Tema meseca NAREDITE SI BREME LAŽJE Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 22.–26. oktober 2007 Saša Žebovec, univ. dipl. inž. Zmanjševanje tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu Kostno-mišična obolenja so najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave v Evropi in prizadenejo milijone evropskih delavcev v vseh gospodarskih dejavnostih. Skoraj 24 % delavcev v EU trpi zaradi bolečin v hrbtu, 22 % pa zaradi bolečin v mišicah. Bolezenski stanji sta bolj razširjeni v novih državah članicah, kjer se 39 % delavcev pritožuje zaradi bolečin v hrbtu, 36 % pa zaradi bolečin v mišicah. Delodajalci morajo narediti več za svoje zaposlene, delavci pa se morajo bolj zavedati nevarnosti kostno-mišičnih obolenj. Cena, ki jo zaradi kostno-mišičnih obolenj plačujejo delavci, delodajalci in vlade, je visoka. Za delavca pomenijo fzične bolečine in izpad dohodka, za delodajalca zmanjšano poslovno učinkovitost, za državo pa povečane stroške za socialno varstvo. Kostno-mišična obolenja niso nepremostljiva težava. Veliko težav je mogoče preprečiti ali občutno zmanjšati, če delodajalci ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo o varnosti in zdravju ter upoštevajo dobro prakso. Toda za učinkovito rešitev problematike je treba sprejeti posebne ukrepe. „Naredite si breme lažje“ je geslo letošnje kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Namenjena je reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu. Podpirajo jo zdajšnje nemško in portugalsko predsedstvo EU, Evropski parlament, Evropska komisija in evropski socialni partnerji. Vrhunec kampanje bo Evropski teden varnosti in zdravja pri delu od 22. do 26. oktobra. Kampanja podpira celosten pristop k obvladovanju obolenj. Pristop ima tri ključne elemente. Prvič, delodajalci, zaposleni in vlada morajo sodelovati pri reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj. Drugič, vsi ukrepi morajo upoštevati koncept „celotne obremenitve telesa”, pomeni obremenitve Delo in varnost 52/2007/5 telesa in tudi ročno premeščanje bremen. Stres, delo v mrazu in tempo dela lahko na primer pripomorejo k razvoju kostno-mišičnih obolenj. Tretjič, delodajalci morajo poskrbeti za obdržanje, rehabilitacijo in vračanje na delo zaposlenih s kostno-mišičnimi obolenji. Kampanja „Naredite si breme lažje“ nalaga odgovornost delodajalcem, delavcem, njihovim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu in zunanjim oblikovalcem politike. Delodajalci bi morali biti zgled in sprejemati vse izvedljive ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nevarnosti kostno-mišičnih obolenj ter pokazati resnično naklonjenost varnosti in zdravju. To je njihov lastni interes, saj je obvladovanje varnosti dobro za poslovanje in značilno za učinkovite organizacije. Pri odpravljanju nevarnosti na delovnem mestu je izredno pomembna vključitevzaposlenih, ki delovno mesto poznajo najbolje. Delavcem je treba zagotoviti informacije in usposabljanje o kostno-mišičnih obolenjih. Omogočiti jim je treba, da se seznanijo, kako se lahko izognejo nevarnostim in tveganjem. Oblikovalci politike morajo vključiti vprašanja s področja varnosti in zdravja pri delu, povezana s kostno-mišičnimi obolenji, v svoje politične in zakonodajne dokumente. V okviru kampanje „Naredite si breme lažje“ je agencija vzpostavila spletno stran – http://ew2007.osha.europa.eu – na kateri objavlja različne vire, vključno z informacijami o kostno-mišičnih obolenjih. Dostop je mogoč prek enotne vstopne spletne strani http://osha. europa.eu/topics/msds/. Pomemben del kampanje so priznanja za dobro prakso, kijih podeljujejo podjetjem in organizacijam, ki so izjemno in