Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto LXV., št. 281 LJubljana, ponedeljek 12. decembra 1932 Ca ia Din 1.-
lanaca vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — InaeraU do 80 peUt UREDNIŠTVO IN UPRAVNIiTVO PODBCŽNICB:
A Dtn 2.—, do 100 vrat Din 2.60. od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, večji tnseratl petit ijttrijava  rnafl(m . MARIBOR, Grajski trg it. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« MuaMasa, Ananjevm ouca s*, o NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel. tt. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ■--
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ta 8126 Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
AMERIKA ODKLANJA VSE PREDLOGE
Pariški sporazum med Anglijo in Francijo glede vojnih dolgov Je
zaradi nove ameriške note padel v vodo
London, 12. decembra. S noči je prispel odgovor ameriške vlade na tretjo noto angleške vlade v vprašanju vojnih dolgov. Ameriška vlada ponovno odklanja vse pridržke, ld jih je najavila angleška vlada v zvezi s plačilom decembrskega obroka in vztraja na tem, da se pogodba o dolgovih točno izpolnjuje. To odklonilno stališče, ki podira vsako upanje na revizijo pogodbe o vojnih dolgovih, je izzvalo v angleških krogih pravo konsternacijo in splošno sodijo, da je s tem položaj zopet docela izpre-menjen. Takoj po povratku Macdonalda se bo sestal ministrski svet, da razpravlja o tem vprašanju.
Vsebina ameriškega odgovora je bila Še v teku noči sporočena v Pariz, kjer je prav tako zavladalo veliko presenečenje. Po poročilih iz Pariza smatrajo tudi tam, da je nastal s tem docela nov položaj ter da je zaradi tega padel v vodo angleško-francoski dogovor o plačilu decembrskega obroka. Francoska vlada bo imela še danes sejo, na kateri bo o tem razpravljala.
Pariz, 12. decembra. Besedilo v zbornici sklenjene resolucije, ki bo še danes objavljeno, ugotavlja med drugim naslednje:
Zbornica se ozira na to, da bi prilagodila mednarodne dogovore in pogodbe gospodarskim potrebam in da bi ne dala
j primera za enostranski prelom obveznosti. Zbornica je naziranja, da je treba po priznanem načelu mednarodnega prava dogovore in konvencije izpolnjevati. Bistvena okolnost pa je, ki spravlja ureditev plačil med Francijo in Ameriko v dvome, in sicer režim plačil, ki jih ima Francija pravico pričakovati po obstoječih pogodbah od Nemčije. Ta bistvena okolnost je bila s Hoovrovim moratorijem popolnoma spremenjena. Obnovo plačevanja zapadlih obrokov bi mogla Francija smatrati samo kot sredstvo za zopet no u vel javi jen je Youngovega načrta. Takšno postopanje bi povzročilo nopolen polom, uničilo vsa prizadevanja za evropsko obnovo in spravo in izzvalo povsod gospodarske in socialne zmede.
Pariz, 12. decembra g. Ministrski predsednik Herriot je dal svoj pristanek na pogodbo, ki je bila dogovorjena v Ženevi in ki omogoča Nemčiji povratek na raz-orožitveno konferenco. Na seji ministrskega sveta so bili vsi edini v tem, d p se decembrski obrok vojnega dolga plača s pridržkom. Ministrski predsednik Herriot je imel pred sejo daljši razgovor z angleškim poslanikom TVrellom Seja ministrskega sveta je bila opoldne prekinjena, da je mogel minerski predsednik sprejeti deputacijo nacionalne zveze bojevnikov in vojnih žrtev, ki mu je predložila predlog zoper plačilo vo^>;% dolgov. V času, ko je bila ta denutaciia v avdiien-
ci, se je vršila pred zbornico in zunanjim ministrstvom javna manifestacija proti vojnim dolgovom. Manifestacija je bila okoli poldneva končana.
Nato se je nadaljevala seja ministrskega sveta, na kateri je bilo rninistrske-mu predsedniku naročeno, naj brzojavno čestita Paulu Boncourju za doseženi sporazum o razorožitvi.
Herriot bo danes popoldne v zbornici obrazložil sklepe današnje seje ministrskega sveta. Dejstvo, da bo Francija plačala decembrski obrok vojnega dolga, naj bi pred vsem podčrtalo paralelnost med francosko in angleško rešitvijo. Francija se jc razen tega odločila za ta sklep tudi zaradi tega, ker je druga ameriška nota sestavljena v mnogo pomirlji-veišem tonu, kar potrjujejo tudi zadnje informacije iz Washingtona. in ker so se med t. i zbližala stališča, ki sta jih zastopala finančni in zunanji odbor zbornice ter vlada. Povdariti je treba, da se po izčrpnem razgovoru med Herriotom in Tvrellom lahko sklepa, da vlada med Parizom in Londonom glede problema vojnih dolgov7 popolno soglasje.
Pariz, 12. decembra. »Agence Havas« poroča, da bo vlada na današnji seji zbornice zahteva!ci za plačilo decembrskega obroka vojnih dolgov v Ameriki kredit v višini 19.6 milijonov dolarjev.
Odgoditev razorožitvene konference
do L 1936?
Po doseženem sporazumu z Nemčijo bo konferenca pomladi odgođena za tri leta
Ženeva, 12. decembra. Na sejah urada in splošnega odbora razorožitvene konference v Ženevi, v torek ali sredo prihodnjega tedna se bo najbrže sklepalo o obnovitvi razo roži t venih pogajanj za zadnje dni januarja ali v začetku februarja. Sej odbora se bodo tudi že udeležili zastopniki Nemčije. Domnevajo, da bo na pogajanjih v februarju prišel na dnevni red predlog Normana Davvisa za odgoditev konference. V tem primeru bo zopet stavljen predlog za sklenitev prehodne pogodbe in v primeru, če bo prišlo do te pogodbe, bo konferenca odgođena približno do leta 1936. in se sestala šele po poteku vvashingtonske in londonske mornariške pogodbe.
London, 12. decembra. V Ženevi doseženi sporazum je izzval v tukajšnjih krogih veliko zadovoljstvo. Listi zlasti podčrtavajo, da je pokazala Nemčija dokajšnjo popustljivost, »Times« na-glašajo, da je zlasti važna okolnost, da
je bila baš Schleicherjeva vlada tista, ki je omogočila sporazum, ker je bila baš ta vlada sprejeta v inozemstvu z velikim nezaupanjem. Dosežem sporazum predstavlja nov most za dosego čim tesnejšega mednarodnega sodelovanja in zlasti za dosego razerožitve. Sedaj, ko bo sedel na konferenci zopet rudi nemški zastopnik, bo vsekakor lažje doseči sporazum.
Pariz, 12. decembra. Francoski tisk obširno komentira sporazum, ld je bil včeraj podpisan v Ženevi med zastopniki velesil in Nemčijo v pogledu nemških oboroževalnih zahtev. Opozicijski tisk je sicer dokaj rezerviran, vladni tisk pa podčrtava, da predstavlja ta sporazum zmago francoskega stališča. Listi naglasa jo, da francoska vlada ni ničesar žrtvovala, vendar pa je bil glavni cilj, to je, da se zopet privede Nemčijo na razorožitveno konferenco, dosežen.
Ruski nakupi orožja v Franciji
Pariz, 11. deceT..ebra s. Takoj po proglasitvi francosko-rusite pogodbe o nenapadanju je nakupovalna komisija ruskega trgovskega zastopstva pričela pogajanja s tovarno za orožje »Hotckhiss«, pri kateri je Rusija naročila nekaj sto strojnic najnovejšega francoskega modela ter nekaj manj kakor sto lahkih poljskih topov.
Romantična zgodovina perzijskih vrelcev
Kako so Angleži prišli do koncesije glede perzijskih petrolejskih vrelcev — Detektiv kot misijonar
Pariz, 12. decembra. Spor, ki je nastal med Anglijo in Perzijo zaradi petrolejskih vrelcev, vzbuja ne samo v poliUcnih, marveč tudi v gospodarskih krogih veliko zanimanje. Ozadje tega spora je zelo zanimivo.
Perzijska vlada je odpovedala angleško. perzijski družbi, ki je imela dosedaj v zakupu ogromne petrolejske vrelce, koncesijo. To predstavlja velepolitičen dogodek. Anglo-persian Oil Companv predstavlja s svojimi 13.4 milijona funtov osnovne glav. niče, od katere je 7.5 milijona v rokah Angležev, neizmerno bogastvo in velikansko moč. Celo delež perzijske vlade na čistem dobičku, ki je bil procentualno docela neznaten, je znašal letno nad en milijon funtov in to že celih 30 let. Vpliv te gigantske delniške družbe je bil tako velik, da je vzbujal vedno večjo skrb ameriških petrolejskih kraljev. Bgodovina angleške perzijske družbe sega daleč nazaj v dobo, ko Je vladal v Teheranu šah Na-sredin samodržec Perzije >Od roba meseca do globin morja*. Veliki šah, ki se vse svoje življenje ni dotaknil roke Ev. ropca, da ne bi omadeževal svoje duše, pa je bil veliki tehnični reformator svoje države. Pridobil si je sodelovanje evrop skih tehnikov, ki pa jih je najraje plačeval na ta način, da jim je dajal razne koncesije.
Tako si je pridobil tudi francoski inženjer D' Arcy, ki je dolga leta služil v Teheranu ter si pridobil veliko premoženje, ob svojem odhodu od Nasredina v dar dekret, e katerim daje njemu, njegovim naslednikom, prijateljem in dedičem neomejeno pravico za dobo 66 let, da sme neovirano raziskovati perzijsko ozemlje in smatrati vse podzemske zaklade, ki jih najde, za svojo neomejeno lastnino. Inženjer D* Arcy takrat temu dokumentu ni pripisoval posebne važnosti in ga je shranil samo kot kurioznost-Pozneje so mu angleški trgovci ta dokument skušali odkupiti, vendar pa je D, Arcy to odklonil, ker je bil sam dovolj bogat. Pozneje ga je kot dober katoličan poklonil nekemu misijonarju, ki je hotel spreobrniti Perzijce. Ta misijonar pa je bil dejansko samo detektiv, ki so ga najeli angleški kapitalisti, da bi jim preskrbel to dragoceno listino, ki je tako res prišla v njihove roke ter jim prinesla neizmerno bogastvo.
Trgovinska pogodba Avstrije in Madžarske
Dunaj, 11. decembra 6. Trgovinska pogajanja Madžarske in Avstrije so zaključena. Včeraj se je vršila v prisotnosti madžarskega ministra Kallava končna seja, ki je trajala vso noč in na kateri so definitivno uredili vsa vprašanja. Pričakovati je, da bo sklenjena pogodba v krat-
Gradnja pravoslavne cerkve
Ljubljana, 12. decembra, V avgustu je začela v Trubarjevem parku rasti srbska pravoslavna cerkev. Ljudje niso mogli presoditi, kako veličastno zgradbo dobi Ljubljana. Zidovje se je skrivalo med drevjem In raslo skrivaj. Zdaj pa mogočno zidovje že štrli nad drevjem, linije bogatega bizantinskega sloga se kažejo izza odTov, zlasti je im-pozanten portal, da lahko slutiš, da se poraja v Trubarjevem parku res lepa zgradba.
Zima jih je prehitela pTi delu, kar je povsem razumljivo, saj delajo šele okrog 100 delovnih dni. Zidanje je zelo kompJL ciTano. kar pač zahteva bizantmski 6log z?ra«lbe Zidovje je ćlenkovito, fasado pTe-pleta mnogo mehkih linij, lokov, obodno zidov*je prehaja iz polkroga v polkrog, tu in tam so tudi prizidki, višinski zaključki so neenaki, najnižji so prizidki, nato se p* zidovje dviga čedalje bolj proti sredini, kjer preide v glavno kupolo, ki je najvišji del zgradbe, visoka 32.45 m z višino križa. Najvišje zidovje sega v visino 26.50 m, to je pri stolpih in kupoli. Konstrukcija strehe kupole bo lesena in krita s pločevino. Srednjo kupolo bodo nosni štirje stebri, na katere se bodo upirali tudi stranski loki, nosilci stropov nad ab-sidami (abside so pol krožni prostori t tlorisu, podobne stranskim ladjam v katoliških cerkvah). Abside zaključujejo zgoraj poJkrožne kupole; abside so tri ter tvorijo v tlorisu podobo križa. Kjer se stikajo polkrogi obodnega zidovja (pri absi-dah), se bodo dvigali štirje stolpi, nekoliko nižj-i od kupole. V ozadju bo levi stolp zvonik, v desnem bo pa stopnišče za kor.
