^ Ptuj, torek, 12. septembra 2006
letnik LIX • št. 70 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993

Ob 30. Isiniei podjetfa Dominko Vai vabimo v soboto, 16. septombra 2006 ob 14.30 uri no piioiili, Ici bo no dvoriiCu poditjo Domini».
Pripravli smo Vam kratek kulturni praQrom^ pečenega vola, žrebanje z glavno nagrado Volkswagen Fox in zabavo z glasbo.
V
Štajerski
Sportnoietaliscé^v' MosKanjcihíie^-.bilo^v <sobotp,.9. septembra/prizonsce^prijetnega ..druzerîja udeležen-
orgánižácije in /gostité|jstVaJpripisuJéJO.ttudJ^Jzrednp.léPemmu vreme^U
IKu^viS
Nogomet • Drava uspešna proti Beli krajini, jutri že v Celju
Stran 7
Judo • Lei Murko bronasta medalja
Stran 9
Foto: Martin Ozmec
PolitiKa Ptuj • S 15.
vseslovenskega tabora SLS
Stran 2
Po naSih obcinah Ptuj • Priprave na praznik brigadirjev
Stran 5 Po naSih obcinah Koritno • Še letos naj bi pritekla tudi voda
Stran 13
Tednikov pogovor A. DominKo • "Za
devize sem moral rediti konje!"
Stran 3
Po naSih obcinah Dornava • Občani se že lahko priključijo na kanalizacijo
Stran 5 Izobraževanje Ptuj • V letu kulture bodo dobili nov vrtec
Stran 6
Reportaže MoSKanjci • 4. Poli maraton rekorden v vseh pogledih
Stran 16
Ptuj • S 15. vseslovenskega tabora SLS
"Srečno, občine! Srečno, SLS! Srečno, Slovenija!"
To so bile zaključne besede slavnostnega govornika, predsednika stranke in okoljskega ministra Janeza Podobnika na 15. taboru SLS v nedeljo popoldne ob nogometnem igrišču na Ptuju.
Množičnosti obiska, sicer značilni za vse tabore te stranke, tudi letos ni bilo kaj oporekati; po besedah organizatorjev se je zbralo okrog 9000 članov, simpatizerjev in drugih udeležencev srečanja in morje valujočih zelenih kapic je besede potrjevalo.
Med gosti je bilo videti tudi veliko obrazov znanih politikov; tako je v prvi vrsti sedel minister Ivan Žagar, pa vsi bivši predsedniki SLS (Marjan Podobnik, Franci But ter Franc Zagožen), pa ptujski župan Štefan Čelan in vsi župani ter županski kandidati SLS, med njimi tudi Franc Arhar.
Letošnji županski kandidati SLS v občinah Spodnjega Podravja so: Janez Kramberger (Lenart), Darinka Fakin (Majšperk), Franc Kekec (Markovci), Miroslav Hanželič (Ormož), Alojz Arko (Ptuj), Feliks Berič (Sv. Ana), Karl Vurcer (Trnovska vas), Friderik Bračič (Videm), Miran Vuk (Zavrč), Jožef Klinc (Cirkulane), Zvonko Ivanuša ( Središče ob Dravi), Darko Fras (Sv. Trojica v Slov. goricah), Jožef Kokot (Gorišnica), Radoslav Simonič (Hajdina), Alojz Kavčič (Juršinci), Anton Šprah (Kidričevo).
Uradni del prireditve se je začel malo pred eno uro popoldne z dvigom zastave, nastopom markovskih ženito-vanjskih kopjašev ter pozdravom predsednika mestnega odbora SLS in organizacijskega odbora prireditve Roberta
Uvodnik
Občutljive dušice
Kaj naj bi bila občutljivost, vemo vsi, čeprav, prmojduš, ne vem napisati definicije. Tudi to, da smo različno občutljivi, je znano; eni zelo, drugi skoraj nič, dejstvo pa je, da imamo vsi nekje neko občutljivo točko. Potem so tu še področja, na katerih smo (bolj) občutljivi, in teh je ogromno; recimo, nekateri so najbolj občutljivi na denar in imetje, nekateri na besede ali dejanja, nekateri pa samo na batine (sicer je teh področij še več).
Na splošno veljajo za bolj občutljive ženske. Od kod takšna miselnost, ne vem, predvidevam pa, da se tako misli zato, ker se večinoma aktivneje in burno odzivajo, pa najsi bo to z jokom ali vpitjem. Ampak osebno mislim, da pri takšnih »ženskih« odzivih ne gre toliko za občutljivost kot za učinkovito sredstvo za čimprejšnjo dosego
Navsezadnje pa to zdaj ni važno. Zadnje čase me namreč izredno presenečajo nadvse občutljive - moške duše. Preko telefona ali osebno se mi namreč globoko užaljeno potožijo, kako zelo se počutijo prizadete, ker niso bili poimensko omenjeni v nekem članku, ker se niso videli na fotografiji ali pa so se videli, ampak so bili v tako čudni pozi, ali pač, da je bilo zapisano, da so rekli: 'To bi lahko naredili', dejansko pa so rekli: 'To bi bilo možno narediti' ^ itd. In ni hujše bolečine, kot jo izraža njihov glas (jokati kot moški pač ne smejo). Res se mi zasmilijo.
Samo ni mi jasno - saj ste gotovo uganili, da gre za raznorazne lokalne politične veljake - zakaj so se potem spustili v politiko, za katero vsak odkrito prizna, da je kurba. Iti se kurbarije z nežno občutljivo dušico ne bo šlo - to dvoje je pač nezdružljivo. To bo, dragi moji, treba vzeti v zakup. In novinarji nimamo prav nič pri tem, sploh pa ne pri vaši odločitvi, da ste se odločili kur^, pardon, politizirati.
Simona Meznarič
Čeha. Sledila je tradicionalna izmenjava daril med lanskim in letošnjim organizatorjem, nato pa je na oder stopil Janez Podobnik, ki je najprej opisal karakteristike SLS kot stranke z najdaljšim, 100-let-nim stažem, stranke, ki se je in se bo vedno borila za dobrobit slovenskega človeka, ter jo označil kot eno redkih ali celo edino stranko, ki lahko napolni tako velik stadion: »Navzven kažemo množičnost in dobro razpoloženje, kar pa je le odraz notranje enotnosti stranke, zvestobe, lojalnosti, podpore in solidarnosti!«
Potem je Podobnik spregovoril o aktualnih problematikah ter stališču stranke do le-teh: »Paradoksalno, toda
Na 15. taboru SLS se je zbralo približno 9000 obiskovalcev.
resnično je, da vse od ustanovitve Slovenske kmečke zveze kot predhodnice SLS v vseh teh letih SLS ostaja osamljena in nerazumljena v zavzemanju za obdelano in poseljeno slovensko podeželje. Kot predsednik stranke in okoljski minister pa sem trdno prepričan, da je vprašanje
Foto: SM
Slavnostni govornik na taboru je bil predsednik stranke in okolj-ski minister Janez Podobnik.
Predsednik organizacijskega odbora letošnjega tabora Robert Čeh je izmenjal darilo z lanskim predsednikom OO iz Mozirja Jakobom Presečnikom.
vitalnosti slovenskega podeželja povezano z vitalnostjo slovenskega naroda! Negativni demografski trendi, zaraščanje, razvojna zaostalost predstavljajo resno politično vprašanje, kako naprej« Nato je Podobnik povedal, da se v SLS aktivno prizadevajo za pozitivno rešitev omenjene problematike, da pa je vpliv njihove stranke vendarle nekoliko manjši zaradi »nerazumnega pogroma nad kadri oziroma kroga SLS« in zaradi izgube vodenja kmetijskega ministrstva. Nadalje je poudaril, da se bodo z vsemi močmi zavzemali za kmetu prijazno davčno zakonodajo oz. reformo, da so bili kot stranka argumentirano proti uvedbi enotne davčne stopnje, podpirajo pa poenostavitev davčnih postopkov. Dotaknil pa se je tudi gospodarstva: »SLS je vztrajala in vsaj zaenkrat tudi uspela, da večinski ali vsaj kontrolni deleži v najpomembnejših slovenskih gospodarskih panogah in pod-
Zaključek uradnega programa je bila predstavitev vseh slovenskih županskih kandidatov SLS; skupno jih je 140.
jetjih ostanejo v slovenski lasti. Ni bilo enostavno! Smo za odprtost za tuje investicije, a vzvode moramo obdržati v svojih rokah!«
Precej velik aplavz poslu-šajočih pa je Podobnik prejel ob vprašanju »vroče« hrvat-sko-slovenske meje: »Katera druga stranka v državi tako dosledno zagovarja pravično mejo kot SLS?! Vztrajali bomo, da Piranski zaliv ostane slovenski, da ohranimo teritorialno prost dostop na odprto morje ter da ostane ozemlje na levi strani Mure pri Hotizi slovensko, kot je bilo do osamosvojitve!«
Ob koncu pa je Janez Podobnik povedal še, da stranka deluje na principu povezovanja in ne ločevanja, da ima najdaljši staž v vladi, da pa so zmožni tudi samokritike, kar drugim strankam ni lastno. Nato je še pohvalil občine, ki jih vodijo župani iz vrst SLS, ter se ob tem seveda ustavil še ob letošnjih lokalnih volitvah: »Lahko smo optimisti, saj ljudje čutijo, da je za njihovo občino dobro, če jo vodi župan ali županja iz vrst SLS!«
In da bi bile te besede tudi potrjene, je govornik na oder povabil kar 140 županskih kandidatov s podporo oz. iz vrst SLS, ki se bodo letos potegovali za funkcijo občinskega vodilnega moža. Prišli so praktično, z izjemo enega ali dveh, res vsi!
Drugi del tabora je bil tisti manj uraden in bolj družabni; zvrstile so se namreč nogometna tekma med političnimi funkcionarji in žensko ekipo iz Prekmurja, tekma v malem nogometu in košarki, prizorišče tabora pa se je spremenilo v veliko družabno srečanje ob obilici hrane in pijače ter nastopih ansamblov bratov Gašperič in Ptujskih 5.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Tednikov pogovor • Anton Dominko o podjetništvu nekoč in danes
"Ker nisem imel izvora za devize, sem moral rediti konje!"
Uspešen ptujski podjetnik Anton Dominko je bil rojen decembra leta 1950 v Cvetkovcih v kmečki družni s tremi otroci. Mladost je preživljal v družbi dveh sester, šolske klopi je gulil v domačem kraju in Veliki Nedelji. Želja po tem, da bi postal avtomehanik, ga je leta 1965 zanesla v avstrijski Gradec, po vrnitvi pa se je začela strma pot navzgor, saj ima njegovo podjetje Dominko po treh desetletjih že 63 zaposlenih.
"Že kot otrok sem sanjal o avtomobilih in rad 'šrav-fal',moja življenjska želja je bila, da postanem avtomeha-nik. In te sanje so se mi pričele uresničevati, ko sem po končani osemletki bil sprejet v vajeniško šolo znane firme AVL Mercedes servis v Gradcu, k profesorju Listu. Ker nisem dobro poznal jezika, sem sprva imel kar nekaj težav, tako da bi se skoraj izučil napačnega poklica. Ob prihodu sem namreč mojstru dejal, da bi rad bil mehanik, kar pa v njihovem jeziku pomeni strojni ključavničar. Malo sem gledal po strani, ko smo prvi učni dan vsi vajenci dobili v roke kos železa, iz katerega je bilo treba izpiliti kladivo. To sem sicer počel zelo zagnano in natančno, a po 14 dnevih sem gledal še bolj negotovo, ko jih je skoraj polovica odšla v sosednjo, avtomehanično delavnico, jaz pa sem še vedno pilil, vsak dan novo kladivo. Po mesecu dni sem le zbral pogum in vprašal mojstra, zakaj ne delamo nič z avtomobili. Šele takrat so ugotovili, da bi se rad izučil za KFZ avtomehanika, kot so dejali, torej mehanika za avtomobile. Treba je bilo spremeniti učno pogodbo, a kljub vsemu sem se končno znašel med avtomobili."
Kako dolgo ste se takrat učili za avtomehanika?
"Moram reči, da me je vonj po motorjih in bencinu čisto prevzel, bil sem marljiv, in ker se mi je pričela uresničevati življenjska želja, sem znanje in prakso požiral z veliko žlico. Pomočnik sem postal leta 1969, sicer pa sem pri Mercedes servisu v Gradcu delal do leta 1971. Ker sem želel vedeti še več, kako nastane avtomobil, sem si vmes uredil papirje in žarel od veselja, ko sem dobil službo v tovarni Mercedes v nemškem Stuttgartu. Še bolj pa sem bil presenečen, ko so mi dodelili delovno mesto v razvojnem inštitutu v bližnjem Unter-turkheimu."
Kaj pa ste tam počeli?
"V glavnem sem delal pri razvoju Mercedesovih motorjev kot monter. Inženirji so konstruirali in razvijali, mi pa smo po njihovih načrtih montirali in "šravfali", opravljali razne meritve ter testne vožnje z različnimi motorji. Tam sem delal do leta 1976. Delo je bilo zelo pestro, vozili smo po testnih stezah, tudi drugod po svetu, v različnih podnebnih in vremenskih razmerah. Kljub temu sem ob delu hodil še v mojstrsko
šolo in leta 1974 sem opravil nemški državni mojstrski izpit. Razmeroma zgodaj je bilo to, saj sem bil takrat star šele 24 let, in čeprav so mi takoj ponudili dobro mojstrsko mesto, sem ga odklonil, saj me je preveč vleklo domov, v Slovenijo."
In kdaj ste potem vrnili v domovino?
"Takoj zatem. Že med dopusti v domovini sem Ob Stu-denčnici 4a kupil polovico tedanje Klasinčeve kmetije, kjer sem decembra leta 1976 odprl svojo prvo obrtno delavnico. Spomnim se, da je na veliki tabli pisalo Avto servis za vozila Mercedes, Volkswagen in Audi."
Ste delali sami?
"Ne, kot delavec mi je pomagal sovaščan iz Cvetkov-cev Albin Ozmec, a delala sva natančno in mislim, da že kar na začetku dovolj kvalitetno. Sprva so bile stranke v glavnem iz Ptuja in okolice, potem so pričeli prihajati iz Maribora, ko pa se je razvedelo, pa tudi iz sosednje Hrvaške in iz drugih krajev tedanje Jugoslavije. Dela je bilo vedno več, zato sem leta 1979 prvo delavnico dogradil še za dve novi delovni mesti. Leta 1981 sem kupil še preostali del Klasinčeve kmetije, želja po napredku in vedno več dela pa sta me pripeljala do prve večje širitve. Leta 1984 smo porušili okoli 90 odstotkov tedanje delavnice ter Ob Stu-denčnici 4a zgradili prvi del novih delavnic in jih odprli leto kasneje."
Ste povečali tudi število zaposlenih?
"Da, takrat nas je bilo redno zaposlenih že 10, z razvojem avtomobilizma in viša-
Foto: M. Ozmec
Podjetnik Anton Dominko: "Prepričan sem, da je na širšem ptujskem, slovenskem morda celo evropskem prostoru dovolj možnosti za to panogo, ki jo uspešno in z veseljem opravljamo."
njem življenjskega standarda pa so potrebe še naprej hitro naraščale, zato sem leta 1988 dejavnost še razširil. V letu 1992 smo zgradili še avtokleparsko in avtoličarsko delavnico z avtopralnico in testirnico, istega leta pa smo odprli še svoj prvi avtosalon za vozila Mercedes."
So se po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije razmere zelo spremenile?
"Pa še kako, skoraj ni primerjave. V Sloveniji so ustanovili podjetje Porsche Slovenija, ki je postalo generalni zastopnik za vozila Volkswagen, Audi in Porsche. Ko sem to izvedel, sam šel kmalu podpisal pogodbo za servisiranje teh vozil, takrat še na tej lokaciji Ob Studenčnici 4a. A v pogodbi je pisalo, da moramo servis za te tri avto-
mobilske znamke čimprej ločiti od Mercedes servisa. Zato sem leta 1995 kupil zgradbo nekdanjega Elektrokovinarja na Zadružnem trgu 8, ki smo jo leto kasneje pričeli preurejati, jo tudi dogradili in 8. januarja leta 1999 odprli pro-dajno-servisni center. Takrat nas je bilo zaposlenih že 45, pred tremi leti pa smo na tej lokaciji odprli še oddelek za tehnične preglede ter center za prodajo rabljenih vozil."
Torej imate danes dve podjetji?
"Da, imamo firmo Domin-ko, d. o. o., ki zastopa servisiranje in prodajo vozil znamke Volkswagen - osebna in gospodarska vozila, servis za vozila Audi, prodajo olj in maziv znamke Shell ter vgradnjo klimatskih naprav znamke Kerstner. Iz dotedanjega espeja pa smo ustanovili naše
Foto: M. Ozmec
Recept za uspeh: "Znanje, znanje in še enkrat znanje, dovolj prakse in dovolj samozavesti, pa seveda pridne roke in trdna volja."
osnovno podjetje DC Domin-ko center."
In ob vsem tem ste si uspeli ustvariti še družino. Kdaj ste se poročili?
"Ženo Jožico sem spoznal leta 1978 v domači vasi Cvetkovci, poročila pa sva se leta 1980 v Ormožu. Prvi sin Zvonko se je rodil pred 26 leti, danes končuje študij strojnega inženirja in je kandidat za mojega naslednika. Hčerka Aleksandra ima 21 let in študira pravo, najmlajši, sin Matjaž, pa je star 13 let in končuje devetletko v Veliki Nedelji in pravi, da bo jeseni šel v srednjo šolo - program mehatronik. Žal smo leta 1997 v prometni nesreči izgubili drugo hčerko Mojco, ki se je smrtno ponesrečila mesec dni pred 16. rojstnim dnevom."
Vaše želje ob treh desetletjih podjetništva?
"Moja največja želja je vsekakor, da bi otroci nadaljevali moje delo, saj sem v to, kar sem ustvaril, vložil veliko truda in skrbi, veliko je bilo odrekanja. Trdno sem prepričan, da je na širšem ptujskem, slovenskem, morda celo evropskem prostoru dovolj možnosti za to panogo, ki jo uspešno in z veseljem opravljamo, zagotovo pa se da še marsikaj postoriti."
Razlika med podjetništvom nekoč in danes pa vendarle obstaja?