inovativno prispevali k preprečevanju in odpravljanju kostno-mišičnih obolenj ter rehabilitaciji in ponovnemu vključevanju zaposlenih s kostno-mišičnimi obolenji na delo. Priznanja so spodbuda organizacijam in posameznikom, da se vključijo v kampanjo, organizirajo svoje dogodke ob Evropskem tednu in pomagajo zagotoviti, da kostno-mišična obolenja prizadenejo čim manj ljudi. Nekaj statističnih podatkov iz EU o kostno-mišičnih obolenjih Približno 62 % delavcev je četrtino delovnega časa ali več izpostavljenih ponavljajočim se gibom dlani ali rok, 46 % prisilni drži ali utrujajoče-mu položaju, 35 % pa premeščanju ali premikanju težkih bremen. Kmetijstvo in gradbeništvo sta po izpostavljenosti fzikalnim tveganjem in tudi glede števila pritožb zaradi kostno-mišičnih obolenj najbolj prizadeta sektorja, čeprav se ta obolenja pojavljajo v vseh sektorjih. Ženske so manj izpostavljene fzikalnim dejavnikom tveganja, čeprav je, kar zadeva delo, ki vključuje gibe dlani ali rok in prisilno držo ali utrujajoči položaj, izpostavljenost žensk enaka izpostavljenosti moških. Kostno-mišična obolenja Pri kostno-mišičnih obolenjih greza poškodbe telesnih struktur, kot so mišice, sklepi, kite, vezi, živci ali lokalni krvni pretok, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja, v katerem se opravlja delo. Pri večini z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj gre za kumulativna obolenja, kijih povzroči ponavljajoče se izpostavljanje dolgotrajnim, visoko ali nizko intenzivnim obremenitvam. Lahko gre tudi za akutne poškodbe, kot so zlomi, do katerih pride med nezgodo. Obolenja prizadenejo predvsem hrbtenico, vrat, ramena in zgornje okončine, lahko pa tudi spodnje. Nekatera kostno-mišična obolenja, kot je na primer sindrom karpalnega kanala, so dobila ime zaradi jasno izraženih simptomov. Druga so nespecifčna, ker obstaja bolečina ali nelagodje, ni pa dokazov za jasno obolenje. Kostno-mišična obolenja, ki prizadenejo zgornji del telesa, so znana kot z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin. Simptomi teh se lahko razvijajo dolgo, nato pa se po- 27 Tema meseca kažejo kot bolečina, neprijeten občutek, otrplost ali občutek ščemenja. Prizadetim lahko tudi otečejo sklepi, zmanjša se njihova mobilnost ali moč prijema ali pa se spremeni barva kože na rokah ali prstih. Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin se včasih imenujejo „zvini ali raztegi”, „poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov” ali kumulativna travmatična obolenja”. Med posebne primere spadajo sindrom karpalnega kanala, vnetje kit in obolenje, pri katerem gre za boleče, bele in otekle roke zaradi uporabe vibracijskega orodja, t.i. vibration white fnger. Dejavniki, ki povzročajo razvoj kostno-mišičnih obolenj in z delom povezanih obolenj vratu in zgornjih okončin Dejavniki lahko delujejo samostojno, če pa več dejavnikov tveganja deluje hkrati, se tveganje poveča: Fizikalni dejavniki: uporaba sile, na primer dvigovanje, prenašanje, vlečenje, potiskanje in uporaba orodij; ponavljajoči se gibi; nerodni in nepremični položaji; na primer delo z rokami nad višino ramen; vibracije; mraz ali prevelika vročina; slaba razsvetljava, ki lahko povzroči nezgode; hrupna delovna mesta, ki lahko povzročijo napetost telesa. Organizacijski in psihosocialni dejavniki: naporno delo, nezadosten nadzor nad izvajanimi nalogami in nizka stopnja samostojnosti; nizka stopnja zadovoljstva na delovnem mestu; ponavljajoče se, monotono delo s hitrim tempom; premajhna podpora sodelavcev, nadrejenih in vodstvenih delavcev. Posamezni dejavniki: zdravstvena anamneza; fzična sposobnost; starost; čezmerna telesna teža; kajenje. Specifčna