Temelji so zelo močni, zlasti pri stolpih in strebrih, k! bodo nosili kupolo. Segajo okrog 3.50 m v globino, pod njimi je pa še močna armirana plošča. Zato je bilo mnogo dela že samo z betoniranjem temeljev. Ce upoštevamo, da je bilo zgornje zidovje zek> komplicirano, tedaj moramo priznati, da je delo dobro napredovalo. Zaposlenih je bik) povprečno po 40 delavcev. Zidovje sega zdaj v višino 14.30 m, vrha torej Se niso dosegli, pač je pa zgradba že tako visoka, da so stransko zidovje lahko pokrili s provizoricno streho, kjer polože splomladi strešno konstrukcijo. Dobri dve tretjini zidovja je že zgrajenega, približno okrog 1200 kubičnih metrov. Delo bodo ustavili ta teden. Nadaljevali ga bodo spomladi; čim prej bo postalo zopet toplo vreme, tesar prej bodo zopet začeli graditi. Delo U utaje, kot znano, podjetje ini. Josip
Seja Narodn e skupščine
Predlog o podaljšanju za kona o zaščiti kmetov
Beograd, 12. decembra. Danes dopoldne se je vršila seja Narodne skupščine. Od vlade &o prisostvovali minister pravde g. Maksimović, kmetijski minister g. Deme-trović in minister za fizično vzgojo dr. Hanžek. Takoj po otvoritvi seje je prevzel besedo narod, poslanec Bogdan Vdovič ter vložil zakonski predlog glede podaljšanja zakona o zaščiti kmetov. S tem zakonom naj bi se podaljšala veljavnost sedaj veljavnega zakona o zaščiti kmetov za tako dolgo, dokler ne bo sprejet novi zakon o zaščiti kmetov, ki je sedaj v razpravi. Obenem predlaga primerne dopolnitve tako, da se zaščita kmetov raztegne rudi na
Lojze Peterlin-Batog 60 letnik
Kamnik, 12. decembra.
Jutri   praznuje    601etnico    rojstva brat Petruškin   —   pesnik   Lojze Peterlin-Batog
Ko je izdelal doma v Kamniku ljudsko solo, je prišel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je že v tretji Šoli pričel zlagati pesmice, nato je bil v Novem mestu, a se je zopet vrnil v Ljubljano in stopil v krog >Zadrugarjev«, za našo literarno in politično zeodovino znano dijaško organizacijo. Zaradi demonstracij proti Anastasiju Gr£j-nu je bil obsojen na 14 dni zapora, ki mu je bil pa po posredovanju tedanjega slovenskega deželnega predsednika barona Winklfrja odpuščen, vendar je pa moral na gimnazijo v Beljak. Tu je začel zlagati tudi nemške pesmice ter se napotil v Celovec, kjer je kot privatist absolviral osmo solo, maturo je pa leta 1924. kot vojak napravil v Ljubljani.
Jubilant je že v svojih mladih letih pričel pod psevdonimom >Vitalisc v »KresiK objavljati svoje znamenite >Rispetec, ki sc edini v slovenski literaturi. Pod psevdonimom >Batog< je pisal tudi v ^Ljubljanski Zvon« in zalagal tudi »Vrtec«, za gledališče je pa prevedel >Normo<.
Po vojaški službi je stopil v goriško semenišče in 1. 1896. pel v Kamniku novo mašo. Kot prefekt v škofijskem zavodu v Trstu se je seznanil s Kettejem in z Zofko Kvedrovo, že prej je pa bil najboljši prijatelj Antona Medveda in Stjepana Radiča, ki je bil v Kamniku na počitnicah. Kot kaplan je služboval po raznih krajih Istre, med vojno je bil pa vojaški kurat. Duhovniška služba ni bila zanj, ter je napravil po prevratu izpit za učitelja in dobil službo na meščanski šoli v Murski Soboti. Šele tu je odložil kolar ter učiteljeval na več krajih, poleg tega je pa Študiral tudi filozofijo na ljubljanski univerzi. Vrnil se je spet na literarno polje in je l- 1929. v zbirki >Pot za goro< izdal svoje stare in nove pesmi. Tedaj je dokončal tudi svojo dramo >Sonee<, ki so jo spomladi vprizorili v Kamniški Čitalnici. V svojem 601etu je ta najstarejši slovenski studiosus v Ljubljani na filozofski fakulteti tudi diplomiral in je imenovan na meščansko šolo v škofji Loki.
Se vedno mladi Lojze Peterlin je navdušen radioamater, študira astronomijo in je pravkar končal v radiu ciklus predavanj o zvezdoslovju. Poleg tega pa piše štiri eno-dejanke pod skupnim naslovom >2enac Zaradi njegovega živahnega udejstvovanja v kamniškem društvenem življenju Kamni-čani njegov odhod v Skofjo Loko zelo obžalujejo. Prepričani so, da se kmalu vrne in ob današnjem dnevu mu njegovi stari prijatelji in znanci ob časi vina kličejo: de mnogo leti
S kolom po glavi
škof ja Loka, 9. decembra. V gostilni Marije Erženove na Butni v staro loški občini so se zbrali domači, večinoma kmečki mladeniči, navzoči pa so bili tudi fantje iz Bitnjega. Kakor je že ob takih prilikah navada, sta se pričeli obe skupini med seboj pisano gledati. Pikrim besedam je sledila burja, ki jo je Matevž, mož gostilntčarke, v pravem času zaslutil. Izrinil je Bitenjčane zaradi ljubega miru iz gostilne ter zaklenil hišna vrata, Miru pa kljub temu ni bilo, ampak so se fantje spoprijeli ne prostem. Najhuje jo je staknil neki Alojzij Pokora iz Sutne. Mladenič je dobil več udarcev s kolom po glavi in se na tleh ležečega so obdelovali s pestmi in mu prizadejali več obcutnđb. poškodb.
Težko ranjenega Pokorna so našli pozneje za nekim grmom m poslali takoj po zdravnika dr. Ivana Hubada v skofjo Loko, ki je ugotovil, da ima Pokorn prebito lobanjo in da mu je kri zalila deloma možgane. Poškodovanca so odredil na dom Uvedena je preiskava, ld pa bo vsaj tre-nutno otežkočena. Pokornu je namreč napovedal zdravnik popoln mir in ga zato nekaj časa ne no mogoče zasDBatf. Končno
zadružne denarne zavode, mestne hranilnice in državne denarne zavode z izjemo Narodne banke. Or. Vi do vi č je zahteval za ta svoj predlog nujnost, nakar je kmetijski minister g. Demetrović pristal. Narodna skupščina je soglasno odobrila ta predlog in sklenila, da ga mora odbor v 24 urah proučiti in predložiti svoje poročilo.
Po rešitvi raznih manjših zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red ter pričela razpravo o zakonih glede izenačenja sodne zakonodaje, ki jih je pred par dnevi predložil minister pravde. Vsn zakoni so bili po kratki debati sprejeti. Seja ob uri, ko to poročamo, še traja.
Čiščenje v komunistični stranki
Moskva, 12. decembra. Centralni odbor komunistične stranke je tedal odlok, s katerim odreja, da se mora v teku 1. 1933 izvesti že na kongresu l. 19>29 sklenjeno čiščenje in revizija članstva komunistične stranke. Za dobo tega čiščenja odreja najstrožjo zaporo sprejemanja članov za. vse ozemlje Sovjetske Unije.
Nemško železo za bolgarski tobak
Sofija, 11. decembra č. Francoski poslanik Cambon je posetil predsednika vlade Mušanova ter se pri njem informiral v pogajanjih, ki so se v zadnjih dneh pričela med bolgarsko vlado in nemško industrijo zaradi zamenjave nemškega železa za bolgarski tobak. Francoski poslanik se je interesira!, v koliko bi mogel morebitni tozadevni sporazum prizadeti interese francoske industrije. Poleg tega se je francoski poslanik zanimal tuda za incidente na jugoslovenski meji.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 12. decembra
Potieijska uprava je svoj čas objavila* da bo strogo kaznovala vsakogar, ki bi zakrivil vandalizem, zlasti pa, če bodo ponočnjaki in razgrajači poškodovali v Tivoliju nasade in druge naprave. Toda niti naj-ostrejše kazni ne pomagajo, junaki teme se vedno nadaljujejo svoje vandalsko početje. Nedavno 6mo poročali, da so v tivolskem parku brezvestni ponočnjaki posekali dve dragoceni draseji. nekaj dni pozneje pa sta bili najdeni zopet dve izruvani in posekani palmi, a včeraj je ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap prijavil policijski upravi, da so v noči od petka na soboto neznani storilci v Tivoliju ob poti pri ribniku izruvali pet klopi in dve vrgli v vodo. Napravili so mestni občini okrog 500 Din škode. Policija išče divjake, ki jim je lepota in estetika Tivolija deveta briga. Za ta svoj divjaški Čin res zaslužijo prav eksemplarično kazen.
V enem mesecu je bila Gorupova ulica na Mirju že drugič pozorišče drznega roparskega napada. Pred tedni je neki zlikovac napadel starejšo gospo, ki se je vračala domov in ji iztrgal ročno torbico, anoei je bila pa napadena 421etna posestnica Franja Štri-hova iz Bistrice. Okrog 17.15 je šla po Go-rupovi ulici proti Mirju. Bliza Gradaščice se je nenadoma vanjo zaletel približno 18-letni mladenič, jo močno s pestjo sunil v prsa in ji hotel iztrgati torbico iz rok. Gospa je padla, toda torbico je krčevito držala v rokah in je ni izpustila, čeprav jo je ropar hotel iztrgati. Ker le ni izpustil torbice, je gospa dejala: >Izpusti, saj te poznam!<
Ropar se je ustrašil, pustil je gospo in pobegnil. Zdaj ga išče policija. — Ta napad, izvršen v zgodnjih večernih urah, priča, da so varnostne razmere v nekaterih krajih mesta res nevzdržne in da je upravičena prošnja policijski upravi, da se število policijskih stražnikov pomnoži in napravita po možnosti dve novi stražnici, ena za Bežigradom, druga pa na Mirju.
Včeraj je policija aretirala znanega potepuha in tatu Viktorja Kočevarja, pri katerem je zaplenila skoraj popolnoma novo >Tivarc suknjo. Suknja je rujava s črnimi in belimi progami m naj se njen lastnik javi na policiji.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize:  Amsterdam 2315.13 — 232«.49. Berlin 1368.47 — 1379.27, Bruselj 798.02 do 801.96, Curlh 1108.35  — 1113.85, London 186.S6 — 188.4«. Nev York ček 5741.59 đo 6769.S5,   Pariz   224.99 — 226.11, Praga 170.67 — 171.63, Trst 294.57 — 296.97. INOZEMSKE BORZE CuHh. Pariz 20.30, London  16.89, New
Tork 520.—.   Bruselj 72__,    Milan 26.72.
Madrid 42.426, Amsterdam 208.875, Berlin 133.65, Sofija 3.76, Praga 16.40. Varšava 58.30, BnkareSta 3.805.
AH
ze Vodnikove dražbe?
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dno 12. decembra 1932
Beseda o bedi
in brezposelnosti
Pomožne akcije bi bile nepotrebne, če M reducirati, kar
je treba
Ljubljana, \2. decembra.
Prejeli smo:
Pomožne akcije, beda in brezposelnost, to je zdaj na dnevnem redu. Saj pa tudi n: čuda. kajti zima je že potrkala na vrata, a brezposeln^ so jo sprejel! brez sredstev, v silni bedi in pomanjkanju. Zdaj. ko nam teče voda že v grlo in ko sami zremo s strahom v bodočnost, ko vstaia pred nami strasna in sel. kaj nam prinese vedno večja beda. smo začeli razmišlja!:, kako zajeziti nag!o napredujoče obnbo-žanje in rešiti reveže vsaj najhujšega. Je pač tako, da se hočemo rešiti potopa šoie. ko že jra-gamo. Ne pride nam pa na mise! poskrbeti za rešitev, dokler je še čas. Zakaj se nismo spomnil na pomožne akcije že spomladi?
AM. nas ni izučila brezposelnost že lansko zimo, da je treba pravočasno poskrbeti za žrtve te«a socijalnoga zla? Doige mesece smo imeli čas misHti na bližajočo se zimo in njene posledice. Brezposelnih in raznih pomožnih akcij smo <e pa spornimi šele zdaj. ko nam voda že zopet teče v grk). Baš zda i. v najkritičneišem času, ko so ljudje rudi sami prikrajšani pri zaslužku in ko imajo največ stroškov in raznih dajatev, smo začeti trkat: na usmiljena srca. naj rešijo trpečega bližnjega vsaj najhujše bede. Ce bi bili to storili prej, bi bM uspeh nedvomno mnogo večji.
Nihče nam ne more očitat, da vsaj zdaj pridno ne študiramo in ne razmišljamo, kako omiliti brezposelnost in bedo. Toda navzlic vsemu studiranju oboje narašča in zavzema že prav nevaren obseg. In kako bi ga tudi ne zavzemalo, saj živimo v dobi modernizacije. Saj dobe letos za zimo, ko imamo na živalskem trgu
vsega v izobtfjiu, celo kaznenci večmesečni dopust, ali pa jih bodo četo reducirali. Redukcije niso tako napačne. Treba bi bilo le malo študirati in razmišljati, kakor pri pomožnih akcijah, tako tudi pri redukcijah. Ne vemo samo, ali bomo zadeli pravo in reducirali onih dobrih 25.000 tujcev, ki bi njih službe, večinoma prav mastne, s pridom in tudi z veseljem zasedli brezposelni domačini. Reducirali bi lahko tudi one žene, ki imajo rtjih možje dobre službe, same so pa brez otrok 'n jim je zaslužek le vir še udobnejšega življenja, kakor ga že imajo. Take redukcije bi bile mnogo potrebnejše in koristnejše od raznih pomožnih akcij. Beda bi bila z njimi močno o m Ijena.