"Danes je država bolj naklonjena podjetnikom, kot je bila takrat. V prvih letih podjetniškega začetka sem moral polagati račune za vsak dinar, predvsem pa, od kod imam devize za nakup rezervnih delov iz tujine. Ker nisem imel uradnega izvo-
ra deviz, sem si pred 27 leti moral izmisliti rejo konjev. Na kmetiji v Cvetkovcih sem si uredil konjsko farmo z 32 plemenskimi kobilami, parili smo jih in žrebeta prodajal v Italijo, da sem prišel do deviz po uradni poti. Seveda pa to ni zadostovalo, zato sem se moral še dodatno znajti, ampak vse je bilo v okviru zakonov. A tudi to smo prebrodili, danes lahko rečem, da smo uspeli, pa vendar se rad spomnim tistih let, predvsem obdobja od leta 1985 do 1991, ko smo servisirali vozila Mercedes po vsej tedanji Jugoslaviji. K nam so prihajali iz Sarajeva, Beograda, Jajca, Reke, Zagreba, pa seveda od bliže - iz Koprivnice, Varaždina, Čakovca in iz vse Slovenije. Pri spoznavanju novih strank po Jugoslaviji mi je bil tedaj v veliko pomoč sedaj že pokojni Hinko Korenjak, ki je bil znan kot odličen serviser za tlačilke Bosch."
Vaš recept za uspeh?
"Znanje, znanje in še enkrat znanje, dovolj prakse in seveda pridne roke, dovolj samozavesti in trda volja. Dovolite, da se ob 30-letnem jubileju iskreno zahvalim vsem našim strankam in uporabnikom naših storitev, pa seveda vsem svojim 63 sodelavcem, članom našega delovnega kolektiva, saj brez njih ne bi bili tako uspešni, kot smo. Hvaležen sem tudi ženi Jožici, ki je sicer zaposlena v podjetju, a poleg tega ves čas pridno gospodinji in skrbi za družino v Cvetkovcih."
Kako pa boste proslavili 30-letnico?
"Vse zaposlene v obeh podjetjih sem pred 14 dnevi popeljal na ogled muzeja Mercedes Benz v Stuttgartu, ki so ga odprli ob pričetku svetovnega nogometnega prvenstva, ogledali smo si tudi Mercedesovo tovarno za proizvodnjo tovornih vozil v Wurtu ter zastopništvo Mer-cedesovih vozil v Salzburgu. Sicer praznujemo bolj delovno, kajti v teh dneh je dela čez glavo, kljub temu pa se bomo spomnili vseh naših kupcev, strank, poslovnih partnerjev in prijateljev, saj jih bomo v zahvalo za zaupanje povabili na naš piknik, ki bo v soboto, 16. septembra, na sedežu firme Dominko, d. o. o., na Zadružnem trgu v Ptuju. Pripravljamo žrebanje z glavno nagrado avtomobilom Volkswagen Fox, kulturni ter zabavni program, pečenega vola in še kaj."
M. Ozmec
Ormož • Srečanje pred volitvami
Napredek bi bil ze zmaga
Minuli petek so se s predsednikom stranke Borutom Pahorjem srečali kandidati in kandidatke za lokalne volitve na listah Socialnih demokratov v občini Ormož. Ob tej priložnosti so za dolgoletno aktivno in predano delo v stranki podelili Zdravku Hlebcu zlati znak in Branku Canjku srebrni znak SD.
Predsednik OO SD Ormož Zlatan Fafulič je zbranim pojasnil, da na volitve ne gredo z lastnim županskim kandidatom, ker v svojih vrstah niso uspeli najti kandidata, ki bi na volitvah lahko uspel. Zato so podprli kandidaturo sedanjega župana Vilija Trofenika, za katerega so prepričani, da bo nadaljeval zastavljeno razvojno pot občine.
Člani SD je ob tej priložnosti obiskal tudi predsednik Borut Pahor in povedal, da bo na lokalnih volitvah štel za uspeh, če bodo uspeli preobrniti trend upadanja glasov. Volilni uspeh bi bil torej vse, kar bi bilo nad 10 %. Če bi dobili večji delež podpore kot na prejšnjih volitvah, bi to štel kot zgodovinski znak, da je ves optimizem, ki veje iz te
stranke v zadnjih dveh letih, upravičen, je povedal Pahor.
Sicer pa SD postaja stranka vse mlajših ljudi. Starejši so jo v minulih letih kot volivci zapustili, bodisi ker so se pridružili stanovski stranki Desus ali LDS. Po javnom-nenjskih raziskavah so prav starejši volivci najšibkejši člen v SD. V mestih jim podpora nekoliko upada, zato pa
Predsednik SD Borut Pahor in Zlatan Fafulič, od nedavnega predsednik OO SD Ormož
se krepi na podeželju, vendar ne v vseh okoljih enako. Zanimiva je tudi socialna struktura volivcev SD, po Pahorjevih besedah se trend spreminja. Prej jih je volil premožen volivec, sedaj pa se za njih
odločajo manj premožni volivci. So stranka, ki je najbolj na vzponu za tehnično inteligenco.
Iz satelitske stranke LDS, ki je bila obremenjena z nahrbtnikom zgodovine, se SD želi
preoblikovati v močno stranko, ki se je doslej utrdila na tretjem mestu v državi, kmalu pa naj bi prišel tudi čas, ko bo posegla po višjih mestih.
vki
Ormož • Zeleni Slovenije z novim zagonom
Po poti čistega in zdravega okolja
S 1. septembrom je predsedovanje Zelenim Slovenije OO Ormož prevzel Rado Antolič. Dolgoletni predsednik in občinski svetnik Zelenih Ivan Kukovec je novemu predsedniku zaželel, da Zeleni tokrat na volitvah dosežejo dve svetniški mesti v občinskem svetu.
V teh dneh se že izvajajo različne aktivnosti in novi predsednik Rado Antolič je povedal, da je zadovoljen z odzivom in pripravljenostjo predvsem tistih, ki se doslej niso pojavljali v politiki, da okrepijo delo v stranki in nastopijo na jesenskih volitvah. Med osnovnimi smernicami delovanja Zelenih je ohranitev narave, spoštovanje in izvajanje direktive evropske unije o živalskih in rastlinskih vrstah ter habitatih NATURA 2000. Evropska unija je namreč v začetku julija na Slovenijo naslovila opomin
zaradi neustreznega izvajanja določil Direktive o habitatih. Zeleni se zavzemajo za razvoj naravovarstvenega turizma, saj politike in dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje biot-ske raznovrstnosti, prinašajo možnosti za zaposlovanje in povečanje prihodkov lokalnih skupnosti. Naravovarstvene dejavnosti imajo sicer manjše neposredne učinke na zaposlovanje zaradi primarno nekomercialnega značaja varstva narave, vendar pa podpirajo precej več posrednih zaposlitev, po podatkih EU štiri- do šestkrat toliko
Predsedniško mesto Zelenih Slovenije OO Ormož je s 1. septembrom prevzel Rado Antolič.
kot neposrednih, predvsem v okviru privabljanja obiskovalcev na podeželje.
Rado Antolič je med pomembne naloge uvrstil tudi skrb za pitno vodo, bogatenje podtalnice in zamenjavo obstoječih salonitnih cevi, za-sajevanje brežin potokov in s tem vrnitev življenja v njih, kot na primer potok Trnava, razvoj in spodbujanje okolju prijaznega ekološkega kmetovanja, podpiranje trženja ekoloških proizvodov in obnove kmetijskih gospodarstev, ki prispevajo k večji sonarav-nosti in nižjemu obremenje-
vanju okolja. Zelenim se zdi pomembna skrb za mladi rod in izobraževanje tudi v smeri ekološke osveščenosti - EKO šole. V Ormožu vidijo potrebo po urejeni industrijski coni z vso potrebno infrastrukturo in po spodbujanju prihoda industrije s sodobno okolju prijazno tehnologijo. Rešitev komunalnih odpadkov Zeleni vidijo na nivoju regije, pomembna se jim zdi ureditev cestne povezave Ormož-Gorišnica-Ptuj, ostale ceste pa bi bilo potrebno opremiti s pločniki in kolesarskimi stezami.
vki
Sv. Trojica • Konferenca SDS
Potrdili županskega kandidata Petra Leopolda
V petek, 8. septembra, so se člani občinskega odbora SDS Sv. Trojica zbrali na volilni konferenci in se odločili, da bo njihov kandidat za župana Peter Leopold.
Peter Leopold je tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, udeleženec vojne leta 1991 in organizator manevrske strukture narodne zaščite. Poznan je tudi kot član in predsednik nekaterih društev. Pred leti je bil predsednik skupščine KS in o tistem času Peter pravi: »V tistem času smo veliko naredili, telefonijo in podobne stvari,« in nadaljuje: »Za kandidaturo sem se odločil na predlog občanov in predlog, ki je bil podan na ustanovni konferenci SDS.
Sv. Trojica je v zadnjem času razvojno precej zaostala, zato smo v program zapisali nekatere točke, s pomočjo katerih bomo nadoknadili ta razvojni zaostanek. Želimo si, da bi bili izvoljeni takšni svetniki, ki bi videli kraj, ne samo sebe in stranke. Podpi-
rali bomo razvoj celotne občine. Najprej je pri Sv. Trojici treba dograditi šolo in prostore za oddelek vrtca. Nujno je pridobiti nekaj parcel za individualno gradnjo in omogočiti prostorske možnosti za odpiranje novih dejavnosti. Sedanje obrtnike je treba povezati, da bodo s skupnim programom nastopili tudi navzven. Pomembna naloga bo pridobivanje državnih in evropskih sredstev za napredek našega kraja.«
Na konferenci so člani stranke potrdili tudi kandidatno listo za svetnike in svetnice,na kateri kandidirajo: Milica Klampfer, Srečko Vogrin, Janez Štrbal, Albin Postružnik, Vlado Štenfelser, Stanko Črnčec, Karmen Rozman in Eva Horvat.
Zmago Šalamun
Kandidat za župana Peter Leopold (drugi z leve) skupaj s kandidati in kandidatkami za občinski svet
Foto: VKl
Foto: vKl
Ptuj • Izredni občni zbor Kluba brigadirjev Ptuj
Priprave na praznik brigadirjev
V Domu Franca Krambergerja na Ptuju je bil v petek, 8. septembra, izredni občni zbor Kluba brigadirjev Ptuj, ki ga vodi Stanko Lepej. Na njem so pregledali priprave na vseslovensko srečanje brigadirjev, ki bo 16. septembra v amfiteatru Term Ptuj, na njem pa pričakujejo med 300 in 400 brigadirjev iz cele države. V Sloveniji po najnovejših podatkih deluje okrog 40 klubov; samo trije so organizirani kot društva, preostali delujejo kot sekcije pri Zvezi borcev.
Z vseslovenskim druženjem brigadirjev, na njem pričakujejo tudi bivšega predsednika države Milana Kučana, želijo nadaljevati tradicijo druženja slovenskih brigadirjev, ki so leta 1946 delali na regulaciji reke Pesnice, največji takratni organizirani mladinski delovni akciji v Slo-
veniji. Na njej je 1500 udeležencev prostovoljno opravilo 34.017 delovnih ur, prav tako pa se želijo spomniti vseh šest tisoč brigadirjev, ki so na Ptujskem v letih 1975 do leta 1989 gradili vodovodno, cestno in PTT omrežje ter odpravljali posledice neurja.
Srečanje ob 60. obletnici
regulacije reke Pesnice bo potekalo na Ptuju, saj so iz Ptuja vodili vse aktivnosti, potrebne za uspešno realizacijo zastavljenih mladinskih delovnih akcij, je pred sobotnim srečanjem povedal predsednik Kluba brigadirjev Ptuj Stanko Lepej.
Ob jubileju so izdali prilož-
Ob jubileju so organizatorji izdali zloženko o 60. obletnici MDA Pesnica.
Foto: arhiv Kluba brigadirjev
nostno priponko, zloženko »Gradili smo domovino«, na dan prireditve bodo odprli tudi razstavo Filatelistične-ga društva Ptuj, na voljo bo spominska kuverta s spominskim žigom, razstavili pa bodo tudi dele gradbenega načrta regulacije Pesnice, življenja in dela Kluba brigadirjev Ptuj in razstavo skulptur profesorja Evgena Titana iz Murskega Sobote, ki se je mladinskih delovnih akcij udeležil trinajstkrat, enajstkrat pa je bil proglašen za udarnika. Slavnostni govornik bo Rudi Bregar, večkratni brigadir in organizator mladinskega prostovoljnega dela. V kulturnem programu bodo nastopili Štajerski frajtonarji, Foklorna skupina Bolnišnica Ptuj, ženska pevska skupina Spominčice, pevke iz Do-rnave in recitatorji, ki bodo predstavili prozo in verze, ki so jo zapisali udeleženci mladinskih delovnih akcij.
MG
Dornava • Kanalizacija v pogonu
Občani se lahko že priključijo
Radovednost, pa tudi precejšnja nestrpnost Dornavčanov, kdaj bo končno začelo delovati položeno kanalizacijsko omrežje, je pri koncu. 29. avgusta se je namreč končalo poskusno obratovanje in z že pridobljenim uporabnim dovoljenjem se zdaj lahko že vsak občan priključi na vod.
V prvem tednu so v občini na kanalizacijsko mrežo že priključili najprej Zavod dr. Marijana Borštnarja, novo občinsko stavbo, osnovno šolo in vrtec. "Zdaj bomo obvestili tudi naše občane, da se lahko začnejo priključevati z individualnimi priključki, saj vse deluje brez težav, tako čistil-
na naprava kot vakuumska postaja. Seveda pa si morajo cevne dovode čez zasebna zemljišča do priključka na glavni vod urediti gospodinjstva sama. To lahko naredijo v lastni režijo, sicer pa na občini zbiramo tudi ponudbe za izvajalce, med katerimi je zelo ugodno Cestno podjetje
Ptuj, ki je za izkop, položitev ustreznih cevi in ponovno zasutje postavilo ceno 6 tisočakov po tekočem metru," je povedal župan Franc Šegula.
Same priključitve oz. spoja na jašek pa občani ne morejo narediti, pač pa bo za to potrebno obvestiti občinsko upravo, konkretno tajnika
Foto; SM
Tako vakuumska postaja (na sliki) kot čistilna naprava delujeta brezhibno in občani se že lahko priključijo na kanalizacijsko omrežje.
Jožeta Mundo, ki bo nato na sporočeno lokacijo poslal strokovnjaka za priključitev, ali pa se obrnejo na izvajalsko podjetje.
Trenutno je v Dornavi položena prva veja kanalizacije, ki zajema občinski center in del južnega naselja ter del naselja Mezgovci. Za načrtovano drugo in tretjo vejo kanalizacije, ki bo zajela praktično skoraj vsa gospodinjstva v nižinskem delu, je gradbeno dovoljenje že pridobljeno oziroma v fazi pridobivanja, saj so vse potrebne služnostne pogodbe že urejene. Po besedah župana Franca Še-gule bodo obe preostali veji kanalizacije najverjetneje gradili hkrati, trenutno pa še čakajo na sklep okoljske-ga ministrstva za pridobitev državnih sredstev: »Takoj, ko bo ta sklep na občini in bo državni denar zagotovljen, se bomo lotili nadaljevanja del, ki bodo tokrat potekala hitreje, občani pa se bodo lahko takoj priključevali na vode, saj sta oba funkcionalna objekta, torej vakuumska postaja in čistilna naprava, že v delovanju.«
Predvidoma naj bi se nadaljevanje celovitega kompleksa kanalizacijske mreže začelo naslednje leto.
SM
Od tod in tam
Lenart • V. Dimovski podprl Sabino Markoli
V ponedeljek, 4. septembra, se je v Lenartu mudil dr. Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve. Med drugim se je oglasil v prostorih županske kandidatke Sabine Markoli in ji izrazil podporo ter ob obisku svojo odločitev pojasnil: "Sabina Markoli po mojem mnenju pripada novi generaciji, je izobražena in se ne boji nekih izzivov. V svojem življenju je kar nekaj pokazala predvsem takrat, ko je bilo treba izkazati določeno mero hrabrosti, in takšne ljudi se splača podpreti. Zato sem tudi danes tukaj, da javno izrazim podporo k njeni kandidaturi za županjo občine Lenart."
Zmago Šalamun
Juršinci • 3. dobrodelni koncert
Odbor za družbene dejavnosti občine Juršinci in OŠ Juršinci sta letos že tretjič organizirala dobrodelni koncert. Izkupiček prvih dveh je bil namenjen nakupu opreme za vrtec, izkupiček letošnjega, ki je potekal v nedeljo, 10. septembra, pa je bil v celoti namenjen za nakup opreme za jedilnico šolo. Dobrodelnega koncerta seje udeležilo okrog250 obiskovalcev, organizatorji pa so z vstopnino in donatorji zbrali 447.000 tolarjev. Kot je povedala predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen, so organizatorji z izkupičkom zadovoljni in se vsem zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji koncerta ter vsem nastopajočim.
Zmago Šalamun
Lenart • Razstava Maje Vogrinčič
V soboto, 2. avgusta, je bila v Lenartu v avli Jožeta Hudalesa otvoritev razstave slik Maje Vogrinčič, ljubiteljske slikarke, doma iz Močne pri Lenartu, drugače študentka Biotehnične fakultete v Ljubljani. Otvoritve razstave v Lenartu seje udeležil tudi kritik mag. Tomaž Juteršek: "Slikarka Maja Vogrinčič je ljubiteljska slikarka mlajše generacije. Njeno udejstvovanje v umetnosti je kljub temu široko, saj sega od glasbe do slikarstva. V njenih delih se čuti senzibilnost, čutnost ter ženskost. V slikah je utrip sanjavosti, čuti se želja po lepšem, manj krutem svetu. Dela odražajo delMajine osebnosti." Otvoritev razstave sta z glasbeno točko popestrili Aleksandra Bajde in Nataša Maguša.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Novo šolsko leto v Vrtcu Ptuj
V	letu kulture
bodo dobili nov vrtec
Novo šolsko leto so v Vrtcu Ptuj pričeli dobro, zmogljivosti so v celoti zasedene, zato so morali uporabiti tudi fleksibilni normativ - v vse skupine so dodatno sprejeli po dva otroka. Vseh otrok je 907.
V	novem šolskem letu se bodo v okviru leta kulture posvetili slovenskemu jeziku.
O tem in o pripravah na gradnjo novega vrtca Zvonček smo se pogovarjali z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž.
Št. tednik: Kolikšno je zajetje otrok v Vrtcu Ptuj v novem šolskem letu v primerjavi z državo in kaj želite doseči na tem področju?