z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin Pri fzičnem delu uporabljamo silo, bodisi za premikanje predmetov ali za to, dajih držimo pri miru. Pri opravljanju dela z rokami se krčijo različni kompleti mišic v vratu, rami in rokah. Večja je sila, ki je potrebna za premeščanje predmetov, večja je sila mišic v uporabljenih delih telesa. Nekatera z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin povzroči akutna uporaba izjemne sile, večina teh obolenj pa je posledica dolgotrajne, pogosto ponavljajoče se in očitno zmerne uporabe sile. Ta lahko povzroči utrujenost mišic in mikroskopske poškodbe mehkih tkiv na vratu in zgornjih okončinah. Glavni dejavniki tveganja za nastanek z delom povezanih obolenj vratu in zgornjih okončin: uporaba sile, ki ima za posledico veliko mehansko obremenitev vratu, ramen in zgornjih okončin; delo v nerodnih položajih; ponavljajoči se gibi, zlasti če vključujejo vedno iste sklepe in mišične skupine ter nastopajo v povezavi z aktivnostmi, pri katerih je potrebna uporaba sile; dolgotrajno delo brez možnosti, da si delavec odpočije in opomore od obremenitve; vibriranje rok, kar povzroča otrplost, ščemenje ali izgubo občutka ter potrebno večjo silo za prijemanje. Kako odpraviti kostno-mišična obolenja Za odpravo kostno-mišičnih obolenj (in z delom povezanih obolenj vratu in zgornjih okončin) je potreben celosten pristop obvladovanja, ki obsega preprečevanje novih obolenj ter obdržanje, rehabilitacijo in ponovno vključitev delavcev, ki že trpijo zaradi kostno-mišičnih obolenj. Le-teh ponavadi ne povzroči en sam dejavnik, zato je pomembno, da se oceni celoten obseg tveganj in da jih obravnavamo celovito. Veliko težav lahko preprečimo ali občutno zmanjšamo z upoštevanjem veljavne zakonodaje o varnosti in zdravju ter dobre prakse. To obsega oceno pravilnosti izvajanja delovnih nalog, izvajanje preventivnih ukrepov in stalno preverjanje učinkovitosti teh ukrepov. Da bi odpravili nevarnosti za nastanek kostno-mišičnih obolenj, so potrebni posebni ukrepi. Evropski pristop k odpravljanju kostno-mišičnih obolenj Za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj: se izogibajte tveganjem za nastanek kostno-mišičnih obolenj; ocenite tveganja, kijih ne morete preprečiti; tveganja odpravite pri viru; delo prilagodite posamezniku; prilagodite se spreminjajoči se tehnologiji; nevarno nadomestite z varnim ali manj nevarnim; oblikujte celostno preventivno politiko, ki upošteva celotno obremenitev telesa; skupnim varnostnim ukrepom dajte prednost pred posameznimi varnostnimi ukrepi; delavcem zagotovite ustrezna navodila. Za obdržanje delavcev s kostno-mi- šičnimi obolenji: zagotovite rehabilitacijo delavcem s kostno-mišičnimi obolenji; te delavce ponovno vključite v delovni proces. 28 Ocena tveganja Delodajalci so po zakonu dolžni, da ocenijo tveganja na delovnem mestu ter sprejmejo ukrepe za zagotovitev varnosti in varovanje zdravja delavcev in vseh drugih, ki bi se lahko poškodovali. Dobra ocena tveganja pripomore k zmanjšanju stroškov, kijih imajo podjetja zaradi izpada proizvodnje, odškodninskih zahtevkov in višjih zavarovalnih premij. Načelo postopne ocene tveganja vključuje tele faze: ugotavljanje vseh nevarnosti ali kombinacije nevarnosti, ki lahko povzročijo nastanek kostnomišič-nih obolenj; proučitev, kdo bi se lahko poškodoval in kako bi se to lahko zgodilo; ocena tveganj in odločitev o ukrepih: ali se nevarnost lahko popolnoma odpravi? Ali se tveganje lahko nadzoruje? Ali se lahko sprejmejo varnostni ukrepi za zaščito vseh zaposlenih? Ali se zahteva osebna varovalna oprema? spremljanje tveganj in proučitev preventivnih ukrepov. Po opravljeni oceni