Dobro bi bik) tudi zapreti meje, da bi tujci ne uvažali k nam izdelkov, ki jih imamo doma boljših od inozemskih m dovolj, da bi jih lahko še sami izvažali. Poglejmo samo našega ubogega čevljarja, kako težko >e bori za svoj obstanek in kako mu vedno bolj preti nevarnost, da ostane z družino vred brez vsakih sredstev. Obupnega položaja naših čevljarjev pa ni kri\a splošna gospodarska k-riza. teimeč uvoz inozemskih čevfrjev. Treba bi bilo tudi te čeviije reducirat', pa bi bili naši marljivi čevljarji takoj rešeni in bi lahko vse brezposelne čevljarske pomočn'ke zaposlili. A keffko imamo še drugih tujih izdelkov, ki jih znamo sami izdelovati, pa jih uvažamo iz ;nozemstva.
Treba bo malo več delati in več misli-tj .pa bodo sledile redukcije tam. kjer so res krvavo potrebne. Brezposelnost in beda bosta od^ravlieni. pomožn h akcij pa ne bomo  več rabili.
Dva operetna gesta
Branko Kovaeie iz Splita — Vera Misita iz Gradca
Ljubljana, 12. decembra.
Gospod Branko Kovačič \z Splita &e nam je predstavil v Mali Floramyi s svojim slovitim Beppom, ki ga je sploh prvi kreiral tn ga v samem Splitu zaigral že osem deset k rat. Culi smo pristni originalni spliisKi dialekt, ki ga govori Kovačič seveda imenitno in u-rlnkovito, gleiiau njegovo donkihotsko visoko in zato v taj vlogi zares silno komuno osebnost, na razumeli izredno topli sprejem, ki &o ira simpatičnemu rojaku priredili v zelo kastnem številu zbrani mladi in star- -ljubljansk. Dalmatinci.
Kovačic doživlja svojo vlogo očividno z naslajanjem, jo opremlja zunanje fn notranje s prav zanimivimi detajli, pa dosega ž njimi pri gledalcih pošten uspeh. Glavno mu je igra, ki ji izkuša dati C;m realnejšo, verjetnejšo obliko. V petin zadošča, a ustreza opereti predvsem kot bi-steT karakterni igralec. Kot tak je žel i->-«ti priznanja.
Zagrebški Dubajič je groteskne j« I ela? stičnejši. v Mesih živahnejši, v petju boljši in v vsem operetnej&i.
Vera Misita, bivša operetna in op ar na pevka zagrebškega In zdaj prva one retna pevka graškega gi-edaiišča, uživa $e desetletje velik ugled zaradi svojih odličnih pevskih m igTalskih vrlin. Na predstavi, ki jo je priredilo Udruženje gledaliških igralcev ljubljanskih v korist svojemu podpornemu skladu, je nastopila kot Viktorija.
Zelo obžalujem, da se naša publika ni odzvala vabilu v večjem številu; vztr^vi-na marljivost in neumorna produktivnost našega dramskega, opernega jn operetn. -ga ansambla bi bila zaslužila do zadnjega prostora razprodano hišo. Bolezni in nezakrivljene bede je tudi med  našim gle-
dališkim osobjem več. kakor slutj občinstvo. >Smej se. pajac!« je krut ukaz po-a iv a. k. je brez dvoma eden najtežjih med vsemi. In če kateri, je igralski poklic potreben in vreden neprestane vzpodbude in dejanskega priznanja. .*Daj, ia ti daml^ vel^a predvsem za teater in njegovo ljudstvo. . .
Gledališče pa bi bilo moralo biti razprodano tudi zaradi, gosta, šarmantne umetnice izrazito moderne elegantne pojave, velikomestmh toalet in predvsem izredno okusnega, uprav operno finega petja in igranja. Vera Misita zares poje; nj-koij ne kriči in ne pretirava. Njen mehki lirskj sopran je zvonk in blesteč, sposoben iahkin višin, ves spev pa prežet z veliko dramatičnostjo in iskreno čuvstve-nostjo Nekaj arij stmo ž njo prvič čuli z vso silo pristnega doživljenja in pTečute-vanja Zato je žela zanje kar zapored spontanske aplavze sredi dejanja. Njena vokalizacija je odlična, njena igra pa vse-skoz fina.  zares dramska.
Publika ji je prirejala opetovano tople ovacije, poklonjeni so ji bili štirje cvetni spomini, in po vseh dejanjih in po predstav; so x> klicali vedno iznova Pevka je zato iskreno vzkliknila: »Prav prisrčna hvala! c — —
Onim pa. ki ste ostali doma in zamudili lepo predstavo, na kateri se je poleg drugih posebno odlikoval naš vzorno marljivi, vedno krasno napredujoči, zmerom simpatični, mlado sveži tenor Gosti?, vsem  zamudnikom  nredstave kličem jaz:
Spomnite se naknadno podpornega sklada Udruženja! Dajte! Vredni in potrebni so: bolnike, bedne obitelji, zmrzu-jočo in gladno deco podpira ta fond!
Fr. G.
Krivda krize v čevljarski stroki
Ljubljana, 12. decembra Največja krivda krize in brezposelnosti v čevljarski stroki je. ker se pečajo z obutvijo razni nepoklicani trgovci s čevlji, ki uvažajo iz inozemstva na milijone parov čevljev in po veČini po višjih cenah, kakor je domač izdelek iste kvalitete. Dalje je krivo tudi to, ker sprejemajo trgovci s čevlji ne-upravično tudi popravila. Celo tovarnarji z usnjem prodajajo čevlje in sprejemajo popravila. A mi, poklicni čevljarji, smo brez dela in zaslužka. Toda ne samo mojstri, temveč tudi naši pomočniki.
Predvsem naj omenimo našeg-a g. Bato, ki je timtti poklicnim čevljarskim obrtnikom vzel še edini zaslužek pri popravilu čevljev. Vrhu teg pa prodaja tudi galoše in snežne čevlje, Id niso zdravju prav nič koristni tako, da nam ne ostane popolnoma nič ali pa le malenkostna popravila.
S tem pa še ni dosegel svojega namena; zato posega celo v umazano konkurenco na ta način, da popra, lja čevlje po tako nizki ceni, da čevljar, ki nudi re prvovrstno blago, za isto ceno ne more kriti niti stroškov za usnje in plačilo za delo pomočniku. Kje je torej mojstrov zaslužek in pa kritje re-žijskih stroškov? Občinstvo naj bi pri tem upoštevalo, da ni vse zlato, kar se sveti in, da tudi Bat a ali kdorkoli ne more popravljati Čevljev po tako nizki ceni, ako hoče dati stranki poSteno blago in dobro delo.
Bili so časi, ko je mojster zaposloval 5—7 pomočnikov, a danes komaj enega in še tega bolj iz usmiljenja, kakor iz potrebe, da ne ostane na cesti brez kruha.
Vsak obrtnik mora živeti, tako tudi čevljar. Toda ravno čevljar je v današnji krizi najbolj prizadet. Zaščite m nobene, dasi-
ravno smo odposlali in potom deputacij vložili nešteto resolucij in protestov.
Dalje moramo pripomniti, da niti davčna uprava ne upošteva naših teženj, temveč nam nalaga visoke davke, katerih kljub dobri volji ne moremo poravnati. Zato nam zarublja stroje in orodje tako, da nam je popolnoma nemogoč nadaljnji obstoj.
Zato vprašamo na tem mestu, ali res ni nobene zaščite proti takemu početju, da ima eden vse in drugi nič ter kako pride do tega, da se daje tujcu prednost in izda dovoljenje, da ima v vsakem mestu eno ali celo več prodajaln s čevlji, za priboljšek pe še popravi jamice ?
Prizadeti merodajni faktorji, zganite se! Zadruga čevljarjev za sodni okraj Ljubljana
Že zopet slovo
Trebnje, 11. decembra.
V kratkem smo se Trebanjci poslavljali presnočrrjirn že v tretjič. Šolski upravitelj g. Jakob Novak nas je zapustil, ker je bfl premeščen v Ljubljano. Finančni uradnik g. Matelič je bil prestavljen v Mozirje in danes nas zapušča priljubljeni trgovec g. Ivan Marcon , ki odhaja v Škof jo Loko. Odhod dragih nam prijateljev je vedno težak i za odhajajočega i za prijatelje, ki jih zapušča. Poslovilnega večera g. Mar-cona se je udeležilo v gostilni pri Zurčevib mnogo Trebanjcev in v niza napitnic so vsi obžalovali izgubo dobrega družabnika in iskrenega prijatelja.
G. Marcon Je bil mož na mestu, kreme-nit značaj. Naselil se je pred let! v Trebnjem kot trgovec. Mnogim našim delavcem in pa tudi kmetom je dal veliko zaslužka. Kot trgovca poštenjaka ga bo marsikdo teiko pogrešal. Posebno ga bodo pogrešili naj*romasnejsl. družine ogljar. jev, katerim je nudil stalen asoftižek in je
Ijubes-
boteoskeg* petja in nepozabnih arij!
rideri&ct
Po istoimenski opereti skladatelja
Franca Leharja
Mady Christians H. H. Bollmann
komorni pevec in član berlinske državne opere
PAUL HoKBIGER — ELSE EL-STEK — OTTO \VALLBIRG — IDA   VtttST — ADELE SAND-KOCK
Najnovejši FOXOV zvočni tednik
Predstave ob 4.,      in f£ 10. zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124 Telefon 2124
prav očetovsko skrbel za nje, če je bilo delo ali pa ne. Plemenitega se je izkazal ob vsaki priliki. Gmotno je podpiral vsa društva in je bil velik pobornik vsakega naprednega pokreta.
V škof ji Loki si je postavil lasten dom, kjer hoče preživeti v miru s svojo družino jesen svojega življenja. Z njim odhaja njegova družina, ki nam je bila enako draga kakor on sam. želimo mu v Škof ji Loki vsega zadovoljstva in potrebnega miru. želimo pa tudi, da se še spomni na lepo Trebnje ter večkrat obišče svoje prijatelje in znance, ki ga bodo vedno radi sprejeli. Posebno pa želimo, da ohrani z našim krajem svoje trgovske stike in da prinese našemu revnemu delavcu še potrebnega zaslužka.
Delavnost domžalskega Sokola
Domžale, 11. decembra. Dramatični odsek našega Sokola je v zadnjem času z prireditvami precej popusti, in sicer zato, ker so bila v tem pogledu deljena mnenja, češ. da smo preblizu mesta ter da so zaradi tega predstave slabo obiskane. Zadnja prireditev drame »Pri Hrastovih«, ki je v igralskem in materijel-nem pogledu zelo dobro izpadla, je pa pokazala, da občinstvo še vedno rado gleda domače narodne igre. Glede na to je sklenil odsek, da bo ponovno začel z intenzivnejšim delem tudi na tem polju. Za Sil-vestrovo nam pripravlja burko s-Dve nevesti«.
Na vseh nacionalnih kulturnih poljih je začelo pri nas živahnejše življenje. Zato je potrebno, da podamo kratek potek prvo. decembrske proslave, ki je pokazala v vsakem pogledu velik napredek.
štirinajstletnico naše združitve z brati Srbi in Hrvati je domžalski Sokol praznoval na zelo slovesen način. Kot edini nacionalno kulturni steber v našem kraju je za ta dan zbral okoli sebe vse, kar miali in čuti jugoslovensko in ljubi našo lepo uedinjeno Jugoslavijo. Občinstvo, ki tudi pri nas polagoma uvideva, da je le v slogi moč in edina naša rešitev, se je v izredno velikem številu odzvalo in napolnilo sokolsko dvorano do zadnjega kotička.
Proslavo je o tvoril orkester z državno himno, kateri je sledil prazniku primeren nagovor. Telovadni odsek je nastopil z večjimi telovadnimi točkami, ki so bile v veliko zadovoljnost gostov srečno podane. Nad vse je ugajala točka, v kateri so članice, oblečene v tri različne jugoslovenske narodne nose, podale tip vseh treh narodnih plesov. To točko so morale ponoviti. Ugajal je tudi nastop na bradlji in levji skoki. Vaditelji in vaditeljice so pokazali veliko skrb in ljubezen za delo.
Vse deklamacije, posebno pa prizor »Na narodni praznik«, so bile zelo primerne proslavi skrbno in prav dobro izvežbane, uspeh gre pač tukajšnjemu učiteljstvu, ki se je z ljubeznijo posvetilo delu na sokol-skem polju.