B. Bratuž: "Novo šolsko leto smo pričeli s povsem zasedenimi razpoložljivimi kapacitetami. Sprejeli smo 274 novinčkov, od tega 162 otrok prvega starostnega obdobja, jaslic. Zaradi velikega povpraševanja smo oddelke napolnili tudi z uporabo fleksibilnega normativa - v vse skupine smo dodatno sprejeli po dva otroka. V desetih organizacijskih enotah Vrtca Ptuj deluje 51 oddelkov za 907 otrok od prvega leta starosti do vstopa v osnovno šolo; v bolnišnici Ptuj pa deluje oddelek za hospitalizirane predšolske otroke. Ne glede na polno zasedene kapacitete je odstotek zajetja predšolskih otrok v MO Ptuj nekoliko nižji od državnega povprečja. Zaradi odločilnega vpliva na otrokov vsestranski razvoj in formiranje zgodnjih socialnih in emocionalnih izkušenj, si želimo, da bi se zajetje otrok v organizirano vzgojo in izobraževanje povečalo."
Št. tednik: Kakšno bo novo šolsko leto v vsebinskem in organizacijskem pogledu?
B. Bratuž: "Dosedanje izkušnje so pokazale, da smo dobro organizirani in da sledimo potrebam staršev, zato smo v vsaki enoti določili drugačen poslovalni čas in organizirali dovolj izmenskih oddelkov. Še vedno zagotav-
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: "Dosedanje izkušnje so pokazale, da smo dobro organizirani in da sledimo potrebam staršev."
Vrtec ob Osojnikovi že leta 2007?
Glede investicije v novi vrtec ob Osojnikovi ulici na Ptuju so v Mestni hiši na Ptuju opravili kar nekaj razgovorov z različnimi investitorji, ki so zainteresirani za kompletno pozidavo tega kompleksa, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Gre za to, da bi zdajšnjo avtobusno postajo prestavili na lokacijo nasproti železniške postaje, kjer je prostor tudi za gradnjo poslovnega prostora. Na celotnem kompleksu zdajšnje avtobusne postaje in parkirišča pa bi zgradili poslovni objekt. V teku je zbiranje podatkov s strani vseh državnih institucij, ki imajo sedež na Ptuju. Znane so prostorske stiske davčnega urada, upravne enote, geodetske uprave, sodišč, pravobranilstva in drugih. Želja je, da bi celotno državno upravo prestavili na enotno lokacijo, v to silijo tudi številni denacionalizacijski zahtevki za objekte, v katerih so trenutno te državne institucije. Dodaten razlog so tudi priprave na sedež pokrajine, na kar se v MO Ptuj že intenzivno pripravljajo. V tretjem prostoru ob Osojnikovi ulici pa je predvidena blokovna gradnja in gradnja vrtca. Bodočemu investitorju MO Ptuj ponuja gradnjo vseh teh objektov v obliki javno-zasebnega partnerstva, pri katerem bi občina sodelovala z zemljišči, investitor pa bi izpeljal vse že omenjene investicije.
Za vrtec je bila že izdelana celotna idejna zasnova, nanjo so bila pridobljena tudi vsa potrebna soglasja. Mestni arhitekt prof. Peter Gabrijelčič s sodelavci je imel nekaj strokovnih pomislekov glede predložene idejne zasnove, arhitekturna rešitev za novi vrtec namreč ni bila najbolj posrečena. Glede na podane smernice se bo izdelala nova idejna zasnova. S potencialnimi investitorji, teh je več, naj bi MO Ptuj do konca leta 2006 našla skupni jezik. Ptujski župan je optimističen, začetek gradnje vrtca pričakuje že v letu 2007.
Foto: Črtomir Goznik
Priprave na gradnjo so že stekle ....
ljamo desetinpolurno poslovanje v časovnem okviru od 5.30 do 22.30. Vsebinsko želimo razvijati in izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja vzgojno-izobraževalni načrt in vanj vplesti vsebine, s katerimi bomo obeležili na otrokom primeren način izbrano leto kulture. V ta koncept bomo vpletli tudi ptujsko vertikalno povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov preko aktivnosti za pridobitev certifikata kakovosti in poglobljeno obdelali temo Naš jezik. Kot stalno nalogo smo si že pred mnogimi leti zadali nalogo, da bomo skrbeli za zdrave zobe in odgovorno lastno ravnanje za zdravje, odgovorno ravnanje z odpadki, ozaveščeno ekološko vzgojo, zgodnje učenje tujih jezikov. Želimo si, da bi naši otroci vzljubili glasbo in ples, knjigo in umetnost in da bodo znali živeti z vsemi danostmi našega okolja. Že nekaj let pa razvijamo tudi sprejemanje drugačnosti in individualnosti. Svoj osrednji projekt bomo kot vedno zaključili ob našem prazniku."
Št. tednik: Za predšolsko dejavnost na Ptuju je bila že pred dobrim letom izdelana kvalitetna analiza, kdaj ji bo sledila strategija?
B. Bratuž: "Zagotovo si mi najbolj želimo, da bi sledile reakcije na izdelano analizo, ki je pokazala, da na prav vseh področjih življenja in dela našega območja zaostajamo za državnim povprečjem. Žal ni v naši moči, da bi o tem odločali."
Št. tednik: V kratkem naj bi se pričela gradnja novega vrtca na Bregu. Pogodba o gradnji je podpisana, kdaj pa se bo v resnici začela?
B. Bratuž: "Vse aktivnosti za novi vrtec Zvonček so stekle. "Stari" bo kmalu porušen, rušitvena dela so se pričela 11. septembra, na njegovem mestu bo zrasel novi montažni vrtec s tremi oddelki. Temeljni kamen zanj bomo položili v drugi polovici septembra."
Št. tednik: V lanskem letu se je veliko govorilo o gradnji novega vrtca na Osojnikovi cesti na Ptuju, že nekaj časa pa je glede te gradnje vse tiho.
B. Bratuž: "Odločitev in izvedba sta v rokah odgovornih v MO Ptuj, zato, žal na to vprašanje nimam kompetent-nega odgovora."
MG
Recenzijski izvod
Vladimir P. Stefanec Republika jutranje rose
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Nova slovenska knjiga)
Vladimir P. Štefanec je filozof in umetnostni zgodovinar, stilist in estet, kije v slovenski leposlovni prostor vstopil z zbirko kratkih zgodb Pariške zgodbe (1998) ter romani Morje novih obal (1991), Sprehajalec z nočnih ulic (1994) in nominiranim za nagrado kresnik Viktor jelen sanjač (2002).
Dogajanje romana Republika jutranje rose je postavljeno v konkretno zgodovinsko okolje, predvsem med leti 1918 in 1919, ko se je v Prekmurju zgostilo toliko zgodovine kot nikjer v Sloveniji. Desetkrat sta se zamenjala oblast in družbeni sistem. Etnično zanimiva judovska skupnost je živela v Murski Soboti, v mestu, kjer je Štefanec preživel svoje otroštvo. Skupnost je izumrla že v tistem obdobju, ostalo pa je judovsko pokopališče. Avgust Lamm je po omembi neke prometne nesreče vstopil v romaneskni svet Republike jutranje rose, v katerem je zgodovinsko ozadje verodostojno, vse ostalo pa plod avtorjeve domišljije. Vendar delo ne želi biti zgodovinski roman. V dramatičnih časih stopijo v ospredje človekove nasilne strani. Pripoved je usoda nosilnega junaka, ki je drugačen, v burnih časih postane »strelovod« naložene negativne energije. To je zgodba o krhkem posamezniku, ki se odvija po spletu okoliščin. Avgust je stoičen filozof, erotik, kabalist, v romanu se prepletajo elementi ljudske mistike, judovskega izročila, črn humor, bizarne epizode. Roman je izšel v zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo je v zadovoljstvo in navdušenje Štefanca, Komelja, Rejčeve, Kajzerja in Hartinger-ja sveže in samosvoje oblikoval Radovan Jenko.
August Lamm seje spraševal, kaj je povzročilo njegov padec - značaj ali splet okoliščin? Se je začelo s nesrečnim nakupom avta ali že prej, ko je spoznal študentskega prijatelja Bruna Holza? Je bil kriv napuh? Avtomobili so se mu zdeli privlačna, a hkrati odvečna novotarija. Kupil ga je in si obetal vznemirljivejši način življenja. Občutil je hrepenenje in najraje bi zapeljal učiteljico Ano, ki jo je obdajal pridih skrivnosti. Avtomobil ga je navdušil. Najprej je vozil po stranskih cestah. V nekakšni odmaknjenosti je po nesreči povozil pijanega moškega, ki je padel iz gruče na cesto. Od takrat se je zaprl v hišo in postal osamljen. Vsak drobec dogajanja je podrobno analiziral. Nečimrnost je kazen zaradi postavljanja, zaradi nje. Kakšna je njegova usoda v kozmosu? Postal je tisti sodnik z bogataškim rdečim avtom, tisti, ki je povozil predstavnika kmečkega proletariata Janoša. Brezmadežna rosa se je lesketala v Turopolju. Razmišljal je o selitvi na Dunaj, pa ga opojni mir rodovitnih ravnic ni hotel izpustiti. Tako se je sprijaznil z usodo in čakal. Potem je prišla vojna. Goreča metla na vrtu naj bi bila »merer«, Žitkov duh, kije imel na nogah šest prstov. Vojno v Soboti je bilo čutiti le kot oddaljeno pošast, prebivalci so se pritajili. Mir so kalili rekruti s tisto: »Ne de ga več nazaj Zahajal je v Sosičevo kavarno in žulil svoj konjak. Mark Avrelij je postal njegov knjižni in edini prijatelj.
S fronte so se valile trume vojakov in republike so se menjavale. V mesto so prišli rdečearmejci, možje s poslanstvom. Avgustu so se zdeli kot verniki nove dobe in rdeča tkanina je postala najbolj iskano blago. V Rusiji naj bi novi zakon odpravil lastnino in denimo določal, da bodo poslej ženske skupna last. Nikogar več ne bo, ki bi živel na račun drugega! Mesto ni bilo še nikoli tako ovešeno s plakati. Nova sodna oblast je sodila mile kazni, kajti nikoli se ne ve, kako se lahko stvari obrnejo. Avgust piše svoje filozofske traktate. Nova oblast pa se odloči, da bo spremenila stari naslov in je zasedla njegovo vilo. Avgust se je preselil v svojo vrtno hiško. Piše o pohlepu in razmišlja o minljivosti. Niti hiše ni sam postavil, nima potomca ne ženske. Revni niso nikoli na oblasti! Imel pa je Avgust zbirko svojih »sladkih sladkor-čkov«: deklico z morske obale, kolesarko, akrobatinjo ... Dekle ob češnjevi vejici je bila učiteljica Ana! Na svet je »primigotala« nova država - socialistična Murska republika. Vsaka nova država je bila manjša od prejšnje! Tudi nova država je bivala v njegovi hiši. Je Ana našla svojo fotografijo in je to povzročilo njeno smrt?
Lamm ni verjel v ničesar več. Prišlo je nestvarno zatišje. Rdeči jezdeci so odjezdili proti vzhodu, mesto se je spremenilo v veliko čakalnico. Avgust je menil, da je življenje duše na Zemlji oblika obveznega izgnanstva, po smrti pa se vrne v svoj duhovni dom. Če se vrne iz Republike jutranje rose, pa uživa posebno blaženost.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Uspeli generalki Ormoža in Velike Nedelje
Stran 8
Nogomet
Kljub dobri igri nov poraz Aluminija
Stran 8
Judo
Lei Murko bronasta medalja na mladinskem EP Stran 9
Kolesarstvo
Trojček Kvasine med deseterico
Stran 9
Nogomet
Spodrsljaj Ormožanov na domačem igrišču
Stran 10
Nogomet
Neugodna poraza Zavrča in Stojncev
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
Drava v vodilni četverki
Za nami je buren nogometni teden. V sredo je naša reprezentanca izgubila prvo kvalifikacijsko tekmo za EP leta 2008, po njej pa se je na račun NZS (predvsem njenega predsednika Rudija Zavrla) in selektorja Braneta Oblaka vsul plaz (upravičenih) kritik. Posebej glasni so bili člani »zlate generacije« slovenskega nogometa, ki zahtevajo takojšen odstop vseh odgovornih za sedanje stanje v slovenskem nogometu. Svoj delček je dodala tudi »uradna« opozicija NZS, katere predstavniki so se zbrali na sestanku v Mariboru (predstavniki MNZ, nekaterih klubov in nekateri bivši nogometaši). Zanimivo je, da so se glede te teme poenotili Mariborčani in Ljubljančani, zraven pa so tudi Ptujčani. Kakšen bo končni učinek vseh teh pogovorov, pa bomo videli v bližnji prihodnosti!
Pretekli konec tedna so se v tekmah 7. kroga pomerili nogometaši v 1. SNL. Vodilni dvojec nadaljuje uspešne predstave, tako Domžale kot Primorje sta zabeležila nove tri točke. Varovanci trenerja Stojanoviča so v Lendavi premagali domačo Nafto, za katero je v polno spet zadel Nejc Repina, nekdanji član Aluminija. Milko Đurovski tokrat ni mogel pripeljati svoje ekipe do tretje zaporedne zmage, nasprotnik je bil tokrat pač premočan za Lendavčane. Pri ekipi Domžal je bil (spet) najboljši Ermin Rakovič, popo-škodbi pa se je v ekipo vrnil Cimerotič.
Primorci so pred TV kamerami predvsem po zaslugi odličnega Zatkoviča (dosegel je dva zadetka) zasluženo premagali Maribor, kije očitno zašel v manjšo krizo. Le-to smo lahko pričakovali, saj so vijoličasti priprave na novo sezono zaradi pokala Intertoto začeli zelo zgodaj, vmes pa izgubili še napadalni dvojec Zajc-Jelič. Mariborčani se lahko tolažijo vsaj s tem, da so letos prvi uspeli doseči v Ajdovščini kakšen zadetek.
V petek sta se v derbiju začelja pomerila Factor in Publikum. Domačini so dobro začeli in tudi povedli, nato pa so Celjani v začetku drugega polčasa izkoristili slabe minute Ljubljančanov in prišli do prve zmage v tem prvenstvu! Ze na prvi tekmi po povratku v Celje je bil uspešen Simon Sešlar, dvakrat je zadel še Mitja Brulc.
Na koprski Bonifiki je bil na sporedu primorski derbi, pomerila sta se pokalni prvak Koper in državni prvak Gorica. Slednja je v drugem polčasu povedla z golom Raniča in imela tudi igralca več, a je Hrvat Zahora uspel izenačiti; omenjena nogometaša sta tudi na lestvici strelcev 1. SNL popolnoma pri vrhu.
Drava je na Ptuju vpisala tretjo letošnjo domačo zmago (100% izkoristek) in Belo krajino kljub zaostanku z 1:2premagala s 4:2. Tako so se Ptujčani uspeli obdržati v vodilni četverki, ki si je že nabrala majhno prednost pred zasledovalci.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pari 8. kroga (v sredo, 13. 9.): HiT Gorica -		■ Bela krajina, CMC Publikum ■			Dra-
va, Domžale - Factor, Maribor	- Nafta, Koper	- Primorje.			
1. DOMŽALE	7 6	1	0	14:5	19
2. PRIMORJE	7 5	1	1	14:7	16
3. HIT GORICA	7 3	3	1	12:5	12
4. DRAVA	7 4	0	3	12:8	12
5. KOPER	7 1	5	1	10:9	8
6. MARIBOR	7 2	2	3	9:10	8
7. NAFTA	7 2	1	4	6:11	7
8. CMC PUBLIKUM	7 1	2	4	7:12	5
9. BELA KRAJINA	7 1	2	4	8:12	5
10. FACTOR	7 1	1	5	6:19	4
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 7. krog
Z navdihom do nove zmage
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 7. kroga: Drava - Bela krajina 4:2 (1:1), Primorje - Maribor 3:2 (2:0), Nafta - Domžale 1:2 (1:2), Factor - CMC Publikum 2:4 (1:1), Koper - HiT Gorica 1:1 (0:0).
Drava - Bela krajina 4:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zilič (5.), 1:1 Špelič (45.), 1:2 Agič (60. iz 11-m), 2:2 Gorinšek (65.), 3:2 Dre-venšek (78.), 4:2 Horvat (93.)
DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Šterbal, Berko, Gorinšek (od 78. Prejac), Horvat, Tisni-kar (od 46. Drevenšek), Kelenc (od 61. Bošnjak), Trenevski, Zilič, Tiganj. Trener: Dražen Besek
Napeto tekmo so nogometaši Drave dobili proti Beli krajini v glavnem po zaslugi individualnih kvalitet, saj so jih Dolenjci pretekli in premagovali na sredini igrišča. Na začetku je bila slika na igrišču z zornega kota domačih igralcev popolnoma zmagovita, saj so v začetnih 20 minutah pokazali veliko agresivnosti v polju, lepih potez in so tudi hitro povedli. Povratnik Horvat je na desni strani našel Tignja, ta pa je samo spremenil smer žoge v sredino do Ziliča, ki jo je brez težav poslal v mrežo. Ptujčani so si oddahnili v 12. minuti, ko je gostujoči dvojec Raščič-Špelič z dvojno podajo izigral obrambo, vendar je slednji najprej iz ugodnega položaja nastreljal Dabanovi-ča, nato pa se je žoga odbila v vratnico. Obe ekipi sta ves prvi del igrali izredno aktivno in sta si ustvarili veliko priložnosti in polpriložnosti; pri Dravi sta zgrešila Trenevski iz prostega strela in Tiganj iz bližine, medtem ko je pri gostih bil najaktivnejši s kar tremi dobrimi poizkusi Agič. Nogometaši Bele krajine so počasi prevzemali pobudo in ob koncu polčasa zasluženo izenačili.
