začeta iskati svojih vzorov v samem narodu. Kmet. romunskega naroda edini steber, ki aa ni veter nikdar zamajal je vzlic vekovitim bojem za svoj obstanek ohranil vso svojo moč Intelektualno živi jen fe na Rumunskern se te na mah obrnilo h kmetu m k naravi ki ga obdaja, a univerza v mestu te postala po-g! a vit no središče vseh gibanj Kmet io intelektualec dve ecHni pravi vrednoti romunskega naroda, pripravljata poslej 7. velikimi io viharnimi boji zedinje-nje vseh Rumunorv Ta proces se ie nadaljeval vse do Vta 101* kr. :e se?la v romunsko sre^ovnn voina -n g« femeMito pretresla Po vofni so nastopil' stari 1u novi problemi ki *> razgibali tudi književnost V dvajvrtih !et;h med obema velikima vojnama so ti pro^emi in hoji navdahnili dela. v katerih se odraža vsa problematika * Iz »Službenega lista«. »Službeni lise za Ljubljansko pokrajino« št. 14, z dne IS. februarja 1942-XX. objavlja naredbi Visokega Komisarja o uporabnosti določb o zvišanju prejemkov na osebje občin ter javnopravnih ustanov in zavodov in spremembi roka za uvedbo potne dovolilnice in odločbo Visokega Komisarja o uvrstitvi do-vršitve začetih stavbnih del med občeko-ristna dela. * Opozorilo delodajalcem. Pokrajinski namestitveni urad opozarja ponovno vse delodajalce na obveznost najemanja delovnih moči potom namestitvenega urada, kakor določen-, po naredbi Visokega komisarja z dne 1. julija 1941-XIX. Delodajalci, ki zaposlu.ejo delovne moči mimo t o-krajinskega namestitvenega urada in K-še s tem določila naredbe, zapadejo predp't3.\-ni denarni globi. Pristojna oblast je že izrekla proti kršiteljem naredbe številne kazni. Je zato v interesu vseh delodajalcev, da najemajo delovne moči le potom name. etitvenega urada. * Ustanovitev ribiške zadruge. Pod predsedstvom generalnega komisarja za ribolov se je v Rimu sestala komisija, v karo-ri so zastopani Zveza industrijskih delavcev, Zveza ribiških delavcev in pa Nacionalni zadružni zavod, z namenom, da se razpuste obstoječe >rganizacije ribiških o iglavcev in se namesto njih ustanovi Zadruga morskih ribičev. Na sestanku je j io govora tudi o tesnejšem sodelovanju med sindikati in zadružnimi organizacijami, da se poživi zadružni pokret med ribiči * Na poti v bolnico je rodila. Maria lagnola, 291etna kmečka žena iz Garde, ;e pred nekaj dnevi prišla v Verono, da pri svoji sestri počaka dneva, ko bi bilo treoa v porodnišnico. V torek zjutraj je občutila, da prihaja čas, pa se je s svojo sestra (ješ napotila na kliniko. Spotoma pa so jo popadli "porodni krči in kar na cesti je dala življenje lepi, zdravi hčerki. Ljudje so diž priklicali reševalni avto, da jo je prepeijal v bolnico. Kljub nenavadnemu dogodku, je žena vedra in zdrava kakor malokatera mati, ki rodi v ugodnejših razmerah, obdana z zdravniki in pozorno postrežbo. * Nove pOvodnji na Hrvatskem. Iz Mo-starja poročajo, da je Neretva v svojem spodnjem teku prestopila bregove, zaliia polja in vasi v svojem okolišu in napravila mnogo škode. Zadnje dni je v Hercegovini mnogo deževalo, hkratu pa so se začele topiti velike količine snega v gorah, da so vsi potoki in rečice v izredni me .-i narasli. Voda je vdrla tudi v mostarski premogovnik in zalila jame. * Velike glasbene prireditve v Firenci. Dne 21. aprila se bodo v Firenci začele velike glasbene prireditve, ki slove pod geslom »Florentinski glasbeni maj«. Za otvoritev bodo dali Busonijevega »Doktorja Favsta«, ki ga v Italiji doslej še niso izvajali, njemu pa bodo sledili Rossinijev »SeViljski brivec«, Beethovnov »Fidelio«, Straussov »Rožni kavalir«; Verdijeva »Moč usode«, Mozartov »Don Grovanni«, Bellinijeva »Mesečnica«, Monteverdijev »Uliksov povratek« in - Bontenpellijeva »Pepelka«. poleg opernih predstav so na sporedu tudi veliki simfonični koncerti, med njimi Beethovnova »Missa solemnis«, Guerrinijev »Requiem« za Guglielma Mar. coni j a« in Beethovnova »Deveta simfonija«. Ko bo program v Firenci zaključen, bo ansambel z zborom ln orkestrom odšel na gostovanje v Monakovo. * Srečni par, ki je dobil 50.000 lir na-grade. Te dni je bil zaključen natečaj m« grad, ki jih je bila italijanska radijska družba Eiar razpisala svoj čas med novo-poročenci leta 1941 v skupnem znesku 200.000 lir. Prvo nagrado 50.000 lir sta prejela delavec Guido Grossi in njegova žena Adelma iz Milana. Grossi že dve leti služi vojake kot narednik, zato ga je dobitek brez dvoma še posebej razveselil. Vsega skupaj se je natečaja udeležilo 66.000 parov novoporočencev. * Pes je rešil družino gotove smrtf. Iz Novare poročajo o nenavadni dogodivščini kmeta Alfreda Bcettija, njegove žene in njegovih treh sinov iz tamošnje okolice, žena je zvečer v sosednji sobi pripravila oglje za sušitev perila, ponoči pa je plin, ki se je razvijal s tlenjem, prodrl v spalnico. da r.i bil kmalu zadušil starše in vse tri otroke. V sobi je spal tudi domači pe^, ki je s svojim ostrim vonjem prvi začutil dušljivi vzduh. Začel se je z besnim laje-žem zaganjati v vrata, a družina je bila že toliko omamljena, da ni čula njegovih svarilnih klicev. Slučajno pa je prišel mimo neki delavec, ki je spoznal, da se v hiši nekaj gedi, pa je vdrl skozi okno in š° o pravem času rešil vso družino. * V Bariju so že petič dobili »neg. V torek je v Bariju že petič to zimo padel sneg, kar je nekaj zelo redkega v tej po_ ! krajini. Bela snežna odeja je prekrila velik del Puglie, Murgie Ln Gargana. Temperatura, ki se je za nekaj dni popravila, je vnovič padla pod ničlo in zlasti v nočnih urah