Izvajanje orkestra, ki je tokrat prvič nastopil, je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom. Na svoj mladi godbem odsek mora biti Sokol ponosen, za kar gre največ zasluge bratu Umeku kot ustanovitelju in njega vodji g. Pipanu, ki je orkester v komaj 14 dneh Izvežtoal za prvi nastop. Obema in članom orkestra največje priznanje.
Nastopilo je tudi >Pevsko društvo Domžale«, ki je s Štirimi točkami prispevalo k pestrosti programa. Zbor pod vodstvom g. Kacina Ivana kaze viden napredek. Kvintet kakor tudi moški in mešani zbor so svoje točke skladno odpeli.
Pri proslavi smo pogrešali precej odličnih ljudi, ki je tudi za nje ravno tako pomemben praznik uedinjenja, kakor za vse ostale Slovence. Pomembna proslava se je zaključila s sokolsko koračnico.
Šolska proslava se je vršila na praznik po masi v narodni šoli. Te proslave so se udeležili zastopniki civilnih in državnih uradov in zastopniki društev. G. učitelj Merhar je v lepem govoru orisal velik pomen državnega praznika. B
Vremensko poročilo JZSS
Ljubljana, 12, decembra. JZSS je prejel davi naslednja vremenska porodila:
Krmnjgka gora: —8, barometer se dviga, moglo leži nizko, 10 cm snega
Bistriea-Behiiijfike Jesere: —1, oblačno, 10 cm snega
Bled-fesere:  —1, oblačno, 5   cm snega.
Spominjajte se slepih!
Tri pomembne prireditve
Občni tibor PSVD — Otvoritev umetnostne razstave društva »Krka« — Intimna svečanost Šentjakobske knjižnice
Ljubljana, 12. decembra.
V soboto in včeraj smo imeli v Ljubljani nekaj prav pomembnih prireditev, ki jih navajamo le na kratko.
V soboto zvečer je imela svoj občni zbor podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru siva. ki 60 se je udeležili tudi zastopniki osrednjega odbora SV D s posle vodeči ui podpredsednikom Humekom na čelu. Iz obširnih poročil posnemamo, da je ta najmočnejša podružnica SVD v minulem letu uredila na Prulah vzoren špargljev nasad, priredila tritedenski sadjarski tečaj in 9 predavanj, ki so bila vsa izvrstno obiskana, saj so na njih predavali naši najboljši predavatelji. Pred Vsemi sveti je podružnica priredila tudi komemoracijo dr. Jesenku, kjer so poleg župana g. dr. Dinka Puca nastopili zastopniki glavnih organizacij, kjer je pokojnik sodeloval. Kazen tega je podružnica aranžirala na velesejnui pomladi razstavo sobnih rastlin, jeseni pa razstavo zelenjave, člane društva bo pa posebno razveselila vest, da bo letos podružnica skrbela za zatiranje sadnih škodljivcev s škropljenjem dreves, važen je pa tudi >Sadni izbor za Ljubljano in okolico«, ki ga je z najbolj izkušenimi strokovnjaki izdelal višji inspektor g. Gombač in se dobi pri podružnici. Največji dobrotnik podružnice je univerza, podpirajo jo pa tudi mestna občina in banovina. Pri volitvah so bili soglasno iz voljeni v odbor stari odborniki pod predsedstvom nadzornika g. Josipa Štreklja, za delegate na občnem zboru centrale i*a vsi Člani odbora.
V nedeljo zjutraj je društvo >Krka< odprlo v Jakopičevem^ paviljonu umetnostoo razstavo, ki smo o njej že obširno poročali v sobotni številki-   Razen drugih odličnih
oseb so se te prav slavnostne otvoritve udeležili tudi novi divizionar g. general Vladimir Cukovac. podpredsednik senata dr. Fran Novak, senatorja dr. Gregonn in dr. Rožič, župan dr. Puc s podžupanom g-Jarcem, češkoslovaški konzul inž. Sevčik in drugi. V svojem nagovoru je predsednik g. Rostan opisal stremljenja društva in raz stavljalcev, nato si je pa občinstvo ogledalo razstavo, ki jo priporočamo vsem ljubiteljem slovenske umetnosti.
Ob istem času je pa agilno šentjakobsko gospodarsko in prosvetno društvo otvorilo nove prostore šentjakobske knjižnice v Matični hiši na Kongresnem trgu- Skromne slovesnosti so se razen vseh odbornikov s predsednikom društva g. Likozarjem in vodjem knjižnice g. Rodetom na Čelu udeležili tudi župan g. dr. Dinko Puc, zastojv nik bana nadzornik g. Rape, predsednik ZKD direktor Jug, zastopnik Slovenske Matice g. Lajovic z upravnikom Spendetom, predsednik NSZ g. Juvan, starosta Sokoia IV. g. Pogačnik, direktor licejske knjižnico dr. Šlebinger in drugi, ki jih je z daljšim govorom ogovoril predsednik g. Likozar ter podrobno naslikal zgodovino naše najvažnejše javne knjižnice. Z daljšim govorom je knjižnici čestital tudi župan dr. Dinko Puc, ki je obenem čestital tudi predsedniku g-Likozarja k 751etnici, zlasti je pa poudarjal zasluge vodje knjižnice g. Rodeta. V enakem smislu sta govorila tudi zastopnik bana nadzornik g. Rape ter direktor g. Jug, nato so si pa udeleženci z občudovanjem ogledali velikanske zaloge knjig, ki jih knjižnica izposoja blizu 5000 čitateljem, torej takemu številu, kakršnega ni dosegla še nobena druga knjižnica v državi.
Iz Celja
—c Pod vozom. Ko je vozil 41-letni hlapec Matija Flis z Bukovega 21aka pri Celju 8. t. m. po cesti, so se konji nenadoma splazili in podrli Flisa. Voz je šel črez Flisa im ga težko poškodoval po glavi. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
—c Ovignite obrtne liste! županstvo občine Celje-okolica poziva vse. ki so letos pomladi oddali na s reškem načelstvu v Celju obrtne liste v svrho registracije, da jih takoj dvignejo v občinskem uradu na Bregu. Za vsak obrtni list je treba plačati 5 Din.
—c V celjski bolnici je umrla 9. t. m. 24-letna posestnikova žena Marija Kura-jeva s Sp. Sečovega pri Rogaški Slatini.
_c SSK Celje : SK V*ško 15:0 (8:0). V nedeljo 11. t. m. popoldne je celjski favorit SSK Celje v drugorazredni prvenstveni tekmi na zasneženi Glaziji katastrofalno porazil SK Laško. Celjani so nastopili v mnogo boljši postavi nego zadnjo nedeljo. Nudili so lepo igro in so bili ves čas v absolutni premoči. Laščam so igrali zelo požrtvovalno in fair, a niso mogli zabiti niti častnega gola. Goli za SSK Celje so padli v 6., 18.. 20.. 24., 25., 31., 36. in 44. minuti prvega ter v 7., 19., 30., 32., 36., 43. in 44. minuti drugega polčasa. Sodnik g. Janežič iz Celja, ki je sodil dokaj površno, ni priznal enega povsem regularnega gola, ki ga je zabil SSK Celje v drugem polčasu. Tekmi je kljub neugodnemu vremenu prisostvovalo okrog 200 gledalcev.
—c 14. redni občni zbor SSK Celja bo d revi ob osmih v vrtni dvorani hotela -»Evrope«.
Naroda«' Gledališče
Drama.
Začetek *ob 20. Ponedeljek, 12.: Kar hočete. A. Torek, 13.: zaprto. Sreda, 14.: Zločin in kazen. C.
Opozarjamo na nocojšnjo repnz-o izvrstne Shakespearejeve komedije »Kar hočete«, ki se vrši za red A.
Repriza Dostojevskega dramatiki ranega romana »Zločin in kazen« bo v ljubljanski drami v sredo dne 14. t m. za red C.
Opera.
Ponedeljek. 12.: zaprto.
Torek, 13.: Erika. D.
Sreda, 14.: Manon. Red Sreda.
Sfmončič-Gnegorčeva  opereta Erika
se ponovno vprzori v naši operi v torek čine 13. t m. v običajni zasedfoi in pod takrirfoo g. Vinka Suštersiča. Vprizoritev je za red D.
Massfefietova opera Manon se poje ponovno v sredo 14. t. m. za red Sreda.
Umrli so v Ljubljani
od 2. do 8. decembra t. 1. Urbančič Marija, rojena Smuk, 60 let, hlralka, Vldovdanska cesta 9; Andolšek Katarina, roj. Jerilja, 74 let, bivša po-strežntca, Japljeva uliea 2; Ločnikar Frančiška, roj. Jereb, 08 let, bivša posest-niča, šmartinska cesta 18-1.; Rapuš Franc, 74 let, dohod, paznik v p., Jerano-va ulica 9; Kermc Antonija, 6*8 tet, vdova po oroS. straimojstru, Florioanska viL 23-1.: Kogoj Marija, 83 let, bivša postrež-niea, Japljeva ulica 2; Havllček Ivan, 7$ let, brzojavni mojster r p., Resljeva cesta 22; Ribnikar Marija, roj. Arko, 71 let, vdova po nadučitelju, Rlharieva ulica 3; Zdravje Katarina, roj. Meze, 64 let, vdova železničarjeva, Mariborska cesta št. 16. V ljubljanski bolnici so umrli: K reč Marija, 3 In pol meseca, hči delavca, Jezica 86; škrlep Josip, 70 let, posestnik. Mala vas 5 pri Jezici; Žerjav Marija, 4 leta, hči zidarja, Borovnica 66; Jeeenovec Veko-slav, 1 mesec, sla kroj. pomočnika, Zgornja Šiška 1&2; HudoToviC Marija, dtiina-rica, 52 let, žečje pri Kočevju; Treo Ivana, 68 let, aasebnica, Vosnjakova ulica 8;
Lohrer Jurij, 26 let, instalater, Pancevo; Majhen Cilka, 68 let, kuharica, Domžale; Bečan Karol, i mesece, sm delavca, Kranj; Podobnik Pavla, 11 let, šol. učenka, Vel. Jelnik 49; Cergan Ivana, 7 let. hči  kajžarja, Podsmreka 49.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 12. decembra, katoličani: Sinezij, Maksencij; pravoslavni, 29. novembra
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Friderika.
Kino Ideal: Visočanstvo perica.
Kino   Dvor:   Triglavske strmine.
ZKD: Tango ljubezni ob 14.15 v kin» Matici.
Boži&ni oratorij ob 20. v TJnionu (te-vaja ,Sloga«).
Fotoklub Ljubljana: Predavanje gosp. Vlada Cizlja ob 20. v dvorani OUZD.
Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba ob 20. pri >Slonu«.
DEŽURNE LEKARNE Danes:  Dr. PlccolI, Tyrševa cesta 6^ Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
ena
izmed nas
0»j»o<* sita
in resefa
Dobre ideje so zlata vredne. Ni prav, da gredo neopaženo tn nen&grajeni mimo nas tisti, ki $e jim v odprtih glavah porode. Postavim smo imeli oni dan do zadnjega kotička nabito poln koncert, po njem smo pa vsi z združenimi močmi gonili in sukali jo-jo, da je nas še tri dni po tekma trgalo po prstih in po glavah menda tudi. Pa se živa duša niti spomnila ni tistega, ki je prišel na to sijajno idejo. Da, nehvaležnost je plačilo sveta: koliko je bilo vas, brhkih deklet, ki rte v Unionu navdušeno gonile jo-jo, pa se nobena ni spomnila našega Bena Gregoriča, čeprav je zrasla ta imenitna ideja z vsemi koleščki vred na njegovi rodovitni njivi in je povrhu še sam fant, da malo takih.
Ampak potolažite se, ve dekleta nehvaležna in ti Beno po krivem pozabljeni, dobrih Idej še ni konec. Komaj se je nekoliko poleglo navijanje koleščkov, je skočila iz odprte gla\'e nova, še sijajnejša ideja. Brž bo treba prirediti še en do zadnjega kotička nabito poln koncert in opozorit' cenjeno občinstvo, naj po njem ne odide takoj domov, ker bo lahko sodeto\'nlo pri tekmi v sukanju pen-pen-jokov. Posebno akademska mladina naj se na to tekmo dobro pripravi, ker ji je uspeh zagotovljen. Samo svobodo naj pusti doma, kolikor je ima preveč^ pa bo ta naša domača jo-jo igra še bolj popularna kot je že.
Iz škofje Loke
— Osebne vesti. Službo strokovnega1 učitelja na meščanski šoli v Skofji Loki je nastopil diplomirani filozof g. Alojzij Peterim, ki je prišel z deške osnovne šole v Kamniku. — Iz Radovljice pa je prispel k okrajnemu sodišču služltelj g. Leopold Grošelj.
— Svengalijev večer smo 'meli na praznik v Sokolskem domu. Našim ljudem so takele stvari všeč in je bila velika dvorana nabito polna meščanov, še več pa okoliškega prebivalstva. Svenffalijev spored je bil resnoben, pa tudi zabaven in so se gledalci sijajn'm domislicam od sile nasmejali. Cela reč je trajala nekaj manj ko dve uri.