Ob polčasu je v igro namesto poškodovanega Tisnikarja vstopil Drevenšek, ki je pokazal veliko želje po igri in je tudi dobro povezoval igro modrih. Gostje so potrpežljivo čakali na svoje priložnosti, ki so si jih priigrali predvsem iz hitri protinapadov, prav tako pa so dobro nadzorovali sredino igrišča. V 58. minuti je Kelenc
r^'.r''
^JiÎÀlM.'...,___
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Berko in Emil Šterbal (oba Drava, modri dres) sta imela z igralci Bele krajine obilo dela (na sliki Rok Brajič, beli dres, št. 10). Bosta imela vzrok za veselje tudi po tekmi v Celju?
z roko nerodno posredoval v svojem kazenskem prostoru in sodnik Vehar je odločno pokazal na najstrožjo kazen; realiziral jo je Agič. Po drugem zadetku gostov so domači zaigrali na vse ali nič in po hitri akciji v 65. minuti izenačili. Glavna akterja sta bila Trenevski, ki je v prazni prostor podal Gorinšku, ta je močno in natančno zadel v levi spodnji kot. Neodgovorno igro Berka ni kaznoval Raščič, še bolj so se osmešili gostujoči igralci v naslednjem napadu, ko so bil kar trije sami pred vratarjem Dabanovičem, a so slabo zaključili akcijo. To je bil povod za nešportno potezo Raščiča, ki je dobil zaradi tega drugi rumeni karton, torej rdečega. Nogometaši Drave so še več tvegali in po prostem strelu Trenevskega z leve strani je v gneči najvišje skočil Drevenšek ter z glavo premagal nemočnega Saviča. Več prostora je omogočilo Ziliču samostojen prodor, a ga je s startom od zadaj zaustavil gostujoči igralec, sodnik pa je namesto enajstmetrovke domačemu igralcu
zaradi simuliranja pokazal rumeni karton in nato zaradi prepiranja s stranskim sodnikom še drugega, rdečega. Ta sporna situacija je vzpodbudila gledališko domačo publiko, da je na koncu glasno vzpodbujala domačo ekipo, ki je v sodnikovem podaljšku dosegla še četrti zadetek. Akcijo je začel Tiganj, lepo je podal do Prejaca, ta pa naprej do Horvata, ki je zadel za visoko zmago modrih.
Kljub navidezno visoki zmagi Drave so domači viseli v zraku dobršen del tekme, saj so bili gostje izrazito boljši na sredini igrišča, vendar so domačini realizirali več lepih priložnosti kot borbeni Be-
Dražen Besek, trener Drave:
»Najpomembnejše so tri točke. V prvem polčasu smo stali predaleč od gostujočih igralcev in ti so prevladovali s tekočo igro. Drugi polčas smo imeli več od igre. Mi smo več tvegali in dobili, medtem ko so gostje imeli svoje zrele priložnosti iz protinapadov, a jih niso realizirali.«
lokranjci. Domači ekipi se je tveganje na tej tekmi izplačalo, pravi izziv predvsem za obrambo in zvezno vrsto pa jih čaka najprej v sredo v Celju, nato pa še v soboto, ko na Ptuj prihaja vodilna ekipa Domžal.
David Breznik
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
5 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica); 4 zadetki: Sead Zilič (Drava), Mladen Kovačevič (HIT Gorica), Goran Arnaut (Primorje), Dario Zahora (Koper), Amir Agič (Bela krajina), Ermin Rakovič (Domžale).
Pokal Slovenije
Na sedežu NZS v Ljubljani je v petek potekalo žrebanje parov 3. kroga Pokala Hervis, kot se letos imenuje Pokal Slovenije. Tekme bodo na sporedu v sredo, 20. septembra, s pričetkom ob 15. uri. Nogometaši ptujske Drave se bodo na celjski Areni Petrol pomerili z domačim Publikumum. Zanimivo je, da bodo natanko en teden prej na istem stadionu z njimi odigrali tudi prvenstveno tekmo.
PARI 3. KROGA: Bonifika - Hit Gorica, Brda - Rudar Velenje, Črenšovci - Maribor, Zagorje - Koper, CMC Publikum - Drava, Domžale - Primorje, Nafta - Faktor, Bela krajina - Mura 05.
JM
Ptujčani v sredo oslabljeni v Celje
V sredo se s tekmami 8. kroga nadaljuje prvenstvo v 1. SNL. Igralci Drave tokrat gostujejo v Celju, kjer se bodo ob 18. uri na stadionu Arena Petrol pomerili z domačim CMC Publikumom. Le-ti so v petek v Ljubljani dosegli sploh prvo letošnjo zmago, ki jo bodo seveda želeli »potrditi« na svojem igrišču.
Ali jim bo to uspelo, bo seveda veliko odvisno od igre nogometašev Drave, ki bodo tokrat nastopili brez svojega najboljšega strelca Seada Ziliča; na tekmi z Belo krajino je dobil rdeči karton. Koga bo trener Dražen Besek postavil v napad poleg Senada Tignja, bomo videli šele v Celju, svoj del pri učinkovitosti moštva pa bodo morali dodati igralci zvezne vrste, kar jim na zadnjih tekmah tudi uspeva (Tisnikar v Gorici, Gorinšek, Drevenšek, Horvat na Ptuju z Belo krajino).
Poleg Ziliča v moštvu zaradi poškodbe še naprej ne bo Roka Kronave-tra, vrača pa se Aleksander Zečevič, saj je odslužil kazen rdečega kartona, ki ga je prejel na tekmi z Gorico.
Za nogometaše Drave je to samo uvod v izredno naporno serijo tekem, ki jih čaka v septembru: Publikum - Drava (sreda, 13. 9.), Drava - Domžale (sobota, 16. 9.), Publikum - Drava (pokalna tekma, v sredo, 20. 9.), Drava - Maribor (23. 9.), Koper - Drava (27. 9.), Drava - Primorje (30. 9.). Če bodo uspešni v tem napornem ritmu sreda-sobota, potem lahko konec septembra (reprezentančni premor) upravičeno računajo na visok položaj na lestvici 1. lige in na dobro izhodišče pred zadnjim delom jesenskega prvenstva.
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Kljub dobri igri nov poraz
2. SNL
REZULTATI 5.KROGA: Tinex Šenčur - Aluminij 2:0 (1:0), Bonifika - Mura 05 4:1 (2:0), Krško - Triglav 5:2 (2:1), Livar - Rudar 2:1 (1:1), Zagorje - Dra-vinja Duol 1:2 (0:2)
1. BONIFIKA 5	4	0	1	15:8	12
2. LIVAR 5	4	0	1	10:6	12
3 TINEX ŠENČUR 5	3	1	1	13.5	10
4. RUDAR VELENJE 5	2	1	2	6:6	7
5. TRIGLAV 5	2	1	2	5:6	7
6. KRŠKO 5	2	1	2	9:11	7
7. DRAVINJA DUOL 5	2	0	3	5:8	6
8. ZAGORJE 5	1	2	2	5:6	5
9. ALUMINIJ 5	1	0	4	4:11	3
10. MURA 05 5	0	2	3	7:12	2
tudi nekaj priložnosti, vendar je obramba Aluminija v prvem polčasu vzdržala; gostje so poizkušali predvsem s streli od
daleč.
Drugi polčas je prinesel ponovno agresivno igro domačih nogometašev, ki so imeli veliko sreče, Kidričani pa veliko smole, saj so si oba zadetka zabili sami. V 65. minuti so domači imeli nevaren napad, ki ga je hotel preprečiti Golob, žal pa ga je žoga zadela v nogo, spre-
menila smer in končala v mreži vratarja Aluminija. Čeprav naj bi bila to najboljša predstava Kidričanov v dosedanjem delu prvenstva, pa jim tega ni uspelo potrditi z zadetki v nasprotnikovi mreži. Po strelu nekdanjega igralca Drave Nedžada Alibabiča so domačini dosegli še drugi gol, tudi pri tem zadetku pa je nesrečno posredoval igralec Aluminija.
Danilo Klajnšek
TINEX SENCUR -ALUMINIJ 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Golob (65. avtogol), 2:0 Dončec (81. avto-gol)
ALUMINIJ. Rozman, Čeh, Mlinarič, Krajcer, Golob, Don-čec, Kokot (od 46. Đakovič), Marinič (od 52. Dugolin), Ši-menko, Topolovec, Toplak (od 71. Breg). Trener: Edin Osma-novič.
Črna serija nogometašev Aluminija se ni prekinila niti v Šenčurju, saj so tam v petek doživeli še četrti poraz v tem prvenstvu, ki jih je obdržal na predzadnjem mestu prvenstvene razpredelnice 2. SNL. V začetni postavi je bilo kar nekaj sprememb (manjkali so Firer, Veselič, Đakovič), ki pa niso obrodile sadov. Poraz je poraz in vsak je boleč. V Šenčurju, v srečanju pod reflektorji, so bili boljši domači nogometaši, ki so imeli terensko premoč in
Crtromir Goznik
Nenad Đakovič (Aluminij, beli dres) je tokrat vstopil v igro šele v drugem polčasu
Pričetek šole golfa v soboto, 16. 9. 2006
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
niH[ i
[f PÍ
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.; +386(2)788 91 10, fax; +386|2)788 91 11, E-mall; golf@golflnvest-ptuj.sl
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Uspela generalka Ormoža
Jeruzalem - Gorenje 26:27 (16:15)
JERUZALEM: G. Čudič (15 obramb), Cvetko, Dogša; Raduj-ković, Hebar, Bezjak 7, Bogadi, Kovačič, Ivanuša 4, B. Čudič 5, Turković 1, Sok, Golčar 1, Gri-zolt 1, Blažević 7. Trener: Saša Prapotnik
Kljub porazu je generalka Ormožanov pred startom v novo prvenstvo uspela. Po tekmi je bil s prikazano igro bolj zadovoljen domači strateg, ki je celotno tekmo vztrajal z najmočnejšimi močmi; pri Ormo-žanih je ob nekaterih poškodbah jasno vidna kratka klop. Na drugi strani je Lars Walther razen Tamšetu in Pučniku ponudil vsem priložnost za igro,
toda Velenjčani so zaenkrat še daleč od prave forme, prvenstvo pa je že pred vrati. Čeprav je šlo za pripravljalno tekmo, se je na Hardeku zbralo več kot 300 gledalcev, kar je dokaz, da so ljubitelji rokometa v naši okolici lačni vrhunskega rokometa.
Tekma je bila na solidni kakovostni ravni. Ritem igre je bil visok, obrambi trdni in na trenutke celo grobi. Na obeh straneh se je igralo kot za prvenstvene točke in brez popuščanja. Ormožani so nastopili brez obolelega Haliloviča (vprašljiv nastop v 1. krogu), ki je tekmo pospremil s tribune, in brez Potočnjaka, ki ob poškodbi opravlja vlogo tehničnega vodje moštva. Velenjčani
Foto: Crtromir Goznik
Gregor Čudič je zaustavil kar 15 strelov rokometašev Gorenja.
Rokomet • Velika Nedelja
so do 25. minute nadzorovali potek tekme in držali prednost treh do štirih golov. Zaključek prvega polčasa pa je pripadel »jeruzalemčkom«, ki so se dobesedno razleteli po igrišču ter dobili polčas s 16:15. V drugem polčasu so pri 22:21 Ormožani zapravili priložnost za povišanje prednosti, kar so izkoristili gostje in preko natančnega ruskega reprezentanta Baškina kaznovali vse napake domačih rokometašev ter povedli s termi zadetki, 26:23. Sledil je še zadnji poskus Ormožanov, da ujamejo Velenjčane, ampak Be-dekovič je po zgrešenem metu z zvijačo prelisičil sodnika Zorlija in Laha, da sta pokazala na sedemmetrovko, iz katere je zmago Gorenju prinesel že omenjeni Rus Baškin.
Bojan Čudič (Jeruzalem): »S takim pristopom in borbeno igro, kot smo jo prikazali danes proti Gorenju, mislim, da imamo lepe možnosti za uvrstitev med prvih šest. Nestrpno že pričakujemo pričetek prvenstva.«
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Naša forma je še spremenljiva. Igramo od odličnega rokometa do začetniških napak in v tednu, ki je pred nami, bomo te padce poskušali odpraviti. Proti Rudarju upam, da bo ekipa celotno tekmo odigrala v enakem ritmu in zabeležila prvi dve točki.«
Uroš Krstič
Nedeljani prvi v Sevnici
Slovenski 1.-B-ligaš iz Sevnice je v nedeljo organiziral tradicionalni turnir spominov, kjer so poleg gostiteljev nastopili še član 1. B lige Termo in 1. A lige Velika Nedelja. Nedeljani so v Sevnici pokazali, da se njihova forma stopnjuje, in premagali oba nasprotnika, Sevnico z 28 :22 in Termo z 29:22. Proti Sevnici so dobili priložnost igralci s klopi, poškodbo, zaradi katere v nadaljevanju ni več zaigral, je v 19. minuti staknil Mikano-vič. Proti Termu, ki je glavni favorit za osvojitev prvega mesta v 1. B ligi, so Nedeljani zaigrali v najmočnejši zasedbi in po dobri igri v obrambi ter po hitri igri v napadu brez težav premagali Škofjeločane. Po koncu turnirja je bil za najboljšega posameznika turnirja proglašen Dejan Ivančič (Velika Nedelja), za vratarja Dejan Grabovac (Sevnica), najboljši strelec pa je postal kadetski reprezentant Jure Dolenec (Termo).
Pred rokometaši Velike Nedelje je zelo zanimiv teden. V sredo ob 18. uri bodo Nedelja-ni gostili reprezentanco Katarja, ki je na Rogli na pripravah, v soboto pa k Veliki Nedelji prihajajo 13-kratni državni prvaki Celjani.
Velika Nedelja - Sevnica 28:22 (16:13)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec, A. Čudič (10 obramb), Munda (6 obramb); Cimerman 1, Mesarec 1, Majcen, Tušak, Hanželič 4, Bračič 5, Krabonja 4, Špindler 5(1), Mikanovič 3(2),Kneževič, Ivančič, Poje, Korpar 4, Kumer, Ristič, Pisar.
Trener: Ivan Hrupič
Velika Nedelja - Termo 29:22 (14:8)
VELIKA NEDELJA: Ko-
vačec, A. Čudič (8 obramb), Munda (3 obrambe); Cimer-
man, Mesarec 4, Majcen, Tušak, Hanželič 2, Bračič 2, Krabonja 4, Špindler, Mikanovič, Kneže-vič, Ivančič 3, Poje 5, Korpar, Kumer 6, Ristič 6, Pisar 1. Trener: Ivan Hrupič
Uroš Krstič
Foto: Crtromir Goznik
Matej Bračič (Velika Nedelja) je v letošnjem prestopnem roku iz ptujske Drave odšel v Veliko Nedeljo.
Kolesarstvo • Tour de l'Avenir
Trojček Kvasine med deseterico
V soboto se je z deseto etapo zaključila 43. dirka Tour de l'Avenir. Zadnji dan je bil najhitrejši Španec Sergio Par-dilla (Vina Magna-Cropu), v skupnem seštevku pa njegov rojak Moises Duenas Nevado (Agritubel). Drugo mesto je z zaostankom ene minute osvojil Nizozemec Robert Gesink, tretje Belgijec Tom Stubbe, Matija Kvasina pa je bil najboljši kolesar Perutnine Ptuj na visokem šestem mestu (zaostanek 3.14 minute). Od njegovih sotekmovalcev so dirko zaključili tudi Gregor Gazvoda (28. mesto), Kristjan Đurasek (53. mesto) in Andrej Omulec (58. mesto).
Kvasina je v zadnjih etapah iz dneva v dan plezal po lestvici navzgor. Sedmi dan dirke je prvič letos zasedal mesto v elitni deseterici, dokončno pa se je med najboljšimi utrdil v petkovem kronometru. Na 24 km dolgi progi je za zmagovalcem, Nizozemcem Stefom Clementom (Bouygues Telecom), zaostal le 43 sekund, s tem prehitel konkurente, ki so bili boljši od njega v rav-
ninskih etapah, ter se zasidral na šestem mestu. Zaključna kraljevska etapa z desetimi vzponi (dvema prve kategorije) ni prinesla pričakovanih sprememb v skupnem seštevku. Trojica ubežnikov je prišla v cilj s triminutno prednostjo pred manjšo skupino sedmih kolesarjev, v kateri pa so bili prav vsi najboljši kolesarji na dirki, vključno z zmagovalcem Duenasom ter Kvasino. »Najboljši tekmovalci so bili precej izenačeni po močeh. Zato tako zahtevna proga ni naredila selekcije med njimi. Precej je bilo napadov, posamezniki so si uspeli privoziti kakšno majhno prednost, na koncu pa so vse ulovili. Nihče ni niti hotel kaj preveč tvegati, vložiti vso energijo v kakšen pobeg. Moštva so branila uvrstitve, saj je na tako veliki dirki vsaka uvrstitev med deseterico velik uspeh,« je povedal vodja ptujske ekipe Srečko Glivar.
Kvasina se je po sedmem in osmem mestu na zadnjih dveh preizkušnjah letos že tretjič zavihtel med najboljše. »Ne vem, ali je komurkoli to v
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj) je v drugi etapi pokazal dobro formo in osvojil peto mesto.
Start Lige prvakov
V torek, 12. 9., se začenja letošnja evropska nogometna Liga prvakov. Že prvi del najprestižnejšega evropskega klubskega tekmovanja bo prinesel nekaj velikih derbijev, saj sta na primer v skupini A, ki velja za »skupino smrti«, skupaj branilka naslova Barcelona in njen zdaj že tradicionalni tekmec Chelsea, ob njima pa je še močan nemški predstavnik Werder. V skupini B se bosta za vrh najverjetneje udarila Bayern in Inter, v skupini E izstopata Real iz Madrida in Lyon.
Liga prvakov 2006/07
Skupina A:
Barcelona Chelsea Werder Bremen Levski Skupina B: Inter Milano Bayern Sporting Lizbona Spartak Moskva
Skupina C:
Liverpool
PSV Bordeaux Galatasaray Skupina D: Valencia Roma Olympiacos Šahtjor Doneck Skupina E: Real Madrid Olympique Lyon Steaua Bukarešta Dinamo Kijev Skupina F: Manchester United Glasgow Celtic
Benfica Koebenhavn Skupina G: Arsenal Porto CSKA Moskva Hamburger SV Skupina H: Milan Lille AEK Atene Anderlecht
sta
preteklosti uspelo, pa so dirko zmagovala tudi največja imena v kolesarstvu, kot so Indurain, Fignon in še kdo. Zagotovo je to zelo velik uspeh za nas. Glede na to, da smo že startali s kolesarjem manj od ostalih, nato pa smo precej hitro izgubili še Ilešiča, smo bili precej oslabljeni. Realno gledano smo imeli letos najslabše moštvo doslej, iztržili pa smo kar veliko. Manjka nam le kakšna visoka uvrstitev v posameznih etapah, celovito gledano pa moramo biti zadovoljni,« je za-
ključil Glivar.
Ptujčani so uspešno zaključili še četrti nastop na tej sloviti dirki, eni najtežjih in najbolj cenjenih za kolesarje do 25 let na svetu. Po drugem mestu Rada Rogine v letu 2003 in etapni zmagi Boruta Božiča in rumeni majici v eni izmed etap na lanski dirki je to njihov največji uspeh. Kot kaže, je to tudi njihov zadnji nastop na njej, saj potekajo priprave, da bi v prihodnosti lahko startala le nacionalna moštva.