vlada v mestu in okolici oster mrai,. — V Rimu pa je istega dne začelo tretjič snežiti, česar prebivalci prestolnice tudi že dolgo ne pomnijo. Snežilo je precej močr ->, a ozračje je bilo toliko toplo, da so se snežinke soroti topile preden so dosegle tla * Zastopniki GIL-a v Hamburgu. Odposlanstvo vodilnih funkcionarjev Italijanske liktorske mladine, ki se te dni mudi na potovanju po Nemčiji, je obiskalo tudi Hamburg, kjer si je ogledalo delovanje n ustanove tovariških nemških organizacij. Med drugim so si ogledali organizacije Nemške delovne fronte ter trgovske, industrijske in tehnične zavode mesta. * Ustanovil se je sindikat hišno gospodinjskih poslov. V nedeljo se je vršil na podlagi pravil Pokrajinske delavske zveze ustanovni občni zbor Sindikata hišno gospodinjskih poslov. Dosedanji odbor Sindikata je' bil le pripravljalnega značaja, dokler niso b;la potrjena nova pravila PDZ. Mandat sedanjega odbora traja 3 leta. Za predsednico je bila izvoljena Nadiučnik Jo-sipina, kuharica iz Ljubljane. Iz zborovanja je bilo razvidno, da ima Sindikat široko polje udejstvovanja. Samo v Ljubljani je 5G00 do 6000 služkinj, ki se že deset-letjg. borij0 za boljši poselski red, višje plače itd. Sndikat bo mera! zastaviti vse silr ako bo hotel rešiti vsa ta vprašanja. Članstvo se dobro zaveda težkoč in s pristopom Sindikat t^, dokazuje. Ker so v sedanjem odboru oaebe, ki so že prej aktivno delovale v poselski zvezi in v Zvezi gospodinjskih pomočnic, je upati, da bo Sindikat ugodno rešil dane mu naloge. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce ga. Jožefa Karbova. Pogreb drage rajnke bo v ptetek ob pol 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Umri je finančni svetnik v pokoju dr. Karel No-votny. Pogreb bo v petek ob 16. iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Svojemu nepozabnemu ateku je sledila v večnost gdč. Mikica Pečjakova. Njen pogreb bo v soboto ob pol 16. iz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Po kratki in mučni bolezni je preminil profesor Trgovske akademije g. Leon Eržen. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob pol 18. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je kapetan v pok. g. AvSuSl Kunschitz. Pogreb dragega rajnkega bo v petek ob 17. izpred pokopališča v Drav-ljah. — Po hudem trpljeiiju je zapustila soproga in sinčka ga. Ivanka Novakova, roj. Petelinova. Na njeni poslednji poti jo bodo spremili v petek ob 17. iz hiše žalosti, Rožna dolina. Cesta VI-35, na viško pokopališče. — V Cvetu mladosti je preminil dr. chem. Jan Sterba Bohm. Maša zadušniča bo v petek ob 9. zjutraj v cer-"kvi Marijinega ■oznanjenja. '— Po hudem trpljenju je umrla ga.' Marija Lampičeva, roj. Skarjevec. Neri ad om estl j i vo mamico bodo spremili na zadnji poti iz kapelice sv. Jakoba na Žalah v petek ob 15. na po-^ kopališče k Sv. Križu. — Pokojnim drag spomin, žalujočim naše iskreno šožalje! Zadnje predstave programa številka 15 SOBOTA OB 18.30 NEDELJA OB 14.30, 16.30 IN 18.30 URI VISELI TEATER u— Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Jožko Stare iz Curil pri Metliki in Stanko Junež iz Kostrivnice. Čestitamo! u— Violinski virtuoz Karlo Rupel bo dirigiral v ponedeljek, 23. t m koncert našega novega Komornega orkestra. Koncert ima naslednji spored: 1. Vivaldi: Koncert v a-molu za godala in klavir. 2. Schu-mann: Samospevi za sopran in klavir, poje sopranistka Valerija Heybalova. pri klavirju Bojan Adamič. 3. Skerjanc: Tri skladbe za godala. 4. Faure: Andante mo-derato za godala in klavir. 5. Bach: Koncert v d-molu za 2 violini s spremljeva-njem godalneea orkestra. Violini solo igrata Leon Pfeifer in Ali Dermelj. Začetek koncerta bo točno ob zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u_Gola rje v večer. V ponedeljek, 23. februarja, ob 18.30 bo v frančiškanski dvorani literarno-vokalni koncert pod nas:o-vom »Golarjev večere. Na sporedu bodo predvsem Golarjeve pesmi, ki jih bosta recitirala poleg pesnika samega še gg. Milan Skrbinšek m Vaclav Držaj. Nekaj pesmi pa bo zapel tenorist g. Ange! Vstopnice v predprodaji in pri blagajni. u— Literarni večer pisatelja Ivana Albrehta bo v petek 27. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Začetek točno ob 18. Uvodno besedo bo govoril vseučiliški prof. dr. France Veber, verze bo recitirala ga. M. šaričeva, za njo prozo g. Vai0 Bratina, za njim pa bo či-tala zopet ga Saričeva. Imena sodelujočih pričajo, da bo ta literarni večer resna in dostojna kulturna prireditev. u— Kirurgični kliniki v Ljubljani je podaril neimenovani slovenski denarni zavoa Lir 5000 in Kreditni zavod za trgovino in industrijo Lir 3000. Iskrena hvala! u— Doticna gospoda, ki sta kupila v sredo dopoldne v trgovini Tičar v Šelen-burgovi ulici pepelnik v oniksu in bronu in jima je bilo robotoma preveč izplačano Lir 500, se vljudno naprošata, da iero-čita denar blagajničarki v trgovini. u— Šentjakobska knj«?n'ca v LJubljani je odprta odslej vsak delavnik dopoldne od pol 10. do 12.. popoldne pa od 14. do -8. u— Samo še v soboto in nedeljo predvaja »Veseli teater« svoj 1* r-r~ram. V soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30 imamo na sporedu vesele in zabavne točke: Po sili zdravnik. Zračni napad. Nekoč in danes. Jaz Žane z Ibiane. Postreščki, V kavarni, revijsko točko o mali princeski itd. Opozarjamo da so to res zndnie predstave te?a programa; prihodnji teden imamo že novo premiero. Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10. ure dalje neprekinjeno. u— Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je pravkar prejelo vso dovoljeno količino sladkorja za krmljenje čebel. Dobe ga predvsem oni čebelarji, ki so jih podružnice navedle v predloženih seznamih. Po 1. marcu pa bo društvo oddajalo sladkor tudi čebelarjem, ki so letos nanovo pristopili. u— Listnica, pozabljena včeraj na glavni pošti izginila. Ker so v njej nekatere listine in legitimacije pa malo denarja, je pošten najditelj nanrošen. da odda listnico v našem uredništvu, kj jo bo vrnilo lastniku. u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila iz ljudske šole na Grabnu v meščansko šolo v Mostan in že začela s poukom Uoravite\jstvo nujno prosi gg. mojstre, naj pošiljajo vajence redno k pouku, ki je ob sredah in sobotah ob 14. uri. da ne bo izgubljeno šolsko leto. Vpisovanje je samo še ta leden. u— Za mestne reveže je nakazal 500 L iz neke poravnalne zadeve odvetnik g. dr. Aleš Peršin iz Dalmatinove ul. 3. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Iz Spodsife 5te|erske Plaz je zasul dva otroka. V »Jutru« smo včeraj našteli vrsto nesreč, ki so se zadnji Čas primerile zaradi plazov. Sedaj poroča mariborski dnevnik o posebno trpki nesreči, ki se je zgodila v Dravinjski dolini in Je ugrabila dve mladi življenji. Pri Mako-lah se je utrgal velik plaz in je zagrmel v dolino. Po usodnem naključju sta se prav takrat vračala iz šole lSletni Lojze černega in lOletna Marija Colnaričeva. Preden sta se zavedla nevarnosti, ju je zgrabil plaz in ju pokopal pod seboj. Orožništvo je bilo kmalu obveščeno o nesreči in prihiteli so tudi sosedje. Kakih 50 oseb se je udeležilo reševanja. Čeprav so naglo odkopavali sneg, se jim veni ar ni posrečilo, da bi oba otroka rešili živa. Zadušila sta se pod veliko kopo snega. Trupli so prepeljali v mrtvašnico v Makolah. Nesreča je zbudila med prebivalstvom mnogo sočutja. Dve žrtvi plazov na Kozjaku. Tudi na Kozjaku je plazovje ugrabilo dve žrtvi. 54-letni posestnik Karel Schmidt s Spodnje Kaplje je bil globoko zasut od plazu. Na pomoč so prihiteli člani brambovskega odseka iz vasi. Tri ure so razkopavali plaz, nakar so Schmidta izkopali mrtvega. Pokojnik je zapustil vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. — Nadalje je plaz zasul 13-letnega Janeza Volim aierja. Dečka so pogrešali že od 7. februarja. Po poizvedbah so dognali, da je šel 6. februarja v tako imenovani Peštov graben, kjer ga je najbrž zajel velik plaz. Orožniki in brambovci iz Brezna iščejo naokrog, kje utegne biti Janez Vollmaier pokopan. Doslej ga še niso mogli najti. Vsi ti tragični dogodki potrjujejo, kar smo v »Jutru« že zapisali, da je previdnost pred plazovi povsod na mestu. rumunskega naroda in vsa njegova duhovna vrnitev k latinskemu bistvu. Dr. Mirko Cernič: Popravki In dopolnitve h »Kliničnemu besednjaku" Op. nred. Začenjamo objavljati v nekaj nadaljevanjih spis, ki izpopolnjuje eno naših najvažnejših knjižnih izdaj zadnjega časa, dr. Mirka C e r n i č a »Klinični besednjak«. Avtor nima trenutno druge poti, če hoče popraviti in izpopolniti svojo knjigo, Zavedamo se, da »Klinični besednjak« dosega zgolj ožji krog m da njegove dopolnitve ne zanimajo širših krogov. Mislimo pa, da samo podpiramo domačo jezikovno in znanstveno kulturo, če pri občujemo popravke in izpopolnitve knjige, ki je nastala iz skrbi in ljubezni do našega jez:ka in do njegove usposobljenosti za vse naloge medicinske vede. Pri tem pa vemo, da nje be-sedje in izrazje ne zanima samo meri icincev. marveč tudi širše znanstvene in literarne kroge. * Svetovni dogodki so me lovili ves čas, od kar sem sestavljal Klinični besednjak, in me končno ujeli pri zadnjem piljenju, pri korekturah. Odlašati s tiskom nisem smel, ker je bila nevarnost, da bo besednjak odložen ad kalendas graecas. Tako so ostale v.besedilu marš katere osnovne napake, ki jih je treba popraviti, in vrzeli, ki jih je treba izpolniti. To nalogo izvršujem sedaj z dodatkom, ki je bistveni del besednjaka in nujen vse dotlej, dokler ne bo mogoča in potrebna nova izdaja. Na str. 8 dodaj v 12. vrsti •' toda medika- ment, -enta; instrument, -enta; alimenti, -entov. Na str. 8 dodaj pod točko 3 kot drugi odstavek tole: Latinske oznake na -tia imajo v slovenščini tako obliko: asistenca (asistentia pomoč pri operaciji), demenca (dementia slaboumnost),, descendenca (descendentia navzdolžnost), distanca (distantia razdalja), evidenca (evidentia razvid), potenca (po-tentia zmožnost), inteligenca (inteligentia razumnost), provenienca (provenientia poreklo), resistenca (resistentia odpornost), sentenca (sententia miselnost). Na str. 9 pod točko 7 v 4. vrsti mora stati menses namesto mensis in nates namesto nates. Na str. 17 v 3. vrsti popravi »limfno žlezo« v bezgavka Na str. 27 pod 10 postavi mesto »del Schulterhohe« die Schulterwolbung. Na str. 28 pri črtežu mora stati ob desnem kolku 26 in ne 20. Na str. 30 pri črtežu dodaj spodaj na uhlju: 34 in na str. 31 na koncu tole. 34. uhvica, podušec lobulus auricolae, das Ohrlapchen. Na str. 31 vrini v podnaslovu med Kopf in vrat: obraz facies, das Gesicht in popravi »dar Hals« v der Hals. Pod »adsorbcija« v 3. vrsti črtaj »na fino zdrobljenih« in zapiši: raztopljenih, v 5. vrsti pa črtaj »črevo itd.« do konca ter piši živalsko ogle adsorbira toksične produkte v črevesu. Pod »apendiks« dodaj na koncu: apen-dektomija obslepičenje, Pod »arterija« v predzadnji vrsti mora stati "presnčva namesto preosnova. Pod »bata« v 3. vrsti mora biti Sop bate namesto »vat?