— Na sokolski akademiji je nastopil z vijolrnekim solom tudi diplomirani jurist g. Krek, ki je dovršeno izvajal Dvorakovo sonatino op. 100. Za svoj nastop je žel ve. liko odobravanje. Nastop g. Kreka smo pri zadnjem poročilu pomotoma izpustili
Ste*. 281
»SLOVENSKI NAROD«, dne 12. decembra 1032
Stran S.
Preči tajte sobotno in današnje nadaljevanje našega romana
„Prokletstvo ljubezni11
pa se boste takoj odločili in naročili upravi »Slovenskega Naroda44, naj vam pošlje ta pretresljivi roman, čim iziđe v ponatisu v dveh knjigah, ki bosta veljali samo Din 30.— (po pošti Din 35.—).
Dnevne vesti
— Z banske uprave. Ban dravske r>a-novine dr. Marušič je uradno odpotoval v Beograd in v četrtek 15. t. m. ne bo sprejemat strank.
— Razpisani službi banovinskih cestar-jev. Banska uprava dravske banovine raz-p'suje v območju sreskega cestnega odbora v Novem mestu službeno mesto banovinskoga cestarja, in sicer za proge: 1. banovinska cesta II. reda. št 71, od km 11.000 do km 16.921 2 Dovozna cesta na železniško postajo v Mirni peči v dolžini 0.192 km. 3. Subvencionirana cesta Mirna peč-kolodvor v Mlmi peči v dolžini 1.390 km V območju sreskega cosTn^za odbora v Mariboru pa službeno mesto banovinskoga cestarja, in sicer za progo od km 5.200 do km 11.200 na banovinsk; re-sti D. reda. št 135. Vurberg-Sv. lenari Prosilci za ti mesti morajo Izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. t m pri sreskem cestnem odboru v Novom m<-?tu, odnosno v Mariboru
— Zborovanje ljubljanskih in zagrebških profesorjev. Včeraj sta imeli ljubljanska m zagrebška sekcija Profesorskega društva občni zbor. Ljubljanska sekc:ja je obravnavala med drigim vprašanje redukcij. Zborovanju je prisostvoval odposlanec glavne uprave direktor Bošković, ki je pnznai. da je ljubljanska sekcija zelo agolna. Poročal je o odločni intervenc ji glavne uprave v zadevi redukcije šol tn profesorjev. Kar se tiče šol. je bil dosežen v glavnem zaželjeni uspeh, glede reaktiviranja učnih moči se pa Se ni dalo niče. sar doseči, ker ni denarja. Za predsednika je bil izvoljen prof. Fr. Grafenauer Zagrebški profesorji so sprejel', daljšo reso-r.cijo. ki v nji ponavljajo zahteve lanskega profesorskega zborovanja in kongresa v Beogradu. V profesorskih krogih se mnogo dela na to. da bi bil ves sistem šolnine rev diran.
— Prošnja poštni upravi. Naš poštni promet je v najlepšem redu. le tu pa tam se pripeti manjša ne rednost, ki pa seveda za nje ne more biti odgovorno vodstvo naše poštne uprave. Tako se je ze večkrat pripetilo na naši naročniki na Dolenjskem niso pravočasno prejeli 1 sta. čeprav je bil v redu odposlan. Tudi sobotne številke, ki je bila v redu odposlana z dolenjcem, v Novem mestu naši naročniki še včeraj zjutraj niso imeli in so se seveda čudili, saj je bilo v Novem mestu dostavljeno že > Jutro*, k^ je izšlo šele ponoči. Naprošamo poštDO upravo, naj ugotovi, kje tiči vzrok teh nerednosti, in ga odpravi.
— Ciril Metodova družba pros: svoje podružnice, da nakažejo prispevke za leto 1932 vodstvu blagajne po položnici.  674/n
— Prepovedana brošura. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo širiti in prodajati brošuro Gumhalter Milotić »Povorka na tlu«.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 12. v Mariboru 2, v Ljubljani 1. iz drugih krajev pa ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.6, temperatura je znašala 0 stopinj.
— Nesreča pri sankanju. Danes so prepevali v bolnico Štefanijo CaLarjevo. loi-.l-no pletilsko vajenko iz Tržiča. Včeraj popoldne se je sankaa. pa se je zaletela v arevo in si zlomila desno roko.
— Namestu tatu ubil očeta. V vasi Torjak blizu Bosanske Gradiške se je pripetila težka nesreča. V soboto ponoči so vdrli tatov? v stajo kmeta M lana Stoja-novlča. Stojanovičev sin Vaso je skočil iz hiše in začel streljati po njih Kmalu je bila na nogah vsa družina, ki je prihitela na dvor šče kjer je pa ležal kmet mrtev Sin trdi da je najbrž v temi ustrelil oče. ta, misleč, da ima pred seboj tatu.
—Zagonetna »mrt. Včeraj zjutraj so našli blizu Zagreba mrtvega Alojza Požu-na. garderoberja v kavarni »Astoria«. Imel je neznatno rano na tilniku, kar priča da ga je morda kdo udaril in povzročil njegovo smrt. Po! cija je uvedla preiskavo ke- je zelo verjetno da gre za umor
— Kupujte Ciril Metodove razj?ledn:ce za boži? in novo leto. kajti s tem podpirate družbo in domaČo obrt! 673-n
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shu^j-šantu. bledici, obolelosti žlez. izouščanju na koii, tvorih uravnava »Franz Jose-fova«r roda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se preDiičali. da celo nainežnejsi otroci dobro nreneso »Franz Josefovo« grenčico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
iz LtabHane
—lj Ena najbolj pustih nedelj letos je bila včerajšnja. Pusta namreč na zunaj, saj se je življenje na ulicah skoraj povsem ustavilo. Vreme je bilo tipično ljubljansko; krmežljavo ter cmeravo nebo je rosilo med mrzlo sapo. Na cestah se je cedila brozga, sneg je dobro pognojil naše ulice in meščani imajo čast preizkušati na njih nepremočljivost ^voje obutvi, čevlji se seveda ne izkažejo dobro, redko tudi galoše in škornji. ljudje se lahko vadijo *e v sveti potrpežljivosti ter "a možata je van ju; kot vsako zimo. se bodo morali tudi zdaj založiti s precejšnjo porcijo »božje masti*, kajti ceste najbrž ne bodo več suhe pred majem
—lj Zaključek jesenskega foto.amater. j*kega tečaja. Te dni je bil zaključen jesenski    Gregoričev fototečaj     ki ga je v treh oddelkih vodi znani amater profesor g. B. Hrovat V imenu številnih slušateljev in slušateljic    se je predavatelju zahvalil za uspel pouk   profesor g. Franjo Sič ln mu izročil dragoceno stekleno vazo v spomin. Ob tej priliki je bila izrečena zahva. la tudi g. Benu Gregoriču. Ustniku droge rije. za njegovo veliko kulturno pojmovanje,  nesebičnost  in  ustanovitev foto-ama. terskega instituta   ter  prvopočetniku slovenske  strokovne    fotografske termnolo gije. Po zaključku tečaja   ki je bil brezplačen, je g. Gregorič povabil  vse slušatelje na  skupno večerjo.  Kakor doznava mo. se bodo spomladi ti tečaji nadaljevali a enako tudi skupni izleti fotoamaterjev katerih prvi bo v Belo Krajino. Propag ran je fotoamaterstva zasluži vsako pohva lo. ker ima tudi izredno velik pomen za tujski promet, ki donaša naši državi vsako leto nad eno milijardo dinarjev.
—lj 20 let Prepor°da. V petek 16. t. m. cb 20. uri zvečer se bo vršila slavnostna akademija    v proslavo    20-letnlce obstoja društva. Program je izredno zanimiv. Sodelujejo:    Majda  Lovše   (sopran), Boris Trampuž   (govor),  Uroš Prevoršek kons (violina).   Cveto švigelj. kons. (bariton) Demetrij zebre, kons   (vodstvo orkestra) France Kovic (recitacija)   oktet  Pri kla. vir ju: Samo Lovše  kons.  Valens VodušeK kons.. Demetrij 2ebre. kons Pc sporedu je ples   Vabila so že razposlana  Vse rekla macije p smeno    in ustmeno prosimo na »Preporod«. Tomanova 3. Vs; najvljudne je vabljeni.
Magazin
TEOKAROVIĆ,
LfubSjana, Gradišče St. đ
javlja, da je dobil iz tovarne sledečo brzoiavko:
„Prođafafte zopet po starih nizkih cenah.41
—lj Predavanje o Norveški. Jutr: ob 20. bo predaval pod okriljem ZKD v Ljubljani v Kazini, II nadstropje, g. dr. Skerlj o svojem potovanju po Norveški Predavanje spremlja 65 lepih skioptičnih slik Ker je predavanje zanimivo in odličen predavatelj. opozarjamo javnost na to predavanje. Vstopnina je 2 do 4 D.n Pred predavanjem bo tajnik orisal bodoče smernice kulturnega delovanja ZKD.
—lj Lmetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor v Sieuo 14. t. m. ob 20. v verandni dvorana hotela Un ona po običajnem sporedu. — Pred občnim zborom bo predaval g. konzervator dr. Fr. Štele o umetnostnih spominih v Ljubljan. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop je brezplačen. Povabljeni so vsi prijatelji umetnosti m zgodovine ljubljanskega mesta.
—lj Velik koncert. Drevi ob 20. bo v Unionu izvajala .»Sloga« znamen.ti Bachov Božični oratorij Kdor pozna to delo, ne bo zamudil prilike da ga čuje; kdor ga pa ne pozna, naj hiti v Matično knjigarno ali zvečer v Union po vstopnico. Za nizko vstopn no bo čul oratorij, ki prekaša druga podobna dela zlasti po svoji svežosti, razgibanosti in veselosti Solo partije izvajajo nas' znani in priljubljeni pevci ga. Lovšetova, ga. škerlj-Medvedova, g. Go. stič in g. Rus. Bach je ustvaril s tem ora- i torijem tako prikupno skladbo, dt m jI ne more nihče tuVrati. temveč mora vsakega osvojiti. Danes bo skoro po detetih letih izvajano zopet večje Bachovo delo v Ljubljani
—lj D^nes zadnja predstava B. Stofao. ve operete »Tango ljubezni«. Veliki, popularni filmi so nepozabni. To je pokazala včerajšnja repriza čarobne Stolzove opere, te »Tango ljubezni«, v kateri smo zopet si šali splošno znane ln priljubljene popevke o > bajki o sreč!« o »maskoti« Itd Melodijoznost teh arij. priljubljeni Igralci kot WUly Forst. Oskar Kmrlweis, Fee Mal-ten in drugi so bili tolikšna privlačnost za
filmsko publiko, da je bila včerajšnja tineja ZKD   skoro   popolnoma zasedena.
Zato se film ponavlja se danes nepreklicno zadnjikrat ob 14.80 v Elitnem kinu Matici.
—lj O Grenlandiji, tej tajinstveni deželi večnega ledu tn polnočnega solnca, nam bo predaval g. Hana ErU jutri ob 20. v veliki dvorani hotela >Union«. Predava, telj se je pravkar vrnil z ekspedicije, ki je pod vodstvom znamenitega filmskega strokovnjaka dr. Fanka od >Ufe< snimala najnovejši film iz Arktide. Zanimanje za to velezanimivo predavanj« je zelo veliko ter opozarjamo vse posetnike, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
—lj literarni večer poezije se bo vršil jutri v torek ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Večer bo zelo zanimiv, ker sodelujejo skoraj vsi pomembnejši povojni pesniki.
TRIGLAVSKE
STRMINE
prvi slovenski visokogorski film o mogočni triglavski Severni steni.
„Veleturist"
Redne predstave ob 4., 7. in 9. uri.
Do sedaj vse predstave razprodane! Rezervirajte vstopnice!
KINO DVOR
Telefon 27—30 15019
Telefon 27—30
—lj »Pojm sociologije« je naslov predavanju g. dr. Spektorskega. univerzitetnega profesorja in znanega znanstvenika, ki ga priredi jJadran« v svojem društvenem lokalu drevi ob 20 Tovariši, ne zamudite te redke prilike in pribiti te vsi na predavanje
—lj Cankarjev večer »Svobode« in ?Zarje« (ELT. delavsk. prosvetni večer), ki bo v sredo 14. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, bo nad vse lep. Godba »Zarja« bo zaigrala uvod v ta večer. Profesor Teply iz Maribora bo predaval o Ivanu Cankarju. Recitirale se bodo pesmi Ivana Cankarja iz »Erotike«: Sultanove sandale, V bogatih »kočijah« in slntermezzc v nebesih« ter pesem Cul. kovskega »Cankarju«. Delavski oder •>Svobode« bo izvajal odlomke iz Cankarjevih »Podob iz sanj«. Tenorist, član opere A Dermota, bo zapel več solospe. vov, konservatoristke Štefka Korenčano-va in Vida Rudolfova zapojeta dvospeve. Pri klavirju konservatorist R. Gallat a Pevski zbor Krakov o-Trnovo pa bo zapel več mičnih pesmi. — Prid te že sedaj po vstopnice, ki so samo po 3, 2 in 1 Din.