UG
43. Tour de l'Avenir - 2.1, Francija
8.	etapa: Salins Les Bains - Saint G. Pouilly, 143,5 km
1.	Rémy Di Gregorio (Fra.) Française des Jeux 3.38.44 (39.363 km/h)
2.	Philip Deignan (Irs.) AG2R Prevoyance, isti čas
3.	Matthieu Sprick (Fra.) Bouygues Telecom +0.39 18. Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj +0.44
9.	etapa: Chamonix (Mont Blanc) - Finhaut, posamični kronometer, 24,5 km
1.	Stef Clement (Niz.) Bouygues Telecom 38.37
2.	Moises Duenas Nevado (Špa.) Agritubel +0.04 7. Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj +0.43 23. Gregor Gazvoda (Slo) Perutnina Ptuj +2.38
10.	etapa: Saint Nicolas La Chapelle - Marcinelle en Montagne, 145,5 km
1.	Sergio Pardilla (Špa.) Vina Magna-Cropu 4.37.40
2.	Sergey Kolesnikov (Rus.) Omnibike Dynamo Moscow +0.21
3.	Oleksandr Kvachuk (Ukr.) Ukrajina +0.37
11.	Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj +3.07 33. Gregor Gazvoda (Slo.) Perutnina Ptuj +15.53
Skupni seštevek:
1.	Moises Duenas Nevado (Špa.) Agritubel 35.27.43
2.	Robert Gesink (Niz.) Rabobank Continental +1.00
3.	Tom Stubbe (Bel.) Chocolade Jacques-Topsport Vlaanderen +1.25
4.	Serge Pauwels (Bel.) Chocolade Jacques-Topsport Vlaanderen +1.36
5.	Julien Mazet (Fra.) Auber 93 +2.02
6.	Matija Kvasina (Hrv.) Perutnina Ptuj +3.14 28. Gregor Gazvoda (Slo.) Perutnina Ptuj +25.15 53. Kristijan Đurasek (Hrv.) Perutnina Ptuj +1.01.02 58. Andrej Omulec (Slo.) Perutnina Ptuj +1.05.48
Judo • Mladinsko EP v Estoniji
Lei Murko bronasta medalja!
Talin (Estonija), 8., 9 in 10. september 2006. V nedeljo je v Talinu potekal še zadnji dan mladinskega evropskega prvenstva v judu, na katerem je Ptujčanka Lea Murko osvojila bron.
Med slovenskimi predstavniki je zadnji dan tekmovanja najboljšo uvrstitev dosegla Lea Murko, ki je osvojila bronasto odličje, saj je v tekmi za tretje mesto premagala Avstrijko Nadine Pichler s 7:0. Do polfinala je Lea prišla brez težav, ko je premagala najprej Poljakinjo Pogorzelcevo in nato še Bri-tanko Conwayevo. V polfinalu ji je stala nasproti neugodna Ukrajinka Denisenkova, proti kateri je odlično začela in povedla s 5:0, nato pa je Ukrajin-ki le 25 sekund pred iztekom borbe uspel met, s katerim si je zagotovila finale.
Potem ko je Lea osvojila že tri evropske kolajne med kade-
Rezultati (do 78 kg):
1.	Judith Jaeqs - Nizozemska
2.	Viktoriya Denysenko -Ukrajina
3.	Lea Murko - Slovenija
3. Daria Pogorzelec - Poljska 5. Elpida Aslanidou - Grčija 5. Nadine Pichler - Avstrija 7. Jana Stucke - Nemčija 7. Raimonda Gedutyte - Litva
tinjami do 17 let, je tako že v svojem prvem letu nastopanja med mladinkami do 20 let dokazala, da se lahko kosa tudi z najboljšimi v tej kategoriji.
Sebi Kolednik
Lea Murko (JK Drava Ptuj) je na EP osvojila bronasto medaljo.
Kasaštvo • XVI. slovenski kasaški derbi
Jo HV pred Jasonom GL
Pred več kot 2500 gledalci so minulo nedeljo v Ljutomeru potekale osrednje letošnje kasaške dirke na slovenskih hipodromih. V organizaciji domačega kasaškega kluba so izpeljali XVI. slovenski kasaški derbi oziroma državno prvenstvo za štiriletne kasače. V konkurenci 12 štiriletnih kasačev slovenske reje je prvo mesto osvojila Jo HV (Mirko Gregorc, Domžale), ki je v ciljnem sprintu premagala Jasona GL (Roman Jerovšek, Brdo) in Saxona MS (Marko Slavič, Ljutomer). Za prvo mesto je lastnik Jo HV Vito Habjan prejel 665.000 tolarjev ter jih je podaril Društvu za kakovostno rehabilitacijo otrok Slovenije.
Minulo nedeljo so na ljutomerskem hipodromu pripravili devet kasaških in eno galop-sko dirko, nastopilo pa je več kot 80 kasačev iz vseh slovenskih klubov in društev. Kljub temu da gostitelji niso zmagali v derbiju, se lahko pohvalijo s kar šestimi prvimi mesti. Med drugim je Dora November (Janko Sagaj, Ljutomer) dobila kvalifikacije triletnikov za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo 24. septembra v Ljublja-
ni, dirko za pokal občine Križevci, ki v teh dneh praznuje osmi praznik, pa je dobil Las Palmas (Dušan Zorko, Ljutomer). Najhitrejši čas dneva, 1: 16,3, je dosegel Den MS (Marko Slavič, Ljutomer).
Na ljutomerskem hipodromu bodo letos kasaške dirke pripravili še 15. oktobra, ko
bo zaključek letošnje kasaške sezone v Sloveniji.
Rezultati: prva dirka, 2-letni kasači, 1600 metrov: 1. Luc Screm (Andrej Antolin, Ljutomer) 1:21,9, 2. Diablo MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:22,2, 3. Lisa November (Silvester Moleh, Ljutomer) 1:22,3; druga dirka, 3- do 6-letni kasači, z zaslužkom do 600.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Lund I (Dejan Jureš, Ljutomer)
Foto: Miha Šoštarič
Derbi je dobila kobila Jo HV (Mirko Gregorc, Domžale).
1:17,2, 2. Hand Right (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:17,3; tretja dirka, 3- do 12-letni kasači, z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Pepelka I (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:17,5, 2. Johnsson GL (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:17,7, 3. Florjan (Janez Ko-šak, Šentjernej) 1:17,9; četrta dirka, 3- do 12-letni kasači, z zaslužkom do 2.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Hypnotica OZ (Tine Jagodic, Brdo) 1: 16,7, 2. Angel Sirrius (Dejan Katanić, Šentjernej) 1:17,1, 3. Sara MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,4; peta dirka, XVI. slovenski kasaški derbi, štiriletni kasači, 2600 metrov: 1. Jo HV (Mirko Gregorc, Domžale) 1:17,7, 2. Jason GL (Roman Jerovšek, Brdo) 1:17,8, 3. Saxon MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,9; šesta dirka, kvalifikacije za državno prvenstvo triletnih kasačev, 2100 metrov: 1. Dora November (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:18,9, 2. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:19,0, 3. Apofis (Marko Jureš, Ljutomer) 1:19,1; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, z zaslužkom nad 2.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Den MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:16,3, 2. Jasin GL (Mirko Gregorc, Komenda) 1:16,6, 3. Ultimate Dream (Boris Vukosavlje-vić, Stožice Ljubljana) 1:17,2; osma dirka, 3- do 14-letni kasači - pokal občine Križevci, 2100 metrov, start s traku: 1. Las Palmas (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:20,9, 2. Profit (Tonč Slavič, Ljutomer) 1:23,1, 3. Perla MJ (Jože Osterc, Ljutomer) 1:23,5; deveta dirka, 3- do 5-letni kasači, z zaslužkom do 300.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Vanesa (Zdeno Cibašek, Brdo) 1:18,8, 2. Ardonion (Andrej Ko-šak, Šentjernej) 1:19,9, 3. Ina Vision Vita (Rahmani Baškim, Stožice Ljubljana) 1:20,1.
Miha Šoštarič
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, MNZ Ptuj, 1. SML, 1. SKL
Spodrsljaj Ormozanov na domaćem igriscu
3.SNL-VZH0D
REZULTATI 5. KROGA: Odranci - Zavrč 2:0, Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore 0:1, Stojnci - Malečnik 0:1, Koroška Dravograd - MU Šentjur 3:1, Tehnostroj Veržej - Tišina 3:0, Železničar - Črenšovci 3:0, Pa-loma - Pohorje 2:2
1.	TEHNO. VERŽEJ	5 4	0	1	12:8	12
2.	ZAVRČ	5 3	11	12:3	10
3.	ODRANCI	5 3	0	1	10:3	9
4.	MALEČNIK	5 3	0	1	8:4	9
5.	KOVINAR ŠTORE 5 3	0	2	5:7	9
6.	POHORJE	5 2	2	1	7:5	8
7.	MU ŠENTJUR	5 2	1	2	6:6	7
8.	ŠMARJE PRI J.	5 2	1	2	5.5	7
9.	STOJNCI	5 2	1	2	5:7	7
10.	DRAVOGRAD 5	2	1	2	4:7	7
11.	ŽELEZNIČAR	5	1	1	3	4:6	4
12.	ČENŠOVCI	5	1	1	3	4:10	4
13.	PALOMA	5	0	2	3	5:8	2
14.	TIŠINA	5	0	1	4	2:10	1
Neugodna poraza Zavrča in Stojncev
Peti krog v 3. SNL - vzhod je prinesel spremembo na vrhu prvenstvene razpredelnice, saj so ob porazu Zavrča v Odrancih prvo mesto zasedli nogometaši iz Veržeja. Dobri dve minuti sta bili dovolj nogometašem Odrancev (od 18. do 20.), da so dosegli dva zadetka, s tem pa naredili velik korak k osvojitvi vseh treh točk. Še dodatno so imeli olajšano delo, ko je drugi rumeni karton prejel nogometaš Zavrča Uroš Ga-brovec.
Hladen tuš pa so na svojem igrišču doživeli nogometaši Stojncev, ki so izgubili proti Malečniku. Samo devet minut jih je ločilo od vsaj točke, vendar jim ni uspelo. Omeniti pa je potrebno, da so zadnjih sedem minut igrali z igralcem manj, saj je bil izključen izkušeni Damjan Bezjak.
Polagoma se je prebudil tudi Kovinar iz Štor, ki je po uvodnih dveh porazih nanizal tri zmage in se je kaj hitro približal ekipam iz vrha. Če upoštevamo dejstvo, da je od prvega do desetega mesta razlika samo pet točk, potem je še vse mirno in brez pravih pretresov. Se bo pa pričelo vse odločati v naslednjih krogih, ko pričakujemo prebujenje Palome, Čren-šovcev in še koga.
ODRANCI - ZAVRČ 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Zelko (18), 2:0 Borovič (20)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart (od 46. Zdelar), Kokot, Murko, Korez, Golob, Letonja, Gaiser, Železnik (od 85. Kup-čič), Fijavž (od 30. Rampre). Trener: Miran Klajderič.
STOJNCI - MALEČNIK 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Trstenjak (81)
STOJNCI: Veselič, Topolo-vec, Milošič, Janžekovič, Fruk, Bezjak, Kuserbanj, Fanedl (od 71. Horvat), Arsič, Žnidarič, Rižnar. Trener: Gorazd Šket.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Holermuos Ormož - Šoštanj 2:2, Bistrica - Gereč-ja vas Unukšped 0:2, Rogaška - Zreče 2:0, Šentilj Jarenina - Tehnotim Pesnica 1:1, Get Power Šampion - Mons Claudius 2:1, Oplotnica - Šmartno 1:1, Jurovski dol - Peca 0:3
1.	ROGAŠKA 5	4	10	14:5	13
2.	ZREČE 5	3	11	12:4	10
3.	HOLER. ORMOŽ 5	2	2 1	12:9	8
4.	ŠMARTNO 5	2	2 1	10:7	8
5.	OPLOTNICA 5	2	2 1	9:7	8
Foto: Črtomir Goznik
Jure Arsič (Stojnci, rumeni dres) in soigralci so v soboto točke na tekmi z ekipo Malečnika izgubili devet minut pred koncem.
6. GEREČJA VAS 5	2	1	2	7:7	7
7. ŠENTILJ - JAR. 5	2	1	2	8:9	7
8. JUROVSKI DOL 5	2	1	2	8:10	7
9. BISTRICA 5	1	3	1	7:7	6
10. G. P. ŠAMPION 5	1	3	1	4.6	6
11. PECA 5	1	2	2	10:11	5
12. MONS CLAUD. 5	1	1	3	7:10	4
13. ŠOŠTANJ 5	1	1	3	5:11	4
14. TEH. PESNICA 5	0	1	4	6:16	1
Spodrsljaj Ormožanov
Po petih odigranih krogih v Štajerski ligi je prišlo do spremembe na vrhu prvenstvene razpredelnice. Derbi kroga v Rogaški Slatini je prinesel zmago domači ekipi nad do tega kroga vodečimi Zrečami. Pomembno zmago so slavili »av-toprevozniki« iz Gerečje vasi v Slovenski Bistrici ter se povzpeli na šesto mesto. Verjetno so razočarani tudi v Ormožu, saj so proti letos relativno slabemu Šoštanju pričakovali več kot pa samo točko. V bistvu pa je tako, da skorajda vsak lahko premaga vsakogar ob dejstvu, da očitnih in pravih favoritov, ki bi po kakovosti izstopali, ni oziroma se še niso pokazali. Se je pa že ustvarila majhna razlika med zadnjimi tremi ekipami in drugimi. Po petih krogih je brez zmage le še ekipa iz Pesnice.
BISTRICA - GEREČJA VAS
0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Žgeč (29), 0:2 Breg (55)
BISTRICA: J. Stegne, A. Stegne, Trunkl (od 56. Plevnik), Modrič, Simončič, Robar, Fre-lih, Jelenko, Mlinar, Hrušman (od 67. Habjanič), Tkavc (od 39.Ferk). Trener: Zvonko Hraš.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Horvat, J. Sagadin (od 90. Sel), Žgeč, Tišma, Kaises-berger, Cvetko, R. Sagadin, M. Hertiš (od 46. D. Hertiš), Vtič, Gerečnik, Breg (od 80. Novak). Trener: Ivan Ornik.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ -ŠOŠTANJ 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Redžič (8), 1:1 Prapotnik (13), 2:1 Velečič (46), 2:2 Spasojevič (88)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Žerdin, Kolarič (od 52. Zidarič), Novak, Kralj, D. Jerebič, Zadravec )od 52. Jam-briško), Prapotnik, Jurčec, M. Jerebič (od. 85. Cingesar), Ve-lečič. Trener Bojan Cunk
Na tekmi med Ormožani in gosti iz Šoštanja je obveljala tista ta stara: »Kdor ne da, ta dobi.« Nogometaši Holermuosa so v letu 2006 prikazali svojo najboljšo predstavo, ampak vseeno izgubili dve točki. Gostje so hitro povedli, toda »gradbeniki« se niso dali zmesti in so z agresivno igro že na polovici Šoštanja nasprotnika potisnili pred njihov gol. Na 1:1 je s prelepim zadetkom z 18 metrov izenačil kapetan Prapotnik, vratar Šoštanja Forštner pa je bil glavni krivec, da že do odhoda na odmor Ormožani niso povedli. Ob tem so gostje v 33. minuti ostali brez pordečelega Šabanoviča, ki si je v pičli minuti prislužil dva rumena kartona.
Že v prvi minuti nadaljevanja je Velečič po lepi akciji in asistenci Jurčca zatresel mrežo Šoštanja za vodstvo z 2:1. V obdobju od 55. do 65. minute bi Ormožani morali odločiti o zmagovalcu, ampak nenatančni zaključki, vratnica Velečiča in nekaj odličnih posredovanj vratarja gostov so privedli do zanimivega zaključka. Domačini so v zadnjih desetih minutah začeli kalkulirati in zadrževati žogo, gostje pa so kljub igralcu manj bili vse bolj nevarni. Najprej je izenačenje preprečil domač vratar Šnajder, nato pa je Spasojevič v 88. minuti utišal Mestno grabo in zadel za končnih 2:2.
Uroš Krstič
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 3. KROGA: Boč - Skor-ba 3:2, Markovci - Videm 0:2, Cirkula-
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SREDA 16.30: Koper - Primorje; 18.00: CMC Publikum - Drava, HIT Gorica - Bela krajina, Domžale - Factor; 20.00 Maribor - Nafta (TV prenos)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
8. KROG: Factor - Aluminij (16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
8. KROG: Factor - Aluminij (14.30)
Danilo Klajnšek
ROKOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
Sreda, 13. september 2006, ob 18.00 v športni dvorani v Veliki Nedelji: Velika Nedelja - reprezentanca Katarja.
TURNIR V BALINANJU
Športno društvo PANORAMA Ptuj organizira turnir v balinanju med mestnimi in primestnimi četrtmi MO Ptuj. Ta bo v petek 15. septembra, ob 16. uri na balinišču VIČAVA, ob Domu krajanov na Vičavi. Pokrovitelj turnirja je Mestna četrt Panorama Ptuj. Vabljeni!
Dodatne informacije: 041/200-519 - Vlado Potočnik; sdpanorama-@drustvo-panorama.si
ŠD PANORAMA
ne - Podvinci 0:0, Dornava - Bukovci 2:4, Apače - Mark 69 Rogoznica 2:0, Hajdina - Gorišnica 5:1
1.	APAČE	3 3	0 0	11:1	9
2.	PODVINCI	3 2	1 0	4:0	7
3.	HAJDINA	3 2	0 1	7:3	6
4.	BOČ	3 2	0 1	6:4	6
5.	BUKOVCI	3 2	0 1	8:7	6
6.	CIRKULANE 3 1	2	0	6:4	4
7.	SKORBA	3 1	0 2	7:7	3
8.	MARK 69 ROG. 3 1	0 2	2:4	3
9.	DORNAVA	3 1	0 2	4:7	3
10.	VIDEM 3 1 0 2 4:7 3
11.	MARKOVCI 3 0 1 2 3:8 1
12.	GORIŠNICA 3 0 0 3 1:11 0
DORNAVA - BUKOVCI 2:4
(2:0)
STRELCI: 1:0 Šuen (22), 2:0 Trunk (35), 2:1 Zemljarič (53), 2:2 Rajh (69), 2:3 Zemljarič (76), 2:4 Rajh (81)
BOČ - SKORBA 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1Darjan (4), 1:1 Vidovič (44), 2:1 M. Habjan (66), 3:1 R. Habjan (81), 3:2 Maler (90)
MARKOVCI - VIDEM 0:2
(0:0)
STRELEC: 0:1 Bedrač (56), 0:2 Bedrač (83)
APAČE - MARK 69 ROGOZNICA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Brunčič (59), 2:0 Bauman (90)
HAJDINA - GORIŠNICA 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Horvat (9), 1:1 Ficko (16), 2:1 Pihler (41), 3:1 Bezjak (70), 4.1 Krajnc (72), 5:1 Pacher (89)
2. LIGA MNZ PUJ
REZULTATI 2. KROGA: Lovrenc
-	Spodnja Polskava 6:2, Grajena
-	Tržec 3:5, Podlehnik - Zgornja Pol-skava 3:3, Središče - Hajdoše 8:2, Pragersko - Leskovec 2:0
1. SREDIŠČE 2 2 0 0 10:2 6
2. TRŽEC
2 2 0 0 10:5 6
3.	PRAGERSKO 2 2 0 0 5:1 6
4.	LOVRENC 2 1 0 1 7:5 3
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 2. KROGA: Stojnci - Savaria Rogoznica 5:0 ( prekinjeno v 36. minuti zaradi premajhnega števila igralcev gostov na igrišču), Markovci - Gorišnica 0:2, Tržec - Grajena 5:0, Leskovec - Dornava 1:2.
PODLEHNIK - ZGORNJA POLSKAVA 3:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Gajšek (19), 2:0 Milošič (21), 2:1 Vuk (24. iz 11-m), 2:2 Getlušnik (60), 2:3 Pečovnik (77)
LOVRENC - SPODNJA POLSKAVA 6:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Nahberger (4), 2:0 Gajser (10), 3:0 Gajser (12), 4:0 Širec (46), 4:1 Sobotič (50), 5:1 Petrovič (76), 6:1 Za-fošnik (80), 6:2 Pučnik (88)
PRAGERSKO - LESKOVEC
2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kokol (10), 2:0 Kokol (84)
GRAJENA - TRŽEC 3:5 (2:3)
STRELCI: 1:0 Bračič (7), 1:1 Skrbinšek (26), 2:1 Belšak (27), 2:2 Emeršič (35, 2:3 Skrbinšek (41), 2:4 Krajnc (48), 2:5 Hvala (70. avtogol), 3:5 Breg (80)
SREDIŠČE - HAJDOŠE 8:2
3	1. STOJNCI	2	2	0	0	7:1	6
3	2. DORNAVA	2	2	0	0	6:1	6
1	3. MARKOVCI	2	1	0	1	8:2	3
1	4. TRŽEC	2	1	0	1	6:2	3
0	5. GORIŠNICA	2	1	0	0	2:0	3
0	6. ORMOŽ	2	1	0	0	3:1	3
	7. LESKOVEC	2	0	0	2	2:5	0
	8. SAVARIA ROG.	2	0	0	2	0.9	0
	9. GRAJENA	2	0	0	2	0:13	0
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 2. KROGA: Boč - Pol-skava 1:0, Prepolje - Apače 1:4, Hajdina - Skorba 2:2, Zgornja Polskava - Lovrenc 6:2
1. SKORBA	2	1	1	0	8:3	4
2. ZG. POLSKAVA	2	1	1	0	7:3	4
3. HAJDINA	2	1	1	0	5:3	4
4. BOČ	2	1	1	0	2:1	4
5. APAČE	1	1	0	0	4.1	3
6. PRAGERSKO	1	0	1	0	1:1	1
7. SP. POLSKAVA	2	0	1	1	1:2	1
8. LOVRENC	2	0	0	2	3:9	0
9. PREPOLJE	2	0	0	2	2:10	0
Foto: Matija Brodnjak
Nogometaši Skorbe (na sliki) so v prvih treh krogih 1. lige MNZ Ptuj dosegli eno zmago.
1. SML IN SKL
V 1. slovenski in kadetski nogometni ligi igrajo zaradi akcije mladinske reprezentance s pospešenim tempom. Mladi Ki-dričani so v soboto gostili ekipo Britofa in bili oboji uspešni. Tako mladinci kakor kadeti so igrali zelo dobro in brez večjih težav ugnali nasprotnike ter osvojili pomembne točke.
1. SML: ALUMINIJ - BRITOF 5:2 (3:0)
STRELCI ZA ALUMINIJ: Be-
čiri in Yusufi 2 ter Rotman 1.
ALUMINIJ: Lipovac, Lah (Miha Lešnik), Krauthaker, Hajšek, Yusufi, Miha Lešnik, Hajšek (Kušar), Ljatifi, Tement, Rotman, Bečiri (Majcen). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL: ALUMINIJ - BRITOF 3:1 (3:0)
STRELCI ZA ALUMINIJ:
Kurež, Milec, Meznarič.
ALUMINIJ: Medved, Rešek, Petek (Pečnik), Dirnbek, Lon-čarič, Delamea, Krajnc (Haj-šek), Meznarič (Kamenšek), Kurež, Milec, Emeršič (Pislak). Trener: Primož Gorše.
Danilo Klajnšek
AvtoD^M
Hyundaijev športni terenec santa fe
Hyundai je začel svojo terensko pot z licenčnim mitsubishijem pajero. Tega je sčasoma nadgradil precej zajeten terra-can. In ker ima že skoraj vsaka »resnejša« avtomobilska znamka v svoji ponudbi tudi kakšnega športnega terenca, Hyundai pri tem ni izjema. Santa fe prve generacije je sicer navdušil, a se nam je zdel premalo evropski.
Pri novem modelu so zraven Korejcev in Američanov sodelovali tudi oblikovalci iz Hyundaijeve tovarne v bližini Frankfurta, kjer ima svoj sedež tudi Opel. Pri Hyundaiju razmišljajo nekako takole: modeli, ki so namenjeni za evropski trg, morajo biti temu primerni. Z evropsko obliko, razvojem in proizvodnjo! Novega santa feja so razvijali 26 mesecev in za razvoj porabili 155 milijonov dolarjev. Korejski proizvajalec želi z njim preskočiti v višji avtomobilski razred in konkurirati (morebitnim) tekmecem, kot so volkswagen touareg, volvo XC90 in BMW X3. Od omenjenih, lahko bi rekli prestižnih terencev je hyundaijev še zmeraj precej cenejši, a se vendarle uvršča med avtomobile višjega cenovnega razreda. Za omenjeni preskok so morali santa feja ustrezno prilagoditi tako z velikostjo kot z obliko, seveda pa tudi s funkcionalnostjo. Izmislili so si celo novo angleško skovanko, ki naj bi ponazarjala glavne lastnosti santa feja. »Beautility« naj bi se navezovala na lepoto (beauty) ter na uporabnost in prilagodljivost (utility).
Druga generacija je prinesla povečanje mer za skoraj dvajset centimetrov. Korak naprej in navzgor je opazen že od daleč: najprej po občutno večjih merah, povečanje mer je omogočilo tudi vgradnjo tretje sedežne vrste, s skupnimi 468 dolžinskimi centimetri pa je santa fe pravzaprav postal velik terenec. Pa je res tako? Kar se sloga tiče, je santa fe všečen avto. O tem
Zdravstveni nasveti
Služba NMP v JZ ZD Ptuj (1.)
ni dvoma. Značilen prednji odbijač ima v spodnjem delu vgrajeno plastično zaščito spodnjega dela vozila, prečno postavljena kljuka vrat prtljažnega prostora pa je edini element, ki novi model oblikovno povezuje s predhodnikom. Je pa, kot že omenjeno, novi santa fe od predhodnika zajetnejši v vseh pogledih. V potniški kabini je dovolj prostora tako na prednjih kot na zadnjih sedežih, kajti prednja sedeža imata za dobra dva centimetra daljši pomik. V prtljažnik po želji in proti doplačilu spravimo dodatna dva sedeža za tiste, ki takšen dodatek sploh potrebujejo, kajti namenjena in primerna sta bolj za otroka oziroma za nizko rasla potnika, dostop do tretje vrste pa je možen le na sopotnikovi strani skozi ozko odprtino. Če dodatnih dveh sedežev ne potrebujemo, lahko izkoristimo 470 litrov prtljažnega prostora. Preklop asimetrično deljive zadnje klopi pa je sorazmerno enostaven in takrat lahko vanj spravimo za 2213 litrov prtljage.
Podvozje je v osnovi ostalo nespremenjeno, nekatere spremembe pri vpetju posameznih elementov pa so pripomogle k večjemu udobju in boljši legi na cesti. Pri nas je santa fe na voljo z 2,2-litrskim dizelskim motorjem s turbinskim polnilnikom z variabilno geometrijo polnjenja zraka, ki zmore 150 KM, in z 2,7-litrskim šestvaljnikom, ki razvije 189 KM. Slednji je seveda dobavljiv le na posebno željo in hkrati primernejši za trge, kjer poraba goriva ne igra osrednje vloge pri nakupu avtomobila. Pa saj k takšnim terencem tako ali tako bolj »pašejo« dizelski agregati. Pogon je k obema kolesnima paroma speljan preko elektronsko vodene sredinske
lamelne sklopke in deluje kot samodejno priklopljiv štirikolesni pogon. Na težjem terenu lahko voznik s stikalom vzpostavi stalno razmerje 50 proti 50, sicer pa je pri terenski vožnji na voljo kar 20-centimetr-ska oddaljenost od tal, kar zadostuje tudi za kakšne obiske naših Haloz.
Zraven štirih varnostnih zračnih blazin za varnost potnikov skrbita še zračni zavesi, ki ščitita tako glave potnikov na prednjih sedežih kot tudi tistih v drugi sedežni klopi. K pasivni varnosti pripomorejo še aktivni vzglavniki, vseh sedem sedežev je opremljenih s tritočkovnimi varnostnimi pasovi, varnostna kletka pa absorbira energijo trka in jo usmeri proč od potniške kabine. Da bi zmanjšali možnost prometnih nezgod, so v santa feja serijsko vgradili zavorni dodatek ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD, elektronski stabilizacijski sistem ESP ter ojačevalnik zavorne sile BAS. Ljubitelji interaktivnih vsebin bodo morda pogrešali kakšen barvni LCD zaslon ali večopravilnostni uporabniški vmesnik, kajti paket opreme je le eden, je pa slednje dovolj tudi za zahtevnejše voznike.
Santa fe druge generacije se predstavlja kot športni terenec, ki je v osnovi namenjen preganjanju po asfaltiranih cestah, kar pa ne pomeni, da ne zmore tudi kakšnih izletov po naravi.
Danilo Majcen
Služba za nujno medicinsko pomoč je sestavni del javne zdravstvene službe, ki je organizirana za zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči obolelim in poškodovanim.
V javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj je Služba nujne medicinske pomoči organizirana v okviru organizacijske enote osnovnega zdravstvenega varstva. Sestavljena je iz prehospitalne enote, enote nujnih reševalnih in sanitetnih prevozov in dežurne službe. Dejavnost opravljamo na področju bivše ptujske občine na cca. 645 km2 s približno 70.000prebivalci. Delo izvaja 32 sodelavcev zaposlenih v Zdravstvenem dom Ptuj, in sicer zdravniki, diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki in vozniki reševalnih vozil. Prav tako se v izvajanje dejavnosti vključujejo zdrav-
niki drugih zdravstvenih ustanov in zdravniki kon-cesionarji.
Izvajanje dela v nujni medicinski pomoči lahko razdelimo na dva dela, in sicer na delo v ambulanti in delo na terenu. Delo v urgentni ambulanti se bistveno razlikuje od dela v splošni ambulanti ali dela v dispanzerju. Sprejem pacienta je neplaniran, pacienta ne poznamo, ne poznamo dotedanjih zdravstvenih problemov in podobno. Urgentno stanje nastane nepričakovano. Je nenaden dogodek doma, na poti ali delovnem mestu. Paciente prizadene nepripravljene, zdravstveno stanje pa se lahko hitro, včasih tudi dramatično spreminja. Vsako nujno stanje je specifično. Prav zato so potrebna individualna prilagajanja.
V ambulanto nujne medicinske pomoči prihajajo
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Panikvar Zlahtič, diplomirana medicinska sestra, specialistka informatike v zdravstvu in zdravstveni negi
pacienti po pomoč sami, v spremstvu ali jih pripeljejo reševalci. Občasno prihajajo tudi v spremstvu policije in podobno.
Obisk ambulante za nujno medicinsko pomoč pacienti pogosto doživljajo zelo stresno, zgodi se, da se ti občutki prenašajo tudi na zdravstveno osebje.
Medicinska sestra mora ob sprejemu pacienta reagi-
rati zelo hitro, predvsem pa strokovno. Omejiti se mora na najnujnejše podatke, vendar mora biti pri tem natančna in temeljita. Ob prihodu je prizadetost pacientov in njihovo zdravstveno stanje različno, zato pri svojem delu uporabljamo proces triažiranja. Triaža je ena od pomembnejših in zahtevnejših nalog, ki ji ob sprejemu pacienta uporabljamo zdravstveni delavci v nujni medicinski pomoči. Med večjim številom pacientov je potrebno oceniti, kdo najhitreje potrebuje našo pomoč. Za dobro tri-ažiranje je potrebno obširno strokovno znanje, sposobnost ocenjevanja, ocenitev situacije ter prav tako delovne izkušnje.
Glavna medicinska sestra OE Osnovno zdravstveno varstvo v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj
Karmen Panikvar Žlahtič, diplomirana medicinska sestra, specialistka informatike v zdravstvu in zdravstveni negi
Moje cvetje
Koledarska jesen
Če je bila vremenska napoved točna, bi moral biti za nami lep in suh teden. Sama trenutno uživam v Franciji, upam, da tudi v lepem vremenu. Takšno vreme je kot nalašč za spravilo na zelenjavnem vrtu, zato vas verjetno kaj novega o rožicah ne zanima preveč. Zalivamo in gnojimo jih redno, saj so sedaj najlepše.
Balkonsko cvetje
Mislim, da lahko rečem, da balkoni v spodnjem Podrav-ju, kolikor jih lahko sama vidim, še nikoli niso bili tako lepi in pisani kakor letos. Za to je bilo potrebno veliko dela in odrekanja. Rastline še vedno redno dognojujemo, čem pogosteje to počnemo, bolje je za njih. Zvečer pa se spo-čijemo v njihovi bližini in uživamo v vonju in videzu. Obenem pa pričnemo s kotičkom možganov že razmišljati o naslednjem letu, predvsem pa o jeseni in zimi.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi jesen v koritih je lahko lepa in pisana, v zgodnji pomladi pa ponovno uživamo v jesensko-spomladanski lepoticah. Da so se mačehe že zdavnaj preselile tudi v naša korita, vemo že vsi. Mogoče bi tukaj le omenila, da se v koritih veliko bolje obnesejo drobnocvetne mačehe. Danes dobimo že tudi povešave različice le teh. zato bi bilo dobro pogledati tudi zelo širok in pisan sortiment le-teh v dobrih vrtnarijah. Ker vem, da je v glavah težko spremeniti željo po zelo velikem, naj povem, da se bodo spomladi razrasle v zelo velike koše in predvsem imele veliko več cvetja kakor velikocvetne mačehe. Pa še poletna korita boste lahko zasajali veliko kasneje, saj svojo lepoto zadržijo veliko dalj čas. Pa tudi zimski mraz bolje prenašajo. Velikocvetne mačehe pa naj bodo na okrasnih gredicah in pokopališčih.
Kaj pa še lahko kombiniramo k mačeham? Najprej novica za mnoge, ki ste že letos odločili za prekrasno, nežno okrasno travo - bodalico ali stipo. Ta trava je lahko tudi krasno dopolnilo za mačehe. Ne sicer pričakovati, da bo prezimila v zeleni barvi. Ne, posušila se bo, ampak tudi slap nežnega, suhega listja rjave barve, ki se ujema z barvami jeseni, je lahko lepo dopolnilo jesenskim koritom.
Ker so trave zadnja leta zelo moderen dodatek v koritih, nadaljujemo z njimi. Med jesenske lepotice sodijo sorodniki trav - šaši. Ti namreč večji del zime obdržijo barvo in obliko listov, zaradi svoje oblike pa lepo dopolnijo kakršno koliko zasajanje. Ker prezimijo, jih lahko čez poletje posadimo na okrasne gredice. Samo ne tako kakor jaz, ki jih bom sedaj pustila kar tam, saj so tam tako lepe, da mi jih je žal presajati nazaj v korita.
Vitezova zvezda za božič
Vsi ljubitelji amarilisov ali vitezovih zvezd tako že vedo, mogoče pa bo komu ta zadnji nasvet le prišel prav. Če želite cvetenje teh posebnih čebulnic v zimskem času, jih moramo sedaj izruvati iz zemlje. V suhem vremenu jih izpulimo, damo v lesene zabojčke in postavimo na suho in zračno mesto pod streho. Listov ne obrežemo, naj se posušijo sami. Ob tem bo še nekaj koristne hrane prišlo v čebulo.
V oktobru nato čebule očistimo, obrežemo in ponovno posadimo. Izberemo lonce, ki so samo cm širši od čebule. Da mora biti na zraku vsaj polovica čebule, pa tako vsi, mislim, že veste. Čebule še vedno ne zalivamo in jo imamo na temnem tako dolgo, da opazimo poganjek popka cveta. Tak način je za mene sicer mučenje rastlin, zato sama rastlino pričnem takoj zalivati, vendar izredno malo. Tako mi sicer istočasno poženejo listi in cvetovi, a vsaj rastlina ne trpi. Zelenje listov pa je enako dobrodošlo v pusti zimi kakor žarenje velikih cvetov.
Miša Pušenjak
Ptuj • Obnova učnega centra Vičava se bliža koncu
Nove površine za skoraj 900 učencev in študentov
Obnova objekta I v Učnem centru Vičava, katere investitor je v višini nekaj nad 400 milijonov tolarjev ministrstvo za šolstvo in šport, pospešeno teče. Učilnice in drugi spremljajoči prostori dobivajo končno podobo. Uporabnih površin v novem ptujskem izobraževalnem centru bo 3500 m2; v prvi in drugi etaži se bodo izobraževali dijaki Poklicne in tehniško elektro šole Ptuj, v tretji pa višješolci v programih mehatronike, kmetijstva in komercialisti, ki jih pričenjajo na novo v tem šolskem letu.
Objekt I je v okviru obnove dobil novo fasado, ki je s treh strani že končana, mimo projekta pa je bilo potrebno obnoviti vse žlebove in okvire oziroma vsa kleparska dela, prav tako pa zamenjati več deset let stare litoželezne radiatorje. Odgovorni vodja del na gradbišču Antun Daljavec, eden od dveh direktorjev izvajalca del, GP Project ing, je povedal, da jih do predaje objekta v uporabo čaka še dober mesec in pol trdega dela; toliko je potrebno, da investiror-ju predajo obnovljen objekt, skladno s projektom in z uporabnim dovoljenjem. Investit-tor se je naknadno odločil, da bo v objektu uredil tudi razdelilno kuhinjo, za posodobitve v električno napeljavi in nekatere druge spremembe. Sicer pa se vse dogaja v okviru dogovorjene pogodbe, cene in postavljenih rokov.
Rajko Fajt pravi, da so imeli srečno roko pri izbiri izvajalca; naknadno so v projekt vnesli nekaj sprememb, ki jim bodo olajšali delo in bivanje v tem objektu. Ker so bili prvi v kompleksu, ki se obnavlja, so naleteli na kup težav, na primer elektrika, ki je bila za celotno območje na enem števčnem mestu, prav tako telefonija, kabelska televizija. Glede na to, da so z izvajalcem del vseskozi delali z roko v roki, so prepričani, da bo objekt funkcionalen in urejen po njihovih željah in po-
Foto: Črtomir Goznik
Antun Daljavec, odgovorni vodja del na gradbišču, In Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne In tehniške elektro šole in koordinator del pri investiciji v objekt I, ki ga bo v prvi in drugi etaži uporabljala srednja šola, v tretji pa bo višja šola.
trebah, da se bodo učenci in učitelji v njem dobro počutil in da bo zagotovljena pričakovana kvaliteta izobraževalnega procesa. Vsi že nestrpno pričakujejo selitev, verjamejo, da se bo zgodila oktobra - če ne sredi oktobra, pa zagotovo v "krompirjevih" počitnicah. Do takrat bodo morali še vzdržati v okviru dvoizmen-skega pouka.
Poklicna in tehniška elektro šola se lahko preseli v nove prostore v enem dnevu, ker skoraj ničesar ne bodo selili, saj bodo v novih prostorih
učni proces začeli s popolnoma novo opremo, učnimi pripomočki, iz starega objekta bodo v bistvu selili samo kader in dijake. Gre za okrog 50 zaposlenih v elektro šoli, z višje šole pa se bo preselilo okrog pet zaposlenih, vseh dijakov elektro šole pa je 500. Na novi lokaciji bo potekal samo strokovno-teoretični pouk in teoretični pouk, laboratorijske vaje in praktični pouk pa bodo tako za srednje- kot višješolce še naprej potekali v Šolskem centru, že zaradi povezave s strojno in
drugimi šolami v okviru centra. Koliko višje šolcev se bo preselilo na novo lokacijo, je v tem trenutku težko natanko povedati, izteka se drugi vpisni rok, v tem trenutku pa računajo na okrog 200 izrednih in okrog 120 do 150 rednih študentov.
Od drugih objektov nekdanje ptujske vojašnice je urejena že tudi bivša stavba ob vhodu, kjer ima ptujska glasbena šola urejenih osem učilnic; vpis v novo šolsko leto pa so že opravili v novih prostorih.
MG
Dornava • Obisk ministra Milana Zvera
Zadovoljni kljub nekaterim nerešenim vprašanjem
V Zavodu dr. Marijana Borštnarja že nekaj let zaporedoma zelo uspešno izvajajo integracijske procese. Eden izmed projektov v okviru tega je potekal minuli teden, ko so skupaj likovno ustvarjali učenci dornavske osnovne šole in varovanci zavoda.
Pa brez zamere
Obletnica
Ob prvi petletki
Včeraj je bil žalosten dan. Pred petimi leti (kako čas beži!) sta se na ta dan zjutraj v newyorška "twin towers"zaleteli potniški letali ter ju kasneje zrušili. Umrlo je zelo veliko ljudi. Veliko ljudi še dandanes čuti posledice tega napada, v katerem so izgubili sorodnike ali bližnje. Ne glede na vse prepreke, ki so med nami in nacijo preko luže, je potrebno in človeško, da sočutimo z vsemi, ki so na ta tragičen dan koga izgubili ali bili kako drugače prizadeti.
Enajsti september 2001 je mitičen dan. Dan, ki pomeni začetek novega svetovnega reda. Dan, ki ga je ameriški veleprezident Bush pograbil z vsemi štirimi. Dan, ki ga je zlorabil, posilil, da bi na svet spravil svojo vizijo in namero. Vizijo, ki ni najlepša, kar vedno bolj čutijo milijoni ljudi po svetu. Niti najmanj ne bi bil presenečen, če velika večina ljudi, ki so svoje bližnje izgubili v napadih pred petimi leti, Bushevepolitike in njegove vizije sveta ne podpira ali pa mu celo odkrito nasprotuje. Sploh se ne bi čudil, če bi se večina tistih, ki jih je ta mitični dan prizadel, čutila izkoriščene ter užaljene zaradi načina, s katerim si je Bush prisvojil njihovo bolečino in prizadetost ter ju obrnil za svoje namene. Da, z Američani moramo, če naj sebe pojmujemo kot količkaj človeške, iskreno sočutiti. Na temeljni človeški ravni. Na politični in kar je še ostalih ravni pa seveda imamo vso pravico, da se z ZDA ne strinjamo, še več, naša stališča so lahko popolnoma nasprotna. Busheva vizija sveta se nam po vsej pravici lahko zdi napačna, še več, lahko si o njej mislimo, da je popolnoma zgrešena.
Enajsti september 2001 je namreč bil dan, ki ga je Bush čakal že vse svoje predsedovanje. Dan, ki mu je razvezal roke, ki so do tega dne bile vsaj nekoliko zavezane s sicer tanko in preperelo vrvjo osnovnih človekovih pravic in svoboščin ter mednarodnega prava. Po tem mitskem datumu se je ta tanka vrv razblinila v nič. V imenu svobode in demokracije je takrat Bush začel s svojim križarskim pohodom, ki prav to svobodo in demokracijo konstantno krši, čeprav naj bi ju po besedah Vodje in njegovih vojskovodij prav prinašal in utemeljeval. Ozračje strahu, ki ga je doma pri tem ustvaril, mu je celotno petletko dajalo odlično kuliso in podlago za njegove pohode. Če ne boste pristali na to in to, boste manj varni. Če ne boste podprli tega in tega, boste manj varni. Če ne boste šli z mano v to in to državo delat red in prinašat demokracijo, boste manj varni. To so Američani morali poslušati pet let in poslušajo še danes. Edina razlika, kipa je tudi najbolj vesela pri celi stvari, je, da tudi njim počasi že preseda žebranje enega in istega, ki so ga s strani oblasti deležni na vsakem koraku. Stvari se tudi v ZDA spreminjajo. Upal bi si celo trditi, da se stvari postopoma spreminjajo na bolje, saj je vse več Američanov kritičnih do svojega predsednika. A to še ne pomeni ničesar, saj stvarem, ki jih je George ušpičil po svetu, ne kaže prav nič dobro. Demokracije in ustaljenih razmer ni nikjer, kamor je Bush prihru-mel, navidezni red se ohranja samo s pomočjo vojske, vsak dan lahko štejemo nove mrtve. In seveda, Osama bin Laden še vedno ždi v svoji votlini. Za vas sicer ne vem, ampak jaz ob prvi petletki Bushu in ostalim gospodarjem vojne lahko rečem samo: Hvala lepa, a ne jem mastnega. Izvozite svojo demokracijo najprej v lastno državo, če jo že morate kam.
Gregor Alič
Njihovo skupno delo si je ogledal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je sicer svoj obisk označil kot delovno-prijateljski: »Želel sem spoznati delo in življenje v zavodu, ki se je v zadnjih letih zelo razširil, pogoji za delo so zelo dobri, tudi strokovna usposobljenost kadrov. Zavod je gotovo nad-standardnega tipa, t.i. skandinavski tip, kar pomeni najvišjega možnega. Sicer pa je treba reči, da nekaj vprašanj
vseeno ostaja odprtih, tudi z organizacijskega vidika. V vzdrževanje te dejavnosti je vpetih več ministrstev, zato bo treba skupno najti dobre rešitve za optimalno funkcioniranje takega zavoda, ki izvaja široko paleto različnih dejavnosti, od zdravstva, izobraževanja, varstva do delovnega usposabljanja. Nekaj odprtih vprašanj je zlasti glede statusa gojencev po 18. letu in tu bo gotovo v bodoče treba najti neko sistemsko rešitev, tudi
v osnovnošolski zakonodaji. Ne glede na to, da to vprašanje še ni sistemsko rešeno, pa zaenkrat ni nobenih težav v funkcioniranju zavoda, zato ne gre za alarmantno situacijo oz. zadevo, ki bi jo bilo nujno reševati takoj.«
Minister Zver je bil nad videnim več kot zadovoljen, sicer pa se je v kratkem pogovoru za zaprtimi vrati zadržal tudi z direktorjem Zavoda Mi-lenkom Rosičem.
SM
Po pogovoru z direktorjem Zavoda dr. Marijana Borštnarja Milenkom Rosičem si je minister Milan Zver ogledal skupno likovno ustvarjanje varovancev zavoda in domačih osnovnošolcev.
Koritno • Odprli odsek asfaltne ceste
Še letos naj bi pritekla tudi voda
V okviru prireditev ob 10. prazniku občine Majšperk so v soboto, 2. septembra, svečano odprli krajši odsek asfaltne ceste na Koritnem, še letos pa naj bi na to haloško območje pritekla tudi voda.
Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Slavko Galun, gre za pomembno pridobitev na tem območju Haloz, saj so z asfaltiranjem 125 m dolgega odseka Pišek-Klarič zaključili moderniza-
cijo celotnega odseka krajevne poti Sveča-Koritnjak. Poleg sedmih domačinov in vikendašev s tega območja cesto s pridom uporabljajo tudi drugi. V juliju so pričeli zemeljska dela, pri čemer se
Foto: M. Ozmec
Vrvico pred novo asfaltno cesto so prerezali (z desne) predsednik gradbenega odbora Slavko Galun, županja. dr. Darinka Fakin in Viktor Adam.
Ptuj • Sejem prostega časa
Kako kakovostno
je posebej izkazal domačin Jože Žolger, delavci Cestnega podjetja Ptuj pa so cesto dokončali in asfaltirali v drugi polovici avgusta.
Županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin, ki je novo cestno pridobitev na Koritnem odprla skupaj s predsednikom gradbenega odbora Slavkom Galunom in članom Viktorjem Adamom, pa je bila posebej zadovoljna, da bodo v letošnjem letu do sredine oktobra posodobili skupaj okoli 12 km asfaltnih cest, za kar so v občini prispevali kar 137 milijonov tolarjev. Še enkrat toliko pa naj bi prispevali tudi domačini s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki.
Na Koritnem naj bi v kratkem dočakali še eno pomembno pridobitev, prvo vodo iz vodovoda, saj jim je po besedah županje v sodelovanju z ministrstvom, ki naj bi zagotovilo kar 80% potrebnih sredstev, uspelo doseči, da bodo še letos pričeli gradnjo primarnega vodovoda s pre-črpališčem za to območje.
M. Ozmec
preživeti prosti čas?
Že tretje leto zapored je Center interesnih dejavnosti v sodelovanju z različnimi ustanovami pripravil Sejem prostega časa. Predstavile so se ptujske organizacije s področja kulture, športa, izobraževanja in prostega časa, ki otrokom in mladim ponujajo kakovostne programe v novem šolskem letu.
Sejem prostega časa je potekal 2. septembra od 9. do 12. ure na Novem trgu, in ker je časovno in prostorsko sovpadal s festivalom Ptuj- odprto mesto, sta se oba dogodka tudi vsebinsko dopolnjevala.
Na stojnicah so različne ustanove delile promocijske in informativne materiale, svoje programe za otroke in mlade pa so predstavile tudi z besedo, gibom, glasbo in videom. Prvič sta se na Sejmu proste-
Na sejmu se je predstavila kopica ustanov, ki ponujajo kakovosten način preživljanja prostega časa.
ga časa predstavili Skavtska skupina Ptuj in Društvo Ars vitae- društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog. Tako kot minula leta pa so se Sejma udeležili Plezalni klub 6a Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Plesni center Mambo, Karate-do klub Ptuj, Hopla-društvo za družinsko rekreacijo, Klub ptujskih študentov, Rokometna šola Ptuj, Konjeniški klub Ptuj, Ljudska univerza Ptuj, Društvo prijateljev mladine, svoje aktivnosti pa je predstavil tudi koordinator prireditve Center interesnih dejavnosti.
Sejem ni bil namenjen trženju, temveč zgolj informiranju najširše javnosti o kakovostni ponudbi za otroke in mlade na Ptuju. Ob tej priložnosti so v CID-u izdelali tudi zloženko, v kateri so na kratko predstavljeni vsi programi sodelujočih organizacij, ki so namenjeni prostočasnim in interesnim dejavnostim otrok in mladih na Ptuju.
Dženana Bećirović
Banovci • Prenovljen naturistični bazen v Termah
Za investicijo 180 milijonov
V letošnjem letu se v okviru blagovne znamke Panonske terme v Poslovni skupini Sava nadaljujejo številne investicije, v prvih dneh tega meseca pa je pričel obratovati prenovljeni naturistični del Term Banovci.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: GLUŠiČ, RASTKO, ISTROS, TONINO, ITAN, JANKO, BABI, FON, SPREMENA, LO, PRIZA-DEVNEŽ, LINJ, AKTIVA, ASJA, ONIČ, VLAK, LIMIT, JAN, BATAGEL, ENI, KRATOVO
V Banovcih so leta 1974 postavili prvi kamp z naturi-stičnim bazenom s termalno vodo v Evropi. Takratni kamp je imel 50 kampirnih mest, prve večje posodobitve pa je bil deležen šele sedaj, ob vstopu družbe Terme Radenci, kamor spadajo Terme Banovci, v Poslovno skupino Sava. "V letošnjem letu smo se odločili, da bomo omenjeni kompleks v celoti obnovili. Stari bazen bi bil potreben sanacije v večjem obsegu, zato smo se odločili za novogradnjo," je ob otvoritvi bazena in spremljajočega objetka, hiše, krite s slamo, povedala vodja Term Banovci Lea Hofman.
Prenovljeni bazen obsega 170 kvadratnih metrov vodnih površin in sprejme do 300 kopalcev, celotna investicija pa je ocenjena na 180 milijonov tolarjev. Gradbena dela so potekala od meseca aprila do konca avgusta, sam bazen pa je sestavljen iz dveh delov - wellnes bazena z zdravilno termalno banovsko vodo in termalnega dela bazena, kjer
so številne vodne atrakcije in vodne masaže z whirpoolom in Kneipp bazenom," je dodala Hofmanova.
V lanskem letu so imeli v naturističnem kampu Term Banovci od aprila do oktobra 10.000 gostov, ki so v skupni letni prihodek term prispevali 5 odstotkov, z obnovo
pa so dosegli, da bo kamp lahko odprt celotno leto, zato pričakujejo tudi več gostov. V naturističnem kampu je urejenih 70 kampirnih mest, prav tako 70 jih imajo v drugem delu kopališča, v hotelu in apartmajskem naselju pa je 130 postelj.
Miha Šoštarič
m
Miha Soštarič
Prenovljen naturistični del Term Banovci lahko sprejme do 300 kopalcev.
Ptuj • Prvi srednjeveški otroški tabor
Od računalnika k leseni žlici
V ponedeljek, 28. avgusta, se je na turnirskem prostoru ptujskega gradu pričel v okviru društva Cesarsko-kraljevi Ptuj in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, Zgodovinskim arhivom, pedagoškimi delavci OŠ Mladika ter Vrtca Ptuj tridnevni srednjeveški otroški tabor.
Otroci so znanje s tabora z veseljem predstavili javnosti.
Projekt so v društvu razvili, ko so pedagoški delavci, ki so člani društva, dali idejo za tak tabor. Priprave so potekale kar dobro leto, intenzivneje pa so ga pripravljali zadnje tri mesece. Cilj in moto tabora je bil, spremeniti sodoben otrokov vsakdan računalnik - televizija v nekoliko preprost, razigran srednjeveški vsakdan.
Na tabor se je prijavilo kar 23 otrok, starih med 4 in 12 leti. Ker so organizatorji hoteli pridobiti praktične izkušnje, so letos pričeli z manjšim številom udeležencev.
Priprave na otroški srednjeveški tabor so dokončno
stekle v nedeljo, dan pred pričetkom tabora, ko smo se člani društva zbrali na tur-nirskem prostoru ptujskega gradu in postavili šotore, pripeljali mize in klopi, pokosili travo ter predvsem uredili otrokom prijazno srednjeveško okolje in vzdušje.
V ponedeljek se je tabor pričel ob 8. uri z zborom de-kel in hlapcev, kot smo poimenovali člane društva in sodelavce iz pedagoške ekipe; ti so prisluhnili Emilu Milanu Mastenu, ki je prevzel vlogo očeta družine, ter Anici Ter-novšek, glavni organizatorici in vodji tabora, ki je imela vlogo matere. Podati je bilo potrebno še zadnja navodila
Na civilno potrditev zakonske zveze v Spodnji Duplek sta se v spremstvu svatov in domačih muzikantov pred župana Janeza Ribiča pripeljala s »furmani« in »kolesli«. Cerkve-
no potrditev je na Vurberku opravil tamkajšnji duhovnik dr. Avguštin Lah.
Kristina in Franc sta se prvič poročila 26. 8. 1956 v Že-talah. Kristina se je v kmečki
Tudi v torek in sredo so se vrstile razne delavnice. Otroci so se naučili izdelovati pečat, nakit, risali pa so tudi na les. Torkov in sredin dan je popestril tudi gost društva, vitez Janez Kamniški s spremljevalci in podmladek učil tehnike mečevanja, pokazal jim je orožarno, streljali so z lokom in samostrelom
ter se seznanili, kako so včasih kovali denar.
Torkovo sonce je obetalo lep dan in glede na vreme se je kar 11 otrok odločilo, da bo noč na sredo preživelo kar na slamnati žimnici, pod društvenim šotorom. Ponoči na sredo jo je vreme sicer malo zagodlo, a otroci si se kljub dežju naspali in ostali
suhi.
V sredo so se otroci za zaključek tabora predstavili pred Mestno hišo, kjer so pokazali nekaj svojih novo pridobljenih znanj, več izdelkov pa so si starši in ostali obiskovalci lahko pogledali na njihovi stojnici v soboto na 4. grajskih igrah.
Vesna Masten - Breška

PREDLI
Foto: Rado Skrjanec
za delavnice ter dežurstva.
Ko so starši pripeljali otroke, so se seznanili s hišnim redom, razdelila so se jim oblačila, ki so jih člani društva sešili sami, nakar se je pričel srednjeveški vsakdan. Otroke so razdelili v dve skupini - prvo z nekoliko mlajšimi ter v skupino starejših otrok. V ponedeljek so se delavnice vrstile ena za drugo in tako so otroci izdelovali obuvala, mošnjičke, nabirali zdravilna zelišča, iz katerih so si kuhali čaj, opazovali sonce, se učili žonglirati, izdelovali predmete iz gline, risali z ogljem, se učili srednjeveških plesov, igrali na tolkala ter izdelovali papir in lutke.
JSKOCNIH
1.	TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
2.	Ans. JUHEJ - Pomlad je bila kriva
3.	STRICI - Adventna pričakovanja
4.	Ans. SLOVENSKI ŠOPEK - Polka hopsasa
5.	Ans. ŠUM - Meje ljubezni
6.	Ans. RUBIN - Fantovska
7.	Ans. DINAMIKA - Najlepše romance
Zmagovalec meseca avgusta: Ans. OBJEM - Preljubo deUe
Se eno možnost v septembru Imajo: TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
POP 7 TOP
1.	TURBO ANGELS-Jaz sem za
2.	IRENA POHOREC - Ob tebi
3.	IVAN HUDNIK - Zelene livade s teboj RMX
4.	ŠTRK - Vetru dala bom srce
5.	KRAJCARJI - Ko zmanjka bencina RMX
6.	MATEJA JAN-Beli biseri
7.	TRIS-V dolini tlbl
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tfel. Številka: _
na naslov: MEGA MARKETING d.0.0., p.p. 13, 2288 Hajdina
Zmagovalec meseca avgusta: DOMEN KUMER - I Se eno možnost v septembru Imajo: TURBO ANGELS - Jaz sem za
I Orfejikove
I SMS glasbene želje:
i 041/818-666
I	Nagrajenec:
'	Štefka Bratuša
I	unca25. majale
1	2250 Ptuj
Vurberk • Zlata poroka zakoncev Feriez
Ob zlatem jubileju
V soboto, 26. avgusta sta zlato poroko« slavila Franc in Kristina Ferlež z Vurberka 10. Srečni dogodek sta proslavila v krogu hčerke in sina, vnuka, vnukinj, sester in bratov ter mnogih drugih sorodnikov, prijateljev in znancev.
žetalski družini Antona in Marije Jus k razigranim bratom in sestram pridružila 11. avgusta 1931. Franc Ferlež se je rodil 7. julija 1932 v Žetalah, prav tako v kmečki družini kot sin Franca in Marije Ferlež. Življenjska pot ju je leta 1957 zanesla v Krčevino pri Vurbergu, kjer sta nekaj let srečno gospodarila. Usoda je hotela, da prista-neta v Vumpahu, današnjem Vurberku, na kmetiji, kjer sta ustvarila srečen dom in v njem ob delu uživala s svojima ljubljenima otrokoma. Franc je hodil v službo v takratni TAM, kjer je opravljal avtoličarska dela vse do upokojitve.
V jesenskih letih svojega življenja sta skupaj srečna! Življenje si popestrita z izleti in srečanji, ki se jih še vedno udeležujeta.
Vnukinji Branka in Vesna
©
REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02, 11/03 Skl. US: U-I-417/02-7, 73/03 Odl.US: U-I-346/02-13) naslednji
R A Z G L A S
Za redne volitve v ob~inske svete in redne volitve županov, ki bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006, so razgrnjeni volilni imeniki za posamezna voliš-ca občin:
Destrnik, Dornava, Gorišnica, Cirkulane, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Ptuj, Videm, Zavrč, Hajdina, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas in Žetale.
Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6, od 11. 09. 2006 do 07. 10. 2006.
Vse državljane, ki imajo stalno prebivališce na obmo~ju Upravne enote Ptuj in bodo na dan glasovanja, 22.10.2006, dopolnili 18 let in jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost pozivamo, da pregledajo splošne volilne imenike.
Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	~e sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik;
-	~e je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju Upravne enote ali posameznega volišca;
-	~e je vpisana oseba, ki je umrla;
-	~e je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan v ~asu uradnih ur Upravne enote, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je 07. 10. 2006.
Boris Miočinović, univ.dipl.prav. Vodja oddelka za upravne notranje zadeve
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11,02 234 11 13
Vabljeni
v srednješolske programe:
* EKONOMSKI TEHNIK
PROMETNI TEHNIK
* GOSTINSKI TEHNIK
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* TRGOVEC
TRGOVEC - prekvalifikacija
GOSTINSKA DELA
(kuhar, natakar)
Informacije in prijave vsak delavnik
od 8. do 18. ure.
89,8» 98,2 »I04t3
^ áfiíetec www. ra d io-ptu j. si
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• pmoso
V septembrski številki revije SAD lahko med ostalim preberete o roku obiranja jabolk, o sušnem stresu pri jablanah,
o priporočilih vinogradnikom pred
trgatvijo in delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa o pišemo o možnosti nadomestil živinskih gnojil v ekološki pridelavi in o pridelavi mladega krompirja.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
www.tednik.s
Šolski Renter ptuj
poklicna in tehniška strojna šola
Tel: (0)2 7871 720
www.scptuj.si/strojnasola, strojnasola@scptuj.si Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
V šolskem letu 2006/07 bomo na Poklicni in tehniški strojni šoli vpisovali in izvajali naslednje programe za izobraževanje odraslih:
1.	Program srednjega strokovnega izobraževanja SSI - strojni tehnik
2.	Program poklicno-tehniškega izobraževanja PTI (3 + 2) - strojni tehnik
Program srednjega poklicnega izobraževanja SPI za poklicne izobrazbe:
*	oblikovalec kovin,
*	orodjar,
*	konstrukcijski mehanik,
*	strojni mehanik,
*	instalater strojnih instalacij,
*	klepar - krovec,
*	avtomehanik,
*	avtoklepar.
3.	Program priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma NPK:
-	tečaj operater/ka na CNC-stroju
-	tečaj varilec/varilka (plamenski, ročno obločni, TIG)
4.	Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije
5.	Razni te~aji in neformalna izobraževanja
Prijave za vpis sprejemamo vsak dan v tajništvu šole od 10. do 15. ure. Vse informacije dobite na tel. št. (02) 7871 720 ali (02) 7871 723. Vpis bo v torek, 19. 9. 2006, od 16. do 19. ure v učilnici 111.
INFORMATIVNI DAN BO V SREDO, 13. 9. 2006, OB 16. URI V SEJNI SOBI 206.
Mali oglasi
STORITVE
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20 in 30 v septembrski prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementninar-stvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljč-ane, tel. 02 8025-303.
DELO
IŠČEMO natakarico za delo v strežbi. Bar in posredništvo Bernarda Sakelšek, s. p., Poljska cesta 30, Ptuj, tel.051 654 925.
KMETIJSTVO
PRODAM grozdje - trgatev 350 trsov, sorte laški rizling, sovinjon in šipon, na območju Cirkulan. Telefon 041 678 343._
PRODAM hrastovo vinsko posodo, 600 in dvakrat po 500 l. Posoda je takoj uporabna. Pokličite po 20. uri na telefon 041 897 010._
PRODAM trgatev šmarnice in ozimni krompir. Telefon 041 363 947.
PRODAM mešana drva v hlodih ali metrih. Tel. 031 532 785._
PRODAM prašiče od 30 do 35 kg. Stojnci 80. Tel. 766 87 91._
PRODAM vrtavkasto brano, širina 3 m , cisterno Creina, 2700 l, ter prikolico za prevoz živine. Tel. 040 676 557.
2ITN0 SEJALNICO Isara, sejalnico za koruzo, dvoredno, izkopač krompirja Smocer, 350 l škropilnico Kranj, trosilec umetnih gnojil prodam. Tel. 02 751 50 61.
PRODAM traktor Zetor 72 11, stroj za izkop krompirja in krmnih grah. Tel. 041 490 468.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 652 922.
BELE kokoši in peteline, težke od 4 do 4,5 kg, po 750 sit za žival. Naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvoinpolsobno stanovanje na Ptuju, mirna lokacija, vseljivo spomladi 2007. Tel. 041 761 806.
RAZNO
PRODAM otroška zimska in letna oblačila in obutev do 7 let, žensko konfekcijo št. 40, športno žensko kolo, glasbeni center - vse v odličnem stanju - uvoz. Tel. 783 15 11.
MOŠKI išče soplesalko za plesni tečaj, starost ni pomembna, v drugem delu septembra. Telefon 02 766 80 81.
RADIOllITEDNIK
Mali oglasi
02/7493410
rf^ LEKARNE PTUj
LEKARNA BUDINA- BRSTJE BELŠAKOVA ULICA 2 2250 PTUJ
OBVESTILO!
Lekarna Budina- Brstje se seli v nove prostore v trgovsko poslovni center Qlandia, Ormoška cesta 15, Ptuj.
Od ponedeljka 18. 9. 2006 do otvoritve novih prostorov bo lekarna zaradi selitve ZAPRTA.
Zahvaljujemo se za razumevanje!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica, nečaka, vnuka in bratranca
Valbona Hadjijaja
9. 10. 1979 - 20. 8. 2006 IZ UL. VIDE ALIČ 27
V bolečini je težko najti prave besede, da bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zelo prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, patru Janezu Ferležu za lepo poslovilno pesem našega dragega Valbona, njegovi botrci Ireni Rop za ganljive besede slovesa in Komunali Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Hvala njegovim sošolcem Kmetijske šole in razredničarki Majdi Kle-menčič.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti mamica, ati, sestra Violeta z družino ter vsi njegovi
Albin Kop{e
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
IZ SLOVENJE VASI
Zlatko Kop{e
Letos mineva 21 let in v teh dneh 5 let, odkar sta oba odšla od nas, ne da bi se poslovila. Vendar nista odšla, še vedno sta z nami vsemi, ki vaju imamo v lepem spominu.
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njunem preranem grobu in prižgete svečko v spomin.
Vajini najdražji, ki vaju pogrešamo
POVEJ !
Spregovorimo o nasilju med otroki.
Moškanjci • 4. Poli maraton rekorden v vseh pogledih
Letos več kot 6200 udeležencev
Čeprav smo na tihem pričakovali večje število udeležencev kot lani, smo bili vsi skupaj presenečeni, saj se je 4. kolesarskega Poli maratona v soboto, 9. septembra, v Moškanjcih v čudovitem in sončnem vremenu udeležilo kar 6200 kolesarjev z vseh koncev Slovenije, nekaj celo iz sosednje Hrvaške.
Skupaj prek 7000-glava množica ljubiteljev kolesarstva, ki je v soboto, 9. septembra, do zadnjega kotička napolnila letališče in prireditveni šotor v Moškanjcih, je ponovno potrdila ugotovitev, da je Poli kolesarski maraton daleč največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Pri njegovi organizaciji smo tudi letos združili moči sodelavci iz Perutnine Ptuj, Kolesarskega kluba Ptuj, Radio-Tednik Ptuj ter Di@log company; njegovi udeleženci so se tudi letos lahko podali na kolesarjenje po krajši, 30, in daljši, 60 kilometrov dolgi poti. V teh poznih poletnih dneh, ko že vse diši po darov-
ih jeseni in se narava ponuja očem v tisočerih barvah, je bilo rekreativno kolesarjenje po vinorodnih Slovenskih goricah in Ptujskem polju pravo doživetje, tako da so lahko mnogi vzeli za svoje tudi sporočilo letošnjega maratona oziroma njegov slogan: "Poganjaj kolesa za užitek trenutka dneva in življenja."
Na znak predsednika uprave Perutnine Ptuj dr. Romana Glaserja so se udeleženci daljšega maratona podali na pot nekaj po 11. uri, kakih 20 minut za njimi pa so na pedale pritisnili še tisti, ki so se podali na krajšo progo. Obe progi sta bili dobro označeni, za dodatno varnost
Foto: M. Ozmec
Ploščad in prireditveni šotor na letališču v Moškanjcih je napolnila okoli 7000-glava množica ljubiteljev kolesarstva od blizu in daleč.
Foto: M. Ozmec
Eden glavnih organizatorjev Rene Glavnik v družbi z najstarejšimi udeleženci letošnjega Poli maratona
udeležencev med potjo pa je ob progi in križiščih skrbelo okoli 280 rediteljev ter 19 motoriziranih policistov. Kljub temu je zaradi neprevidnosti udeležencev prišlo do nekaj neljubih padcev, za kar je poskrbela zdravniška ekipa, po dosegljivih podatkih pa hujših poškodb na srečo ni bilo. Kolesarje so ob progi pozdravljali in vzpodbujali številni domačini, na več vmesnih točkah so
Najštevilčnejša je bila letos 500-članska ekipa Taluma, vendar na tačas že malicali.
Foto: M. Ozmec
posnetku niso vsi, saj so mnogi
Napoved vremena za Slovenijo
jim nudili osvežilne napitke, ponekod celo sadje in domačo malico, po uspešno premaganih kilometrih pa so se prvi udeleženci vrnili na cilj v Moškanjce nekaj pred trinajsto uro. Sicer pa časa nismo merili, saj smo se tudi tokrat držali olimpijskega načela: Važno je sodelovati, ne zmagati, vsak udeležencev pa je za startnino prejel tudi spominsko medaljo, majico, malico in Kolesarski vodnik po Podravju.
Veselo in množično je bilo tudi popoldansko dogajanje v prireditvenem šotoru, kjer so se mize šibile pod dobrotami iz perutninskega in drugega mesa, pivo je teklo v potokih, za dodatno napetost pa so poskrbeli tudi z žrebanjem številnih nagrad. Posebej velja izpostaviti športno trgovino Eurobike, ki je desetim udeležencem podarila kolesa. Poleg tega so nagrade in pokale prejeli še naj- udeleženci: najmlajši, komaj 9 mesecev star Gal Štumberger, najmlajša, leto in pol stara Sanja Krajnc, najstarejša udeleženka, 78-letna Nežka Medved, ter najstarejši udeleženec, kar 87-letni Lojze Ferluga. Pokal za najštevilčnejšo družino je prejela družina Šalamun z Vrhnike, poseben pokal za
najštevilčnejšo udeležbo pa ekipa kidričevskega Talu-ma v kateri je sodelovalo natanko 500 kolesarjev. Na drugem mestu je bila po številu udeležencev 242-članska ekipa Mariborskih livarn, na tretjem pa 200-članska ekipa Športne zveze občine Gorišnica.
Nad superlativi letošnjega 4. kolesarskega Poli maratona je bil še posebej navdušen eden glavnih organizatorjev Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj: "V veliko zadovoljstvo nam je, da lahko kot organizatorji največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji pripomo-remo k večji ozaveščenosti ljudi o pomembnosti redne telesne aktivnosti za boljše zdravje. Letošnje rekordno število udeležencev je še enkrat potrdilo, da sta dobro počutje in veselo razpoloženje med ljubitelji kolesarstva nepogrešljiva spremljevalca Poli maratona."
O tem, kaj se je dogajalo v večernih urah na Poli mega žuru, kjer so za prijetno razpoloženje skrbeli Štajerski frajtonerji, Deja vu band in skupina Drugo dugme, pa kdaj drugič.
M. Ozmec
Žerjavi ko lete na túje, brž se zima približúje.
Danes bo pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem okoli 27stopinj C.
V sredo in sprva še v četrtek bo povečini sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Burja na Primorskem bo ponehala. V četrtek čez dan se bo od zahoda zmerno pooblačilo, začel bo pihati jugozahodni veter.
Osebna kronika
Rodile so: Erna Sven-šek, Čermožiše 90, Že-tale - Aljaža; Zinka Vel-din, Žvab 8, Ivanjkovci
-	Tanjo; Martina Ranfl, Stojnci 93, Markovci -Nino; Marinka Štalcer, Formin 31, Gorišnica -Hano; Stanka Lukman, Libanja 13, Ivankovci
-	Špelo; Maja Berk, Pristava 14 a, Cirkulane
-	Jana; Ivanka Raišpl, Trnovska vas 14 - dečka; Katja Vrbančič, Kidričeva 74, Ljutomer - Chia-ro; Tatjana Štefanič, Vi-čava 12, Ptuj - Kajetana; Mojca Slavič, Šalinci 21, Križevci pri Ljutomeri -Niko; Tamara Gašparič, Grabšinci 3, Sv. Jurij ob Ščavnici - Mischelo. Poroke Ptuj: Mario Habjanič in Melita Markež, Mestrni Vrh 34; Borut Janžekovič in Natalija Kukovec, Ptuj, Sovretova pot 37; Mitja Šegula, Dornava 110, in Jana Černi, Ptuj, Kaju-hova ulica 5; Ivan Žni-darič, Njiverce, Cesta na Hajdino 30, in Sonja Petrovič, Zgornja Hajdina 146.
Poroke Ormož: Marjan Petek, Savci 17 a, in Anica Janžekovič, Savci 17 a; Martin Zadravec, Frankovci 46, in Radoj-ka Meznarič, Hum pri Ormožu 14.
Umrli so: Milan Sterm-šek, roj. 1958, Kicar 83
-	um^rl 25. 8. 2006; Janez Kristovič, roj. 1937, Borovci 27 - umrl 29. 8. 2006; Elizabeta Drob-nič roj. Zajšek, roj. 1919, Gorca 86 - umrla 29. 8. 2006; Davorin Dečman, roj. 1976, Ptuj-Zidanško-va ul. 1/a - umrl 27. 8. 2006; Zdenka Kmetec, roj. Bac. roj. 1924, Ptuj, Ulica Kneza Koclja 10, umrla 3. 9. 2006; Marija Šeruga, roj. Zupanič, roj. 1928, Majski Vrh 7
-	umrla 5. 9. 2006; Ignac Cafuta, roj. 1925, Podlehnik 98, umrl 27. 8. 2006; Jožef Kozel, roj. 1935, Mala Varnica 14
-	umrl 2. 9. 2006; Josip Turščak, roj. 1935, Dre-novec 6, umrl5.9.2006; Jerica Kmetec, roj.Mesa-rič, roj. 1955, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 2 -umrla 5.9. 2006; Štefan Unuk, roj. 1924, Zgornje Jablane 36 - umrl 6. 9. 2006; Silvester Emeršič, roj. 1930, Gradišča 96/a
-	umrl 7.9. 2006.
PLESNI CENTER
VPISUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrtec otroci od 4. leta
Plesna šola
osnovnošolci
1?
Foto: M. Ozmec
Najmlajša udeleženca letošnjega maratona Gal Štumberger in Sanja Krajnc v naročju svojih staršev
*in srednješolci Plesni tečajiza odrasle Aerobika__
vsak delovnik med 16. in 20. uro
Volkrnerjeva o. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com