« in na koncu dodaj bateni ovratnik der Wattekragen. Pod »bedro« dodaj za bederna kost: — bedernica. Pri »bolezen« pristavi na koncu: bolestni patologik, bolestnica patološka ženska. Pod »brezslepičnik« črtaj zadnje 3 vrstice, ker imamo za ta pojem lepšo oznako obsleplčiti — podobno kot obglavitL »Demencija« popravi v demenca. Pod »divji« črtaj: »— divjerašča zlomna kost«. Pod »duh« mora stati v 4. vrsti namesto foeter »foetar«. Ze »duhati« postavi riechen. Na str. 77 v prvem stolpcu v 3. vrsti popravi »urtica« v tirtica. Pod »ejakulacija« postavi »spolni izll-vek« namesto izlit spolni izloček. Pod »ferment« mora stati v 5. vrsti namesto preosnove »presnove«. Pod »f?iga« v drugi vrsti piši »iztrčbek« namesto otrebek. Pri »furunkulus« dodaj na koncu: (fu-runculositas). Pri »galun« v prvi vrsti4 mora stati ka-lium in ne calium. Pod »golša« dodaj v 6. vrsti: vnčta golša strumitis. Pod »grba« popravi »grbast« v grbav in dostavi grbast — grbi podoben. Pod »grča« črtaj »grčast« in dostavi na koncu: grčast — grči podoben. Pod »ipohondrija« popravi na koncu: na hipohondriji bolan. Pri »imobilizirati« dostavi: ustaliti. Pri »izkolčiti se« v 2. vrsti popravi Huft-gelenk. Pod »jetra« v 6. vrsti črtaj »olje... Le-bertran«. Pred »joghurt« vstavi tale odstavek: Jod m. (jodum. kemična prvina; vijoličast); Jčdova tinktura raztopina joda v alkoholu; jodirati namazati z jodovo tinkturo; jodizem zastrupljenje z jodom; jodo- Kultuml krožek Heimatbunda je sklical v soboto prvi sestanek v Mariboru, sestanek je vodil Pipo Peteln. Kulturnemu krožku pripadajo zdaj vsi prosvetni urali štajerskega Heimatbunda. Kulturni krožek bo poslej vodil ljudsko prosveto na Spodnjem Štajerskem. Civilne poroke. V Mariboru sta se civilno poročila pekovski mojster Franc Kobler in hišna posestni ca Marija Celcerjeva. Isti dan sta se poročila Koblerjev sin Andrej, vodja očetove podružnice, in zasebna uradnica Alice Poljančeva iz Maribora. — V Hrastniku je bila preteklo soboto prva civilna poroka. Pred županom sta stopila v zakon hrambovec Vincenc Gotz in Alojzija Miheličeva. Se isti dan so se v Hrastniku poročili nadaljnji trije pari. S P O R T Hitre In še hitrejše ženske V ženski atletiki, posebno v tekih, je Nemčija na prvem mesta ženska atletika spada med športne panoge, ki ne uživajo povsod enako splošne razširjenosti, po nekaerih državah pa se sploh ne more premakniti s prvih početkov ali celo ne kaže znakov, da bi se mogla udomačiti. S te strani je bil razvoj te panoge rpi nas najbolj značilen, saj je poznavalcem naših športnih razmer gotovo še v spominu, kako je valovila vijuga uspehov in neuspehov pa tudi popolnega mrtvila v naši atletiki med ženskami. V prvih letih po vojni nam je zraslo nekaj odličnih predstavnic te športne panoge, ki so se obenem udejstvovala celo na raznih terenih naenkrat; ko pa je dala ona peščica idealnih atletinj tekališčem slovo, je ženska lahka atletika skoraj čisto zaspala. Dolga leta potem o atletiki in o športu med ženskami sploh ni bilo skoraj nobenih sledov in prav za prav so pri nas to športno panogo oživili šele pred dobrim letom ali nekaj več. prve atletinje pa so se spet pojavile v večjem številu šele v lanski sezoni. Klubi, ki so se zavzeli za to. da bi- atletika tudi v ženskem taboru prišla spet do veljave, so vzeli stvar resno v roke in s prvimi nastopi svojih članic tudi že pokazali razveseljiv napredek, tako da smemo upati, da bo letos in pozneje na teh športnih terenih vendarle živahnejše, kakor je bilo dosedaj. Ko tako razmišljamo o tej nežni bilki, ki smo io pri nas v obliki ženske atletike zdaj spet začeli gojiti, nam je kakor nalašč prišel v roke kratek sestavek, ki daje nekaj vpogleda v vr%te hitrih in najhitrej- Obnova športnih odnošajev med Nemčijo in Francijo? Nemški listi pišejo, da ni izključeno, da bo sedaj, ko so bili že obnovljeni športni odnošaji z Norveško in Holandsko, v do-gledni bodočnosti prišlo tudi do medseboj-. nega športnega obrata s Francijo. Sedaj si zamišlja »Pariser Zeitung« nadaljnji razvoj dogodkov' takole: »Kakor se vse razvija, se lahko smatra, da je vprašanje obnove športnih odnošajev med državama osi in Francozi samo še vprašanje časa. ki pa ni več daleč. Nemško državno športno vodstvo bo s svoje strani vsekakor storilo vse, da bo kolikor le mogoče izravnalo zapreke za medsebojni sporazum na tem polju. Odgovorni faktorji v tem forumu so pripravljeni spet uvesti športne odnošaje z vsemi premaganimi narodi in so to svojo odločitev, ki naj samo podkrepi dejstvo, da so še zmerom ostali poborniki olimpijske ideje, tudi že često pokazali v praksi.« i Ta vest res ne vsebuje še nobenih konkretnih podatkov, ki bi kazali na skorajšnjo izvedbo načrta, vendar pa je razveseljiva že zaradi tega. ker priča o tem, da se vsaj nekje za zeleno mizo razpravlja o tem, kako naj bi šport med posameznimi narodi dobil novo vzpodbudo. Hrvatski nogometni prvak Gradjanski lz Zagreba je pristal za daljšo turnejo po Švici, med katero hoče prvič nastopiti dne 1. marca v Bernu proti tamkajšnjemu moštvu Young Boys. Se bolj laskava je ponudba, ki jo je sprejel ta zagrebški klub iz Španije, in sicer za nekaj gostovanj v Barceloni in Madridu. Italija in Švica sta se sporazumeli za medsebojne dijaške smučarske tekme. Prvo srečanje bo 6. in 7. marca v Val Gardenl, povratni dvoboj pa teden dni pozneje (od 13. do 15- marca) v okviru švicarskega visokošolskega pryenstva v Zermattu. Združene