—lj Muzejsko društvo za Slovenijo bo mek) redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 14. t. m. ob 16. v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani
—lj Rokavice, nappa jelenove pletene in triko, damske, moške in otroške, ima trpežne tvrdka Milofi Karničnik stari trg št. 8.
Danes zadnjikrat ob '/jS popoldne
Tango ljubezni
WUly Forst
v »ELITNEM KINU MATICI«
Iz Mokronoga
— Plemenit čin ljubljanskega industrijalca. Kakor vsako leto. Je bilo tudi letos povabljenih za Miklavža nad 60 otrok v vilo na Prelogah pr. Mokronogu Plemenita dobrotnika nedolžnih otrok g Kari in ga Roza Kunz imata svoje največje veselje baš na te dneve, da obdarujeta malčke Njuna darežljivost je našla preveč odjemalcev, zato je bila povablje ia ponovno se ena skupina siromašnih otrok, in sicer včeraj 11. t. m. Otroci so bili obdarovani z dragocenimi pleteninami, šolskimi potrebščinami, slaščicam; in toplo zakusko. V srcu slehernega obdaro-vančka se je brala hvaležna želja: Bog daj plemenitima dobrotnikoma še mnogo Miklavževih dni!
_ Miklavžev sejem v Mokronogu je bil
9. t. m. navzlic snegu zelo dobro obiska i Trgovina je bila zelo Živahna. Prignanih je bilo 256 pTafilcev v ceni od 6 do 7 Din kg žive teže, manjši od 6 tednov do 100 Din za komad. Volov so prignali 240 v ceni od 4.25 do 4.50 Din. Krav 70 od 2 do 3 Din. Telic 30 po 3.60 Din. Juncev 26 za 3 do 3.50 Din za k* žive teže. Prišlo je tudi nekaj oddaljenejših kupcev. Trgovine in gostilne so bile polne. Sejem se je zaključil brez tatvin in v polnem miru.
_ Tržišče pri Mokronogu. Tudi k nam
se je letos oglasil Miklavž Obiskal je na šoli tukajšnjo šolsko mladino, k: je bila zlasti vesela tepe Urice ln bogatih daril. Nad 300 šolarjev revnejših slojev je blk> obdarovaaib s obleko, perilom, obutvijo in šolskimi potrebščinami. V prvi vrati naša najtoplejša zahvala dobrotniku šole, tukajšnjemu veletrgovcu g. Josku Prijatelju, ki je omogočil miklavievanje v tako velikem obsegu. Daroval je veo veliko množino blaga za revne otroka. Za ta velikodušni dar mu kliče mladina i roditelji in v imena šolske uprave; Stotere hvala!
Na zimo smo se pripravili
Dobro smo pripravljeni na zimo, založeni smo z vsemi aktualnimi
vprašan)!
LJubljana. 12. decembra. Na kmetih se pripravijo na zimo bolj enostavno kot v mestih. Nasekajo si drv ter se založe tako z njima, da nizke hiše kar iizgrifiejo med stoladovTMcami kuriva. Od lakote no kmetih navadno ne umirajo. Zakrijejo prašiča, da si z ngim poleg drugih dobrot slade grenko življenje. Ce ni dovofci kJaje za govejo živ:no. pokoljejo tudi to. L-judije se povsem zabubijo v hiše, kjer potrpežlj-ivo prenašajo znmske težave. Tako vsaj rnisli«io nekateri meščani, ki poznajo dež" elane neko-Iiko. Zato so prepričani, da se podeželske zimske skrbi ne morejo niti primerjati z mestmimi briga-mi in težavami.
2e v tem je velikanska razlika med podeželskim m mestnim pripravljanjem na zimo. da na deželi Mudre nrV-Ho vse letos kaj bodo jedli pozimi in kakšna bo zima, đOwfm se v mestih spomnimo na zi-mo šele ob prvem snegu, če ga zapade dovoln. Tedaj pa postanejo seveda na mah aktualna vsa vprašanja, ki se zde zaradi tesra privlečena za lase. Seveda pa ne more nihče trdit': — čeprav nekateri skušajo tudi to — da Je vprašanje nreskrbe brezposelne množice privlečeno za lase. Cud<no je samo, da organiziramo pomožne akciie sredi z'rre. Vse straho-te. vsa resna vprašanja postane?o v mest;h aktualna šele na zimo, tonemo v nj,:h kot v broejri in sneeru.
Zato je 'zredno čudno poglavje, ki smo e:a načeli: na z;mo se namreč pripravljamo tako. da tega n'hče ne ve. vsi pa začnemo eovoriti o zimi šele. ko že tičimo v noei. Toda deželani naj vseeno ne mislijo, da se spravliajo meščan? nad konicami neštetih prečudoviti vprašamj rud? na vprašarrie. kako bi odmraviiM zimo. Ne, tako velikopotezni n;so In sploh jih ve-č'na n?ma nič proti zimi, neštet"" se je ra-dtijeio tako. da b? io radi poda1*šaH na vse 'eto. če b» mosrl' Med temi prijatelji" zime so tudi športniki, ki so se edini resno pripravil? na njo. Vso iesen so mazali srmič! In Študirali športno modo prihodnje sezone. Tako vneto se niso nedvommo nilejer na kmet;h pripravljali na zimo.
Razlika ie tudi v tem med deželani in meščani, da slednji* pred zimo ne kupujejo drv. In sploh bi ničesar ne kupili, če bi ne bila še vedno tako v časteh miklavžev-ska tradicija :n božič. Kdor rad govori o psihozi gospodarske krize, bo lahko načel to hvaležno poglavje le pozimi, saj se zdi, da meščan' kar istovetijo krizo z zimo. Če bo kdo proučeval razpoloženje meščanov DO-zimi. se bo prepričal, kako preres-ničen ie oregovor o slepi Icuri. kajti nihče bi ne mogel meščanom ustreči bolje, kot tisti, ki začno pozimi mrcvariti krizo. Da torej ne bomo de-lali krivice meščanom, moramo priznati, da se zadnja leta vedno temeljito prpraviio na zimo. Namreč tisti meščani, k« nas tako izvrstno tolažijo z reševanjem problema  krize in kulturnih
problemov in ki se tako bogato založe s to neprecenljivo robo
V tem pogledu nas de-želani seveda ne morejo razumeti, ker so pač takšni mate-rijalisti. dočim so meščani tako poduhov-lieni. Deželani se nam čudijo in Ižanci se jeze, da Ljubljančani za5no vpraševati po kurivu, ko so zasnežene ceste prej se pa ni nihče niti zmenil za drva. In pripovedujejo ubogim kmetom neprestano, da b: moral človek obupati, da je kriza, a kmetje jim tega ne smejo potrditi, ker ne vedo. kakšna strahota je kriza. Meščani hočejo kupiti počen; kurivo ter pravijo kmetom, da j-im »drva rastejo* brez stroškov Ko pa kmet vpraša meščana, kdo bo plačeval namesto njega davke, mu meščan zabrusi, da kmetom ni treba olačevati davkov in omeni neke razdolžitve.
Kmet, meščanov sorodnik, je vpraša! meščana, kako se je pripravil na zimo. Meščan se je začudil:
— Pripravil na zimo? Saj ne nameravam iti nikamor prezmo^at! Dovoli sem imel stroško-v s pripravljanjem na poletne počitnice. Obuta in oblečena "e vsa družina, drva m: boš pa pripeljal ti, da bo ceneje.
Pravi meščani torej n'majo hudih skrbi zaradi zime. kot se sploh ne razburjajo ter ne vznemirjajo radi. Pripravljeni so pa vsi na zimska presenečenja. - -—-a menda ne bo nobenega zadela kap. Če mu bodo     '       - pozimi, saj so
se - . : že tako udomačile, da tih lahko prištevamo med lepe tradicije. Če bi ne bilo - ^ ' " bi bilo to tako nenavadno, da bi najbrž niti ne hotelo snežiti zaradi tega; tako pa vplivajo - vsesplošno blagodejno., da so celo začele rasti cene blaga, kar gospodarstveniki tako z veseljem pozdravljajo kot najboljši znak, da je kriza začela popuščati. Prav tako so prl.pravijeni tudi delavci, da se pozimi zapirajo tovarne. Najemniki so pripravljeni na d&ložacije, za katere je seveda zima najnrmierneiši čas. ko se manifestira dobrodelnost na vseh koncih in krajih in v vseh pogledih.
Da, dobrodelnost, ki je ne smemo nikakor prezreti. Dobrodelnost pomeni pozorni v mestih toliko kot na kmetih praš:č. Še mnogo več, kajti na kmetih presodijo že v napre-j. koliko slanine bo Imel prašič in koliko klobas bodo lahko naredili, dočim se v mestih zanašajo vsi na dobrodelnost, ki jim naj pomaga povsod in ob vsaki priliki: zanašajo se tako na njo. da sploh ni treba nikomur pomisiliti na zimo.
Dobro smo pripravljeni na zimo; za-ožen; smo z aktualnimi vprašanji, dobrodelnost je napihnjena, kot da se nameravamo z njo dvigniti celo v stratosfero, - *" V se obetajo, snega ne bomo stradali — zato smo se pač založili tudi s porcijo optirrrzma in čakamo vdani v voljo božjo vseh zimskih »radosti«.
Iz Trebnjega
— Smučarjem. Drevi bo na »Marofus predavanje o smučarstvu. Ob tej priliki bodo predvajane vsem smučarjem potreb, ne glmnastične vaje. Ker je za vse, ki mislijo v ietoSnji zimi gojiti ta sport, to predavanje o smucarstvu zelo važno, o požar, jamo na to vse smučarje. Tečaj bo vodil g. Bužga Rudolf   Začetek ob 20. uri.
— Proračun sre*kega kmetijskega odbora. V ponedeljek 19 t. m. bo seja sreskega kmetijskega odbora v Novem mestu v dvorani na s reškem načelstvu. Ob tej priliki bo sestavljen proračun in bodo podane smernice in program dela sreskega kmetijskega odbora za prihodnje leto. Za občino Trebnje se udeleži te važne seje predsednik obč nskega kmečkega odbora svetovalec g. Josip Miklič
Iz Noveg? mesta
_ XYZ  se  zove  velezabavna Klabun-
dova trodejan-ska komedija, ki jo vprizo-re jutri zvečer na odru Prosvetnega do* ma člani ljubljanske drame. To je že drugo njihovo letošnje gosto?anje ▼ Novem mestu. Nastop-Ijo prve moči ljubljanskega gledališča, zato naj nihče ne zamudi prl-Like, ko se bo razvozljala sijajna enačba x-f-y = z.
—. O racionalni »tednji bo predaval Jutri ob 20. v Sokolskom domu g. Anton OgrLn, absolvent visoke šole za svetovno trgovino in uradnik Meatne hranilnice. Predavanje je času prav primerno, zato se pričakuje mnogoštevilna udeletba
_ Umrla Je gdč. Tili Praprotnlkova, svakinja profesorja Janka Krajca na Grmu. Blaga pokojnica Je bila znana in priljubljena po vsem mestu tn prejšnja leta v Ljubljani. Časten ji spomin, oBtallm pa nase globoko sožaljo!
Čuvajte se samot«! Te dni se Je vračal neki Novomeščan čez Gorjance domov. Po slabi poti na stari cesti je vodil svoje kolo in »: požvtagaval v lepo zimsko popoldne. Nenadno se mu je t>lizalo ts grmovja več krepkih mladih mol, ki so mn klicali, nao počaka, kam gre ln sKčno. K sreči Je bila pot baš malo boljša, kolesar se je pognal na svoje kodo in se zapodil po brega navzdol. Nekaj časa so neznanci tek M sa njim, kamenje je frčalo mimo begunca in kletvice so ga spremljal«- Pa Jo Je le srečno odnesel.
_ sibre v nage. Nad Dobrnicem nekje je naselje Artmanja vas. Tam ie ldietni Mrvarjev Ivan preganjal kragulja, ki »as je lovil golobe. Sosed je njegovo prisade, vanje opazil ter Je hitel fanta aa pomoč
s puško, ke«r Ivan je kragulja le potil s kamenjem in količki. Pa je hotela nesreča, da se je puška tako sprožila, da je več šiber zletelo fantu v levo bedro. V tukajšnji    bolnici    mu jih  bodo odstranili iz
— Z eno nogo vedno v grobu je rurlar, trdi kao resnično že stara prialovlca Pri Črnomlju imajo premogovnik Kanižarico. V oddaljenem rovu je kopal sam delavec France Bebar Iz bližnje Loke. Pa se je rov nepričakovano podsul m kamenje ga je pritisnilo k tlom, da se ni mogel ganiti. Klical je na pomoč, bližnji kopači so ga našli to rešili. Imel je pri v<sem še srečo, da mu je le levo nogo zlomilo v stegnu Oddali so ga usmiljenim bratom v Kandiji.
— Zima kima Itn drvarji po hostah imajo dovolj opravka. Ponajveč pripravljajo les. da ga v snegu potegnejo >na vlak« domov, ker ga ob drugih letnih časih sploh ne dobe iz boste. Pri podiranju drevja pa si nesreče m nezgode kar roke podajajo. Hmel^nlškega drvarja Jožeta Jereleta m podirača Iz Radohe Jožeta Mraka, so padajoče veje tako potolkle, da sta morala za dalje časa v bolnico. Pa onadva še nista na najslabšem. V Rogu *e oplazila posekana bukev Bogomira Hogeja Iz Rdečega kamna po desni nogi in mu jo zlomila. V Gorjancih sta brata štang-lja iz HTušice pri Stopičah podirala kostanj. Deblo je zgrmelo Štefanu na levo nogo in mu jo v Členku zlomilo.
— V jamo je padel L21etnj šolarČek Še-pic Jože iz Dulj pri Trebnjem ter se tako potolkel po glavi, da so ga oddali v moško bolnico
— Težka nesreča je doletela Žagarja v Črnomlju Janka Lozarja Pri žaganju hlodov ga je zgrabil jermen ter ga poteg-ntl s seboj. Na krik so mu pri-skočili tovariši na pomoč. Rešili so ga gotove smrti, ima pa revež desno roko kar štirikrat prelomljeno, dvakrat v podlakti in dvakrat v nadlakti. Tudi njega negujejo naš! usmiljeni bratje. .
— Tujski promet v novembru. V  no- ( vembru je posetilo naše mesto 318 tujce?, ^ ki so nočevaH 361 krat. Poslovno se je od njih mudilo pri nas 177 tujcev Jugoslo-venov je prišlo 301, Avstrijcev 10, 2 Ceho-slovaka, 2 Nemca, 2 Poljaka In 1 Rus
I Gilgi,
ena
izmed nas
i
Neverjetno.
Popotnik naroči sobo. Ko se vpisuje v hotelsko knjigo, opazi na nji stenico.
— 2e 20 let potujem, zagodrnja ogorčeno, toda da bi se stenica nfor-mirala, v kateri sobi bom spal, to se mi še ni pripetilo.
■hm 4,
>SLOVEN8KI NARODt. dne 12. decembra 1932
9tmw 28»
\26
(Pro&etstvo ljub
Boman
— Evo, tu so... Vzemi jih ... tvoja so... Pošteno si jih zaslužil... Malo so oškropijema z mojo krvjo... Nič ne morem za to... Položil sem jih bil pod zglavje... in mislil sem ... da, ko
me umorita___se ne bosta spomnila,
da bi iskala pisma pod mojim truplom.
knei je še toliko moči, da je izročal pisma svojemu prijatelju. MiJček jih je vzel.
— V teh pismih, — je dejal solznih oči, — sta omenjena gospod Robert <f Alboize in gospa Carmen... Morda bi vaan mogla kaj koristiti... Tam pri nas so trdili, da bi jih lahko drago prodali.
Deček ni videl Ramona, ki je strašno prebledel; ni videl, kako je z drhtečimi rokami pograbil pisma, ki jih ie bH Robert d' Alboize vzel m izročil svojemu svaku.
Oaudinet je začel hropeti.
— Ah. nikar me ne zapusti. Mil-ček!... Ostani tu ... pri meni... zelo blizu ... Ostato mi je le še nekaj m krut živrietrja.
— Nikar ne  srrrvori tako, lepo te prosim. Claudinet!
— Odhajam ... tja gori ... k svoji mamici... saj imam tudi jaz mamico, ki me je imela zelo rada ... samo da rri ostala dolgo pri meni; toda zdaj se »opet sni-deva ... Odhajam tja. kamor gredo otroč'čki in kjer so srečni...
T^rbl^eni... božani ... Še enkrat se morava posloviti, ljubi prijatelj... toda to pot za vedno ...
— Claudinet. prosim te ...
— Da... morda ... bi raje ostal še malo... pri tebi ... v poštenem življenju ... pa mi ni sojeno... Pa to nič ne de ... Vide4 sem dobro gospo iz Mois-seftesa ... gospo Heleno ... In zdaj sem srečen.
In videč Carmen in obraz nad seboj je pripomnil:
— Gospa Helena, imejte vedno zelo rad5 mojega MiEka ... Sai vas ima tudi on rad ... Tirrtel ie. da bi imeli radi tudi mene ... Toda za to ne bo več časa ... Naj vam včasih pripoveduje kaj o meni ... In pa, predno odidem ... vas prosim ... vas prosim, poljubite me ...
Carmen se je zdelo kruto odpreti dečku oči in mu povedati, da je samo sestra tiste, ki jo je poznal samo po imenu.
Vsa objokana je poljubila Cđaudine-ta na celo.
Mali mučenik se je blaženo nasmehnil Potem se je začel počasi onesve-sčati.
PostaJ je voščeno bled in smrt je zaznamovala z modrikasto barvo njegove veke.
Vsi znaki strašnih muk in težke bolezni so izginili. 2arek globokega, blaženega miru je obsijal njegov obraz.
Njegove nežno z roče oči so postale motne in niso se mogle ločiti od prijateljevega obraza, kakor bi občudovale nekaj, kar se mu je smehljalo iz onostranstva.
— Saj sem ti pravil, Milček. — je hropel umirajoči mučenik, — in zdravnik je imel prav ... vidiš... V enem letal bi bil moral itak umreti — Samo da sem zdaj malo pospešil zadnjo mro... toda to sem storil zate ... in sem zadovoljen, srečen ... Daj mi roko ... da jo še enkrat..'. čutim ...
Streslo ga je. Njegove ustne so še nekaj šepetale, a zadniM pogled je iskal prijatelja.
— Zbogom, gospa Helena!... zbogom gospod de Monitlaur! ... zbogom, Milček!
Glava mu je omahnila na blazinico.
Zdravnic ki Je prišel s policijskim komisarjem, je mogel ugotoviti samo smrt in odredi/ti preiskavo.
Milček je padel ves iz sebe od žalosti na prijateljevo truplo in bridko zaplakal.
Zaman si je Carmen prizadevala potolažiti ga s svojo nežnostjo in laskavimi besedami.
Ramon in Robert sta združila svoje moči z njenimi, da bi ločMa dečka od trupla, ki se ga je krčevko oklepal.
Šele fizična utrujenost ie premagala ta obup in ga ublažila. Deček je trdno zaspal in to priliko so porabili, da so ga prenesli v sosedno sobo, ki je bila navadno pripravljena za Marcela, če ie prišel na počitnice.
Spal je do jutra trdno spanje, ki sledi zlasti pri otrocih veliki utrujenosti ali močnim vtisom.
Ko se je prebudil, je sotoce veselo sijalo v sobo. Milček se je začudeno ozrl po sobi, vesel lepega vremena.
Kar se je spomnil; zadrhte! je in srce ga je zabolelo.
Claudinet ie mrtev.
Umrl je pred štirimi urami, žrtvujoč svoje življenje zanj.
Kako je mogoče, da zlato sobice obseva in greje vse ljudi, a tu kraj njega počiva truplo malega mučenika, ki ne bo nfkoli več odprl svojih oči, da bi se mu nasmehnile?
Milček se je hitro oblekel in hitel k mrtvemu prijatelju, očitajoč si kot največji greh teh nekaj ur, ko ga je bil premagal spanec.
Ah, in pri svojem dragem tovarišu ostane do zadnjega trenutka večne ločitve, do trenutka, ko pridejo črni možje in mu odneso njegovo drago truplo.
Ko ie vstopil Milček v sobo, je zagledal kraj trupla svojega dobrotnika de Montlaura. Sedel je in se držal za glavo; tako je pTesedel vso noč.
Pred njim so ležala na mizi razložena vsa pisma, ki jih je bil izročil Claudinet pred smrtio Milčku.
Dečkov prihod ga je zdramil iz globoke zamišijenosti.
Z drhtečimi rokami ga je pritegnil k sebi, mrmrajoč:
— Sinko moj! Ti si moj sin!
— Papa! — je zašepetal Milček in ga začel poljubljati. — Ah, dragi moj Claudinetek. ti si imel le prav!
— Zdaj pa moli. — je dejal Mont-laur in mu pokazal na truplo ubogega mučenika, ležeče v belem oblačilu sredi cvetja.
Ob vznožju in zglavju so gorele v velikih srebrnih svečnikih po štiri sveče.
Na prsih mrtvega dečka je ležal slonokoščen križec med sklenjenimi ročicami.
Milček se je sklonil nad mrtvim prijateljem in ga vroče poljubil na čelo.
Potem je ihte pokleknil in začel šepetati molitev, edino, ki jo je znal, namreč tisto, ki jo je molil vsak večer pri dobri gospe j.
Ramon je pa sedel nazaj k mizi, kjer je sedel, ko je Milček vstopil v sobo; bil je zelo bled, oči je imel steklene, ustne so se mu tresle.
V rokah je držal usodna pisma, ki jih je tako dolgo zaman iskal; toda ni jih več prebiral, kakor pred Milčkovim prihodom.
Gledal je svojega sina in sanjal, po bledih licih so mu pa drsele debele solze.
Težke misli so mu rojile po glav Usodna pisma je našel Milček. Zaslepljeni in neusmiljeni oče ga je bil pro-klel in obsodil na strašno življenje, na sramoto, pahnil ga je bil v pogubo, v zločine. Deček je pa prebrodil to morje skušnjav in propalosti, ne da bi se ga kaj prijelo.
In še več — ta otrok, tako krivično in strašno kaznovan, ie tvegal svoje življenje, da je dobil dokaze nedolžnosti svetega in čistega bitja, ki je zdaj prosto vsakega suma in ki v njem končno spozna svojo mater.
Strahovito mučenje otrok
V Mandžuriji prodajalo otroke z odsekanimi rokami in
Nedavno se je ztglasil na poiiciji v Sutnbeji v Mandžuriji neki trgovec z živili in privedel s seboj kitajskega dečka, ki je povedal, da je sin delavca iz Fudziadana. Trgovec je pravil, da je našel dečka v ulici, kjer je njegova trgovina. Deček je pribežal ves prestrašen k njemu in mu pripovedoval, kako je ušel zločincem, ki so mu hoteli odrezati roke in noge. Na policiji so dečka zaslišaili in ugotovili, da ie bil napaden na ulici, ko se je vračal iz šofle. Ugrabitelji so ga odnesli v bližrnjo kočo, ograjeno z visokim plotom, m zaprli so ga v iasbico, kjer sta bila že dva strahovito mučena dečka. Eden je imel v zapestji odsekane roke in v gležnjih odsekane noge, drugi pa ves razmesarjen obraz in odrezan jezik. Deček je vprašal prvega, kako sta prišla s tovarišem v izbo in zakaj so ju tako strahovito mučili. Deček je pa molčal in se je samo prestrašeno oziral okrog. Šele zvečer, ko je v koči vse utihnilo, je začel deček brez rok in nog pripovedovati o strahotah, ki sta jih s tovarišem preživela. Dečku, ki ga je čakala enaka usoda, se je pa posrečilo pobegniti.
Po zaslišanju je deček odvedel policijo v dotično ulico m ji pokazal kočo, kjer je bil zaprt. Policija je vlomila vrata in vdrla na dvorišče. Sredi dvorišča ie stala med preperelimi hlevi koča m vrata v njo so bila zaklenjena.
Policija je vlomila tudi v ta vrata, toda koča ie bila prazna. Tudi v izbi, kjer naj bi bila mučena dečka, ni bilo nikogar. Pač je pa našla policija dečka brez rok in nog v hlevu, kjer je bil privezan k jaslim. Bil je tako izmučen, da se je onesvestil ko so ga odvezali. V drugem hlevu so našli vhod v klet, kjer so zagledali policisti strahoten prizor. V kotu vlažne kleti je ležalo okrvavljeno truplo dečka brez rok in nog s strahovito razmesarjenim obrazom. Obleka mrtvega dečka je bila vsa krvava. V tretjem hlevu so našli še enega dečka brez rok in nog, ki je ležal onesveščen na slami. Ko ie prišel k sebi. je pravil, da je sin kitajskega kmeta. Razbojniki so ga ujeli in mučili, hoteč ga pozneje prodati kam na kmete. V kratkem bi moral prispeti iz mesta Tun-Ho trgovec s pohabljenimi otroki, da bi ga odpeljal in prodal kot predmet eksploatacije. Brezvestni izkoriščevalci kupujejo namreč take otroke, da potem z njihovo pomočjo prosjačijo in brezskrbno žive.
Iz zasliševanja slučajno rešenega dečka je razvidno, da je poštovala tolpa mučitelje v v Sumbeji že več mesecev. Ta čas je pohabila in prodala nad 50 ukradenih odnosno od siromašnih kmetov za mal denar kupljenih otrok. Poročilo iz Harbina žal ne pove. ali so oblasti te zveri v človeški podobi prijele in primerno kaznovale ali ne.
žrtev verskega fanatika
Newyorški listi poročajo o strašnem primeru verskega fanatizma in posuro-velosti. V okolici mesta Detroit so aretirali zamorskega svečenika Roberta Harrtsa, ki je umoril svojega soseda zamorca Jamesa Smitiha. Aretirani svečenik je demonstriral na policiji v Detroi-tu žrtvovanje zamorca Smitha na grotesknem oltarju za svojo hišo.
— Že pred stoletji mi je bila pover-iena naloga žrtvovati Allahu človeške žrtve, — je pravil Harris. —Bilo mi je naročeno omamiti žrtev z železno palico, potem pa zaklati jo s srebrnim bodalom. Žrtvovati sem hotel Smithovo ženo. ker pa nisem mogel najti nje, sem zgrabil njenega moža, ki je tudi never-nik. in odnesel sem ga na oltar.
Neko soboto opolnoči je Harris privlekel Smitha do oltarja za svojo hišo. Harris in njegova žena sta oblekla fantastična oblačila, potem je pa udaril svečenik žrtev s težkimi avtomobilskimi kleščami po glavi, da se je onesve-ščena zgrudila. Onesveščenega sta posadila z ženo na oltar in ko je odbila ura polnoč, mu je zasadil bodalo v srce. Ko so odvedli Harrisa v celico, kjer čaka sedaj zaslužene kazni, je izjavil, da je vse v redu in da ga bo Allah tudi rešil ieče.
Dolga krvnikova pot
Edini kanadski krvnik Artur Ellis je moral napraviti v oktobru in novembru dolgo in naporno pot, da je usmrtil na ledenem severu Kanade na smrt obsojenega zločinca. Na oni svet je moral odpraviti morilca, ki je pa imel do njega celih 11.000 km dolgo pot. Tako daleč menda ni potoval še noben krvnik po svojih krvniških opravkih.
V Dawson City na Yukonu je umoril Bernard West starega zlatoko-pa, oropal je njegovo kočo in mu odnesel vsa zlata zrnca, ki jih je bil na-braf mož s težkim trudom v svojem življenju. Morilec je bil obsojen na smrt in krvnik je moral iz Monrtreala na sever Kanade 11.000 km daleč. Mo-
ral se je žuriti in tako je prepotoval to d o Ijgo pot v 24 dneh z vlakom, vozovi in ladjo. Po usmrtitvi je dosegel baš še zadnjo ladjo, ki je plula letos pred zimo iz severnih v južne kraje Kanade. Krvnik pripoveduje, da je bil West eden najhladnokrvnejšin zločincev, kar jih je kdaj usmrtil. Ko je stopil v njegovo celico, mu je obsojenec zaklical: »-Napravi vendar že enkrat konec tej komediji!« Potem je pa vstal in mirno odšel pod vešala.
Ker ni mogel spati
Na poMcijska komisarijat v Milanu je prihitel te dni ves razburjen možak in zaklical: »Pošljite koga k »Zlatemu levu« pogledat, kako sem tam obdelal sobo. In začel je praviti, kako je ponoči, ko ni mogel spari, razbil vse pohištvo, razreza! zastore, odejo in rjuhe, razdejal posteljo in razbil vse, kar mu je prišlo pod roke. Komisar je mislil, da ima opraviti z norcem ali šaljivcem, pa je poslal po hotelirko, ki je izjavila, da je sprejela dotičnoga moža pred dvema dnevoma v službo, da pa zjutraj še ni pogledala v njegovo sobo. Ko so ji povedan, kaj je njen uslužbenec priznal, je hitela domov pogledat, če je res razdejal vso sobo. In kmalu je prihitela nazaj na rx)lkajo in povedala, da je našla v sobi res splošno razdejanje.
Ko so Marisaldija — tako se mož piše — vprašali, zakaj je po sobi tako neusmiljeno razbijal, je odgovoril, da ni mogel spati. Na vse načine si je prizadeval, da bi zaspal, pa nd šlo. Bil je sam v sobi, rad bi bil čital, pa ni imel nobene knjige, pri. rokah ni bilo tudi nič drugega, da bi se kratkočasil, pa je začel rezati zastore na oknih, odejo, rjuhe itd. Slednjič ie razbil tudi posteljo in vse pohištvo. Ko je zjutraj videl, kaj je napravil, je hitel na komnsarijat. Ne želim, da bi se zgodilo tudi vam kaj takega, je dejal komisarju. Seveda si bo mož v bodoče premislil kratkočasiti se z razbijanjem pohištva, kajti škodo je moral hoteli rki poravnati.
O boljši človeški nravi bi smeli govoriti šele, ko bi spoznali in priznali, da smo vsi slabiči.
II		
	IVAN MOŽUHIN	
	nepozabni »CASANOVA<, »CAR-	
	JEV GLASNIK«	
	v prvem govorečem	
	filma CCD7IHIT V	
	jtlflHNIA PRIDE!        PRIDE! PRIDE!	
II		
Z Jesenic
— Novega zdravnika dobimo na Jesenice. Ouje se, da dobimo v kratkom na Jesenice novega zdravnika špecjjalista za ženske bolezni. Ta zdravnik bo šesti na Jesenicah in četrti, kar smo jih dobili zadnjih pet let Zdravnik, ki je po rodni Čeh, a naš drž^^jan, namerava baje urediti v dog-lednem času na Jesenicah svoj sanatorij.
_ Jesenice od sobote do nedelje. Te
dni se nam je močno ponujal sneg, toda. padlo ga je le nekaj centimetrov, tako da ga za silo zadostuje za smučanje in sankanje. Nedelja je bila pusta tn meglena. Starejši Jeseničani so prodajali dolgčas doma ali pa v gostilnah pri cvičku in klobasah. Mladina pa je šla že deloma v .soboto popoldne, deloma pa v nedeljo zjutraj s smučmi visoko na planine. V nedeljo proti večeru se je vračala razgibana In razigrana veserlh lic v dolino, kjer Je  doma dolgočasje  Ln megla.
_ Knjige Vodnikove družbe so dospe-
le. Poverjentki so jih večinoma razderili, kdor pa jih še ni prejel, naj se a&iasi osebno pri njih. Vsi člani naj po možnosti takoj plačajo naročnino za prihodnje leto, kj znaša zopet 20 Din. Knjige so Izredno lepe, zanimive in poučne, predvsem pa hna družbin koledar zek> pestro in zanimivo vsebino z mnogimi krasnimi slikami, tako da je ie koledar sam vreden 20 Din, kolikor znaša letna članarina. Poverjeniku za Javornik ln Koroško Belo g. Jožetu Svetrtau je zmanjkalo knjig, tako da Jih Je moral ponovno naročiti več serij, da bo mogel us-treči tistim, ki so prepozno poravnali naročnino. Kdor si želi za dolge zimske veoere nabaviti dobro čtivo, naj se čim prej Kglasi pri g. Sve-tlinu, dokler ima še kaj  knjig v zalogi.
_ Novo carinsko poslopje. Pred dnevi
so začeli ob železniškem postajnem poslopju graditi zelo obširno poslopje, ki bo služilo kot carinska osebna pregledovaL nica in bo Imelo obširne prostore za obmejni policijski komisarijat ter druge državne urade. Poslopoe, ki bo pritlično ter okrog 30 metrov dolgo Jn 16 metrov široko, gradi stavbno podjetje G. TOnnies is Djubljane pod vodstvom stavbnega delovodje g. Viktorja Sešoka.
_ Delavci,  ne nasedajte raznim tujim
in nepoznanim agentom. Po naših krajih so zasebnim strankam, večinoma delavcem, ponujali blago na obroke nekateri tuji agenti in krosnjarii od domačih a tudi tujih židovskih tvrdik. Ker al delavec danes sila težko nabavi blago za obleke in ga vsega naenkrat tudi ne more plačati, je zelo rad nasedal agentom in kroš-njarjem. Toda delavstvo dobi večkrat za drag denar manjvredno blago, če pa obveznostim niso mogM pravočasno zadostiti, so jih nekateri agenta brez usmiljenja predali odvetnikom in potom njih zaru-biH večino mesečne plače. Kupovanje blaga pri agentih in krožnja-rjih je v teh časih nesmiselno, ker Imamo na Jesenicah solidne manufakturne trgovine in krojač-nice, v katerih se dobi v nujnih primerih tudi blago na obroke. V primeru bolezni aH kake nezgode, pa je možna pri domaČih trgovcih in odvetnikih včasih taka poravnava, ki preveč ne bofc tn ostane ubogim delavskim družinam še vsaj toliko plače, da si morejo kupiti vsaj najpotrebnejša živila.
Lepa
jabolka
po       Din kg nudi „Gospodarska zveza44 v Ljubljani
> mM ali o£fast<
V Maka beseda M
ta odgovor znamko l ~ Na vprašanja bran
PRESELITEV TRGOVINE
Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem sporočam,
da sem se preselil s svojo trgovino iz Trebnjega v ŠKOF JO LOKO
fcft jih prosim, naj mi ostanejo tudi v bodoče naklonjeni.
IVAN MARCON, trgovec
Išče se priča
V nedeljo 13. novembra okoli XL ure dopoldne je policijski stražnik pred Kinom Matica vstopil na neki avto. Kdor je ta dogodek videl in slišal, se prosi, da se zglasi proti nagradi za zamudo v pisarni odvetnika dr. K. Krivem v Pražakovi ulici 15 II (palača Pokojninskega zaveda)
KUPIM
SVINJSKE KOZE
v vsaki množini po dnevni ceni kupuje J. Lavrič, usnjarija, ftt. Vid pri Stični. 4650
ORIENTALSKA OPRAVA (Damaskus)  poceni naprodaj. — Naslov v upravi >Slovenskega Naroda«. 4655
2 »ZEPHTJRc PECI šestcevni, skoro novi, proda — Robežnik, Škofljica. 4649
HRASTOVE DESKE suhe, po dogovoru proda Martin Zupan, Hrastnik 4648
NOVO SPALNICO moderno izdelano, vezan les, po ugodni ceni ter event. s plačilnimi olajšavami proda — Mat. Rakuša, mizarstvo, Zgornja Polskava pri Pragerskem. 4651
KOMPLETNA JEDILNICA (miza, ki se da raztegniti, 1 velika in 1 mala kredenca, 6 stolov, 2 fotelja), skoro novi naprodaj v Beethovnovi ulici it. 4/m. Ogled od IS. do 19. minil mlinu, ob nedeljah ta praznikih od 11.—12. ure. 4628
SLUŽBE
INKASANTA-NADZORNIKA za Ljubljano iščem. — Služba stalna, plača 1000 Din. Garancija 10.000 Din gotovine. Samo resni in vestni naj se nujno javijo na: ing. Demetjev, Zagreb, THca 138. 4646
VAJENCA zdravega in močnega, poštenih staršev, dobrega računa rja, z vso oskrbo v hiši, sprejme A. čok, trgovina, Velenje-fit. Dj.
4647
KOVAŠKO DELAVNICO na prometnem krajo, z vse orodjem oddam v najem vsled bolesni. — Vprašati pri: Glavač Fraae, Radeče pri Zidanem mostu. *^S6
LOKAL V LJUTOMERU
v centru mesta, 16 m dolg in 7 m Širok, vogalen, primeren za veletrgovino, odda — Lado Resnik, hotel Ljutomer. 4634
HIsO Z VTNOTOČEM
delikateso in posestvom kupim. — Ponudbe na naslov: L. Turk, Vojnik pri Celju. 4633
LOKAL V LJUTOMERU v centru mesta, 16 m dolg in 7 m širok, vogalen, primeren za veletrgovino, odda — Lado Resnik, hotel, Ljutomer. 4653
PAZNO
DRUŽABNIKA
z 200.000 do 3OO.000 gotovine ali vložno knjižico, sprejme dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v ptujskem okraju. Ponudbe na Artenjak A Schoste-ritseh,  veletrgovina v Ptuju.
4652
„N0BLESE"
nudi po znižanih cenah damske plašče; za gospode suknje in obleke po meri«
Palača „VTKTORIA"
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14
72/T
GOSTILNA »SODČEK« na Zabjaku oddaja lepo sobo za dve osebi s hrano vred. Sprejme se sostanovalka k domači hčerki tal gospod sostanovalec zraven sina. 4658
RAZNA JABOLKA
po 2—3.50 Din brutto za netto povzetno: Postržin, Krško. 4596
ZICNE POSTELJNE VLOGE od Din 65.— naprej, postelje z žično vlogo po Din 150.— ter zložljive železne postelje vam nudi po konkurenčnih cenah izdelovalec Pavel Strgulec, Go~ eesta IS (Kotizej), — Sprejemam tudi ključavničarska dela in au-togensko varenje. 4404
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (>Pri Levu«) 25/T
Couch
zoSe
Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice Cfedermodroce), zimnice (modroce) ter vsa v to ^stroko spadajoča dela izvršuje najceneje
F. Sajovic
Ljubljana. Stari tre- St. 6.
/