tveganj je treba sestaviti seznam ukrepov po prednostnem vrstnem redu ter delavce in Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca njihove predstavnike vključiti v njihovo izvajanje. Ukrepi morajo biti usmerjeni v preprečevanje in zmanjševanje resnosti morebitnih poškodb. Pomembno je, da se vsem delavcem zagotovijo ustrezne informacije, izobraževanje in usposabljanje o zdravju in varnosti na delovnem mestu, da se seznanijo s tem, kako se lahko izognejo določenim nevarnostim in tveganjem. Pri odpravljanju nevarnosti na delovnem mestu je izredno pomembna vključitev delavcev, saj le-ti in njihovi predstavniki najbolje poznajo delovno mesto. Ročno premeščanje bremen - zmanjševanje tveganj Ročno premeščanje bremen pomeni dvigovanje, držanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje bremena. Čeprav se odstotek delavcev v EU-25, ki poročajo o prenašanju ali premikanju težkih bremen, v zadnjih letih zmanjšuje, je ta še vedno visok (34,5 %). V novih državah članicah je ta odstotek še višji (38,0 %). Direktiva Sveta 90/269/EGS določa zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, zlasti kadar za delavce obstaja nevarnost poškodbe hrbta. Delo in varnost 52/2007/5 Ročno premeščanje bremen lahko povzroči: kostno-mišična obolenja zaradi postopnega in kumulativnega poslabšanja kostno-mišičnega sistema zaradi nenehnega dvigovanja ali premeščanja, na primer bolečine v križu; akutne poškodbe, kot so ureznine ali zlomi, zaradi nezgod. Dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnost poškodbe, je več. Zlasti pri hrbtenici lahko pride do poškodbe, če: so bremena pretežka, prevelika, jih je težko prijeti, so neuravnovešena ali nestabilna, jih je težko doseči ali so take oblike ali velikosti, ki delavcu zastira pogled, kar povečuje možnost nezgode; so naloge prenaporne, vključujejo nerodne položaje ali gibe ali ponavljajoče se premeščanje; v okolju ni dovolj prostora za ročno premeščanje bremen, tla v njem so neravna, nestabilna ali spolzka, je prevroče ali premrzlo ali slabo razsvetljeno; delavec ni dovolj izkušen, je neustrezno usposobljen in preslabo pozna delo, je starejši, ima določene telesne mere in sposobnosti, kot sta višina in moč, ali ima okvaro hrbtenice. Delodajalci morajo oceniti zdravstvena in varnostna tveganja, s katerimi se srečujejo njihovi delavci. Tveganje se lahko učinkovito oceni z enostavnimi metodami, kot sta iskanje nevarnosti, ki lahko povzročijo nezgode, in ocena ustreznosti obstoječih previdnostnih ukrepov. Nezgode in slabo zdravstveno stanje je mogoče preprečiti z odpravo ali vsaj zmanjšanjem tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Delodajalci bi morali preučiti, ali seje na primer ročnemu premeščanju bremen mogoče izogniti z motorno opremo za premeščanje. Če se ni, bi morali proučiti uporabo podpornih naprav, kot so škripci in vozički. Organizacijski ukrepi, kot so kroženje na delovnem mestu in daljši premori, naj se proučijo samo, če tveganj ni mogoče odpraviti ali zmanjšati. Pomembno je tudi zagotavljanje informacij o tveganjih in potencialnih vplivih ročnega premeščanja bremen na zdravje ter usposabljanje za uporabo opreme in pravilne tehnike premeščanja. Rehabilitacija in ponovna vključitev delavcev s kostno-mišičnimi obolenji na delo bi morala biti sestavna dela politike za kostno-mišična obolenja na delovnem mestu. To bo izboljšalo zdravstveno stanje in počutje delavcev ter preprečilo zmanjšanje storilnosti. pravilne tehnike premeščanja Preden dvignete breme, morate za to delovno nalogo narediti načrt in se nanjo pripraviti. Prepričajte se, da: • veste, kam greste; v prostoru, v katerem se gibate, ni ovir; breme dobro držite; vaše roke, breme in morebitni ročaji niso spolzki; če breme dvigujete skupaj še z nekom, oba še pred začetkom vesta, kaj delata. Pri dvigovanju: z nogami zaobjemite breme in se sklonite čezenj (če to ni izvedljivo, se skušajte bremenu čim bolj približati); pri dvigovanju uporabite mišice nog; hrbet zravnajte; breme povlecite čim bliže k telesu; dvignite in nesite breme s stegnje-nimi, navzdol obrnjenimi rokami. Pomembno je, da: potiskate in vlečete z lastno težo telesa; pri potiskanju se nagnite naprej, pri vlečenju pa nazaj; vam na tleh ne drsi, da se lahko nagnete naprej/nazaj; se izogibate upogibanju in ukrivlja-nju hrbtenice; imajo naprave za premeščanje ročaje/držaje, da lahko uporabite silo rok. Ročaj mora biti na sredini med ramo in pasom, da lahko potiskate/vlečete v ugodnem, nevtralnem položaju; so naprave za premeščanje dobro vzdrževane; so tla trda, ravna in čista. Cilji kampanje Delodajalci bi morali na splošno oblikovati postopke in ukrepe za reševanje problematike zdravja in varnosti ter se hitro odzivati na vse težave. Toda narediti bi morali več, kot zgolj izpolnjevati svoje zakonske obveznosti. Morali bi biti zgled ter pokazati resnično naklonjenost zdravju in varnosti. To je tudi v njihovem lastnem interesu: dobro obvladovanje varnosti je dobro za poslovanje in je značilnost učinkovite organizacije. V kampanjo „Naredite si breme lažje” je vključenih vseh 27 držav članic EU in 29 odpravljanje kostno-mišičnih obolenj je lahko stroškovno učinkovitov Zaposlenim v pralnici velike splošne bolnišnice v Združenem kraljestvu zaradi delovnih nalog, kijih opravljajo, grozijo poškodbe križa in ramen. Delovne naloge vključujejo čezmerno pripogibanje zaradi dvigovanja suhega in mokrega perila, močno naprezanje in delo v nerodnih položajih. Na podlagi ergonomske ocene, pri kateri so sodelovali strokovnjaki, delavci in vodstvo, so bile uvedene pomembne spremembe, vključno s preoblikovanjem delovnih mest in opreme pralnice ter kroženje na delovnem mestu. Zaradi sprememb se je za 62 % zmanjšala bolniška odsotnost zaposlenih, za 12 % seje povečala storilnost in za 20 % so se zmanjšala plačila za nadure, hkrati pa se je dvignila morala zaposlenih. Skupni stroški sprememb so znašali nekoliko več kot 40.000 evrov in so se povrnili v manj kot petih mesecih. Po treh letih so celotni prihranki znašali skoraj 300.000 evrov. Tema meseca države Evropskega združenja za pro- • zadržati ter omogočiti vrnitev na lenj in v zvezi z obdržanjem, ponov- sto trgovino (EFTA). Celostni pristop delo in rehabilitacijo delavcev, ki no vključitvijo in rehabilitacijo delav- obvladovanja, ki ga kampanja podpira, trpijo zaradi kostno-mišičnih obo- cev s kostno-mišičnimi obolenji. sestavljajo trije ključni elementi: lenj; sodelovanje delodajalcev, delavcev • izvajati rešitve dobre prakse v zve- Priznanja za dobro prakso in vlade pri reševanju problematike zi z obdržanjem in vrnitvijo na delo Kampanja „Naredite si breme lažje” kostno-mišičnih obolenj; tistih, ki so trpeli zaradi kostno-mi- vključuje vsakoletno podelitev priznanj • upoštevanje celotne obremenitve šičnih obolenj; za dobro prakso podjetjem ali organi-telesa, ki povzroča nastajanje ko- • spodbujati multidisciplinarne pri- zacijam, ki so izjemno in inovativno pri-stno-mišičnih obolenj; stope, ki združujejo preprečevanje spevali k preprečevanju in odpravljanju • obdržanje, rehabilitacija in vrnitev in rehabilitacijo; kostno-mišičnih obolenj ter k rehabilita-na delo delavcev, ki trpijo ali so trpeli • spodbujati in lajšati vključevanje ciji in ponovnemu vključevanju zaposle-zaradi kostno-mišičnih obolenj. delavcev v aktivnosti na področju nih, ki že trpijo zaradi kostno-mišičnih Številni vidiki kampanje „Naredite si varnosti in zdravja pri delu. obolenj, na delovno mesto. Zmagovalci breme lažje” so pomembni za večino Delavci in njihovi zaupniki za var- bodo razglašeni na vrhu kampanje o ljudi, nekateri cilji pa so osredotočeni nost in zdravje pri delu morajo: kostno-mišičnih obolenjih, ki bo marca na posebne skupine. • zavedati se nevarnosti kostno-mi- 2008, kjer bodo prejeli priznanja. Delodajalci morajo: šičnih obolenj in njihovega vpliva O Evropski agenciji za varnost nadaljevati aktivnosti, ki so jih za- vj ; in zdravje pri delu čeli izvajati v okviru prvega Evrop- • vedeti, kako se izogniti tveganjem ali jih zmanjšati; Evropsko agencijo za varnost in zdravje skega tedna varnosti in zdravja pri • poznati rešitve v zvezi z varnostjo pri delu s sedežem v španskem mestu delu leta 2000, pod geslom „Obr- nite hrbet kostno-mišičnim obolenjem”; zavedati se nevarnosti kostno-mišičnih obolenj in njihovega vpliva na zdravje, vključno z manj znani- za preprečevanje kostno-mišičnih znotraj posameznih držav, ter spodbuja in zdravjem pri delu, ki se lahko Bilbao je ustanovila Evropska unija z nite hrbet kostno-mišičnim obolenjem”; zavedati se nevarnosti kostno-mi-šičnih obolenj in njihovega vpliva • spodbujati rešitve dobre prakse točk, ki usklajujejo in širijo informacije uporabijo na delovnem mestu, za namenom nuditi informacije o varnosti njem; tiste, ki že trpijo zaradi kostno-mi- in zdravju pri delu. Agencija je vzposta- zavedati se nevarnosti kostno-mi- šičnih obolenj; vila mrežo nacionalnih informacijskih mi težavami, kot so dolgotrajno sta- obo ; razvoj in širjenje informacij, ki izboljšu- nje in sedenje ter bolezni spodnjih • postatiobveščeni, izobraženi in de- jejo področje varnosti in zdravja pri delu okončin; javni partnerji v aktivnostih v zvezi v Evropi. V Sloveniji opravlja funkcijo na delovnem mestu uporabljati re- z varnostjo in zdravjem pri delu, ki informacijske točke ministrstvo za delo, šitve dobre prakse za preprečeva- se izvajajo na delovnem mestu. družino in socialne zadeve. S povezo- nje kostno-mišičnih obolenj; vanjem predstavnikov vlad, združenj • na delovnem mestu spodbujati oblikovalci politike morajo: delodajalcev, sindikatov ter vodilnih celovit pristop k preprečevanju z • vključiti vprašanja s področja var- strokovnjakov na področju varnosti in upoštevanjem koncepta „celotne nosti in zdravja pri delu, poveza- zdravja pri delu v vseh sedemindvajse-obremenitve telesa”; na s kostno-mišičnimi obolenji, v tih državah članicah EU, pa tudi širše, povečati ozaveščenost o nevar- ustrezne politične in zakonodajne Agencija zagotavlja zanesljiv, uravno-nostih kostno-mišičnih obolenj in dokumente; težen in nepristranski vir informacij o spodbujati rešitve dobre prakse v • v sprejemanje odločitev o vpra- varnosti in zdravju pri delu. sektorjih in pri skupinah zaposlenih šanjih varnosti in zdravja pri delu, Za več informacij o poteku kampanje z visokim tveganjem, na primer v povezanih s kostno-mišičnimi obo- v Sloveniji obiščite spletno stran http:// storitvenem, maloprodajnem in iz- nji, vključiti zainteresirane strani. ew2007.osha.europa.eu/. obraževalnem sektorju ter pri sta- Drugi zainteresirani morajo: Za več informacij o kostno-mišičnih rejših delavcih; • povečati ozaveščenost o nevar- obolenjih obiščite: http://osha.europa. • povečati uporabo celovitega pri- nostih kostno-mišičnih obolenj na eu/topics/msds. stopa obvladovanja z obravnava- delovnem mestu; Viri: njem nevarnosti kostno-mišičnih • spodbujati rešitve dobre prakse za obolenj; preprečevanje kostno-mišičnih obo- http://ew2007.osha.europa.eu/. • 30 Delo in varnost 52/2007/5