države so šele nekaj časa v vojni, vendar se ta sprememba že pozna tudi na športnih prostorih. Med prvimj športnimi prireditvami, ki so jih morali tamkaj odpovedati zaradi raznih omejitev, je znana avtomobilska dirka na »500 milj v Indianopolisu«. Obenem je bila glede na štednjo z gumijem prepovedana vsaka izdelava žog za tenis m golf. Kakor v Severni Ameriki, so zadnji dogodki po svetu tudi v Južni Ameriki povzročili znatne omejitve v športnem obratu. O odgoditvi vseameriških iger, za kate- form (jodoformium) rumen, močno dišeč prašek — razkužilo. Za »joghurt« pa vstavi tale odstavek: jokati — jokati se weinen, krčeviti Jo* der Weinkrampf; jokavec. jokavka. Pod »kamen« dodaj v 12. vrsti za črevesni: ali blatni. Pri »kašljati« dodaj v 5. vrsti krčeviti kašelj der Krampfhusten. Pod »kateter« dodaj v 4. vrsti: stalni der Dauerkatheter. Za »ključ« vstavi nov odstavek: kljun m. der Schnabel; kljunasti podaljšek pro-cessus coracoides, der Rabenschnabelfort-satz. - (Dalje.) ZAPISKI Stari Rim. O življenju v starem Rimu sta izšli pri Le Monnieru dve zanimivi knjigi. Prva z naslovom »Vita romana. Notizie di antichita privata« poteka iz peresa Uga Enrica Paoli in je izšla v kratkem času že v drugi izdaji, pisec nam opisuje življenje v starem Rimu prav s tiste strani,. ki je sodobnemu Človeku najmanj znana: kako so stari Rimljani stanovali, kako so se oblačili, kaj in kako so jedli, kaj so delali zvečer, kako šo hodili v šole, kako se ženili itd. V drugi knjigi istega avtorja z naslovom »Urbs. Aspetti di vita romana antica« — knjiga je pravkar izšla — se razvija pred bralcem panorama rimskega življenja, celotni urbanični razvoj mesta, razmah obrti in trgovine ter posebej še kulture (tu izvemo, kako je bilo s papirjem in knjigami, kako so si ljudje dopisovali in v kakšni obliki so že tedaj poznali liste). Dalje so tu podobe iz življenja advokatov in zdravnikov, podatki o tedanjih gledališčih in cirkusih, o lovu, ribolovu itd. V' prvi knjigi Paolija je poglavitni predmet piščeve pozornosti Rimljan, v drugi pa Rim; tako se obe izpopolnjujeta in dajeta ših atletinj na svetu, kakršnih je seveda največ v Nemčiji, že sama ugotovitev, da šteje Nemčija skoraj sto atletinj, ki lahko pretečejo 100 m dolgo progo v manj kakor 13 sekundah, kaže, kako razširjen je ta šport onstran severne meje. Najhitrejšo zastopnico v tej disciplini imajo Nemci v Kuhnelovi iz Monakova, ki je dosegla čas 12.1, skoraj enako dobra pa je tudi Blaskova iz Charlotenburga, ki je zabeležila v lanski sezoni čas 12.2. Znamko 12.5 je doseglo kar 15 športnic, v najmanj 12.9 sekundah pa je preteklo 100 m natančno 96 atletinj. Na progi 200 m se je povprečna znamka od predlanskih 27.8 pomaknila nazaj na 28.5 sekunde. Ne glede na to pa je prejšnjo najboljšo znamko 027.8) doseglo 51 tekačic, medtem ko je prišlo na 28.5 sekund in manj 107 atletinj. Eno najmočnejših predstavnic na tej progi so imeli Nemci v VVinkelovi iz Kolna, ki je potrebovala zanjo 25.5 sekund ter Blaskovo in še eno & 25.6 sekunde. Vse pa je prekosila Mertzo-va, sedaj poročena Bocker, ki se je povzpela celo na 24.7 sekunde. Kar velja za 100 in 200 m. se lahko ▼ Nemčiji trdi tudi o atletinjah na progi 80 m preko zaprek, štiri tekačice so v tej disciplini prišle na 11.7 sekund, naslednji dve najboljši pa sta bili samo za 1.9 sekunde slabši. Najbolj razveseljivo pri zgornjih znamkah na tej progi pa je dejstvo, da je 49 atletinj preteklo to progo jrreko zaprek najmanj v 13 sekundah. re je Argentinija že izdala ogromne denarje, smo že pisali. Razen v Argentiniji so zdaj prišli podobni ukrepi tudi v Braziliji, kjer so odpovedali velik letalski teden ln pomembno krožno dirko z avtomobili. Karli Schafer in njegova drsalna skupina gostuje zdaj že od Novega leta sem po raznih večjih evropskih mestih s svojo revijo. s katero vzbuja povsod ogromno navdušenje. Prav nazadnje so Schafer in njegovi učenci — in še beli učenke — drsali v Budimpešti, kjer je bilo drsališče razprodano do zadnjega prostora in je bil navzočen tudi državni upravitelj Horthy, ki je ostal na reviji prav do zadnje točke. Pozneje so dunajski drsalci nastopili tudi v Brnu, kjer jih je en sam večer gledalo 6000 ljudi. Turneje seveda še ni konec, ker ljudje v teh časih še rajši gledajo stvari, ki niso v zvezi z vsakdanjimi skrbmi. Celjski table-tenišlri igralci, ki so si pred kratkim priborili naslov štajerskih prvakov, so dobili zdaj še drugo priznanje, in sicer v tej obliki, da bo v Celju prirejeno tekmovanje za štajerska okrožna prvenstva poedincev. Prireditelji računajo vsekakor, da bodo to pot vidno posegli v odločitev tudi nekateri celjski igralci. — Tudi Lnšicky pri Hermesn. Razen sedem atletov, ki so pristopili k ŽSK Herme-su in katerih imena smo že objavili na tem mestu, je sedaj pristopil v ta železni-čarski klub tudi Lušicky, o katerem je bilo to sicer žc prej napovedano, toda šele sedaj potrjeno. Z njim si bo klub močno okoristil, ker je Lušicky eden naših najboljših sprinterjev. V pretekli sezoni je bil na Čelu ljubljanskih tekačev na 100 m z rezultatom 11.2. na 200 m je dosegel rezultat 23.6. na 400 m pa 53.1. Hermes zbira torej velike sile! — Smrt ameriškega olimpijca. Iz Lizbone je prišla vest. da je v New Torku umrl nekdanji ameriški srednjeprogaš M"lwin Winfield Sheppard, ki si je leta 1908. na londonski olimpiadi priboril dve zlati kolajni, in sicer v tekih na 800 in 1500 m. Sheppard je branil dolga leta tudi razne druge svetovne rekorde. Na prvi poznejši olimpiadi leta 1912. v Stockholmu je bil na 800 m drugi, na 1500 m pa na šestem mestu. Svoje čase je branil skupno z Italijanom Lunghijem svetovni rekord na 800 m s časom 1:52,8. tisto gradivo, ki močno izpolnjuje zgodovinsko znanje o starem Rimu. Pascarella. V izdaji Kr. Italijanske Akademije je pravkar izšel nov zvezek pesniških del enega najpomembnejših in naj-originalnejših rimskih pesnikov, Cesara Pascarella »Sonetti«. Obsežna knjiga vsebuje vse v rimskem narečju spisane Pa-scarellove sonete, razen ob-ežnega cikra »Storia Nostra«, ki je izšel lani p os th umno in vzbudil izredno pozornost. Heglova »Predavanja iz filozofije zgodovine« so pričela izhajati v italijanskem prevodu Guida Calogera in Corrada Fatra v knjigah z naslovom »Lezioni sulla filo-sofia della Storia«. Pravkar je izšla prva knjiga. D' Comparettija znanstveno delo »Virg4-lio nel Medio Evo« je izšlo v novi izdaji. Spis štejejo zaradi njegovih novih dognanj med temeljna italijanska dela o vplivu antične literature na srednjeveško kulturo. Tolstojevo »Vstajenje« igra v rimskem Teatru Argentina igralska družba pod voa-stvom Tatjane Pavlove in Luciana Ramo. Nova dramatizacija Tolstojevega romana je iz peresa Rate Furlana. Izmed novih dramskih premier omenja najnovejši zvezek časopisa »II Dramma« kot uvaževanja vredne novitete Arnalcra Vaccherija »I pescatori« v Teatru Goldo-ni, Mariana Luciana »II grande Tiff« v neapeljskem Teatro Mercadente in Miche-la Caramella »Tais in Babilonia« v milanskem Teatru Olimpia. Hrvatske novele v nemškem prevodu. V literarni prilogi »Frankfurter Zeitung« z dne 9. t m. je pisala Margarete Laenger s prikupnimi in priznavalnim i besedami o nemškem prevodu novel Danka Angjeli-noviča Dier grosse Strasse, Kroatische No-vellen«. Z Gorenjskega Kranj kot knlturno središče. Preteklo nedeljo je bil v Kranju ustanovljen nov pevski zbor. Središče mesta je bilo okrašeno z zastavami in transparenti. Bram-bovska godba je igrala vse do prihoda pev cev iz Beljaka. Beljaške goste sta spr°ie!& okrožni vodja Kuss in župan dr. Markg-of. Gostje so zapeli koroško zvezno pesem. Sprevod se je podal v Ljudski dom. kjer so beijaški pevci zapeli več zborovskih pesmi. Na sporedu so imeli tudi nekatere Košatove skladbe. Nato je bilo ustanovljene kranjsko pevsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj Gustav rak, za njegovega namestnika pa poštni predstojnik Igo Kraut Okrožni vodja Kuss je v daljšem govoru izvajal, da mora m vo društvo gojiti nemško pesem in sodelovati pn vsakovrstnih prireditvah. Posebno pozornost mora posvečati nemški na rodni pesmi. V Prevaljah so priredili v Ljudskem dr>_ mu koroški popoldan, h kateremu so DrJ-speli peve; iz Črne Peli so koroške pesrri. nekateri pa so igrali na citre, kitaro, tiar moniko vn druge domače inštrumente. Zborovanje občinskih komisarjev kranjskega okrožja je bilo nedavno v Kranju. Deželni svetnik dr. Skalka je opozarjal ob. činske komisarje na važnost uradovaaja. Nato je govoril vodja vojaškega zgiaše-valnega urade, v Kranju major dr. FoKner o potrebi ožjega sodelovanja med vojaškim zglaševalnim uradom in občinami. Poročali so še nekateri funkcionarji. Popoldne je bil pri deželnem svetniku službeni razgovor s predstavniki uradov kranjskega okrožja. t Umrl nam je naš ljubljeni Avgust Kunschitz kapetan v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. t. m. ob 5. url popoldne izpred pokopališča v Dravljah. Ljubljana, dne 19. februarja 1942. ŽALUJOČI OSTALI INSERIRAJTE V „JUTRU"! + Svojemu nepozabnemu ateku je sledila v večnost naša zlata Mikica Pogreb naše ljubljenke bo v soboto, dne 21. t. m. ob y2 4. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, 19. februarja 1942. ANA PEČJAK, mati SMILJAN, ANCICA. ALENCICA, VIDEK, bratca in sestrici Oblačilu Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za Iifro L 3.—. Nemška uprava v vzhodnih deželah Revija »Nationalsozaalistische Monats-hefte« jc posvetila svojo januarsko številko problemom novoosvojenih vzhodnih pokra-jin. O upravi v teh deželah razpravlja nemški komisar za vzhodne dežele, okrožni voditelj in višji predsednik Heinrich Lohse med drugim: Kakor smo najprej v treh odsekih prevzeli civilno oblast, začenši z ozemljem bivše svobodne Litve, nato Letonskc in Bole Rusije ter končno (5. dec.) Estonske, tako prehajajo sedaj polagoma od vojske na nas vse naloge, kakor na primer gospodarsko nadzorsftvo. ki tvori sedaj gospodarski odsek nemškega komisarinta v Rigi. Vzhodne dežele so torej v glavnem že prešle pod civilno upravo, medtem ko še vedno spadajo v vojaško zaledje deli sovjetskega ozemlja vz h odrio!-ba!tiških držav in deli Bele Rusije. Prebivalcev vzhodnih dežel je kakih 18 milijonov. Prodam skoraj nov damski krzneni plašč (Fullen). Krojačni-ca, Sv. Petra nasip 29. 2393-13 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L J.—. Daktilografko zmožno perfektno italijanskega in nemškega jezika ter stenografije, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 2388-1 Postrežnico pošteno, iščem za dva popoldneva tedensko. Parmo-va (Kobaridska) 38, priti. 2402-1 Telefunken fkevni, prodamo za 3700 L, Tcevni Safar za 3300 lir. Jnterpromet, Aleksandrova cesta 10, dvorišče. 2354-9 Pohištvo Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L }.—. Elegantno spalnico orehova korenina, proda: mizarstvo Janez Rožmanc, Podolnica p. Honul. 2391-12 Nov kavč in samsko sobo t elegantno izdelano, zelo poceni prodam. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tele-I fon 29-27. 2396-12 Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L~3.—. Majhen lokal v centru ali bližini, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »222«. 2399-19 Beseda L —.60, taksa —.60, I za daianje naslova ali za J šifro L 3.—. Pomaranče prima »Biondo« v košarah po cca 17 kg kupite na Ja-nežičevi cesti štev. 13 po | 4.70 lire za kg. Kličite tel. št. 37-14. 2328-6 | Postelji železni, zložljivi, ugodno naprodaj. Resljeva c. 29, hišnik. 2376-6 Gramofon kovčeg »His Masters Voice«, prodam. Ogledati: Aljaževa ni. 24. 2379-6 Vodne in gater žage prvovrstne kvalitete nudi A. Sušnik, železnina, Ljubljana. 2374-6 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Sobo čisto, s kopalnico, oddam gospodični ali zakoncema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 2378-23 Opremljeno sobo strogi center, s souporabo kopalnice, oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2389-23 Opremljeno sobo komforno, center, kopalnica, oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2390-23 Prijazno sobico s posebnim vhodom, oddam gospodu. Krakovska 31. 2373-23 Lepo sobo v enodružinski vili, Strek ljeva ulica 9, oddam so lidnemu samskemu uslužbencu. Ogled dopoldne. 2392-23 Razno laianit naslova ali za šifro L 3.—. Reseda l —.60, taksa —.60, r m Beseda 1 —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L i.—. Prazno sobo iščeta mlada zakonca za takojšnio uporabo. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Nujno«. 2382-23a Beseda L —:60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za - šifro I 3.—. Prodam udomačeno lanskoletno srno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2383-27 Rimagliatrice aero-dinamica per calze dei brevetti originali Ernes&o Curti in corso dal 1906. Rapida e silenziosa Aerodinamičen stroj za pobiranje zank na nogavicah izvirnih patentov Ernesto Curti v obtoku od leta 1906. Nagel in tih beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Restavracijo večjo, dobroidočo, v najstrožjem centru mesta, oddamo takoj v najem. — S3mo resni strokovno usposobljeni ponudniki nai stavijo ponudbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2394-30 MILANO Via A. Mussolini 5 j Tel. 65167 INSERIRAJ V „JUTRU"! Dopisi Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Avto ugodno. Advokatska j uradnica. Balon svila. Cen- ! trum. Cvetana Cez dan od i j šoten. Center prvovrstno. Čuvaj. Dobra gospodi | Dolenc. Dobra. Dvosobno Dobra moč. Fina retuši Fifi. Filatelist. Gramofon Gospodinta 3V Hitno Hi- j i Ja. Hitra metoda Hiša ! | venton. Hišnik. Hišnik 10. Iščem takoi. Jelka. Koncesija Korting. Kemik. Ljubljana. Lepa soba. Lepo stavbišče. Lovec Lepa bodočnost. Letos Mirliiva. Mirna. Mehanik Natančne podatke. Najraie na deže lo. Nova hiša Nujnost. Na prometu. Osamljena. Odkup. Odsoten in točen. Odškodnina. Pošten. Pridna in samostojna. Pekovski vaienec. Perfektno. Prazna soba. Prodam. Pet do deset tisoč m2. Pohištvo. Poslovna hiša. Prodajalka. Praktičen. Prazna. Pridna. Prah. Sredina. Suha soba. Stilno 5. Samostojna. Sv. Križ. Stalni stanovalec. Sigurnost. Snažno. Srečen zakon. Takoj. Takoišen ^ nastop. Tehnik prednost. Tudi inštruktor. Tabor. Trgov. vaienec. Takoi sprejmem. _ Učenka. Uslužbenec. Ugodno. Ugodno prodam. V dobrem stanju. V. A. Večii znesek. Vdovec. Začetnik. Zanesljiva. Za. Zmožna 22. Za stalno 50. Zenitev ni izključena do 45. leta starosti. 2329. St. 40. 20000. 1816. 1147. 1126. 1202. 23. 1281. 1749-100. 3347. Po hudem trpljenju nas je zapustila naša najdražja, nadvse ljubljena, mamca, stara mamica, teta, tašča in svakinja, gospa MARIJA LAMPIČ roj. ŠKARJEVEC Našo nenadomestljivo mamico prepeljemo v petek, dne 20. februarja 1942 iz doma žalosti, Rožna dolina. Cesta VI št. 12 na Žale v kapelo sv. Jakoba, od koder jo spremimo na njeni zadnji poti ob 15. uri na pokopališče k Sv. Križu in izročimo njeno izmučeno telo materi zemlji v večni počitek. Ljubljana, dne 18. februarja 1942. FANI, MARA, ROZI, CIRIL — otroci ANICA rojena BIZILJ — sinaha ANI — vnukinja, ter ostalo sorodstvo Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je po kratki ln mučni bolezni umrl naš ljubljeni sin, gospod LEON ERŽEN profesor Trgovske akademije Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. t. m. ob M 6. uri popoldne z žal — kapelice sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. februarja 1942. Umrl nam je v cvetu mladosti naš ljubljeni, nepozabni nečak, oziroma bratranec dr. [len. Jan Sterba Bdhm Maša zadušnica bo v petek, dne 20. februarja t. 1. ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. Prdha — Ljubljana. Globoko užaloščena: mont. inž. MILJUTIN JENKO, ministrski svetnik v p. dr. med ELEONOBA JENKO-GBOVER in ostalo sorodstvo Globoko žalujoča roditelja DORA in Dr. ROBERT ERŽEN C UR A INFIUENZA, NEVRALGiE, REUMAT1SM1 10MBAGGINE e ropido-mente ne colma i dolori ZDRAVI HRIPO. NE-VRALGIJE, REVMATIZEM TRGANJE V LEDJIH innogto pomiri bolečine vsen teh bolezni. lak. O. MANZOMf * C. • MUom -»I® V*«o.5 Po hudem trpljenju je odšla k Bogu po večno plačilo moja ljubljena žena in mamica, gospa IVANKA NOVAK, roj. PETELIN V poslednji dom jo bomo spremili v petek, dne 20. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta VI, št. 35, na viško pokopališče. Ljubljana, dne 19. februarja 1942. Žalujoči JANEZ NOVAK s sinčkom Ravnateljstvo In profesorski zbor državne trgovske akademije javljata žalostno vest, je nenadno preminul profesor in tovariš LEON ER2EN * Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. LJUBLJANA, dne 19. februarja 1942. Uspešno le v »Jutru«! R. Sabbatini: 19 MESSIDOR Povest Veža palače je bila prizorišče, kjer sta se tistega viharnega messidorskega dne prvič spopadla. Glasno žvenketaje z ostrogami in brenketaje s sabljo se je bil Vidal veličastno vzpel po stopnicah in z grmečim glasom ukazal zamazanemu slugi, ki ga je prijel za ramo, nai napove njegov prihod Ln predmet njegovega poslanstva. »Pojdi in povej narodnim predstavnikom, da želi polkovnik Vidal od nizozemske vojske v imenu generala Dumourieza predložiti visoko skupščini ovadbo.« Veža je bila polna običajnih pohajkovalcev in poslovnih ljudi. Domoljubno umazani rodoljubi z rdečimi čepicami na glavah so se izprehajali sem ter tja in kadili svoje smrdljive pipe: zavijači pravice v črnih suknjah so smukali po svojih opravkih: tu pa tam se je zbirala okrog kakega poslanca gruča razgrajajočih republikancev; narodni stražniki v sinjih uniformah, nekaj vojakov, cela truma odsekovskih vohunov se ie preganjala po veži in postopala od skupine do skupine. Ko se ie po vsej dvorani razlegla Vidalova izjava, so mahoma vsi obmolknili in polkovnik ie postal središče obče pozornosti. Toda nI , se dal spraviti v zadrego. Možu. ki ie bil valen gledati smrti v obraz, ie bilo pač vseeno, če ie trum« raz- capancev pasla na njem oči. Razen tega se je zavedal svoje zale postave, saj je bil gotovo najvišji med navzočnimi, in se ie čutil s svojimi tridesetimi leti še dovolj mladega, da ga ni bilo strah nobene primere. Stotnik narodne straže se je odtrgal od ene izmed gruč. »O, koga vidim, Vidal!« ie vzkliknil in stopil k njemu. »Z neba si padel.« »To ie prava beseda.« ie odvrnil Vidal in ga krivo pogledal. »Prihajam kot angel maščevalec.« Začetek je marsikaj obetal. Nekateri so hitro stopili bliže nadejaje se. da bo tudi nadaljevanje vredno zanimanja. Duchatel, stotnik narodne straže, ga ie obsul z vprašanji, in Vidal ni vedel, čemu nai skriva novico, ki bo tako in tako še danes ves Pariz govoril o nji. »Neki branjevski pes se ie odebelil z voiaško krvjo,« je rekel. »Prinašam mu ščepec tobaka za kihanje, tako močnega, da mu bo glava v koš odletela od njega.« Prispodoba ie bila nova in neoporečno domoljubna. Vsi so se ii zarežali. Domoljub v frigiiski čepici in strahovito umazani obleki ie vzel dolgo pipo iz ust ter pljunil za nekim odvetnikom, ki se mu ie zdel očitno pre-eleganten. da bi mogel biti dober republikapec. Zadel ga ie baš v hrbet. »Prasec!« ie ogorčeno vzkliknil iezičnik »Bratec,« ie mirno odvrnil domoliub »dokler mi boš pod nogami bo zmerom taVo« Nato ie uprl krvave oči v Vidala in s hripavim glasom zatulil, da hoče vedeti ime in deianje lopova, ki ga bo častnik ovadil. Vidal mu ie brez obotavljanja ustregel. Kot vojak se ie ves tresel od gneva nad to zlorabo in malo mu je bilo mar, ali se razvedo podrobnosti umazane istorije nekoliko prej ali nekoliko pozneje. »Izdajalec, ki mislim govoriti o njem, ie neki zakupnik, ki ga narod plačuje, da bi dobavljal vojski obutev. V svoji ostudni lakomnosti na dobiček nam ie poslal ta prasec čevlie. v katerih ie več lepenke kot usnia. in posledica ie. da hodiio vojaki republike bosi ter umiraio na debelo' In Franciia. ki prav zdaj potrebuje vseh svojih sinov, mora pokopavati te mrtve. zato. da neki ničvred-než bogati!« Ogorčeno mrmranje se ie vzdignilo z vseh strani. »Kako mu ie ime! Cujmo niegovo ime!« so vzklikali mnogi. r Vidalu se ie oglasila previdnost, a že prepozno. »Njegovo ime povem pred državljani narodnimi predstavniki.« ie odvrnil, in ker ie množica okrog niega čedalie huie pritiskala, si je začel s komolci delati pot. kličoč: »Tako mi svete Giliotine! Prostor! Prostor!« Tisti mah se ie vrnil sluea z odeovorom. da skunSčina razpravlja državlian Dredsednik ga oro-si nai Dočaka tu zunaj: kakor hitro mu bodo državrr nosi' dovoljevali sprejeti ea mu takoi sroroči Preden je utegnil Vidal odgovoriti, mu je nekdo položil roko na ramo. Ko se je obrnil, ie zagledal pred seboj vitkega mladega človeka, zalega kakor Antinoj. Klobuka ni nosil; bujne kostanieve lase je imel skrbno nakodrane in s široko črno svileno petljo povezane v repek; premišljena elegantnost obleke ga ie delala podobnega aristokratu. »Samo besedico, polkovnik,« mu je tiho dejal in še za las podsmehljiveje zavihal usta. »Kolikor jih hočete,« je dobrovolino odvrnil Vidal. »čeprav se mi niti ne sanja, kdo ste.« »Moje ime je Saint-Just, skromen in neznaten predstavnik suverenega ljudstva.« Ta dodatek ie bil povsem odveč. 2e samo ime bi bilo vsakomur zadostovalo in ie več ko zadostovalo tudi Vidalu, kaiti Dumouriez ga je bil še posebei opozoril, da je Saint-Just prijatelj sleparskega zakupnika, ki nai ga ovadi. Šele zdaj je polkovnik do dobrega spoznal, da ie bil prezgovoren: vendar se ni dal spraviti v zadrego. »Poslušam vas,« je rekel, kakor bi vabil mladega človeka, naj pove, kaj mu hoče. »Pojdiva tod,« ie odvrnil poslariec in mu mignil, nai gre z njim. Vidal je nekam zaničljivo privzdignil ramena, kajti gizdalin v sinji suknii. lakastih škorniih in brezmadežno belih hlačah iz ieleniega usnia. ki so se mu prilegale kakor ulite mu ni bil po duši. Vendar ie moral ubogati sobesednikove iasne. mrzle oči in kretnio niegove bele roke. ki ga je medlo vabila s seboj. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za tnseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani