Leto LXV*. st. 151 LJaMJana, četrtek 7. l«H|a 19» Cena Din 1.- Iahaja vsak dan popodne, tevzemSi nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petlt ajDin 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knanjeva uttca st. 5 Telefon it. 3122, 3123. 8124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg it, 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--> — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. LAUSANNSKA KONFERENCA ZOPET NA MRTVI TOČKI Nemčija sicer popušča v finančnem pogledu, vztraja pa pri svojih političnih zahtevah, ki jih označuje Francija za nesprejemljive — Sinočnja pogajanja so bila brez uspeha prekinjena Lausanne. 7. julij«. Po pOmirjenju. do katerega je prišlo včeraj dopoldne, je izbruhnila zvečer nova zelo nevarna kriza. G'^de eisto finančnega stališča so se francoski in angleški strokovnjaki sporazumeli ter je obstojala nada, da se bo tudi Nemčija dobila za kompromisno rešitev. Do nasprot-stev pa je prišlo v razgovoru med Macdo-naldom. Herriotom in PapenOm .n na skupni seji glavnih držav^ Pn tem je bil angie «3ri ministrski predsednik to pot na strani Nemcev, ko «V> ti predložili svojo tezo političnih kompenzacij^ Papen je zahteval najprej, da se mora Nemčija v lansann^ki pogodbi končnoveljavno osvoboditi olgo-vomosti za svetovno vojno Na fes zahtevo pa Hernot nore pristati. Ob ?0. *e je razprava prekinila ter se je zopet zabela ob 21.30, a že čez eno uro ie bila zopet prekinjena hrez izgleda na sporazum. Po k m-ferenej je izjavil Papen: Imam zelo malo nade in to obžalujem. Lausanne." 7. juliia A A Snočni drug« sestanek šefov glavnih delegacij ]^ Pa jal do 11. ure. Poga«anie so bila nato n-ekinjt-na. Pobožaj ie re*Qen. Na tem drugem se- stanku so bila vsa prizadevanja ?amaiv Predsednik francoske vlade HeTio* bo tekom današnjega dne še enkrat p* »učil tehnične pogoje nemških plačil. V Parizu so pesimisti Pariz. 7. jul;ja^ A A Iz Lausa ina poročajo, da ni snočnja seja šefov šes+"n giavmh delegacij v Lau^anni, ki je traja!*- do 23 ure, obrodila nikakih rezultatov jn oodo morali šefi še danes nadaljevat"; razgovore, da preprečijo nesporazum in dosežejo lausann^k dogovor. Saint Brice piš*1 v »J o u r n s 1 u«. da ie Maodonald na sno^njem sesfanVj sJcvšal doječi k^mpr^mis med Herriotom Pa-penom 2'ede vsote, ki na i »o Nemčij.i plača racur) 1'kvidacije sv^j'.n repanacij&kin dolgo? Kakor se zdi. po mi ja i o Nemci zdaj 3 milijarde mark. Toda :a Franci io. pravi Samt-Brice. ni vprašanje vsorc na ivažr.e iše. pPRCiji zre hia vprašanje razorožitve in vprasanie vone odgovornosti. Važno je, da besedi1« teh dogovorov 7*10-tove >AtiSitciw sporazuma :n zaiamč-io solidarnost evropskih držav nasproti ameriškim Zedinjenim državam. Zato tudi Herriot želi pozorno ptOMČiti predložena besedila, da iz niih odstrani vse. kar oi btfcj nr-iasne^a ali dvoumnega. Sp>Ta^urr, glede višine vsote pa se bo lah ko dosege! »Ere No uvel le« posteča uvodnik lau- Sannsk m pokanjem in pravi, da ie Nemčija načela, nekatera vprašan ia k? bi sc prav za prav mogla resni MIHO na ženevski konferenci. Med ta vpnštnii spada problem wzorož^rve in problem likvidacije po-godb. toda Franci i-i nom.ijno vztraja pri sw>ji formuli, po kateri se mor 4 v prvi vrsti urediti vprašanje varnost. Tudi »Vol on te« govori o MrVdofltjI versai«ke mirovne pogodbe in pravi, da »e čL 231 te pogodbe nepravičen. List naglasa, da bi se stvarne zavezniške pravice mo-rele postaviti na na-čelo: Kdor lonce pobije. Tia. 1 iih rudi plača, ne pa na načelo od-govoT-rvosti za vomo. List misli, da je taktika Nemcev pogrešna. ko se v Lausanni preedništvom belgijskega zunanjega ministra Hvmansa sestal odbor za proučevanje vzhodnih reparacij. Na sestanku so bili zastopniki vseh velesil razen Nemčije in delegati Rumiinije, Grčije, Jugoslavije, češkoslovaške. Madžarske in Bolgariie. Predsednik bolgarske delegacije Muša-nov in zastopnik Madžarske Valko sta podala svoja poročila, nakar je odbor za proučevanje vzhodnih reparacij sklenil, da za zdaj ničesar ne ukrene glede gospodarske obnove evropskih držav in da vnese v svoj sedanji delovni program samo vprašanje vzhMnh repa raci i Odbor je nato sprejel nredlog Maodonalda. da sp takoj ustanovi pospben c dhor. ki bo imel nalogo rešiti vprašanje reparacij razen nemških. Člani tega odbora bodo zasedali v Lansanni vse dotlej, dokler bo trajala **eparecijska kon- ferenca, pozneje pa bodo prenesli svoje seje v neko drugo mesto, najbrž v Pariz. Gospodarska obnova Srednje Evrope Lausanne, 7. juliia. s. Kakor se doznava iz krogov francoskih delegatov, se je med Nemč>jo in Francijo dosegel dogovor, ki se tiče obnove srednje Evrope in do katerega so do vedla pogajanja o žitnih preferencah za vzhodne evropske države. Italija zavzema še vedno odklonilno stališče. Nem-ško-francoski dogovor določa ustvaritev kolektivne pogodbe z žitormi dTžavarru. Da bi se pridobila za gospodarsko obnovo v srednji Evropi Češkoslovaška, ki ima kot odjemalka madžarskega žita veliko vlogo, se je Nemčija izjavila pripravljeno, da za primer, ako bo Francija pokazala naklonjenost v vprašanju reparacij, ne bo nastopila proti sistemu preferenčnih carin za prodajo češkoslovaških industrijskih proizvodov v Rumuniji in drugih podunavskih državah. Francoski strokovnjaki opozarjaio, da je Nemčija s temi gospodarskimi kompenzacijami Češkoslovaški in indirektno Franciji, pristala na precejšnje zasanjšanje svojega prometa v vzhodni Evropi. Končno bi po mnenju francoskih kiogov izboljšanje gospodarskega položaja v Češkoslovaški do-vedlo do olajšanja kreditno-političnih pogajanj. Pariz. 7. jul rja. AA. Po vesteh iz Berlina je iz novega državnega proračuna raz-jadoo, da je aomđca država mkštttm ▼ Velik porast konkurzov in prisilnih poravnav Občni zfeor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ob lepi udeležbi predstavnikov javnosti in članstva Ljubljana. 7. julija-To<*no ob 11. je v dvorani Trgovskega doma otvoril podpredsednik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Stane Vidmar občni zbor. ki so se ga razen zastopnikov raznih uradov in organizacij ter ljubljanskih članov udeležili tudi člani iz Logatca, Tržiča, Radeč pri Zida-aem mostu, Maribora, Novega mesta, Kranja, Lesc, Jesenic, Škofje Loke. Vidma pri Dobrem polju. Verda pri Vrhniki in št. Vida pri Stični ter predvsem pozdravil g. dr. E b e r 1 a kot zastopnika viš. drž. sedišča, z obžalovanjem pa konstatira!, da banska uprava ni poslala zastopnika na zborovanje tako važne korporacije, nadalje je pa pozdravil zastopnika ZTOI g. Josipa Lenarčiča in tajnika dr. P1 e s s a odličnega organizatorja trgovine in industrije g. dr. W i n-diseherja kot zastopnika »Merkurja< in podnačelnika gremija trgovcev gosp. S m e r k o Ij a, nato se je pa zahvalil listom ter s posebnim zadovoljstvom pozdravil še g. Hugra W o 11 n e r j a, predsednika Jugoslovenekega društva za zaščito upnikov, ki je prišel iz Zagreba z ravnateljem g. šulentičem, nato pa g. dr. Pojeta kot zastopnika Wiener Kredito-renvereina. Z največjim zadovoljstvom je pa predsednik pozdravil imenovanje odličnega strokovnjaka g. Ivana Mohoriča za ministra ter predložil brzojavno čestitko, kakor tudi pozdravno brzojavko ministroma dr. Kramerju in Puclju. Ko ie predsednik prečita! pismo Zveze trgovskih ^remijev, ki v njem opravičuje svojo cKlsonnost preoVednik g. J. J. Kavčič m želi društvu največjega uspeha, so zbo-rovalci z vko pijeteto počastili spomin 8 umrlih društvenih članov. Za pozdrav so »a zahvalili in čestitali drjštvu k izredno velikim usf>ehom g. Lenarčič za ZTDl, g. Hugo Wol 1 n e r za Jugoslovensfco društvo za zaščito upnikov, g. dr. Poje za dunatsAri Kreditorernverein in podnačeJnik g. S m e r k o 1 j Za ljubljanski trgovski gremij, ki so vsi poudarjali željo »o pripravljenost: k sodelovanju s tako važnim društvom. Ko s* je podpredsednik g. Vidmar zahvalil vsem govornikom, j« v obširnem, nad pol ure trajajočem govoru razpravljal o problemih krize, češ, da jih pri nas rešujejo preveč na nepravih mestih ter s temi brezplodnimi razpravami zanemarjamo najvažnejše svoje naloge. Zaradi gospodarske krize sta raavoj in tempo dro-stva postala izredno nagla m široka, da je bfla potrebna cm bora in društvenega urada. Spomladi je zadel društvo težak udarec, ko je moral zaradi operacije na očeh odstopiti predsednik g. Ivan Samec, ki je vodil društvo z vso vnemo in požrtvovalnostjo od ustanovitve pa do spomladi. Ko se mu je govornik zahvalil za vse delo neprecenljive vrednosti, je nadaljeval s konatatacijo, da pri sedanjih razmerah morejo obstati le oni gospodarski faktorji, ki so zdravi in žilavi ter pogumni. Potrebna je evidenca in registracija vseh pojavov v borbi za obstanek, saj se je zlasti denarna kriza v društvu pokazala z vso vehemenco, da so tožbe, insolvence in poravnave strahotno narasle. Društvo je moralo ustanoviti posebni oddelek za tožbe tn poseben oddelek za insolvence. ki sta oba imela prav velike uspebe. Enako mnogo dela je Jmel tudi informacijski oddelek, ki je zelo obogatel na podatkih in prav toliko opravka je bilo s skoraj nezmagljrvim opomin j evalnim delom. Na žalost je pa pri nekaterih članih le preveč razvit zmisel za izkoriščanje dru-Srva, mnogo premalo pa prepotrebna zavest napram organizaciji, ki ji je v korist vsega trgovstva in industrije treba pomagati, tudi če nič ne nese. Tesno sodelovanje vseh upniških organizacij je nujno potrebno in društvo je pripravljeno nadi za eventualno zvezo, če bo izpolnjevala potrebne pogoje. Če bodo upniki složm. bodo koristi mnogo večje, izigravanje drug drugega pa Škodi vsem. Denarni promet društva se že lahko meri z manjšim denarnim zavodom. Pisarna je pa navzlic svojim 17 močem mnogo prezaposlena, a vendar se zadovoljivo funkcionira, saj je zmagala ogromno fn koristno delo. Nezdrav egoizem pri ineolvencah silno škodi splošnosti, saj so bile celo 40-od-stotae poravnave pri dolžnikih, ki izkazujejo celo aktivnost. Tudi informacijski oddelek ima vse pogoje za sijajni razvoj, če bi se vsi člani posluževali društvenih informacij. Največja nesreča za društvene člane in sploh za gospodarstvo je pa zakon o prisilni poravnavi, a pravkar je društvo dobilo obvestilo, da bo ministrstvo sklicalo v Zagreba anketo za fzpromembo tega zakona. Kar se tiče zakona o zaščiti kmetov, je društvo vedno zahtevalo odpravo sil vaaj omejitev moratorija v toliko, da se izločijo imunski in industrijski dolgovi. DnrUJvo se je bonlo tudi preti zakonn o odbijanja draginje ter je s drugam faktov- Povdorjajoč potrebo, naj bi bila člani društvu popolnoma vdani, zlasti pa potrebo poguma in optimizma ter goreče borbenosti za cilie in koristi stanu, je govormk končal svoj silno pomembni govor med največjim odobravanjem in aplavzom. Ko so nekateri člani dTušrva sprožili rame manjše stvari o poslovanju ter o večjih pooblastilih društvenega uredništva, ki naj bi v nujnih primerih pri insorvenoah smolo samo odločati, je podpredsednik pojasnil, da je delo ogromno, ker ima pisarna opravka s 600 insolvencami, potem je pa sledilo ta miško poročilo. Iz obširnega poročila tajnika Jerneja Je-leniča posnemamo, da je gospodarska depresija v dravski banovini posebno v zadnjem času zelo občutna. Posledica so številne tožbe, poravnave in korucurzi. Tendenca naraščanja insolve:*c bo predvidoma trajala Se nekaj časa. Društvo se je z vso odločnostjo zavzelo za ukinitev poravnalnega zakona, do ukinitve pa naj bi se zvišala minimalna poravnalna kvota od 40 na 50 oz. 75%. žal v tem pogledu Se ni vidnega uspeha. Sodnih prijav h konkurzom je izvršilo društvo za svoje člane lani 412, v letrSnjem polletju pa že 226. Po kapitalu je šlo lani za 1,276.452.63 Din, v prvem polletju letošnjega leta pa že za 8.841.900 Din, pri tem je pa vštetih 7 milijonov od Pollakovega. konkurza. Sodnih prijav k poravnalnemu postopanju je izvršilo društvo lani za svoje Članstvo 847, v letošnjem polletju pa že 1110. Po kapitalu d* šlo lani za 5.528.660. v letošnjem polletju pa že za 6.891.318.08 Din. Lani je bilo otvorjenih 481 konkurzov. odpravljenih pa 434. Prisilnih poravnav, odpravljenih pa le 240 cdpravljene pa 303. V letošnjem polletju je bilo otvorjenih 416 konkurzov in 599 prisilnih poravnav, odpravljeni h pa le 240 konkurzov in 408 prisilnih poravnav. Tudi v tem vidimo velik porast konkurzov In prisilnih poravnav v vsej državi v letošnjem poDJetju, katerih višina doaetga višino celoletnega lanskega števila. Kakor informacijske, tako se članstvo premalo poslužuje tudi opominjevalne službe. Tajništvo je izvršilo lani 334 opominje-valnih nalrgov. V 11 mesecih lanskega leta je društveni urad izvršil po društvenih pravnih zastopnikih 92 tožbenih in iztirje-valnih nalogov za 3O1.45O.02 Din. Skupno je bilo lani izvršenih 211 tožbenih nalogov za 690.362.71 Din. V letošnjem polletju pa je bilo izvršenih že 525 tožbenih nalogov za skupni znesek 1.478.860.15 Din. Lani 31. decembra je bilo včlanjenih pri društvu 199 tvrdk. med letom jih je pristopilo 118, izstopilo pa 32, tako da jih je bilo ob koncu leta 284. Letos 30. junija je pa tnlo Članov 291. Iz tajniškega, poročila je razvidno, da sta odbor in društveni urad v polni meri storila svojo dolžnost. Ko je bilo tajniško poročilo odobreno, je podal g. Ivan Jeras blagajniško poročilo, ki iz njega posnemamo, da je gmotno stanje društva v primeri z razmerami ugodno, nato je pa na predlog člana nadzorstva g. Franca Zupana občni zbor izrekel odboru soglasno absolutorij. Pri volitvah društvenega odbora m nadzorstva je bil med navdušenimi ovaoiiami izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik g. Stane Vidmar, industrijalec v Ljubljani, ki se je za izvolitev zahvalil s kratkim programa ti čnim govorom, za podpredsednika g. Jeras. ravn*»te?i »Sladkor« v Ljubljani, za odbornike pa gg. Agnola Anton, veletrgovec. Gor vp Drago, veletrgovec, Hemrihar Franc, veletrgovec, Jelenič Jernej industrijalec Ljubic Josip, bančni ravnatelj. Schimtt Iskar, veletrgovec, vsi v Ljubljani. Visoko odlikovanje dr. Marinkovrca Beograd, 7. Julija, p. Nj. Vel krati ie odlikoval brv šega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. VojisJava Ma-rmkovića s Karadjordievo zvezdo II. stopnje. Beograd, 7. pufija p. Pumnojski krarj Je odlikoval prvega pomočnika notranjega ministra g. Dobricu Matkovića z redom ru-munske krone TT. stopnje. Upokojitev učitelfic Beograd, 7. julija. Z odlokom prosvetnega rmnrstra sta vpokoieni Beatrica Se-devčič, učiteljica ročnih del na meščanski šoti v Mariboru m Tereztja Kušed, učiteljica v Trbovljah. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Do v i se: Amsterdam 2270.97—2282.33, Berlin 1332.87—1343.67, Bruselj 782.40 do 78-6.34. Čarih 1097.36—1102.85, London 200.84—208.44, Newyork ček 5601.88 do 5630.14, Pariz 221.02—222.14, Praga 166.56 do 167.42. Trst 286.69—289.09. INZEMSKE BORZE. Car i h: Pariz 20.14. London 18.29. N#wyork 512 in tri četrt, Bruselj 71.30, Milan 26.18, Madrid 41.70. Amsterdam 206.96, Berlin 121.60, Sofija 3.72, Praga laUB. Varšava Vsem društvom mariborske ZKD Po določbah taksnega zakona, tar. br. 99 a, in v smislu določb zakona o spre-mombah in dopolnitvah taksnosa zakona iz 1. 1932, mora vsako prosvet.no društvo za vsako gledališko predstavo odnosno u vsako prosvetno tn umetniško priro.d!t*»v imeti uverenjo od ministrstva prosvete, da je prireditev umetniškega značaja. Zveza kulturnih društev v Mariboru je zase in za vsa društva, k i so v njej včlanjena, dobila genora.lno uv oren je za ee*lo L 1932. P br. 24.192 od 28. junija 1932, s katerim ministrstvo prosvete potrjuj o, So >... prireditve, ki jih bodo Zveza kulturnih društev v Mariboru in v njej včlanjena društva priredila tekom 1. 1932, umetniškega značaja in da se radi tega, na podlagi tar. br. 99 a zakona o ta*sa-i, plaća od njih vsega W% na ime takse za vstopnice. Ugodnost glede plačila takse velja samo, ako prireditve niso v zve'.i s plesom, v nasprotnem slučaju se mora plačati polna taksa na vstopmce<. Opozarjamo na to vsa dru$*va. "ki po olani naše ZKD! Pri prirfvlitvah gori navedenega značaja naj se pr; davčni upravi odnosno pri organih finančne kontrole na to sklicujejo! Seveda pa se morajo izkazati z legitimacijo, da so člani ZKD! Vsa društva, ki so za 1. i932 že pla-čla.na Članarino za ZKD, so dooiia od nas sit davno potrđUo, ki velja za ix> loto kot legitimacija za članstvo pri ZKD. Ona arastva, ki članarine še niso poravnala, naj to nemudoma store, da jim moremo urpoalati zadevna potrdila orUoaoo i03'.-t mac.ije! Brez teh ne morejo biti delež-i»a 10% popusta pri taksi, ali pa bodo morala za vsaiko prireditev posebej prositi ia. zadevno uverenje ministrstva, kar j:m bo prišlo dražjo nogo letna č'anarina pri ZKD! Za predsedstvo ZKD v Mariboru: Vekoslav Splndler, predsednik. Iz policijske kronike Ljubljana, 7. julija. Policijska kronika beleži polog manjših tatvin tudi d.ve prijavi tatvine koles. Skladiščniku Erženu AJojzIju je neki Miha izmaknil kolo znamka >Torpedot.i Kamniku, elektrotehniku Viktorju Bezjakn pa je izginilo kolo znam k p Atlas« st. 3958. Iz bolnica za daiševno bolne je pobegnila Bu.mc Marija Iz Pobrezja. srea mariborski desni br*1^. Bn-moeva. j** stara iS let, sT^dnje visoka, rdečega obraza, kratko pristri-ženih, že sivkastih rdečih las. Oblečena je T zavodno plavkasto, precej ponosen o obleko in obuta v črne čevlje. Govori primorsko narečje. V noči od včeraj na danes je bilo vlomljeno v stanovanj« Franca Kubi j a, iposestnika in železničarja v Zg. Šiški št. 259. Zllkovec, (najbrž sta bila d.va), je odnesel več suknjičev, dve moški obleki in razno perilo v skupni vrednosti okoli 3000 Din. Policija je aretirala tri sumljive mo&ke, pri katerih pa ni našJa niCesar in donmeva, da so ukradene predmete nekje »krili Policija jo včeraj aretirala nekega An-tonina Turka, češkoslovaškega državljana, ki jo hotel na cenen način priti do denarja. Objavil je rr >Jntru« dva oglasa pod naslovom >J>ekJe ali gospa oz. Visok zaslužek«, kjer je iskal poslovodkinjo svoje nameravano podjetje, čistilnico in •Kkakiico za damo. Prejel je kopico od.?ov> rov, vendar je spre jemal le ženske, Xi so mu bile voljne i-zrocitt vsaj 2000 do 3000 Din, a katerimi bi bile solastnice podjetja. Ker Turk ni imel nlkakega denarja in tudi ne lokala za svoje podjetje, ipolicija domneva, da ei je hotel hitro pridobiti nekaj denarja, nato pa Izginiti. Moža, ki je prišel v Ljubljano 30. tm. iz Luzema r Švici, bo policija izročila sodišču. Po prestani kazni pa bo iagnan. Policija je zaplenila vrečo suhih gob, ki so bile ukradene neki branjevki. Ko so storilca izeiedili, se je izgovarjal, da mu je bila pred dne«vi ukradena vreča gob ^n da je bil prepričan, da je to storila omenjena branjevka, kateri je kratkomar lo odnesel gobe. Zadeva se bo seveda obravnavala pred sodiščem. KOLEDAR Danes: Četrtek 7. iulija katoličani: Vili-balo\ Negoda; pravoslavni 24. junija: Rojstvo Janeza Kratnika. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Planine v plamenih. Kino Ideal: Misterijozni dr. Fumannchu. Udruienje jugo-lov. in žen jer jer in arhitektov, predavanje g. banskega tajnika Sinka ob 20 v lokalu sekcijo v Kazini (Kongresni trg l/II.) DEŽURNE LEKARNE Danas: Dr. Pioooli, Dunajska cesta 6 ki Sv. Jakoba trs 9. »SLOVENSKI NAROD«, dne 7. julija 1932 ^tev «51 LJubljana. 7. toikrja. Učiterjstvo naše banovine čuti potrebo ▼ vsei krajih, da se udeležuje narodno gospodarskega m prosvetnega dela na vseh pobih- Za sodelovanje na zadružnem poEju pa učiteitstvo tekom svojih študij na učiteljišču ni dobilo nikake tozadevne podlage. Zato je že pred leti sprožila stanovska organizacija JUU misel, da prire-ja za svoja članstvo tečaje, ki jih naj izobrazijo za nsposobljenost pri zadružnem delu. V fond za izobraževanje irčiteljstva plačuje članstvo poseben prispevek, iz katerega nudijo sredstva za organiziranje tečajev. Danes se zb.rajo v Ljubljani udeleženci tretjega zadružnega tečaja, za katerega viada med učiteljstvom izredtno veliko za-nšmaoie. Na razprs ie prišlo okrog 100 pri* jav, vodstvo tečaja pa je moglo sprejeti le 40 tečajnikov. Lista sprejetih tečajnikov kaže prav zanimivo sliko, udeleženci so iz vseh srezov naše banovine. Pričakovati je, da bo tudi letošroji tečaj rodiJ take uspehe, kakor dva prejšnja, in se bo delo v naših zadrugah s strokovno usposobi] eni mi voditelji še povečalo in poživilo. Narod in država pa bosta imela od naših idealnih učiteljskih delavcev največ uspeha. V tečaj so sprejeti sledeči udeleženci: srez Brežice: Knapič Janko, šolski upravitelj v Kapeli; Pečnik Gustav, šol. upravitelj, Bize'jsko: Mikulič Oton. učitelj v Globokem; srez Celje: Pogačnik Janiko. učitelj v Celju: Ven tu rini Oskar, učitel'i v Vojniku: srez Črnomelj: Kaučič Rudolf, šol. upravitelj na Vinici: srez Dol. Lendava: Trvadar Janez šol. upravi-terl v Pincah: srez Gornji grad: 2e-helfi Alf rod. šol. upravitelj v Bočni pri Gornjem gradu; srez Kamnik: Berlot Srečko, učitelj v Moravčah: srez Kočevje: Kržin Štefan, irčiteli v Sodražici; Lenarčič M hael, šol. upravitelj v Svetlem potoku; Ločniškar Fran, šol. upravitelj na Turjaku: srez Kozje: Robič Anton, šol. upravite'.; v Virštanju, p. Podčetrtek; srez Kranj: Lumbar Gabrijel, šoL upravitelj v Velesovem; srez Krško: Verdir Stana, učiteljica v Janžu: Vidmar Miro, učitelj v Cerkljah ob Krki; srez Laško: Pahor Drago, učitelj, Trbovlje II.; Lunder Dušan, nčitelš, Trbovlje; srez Litija: Pergar Vifctor. učitelj v Lokah pri Zagorju; Turn-her Ed-mutid, učiteij v Višnji gori; srez Ljubljana, vzhodni del: Zor Miroslav, učitelj pri St. Petru ob Ljubljani; srez Ljubljana okoL, zahodni del: Škafar Ivan, nc*te>j v TcmrišUu; Pogačnik Stane, šol. upravitelj v Log-Zaplani: Kogej Leo-poidma, učiteljica v Tonrislju; srez Logatec: StriaT Stane, nčitelg v Starem trgu; Doljak Valentin, šol. upravitelj v Gor. Lo- Novo mesto 5. julija. Pred dnevi je po daljšem presledku spet zboroval mestai občinski svet pod predsedstvom župana dr. Josipa Režeka. Iz županovega poročila posnemamo: Na izpraznjeni mesti občinskih odbornikov sta imenovana, gg. Štefan Jarc. načelnik novomeške Železniške postaje, in profesor Janko Krajec Oba sta se že udeležila seje. Za novomeško občinstvo in mestne finance prevažno vprašanje elektrifikacije mesta in okolice stopa v odločilni stadij. Pred kratkim se je mudil v Novem mestu zastopnik Kranjskih deželnih elektrarn ter vodil s pooblaščenimi mestnimi zastopniki pogajanja giede dobave električnega, toka iz velenjske elektrarne. Določile so se te-le splošne in temeljne smernice za nadaljna pogajanja: Kranjske dež. elektrarne se zavežejo dobaviti Novemu mestu električno energijo v radiu 3 km od Novega mesta. Dobavijo todi tok za vodovodno črpalko v Stopičah in za okoliške vasi v radiu 1.5 km. Mestna občina se zaveže v tem okolišu postaviti na svoje stroške električno omrežje, voditi vso uprave in določiti ceno dobavnemu toku, ki mu kilovatna ura ne sme presegati 1 Dan. V slučaju, da bi se v tem okolišu naselila industrija morajo K d. e. dobaviti tem tok po ceni, ki je običajna. Prevzamejo lahko proti odškodnini že obstoječe mestno električno omrežje. Nekam slično je z nabavo toka upravi drž. železnic Kranjske deželne elektrarne izvrše vse načrte, napravijo traso, mestna občina plača le efektivne stroške. In vse mora biti gotovo v enem letu po sklenjeni pogodbi. Okoliški občim flmihel-Stopice m Prečna sta se pozvali k izjavi, katere vasi ta želele izrabljati električni tok. Elektrifikacije nase metropole je zanjo MjoadBfcega pomota m naj ta se pogaja- i gatcu; Verta&ifk Milan, Sol. upravitelj pri Sv. Duhu; srez Maribor mesto: Kožuh Mirko, šoL upravitelj v Mariboru; srez Dravograd : Kuhar Janiko, šol. upravitelj v Črni; srez Murska Sobota: Belo-glavec VilibahL šol. upravitelj v Ser-dici; srez Novo mesto: Menard Vilko, učitelj v Novem mestu; srez Ormož: Venigerholz Miroslav, šol. upravitelj v Središču: srez Ptuj: Predan Drago, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slov. goricah; Vičar Fran. učkelj v Sv. Lovrencu pri Ptuju; srez Radovljica: Bitenc Ivan. šol. upravitelj v Doviu; Primožič Ivan, šol-upravštelj v Koprivniku: srez SI oven j -gradeč: Gorup Franc šol. upravitelj pri Sv. Florjanu, p. Mislinje; srez šmarje-Rogatec: Zaziba Rafael, šol. upravitelj v Pristavi; Primožič Josip iz Ljublnane in Sulin Matko i-z Toplic pri Zagorju. Tečaj, ki bo trajal do konca tega meseca, bo vodil priznani zadružni strokovnjak ljubljanski šolski nadzornik g. Rado Grum. Sodelovali pa bodo še naslednji priznani strokovnjaki: G. Fran TrČek. ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, g. Fran Koruza, dip. ak„ g. Janko Smodiš, tajnik Zveze in v. d. sreske-ga šol. nadzornika g. Rado Grum. Program tečaja je sledeči: L Zadružništvo: zgodovina in dosedanji razvoj, temeljna načela, odnos do ostalih socialno gospodarskih doktrin in končni cilj zadružništva. 2. Zadružno pravo: zakon o gospodarskih zadrugah, praktično izvajanje zakona, zakon o reviziji zadrug, praktični pripomočki, tiskovine itd. 3. Ustroj in delovanje zadrug: ustanovitev, pravila in stik z oblastvi. 4. Ustroj in delovanje posameznih vrst zadrug: kreditne, produktivne, konsumne, prodajne in pomožne. 5. Zadružno knjigovodstvo: teorija, zakonski predpisi ,vrste knjigovodstva, praktični primeri knjigovodstva za posamezne vrste zadrug. 6. Osnovni poi-mi narodnega gospodarstva: definicija, tvorba cene. pojem vrednosti, produkcijski činitelji, cirkulacija dobrin, konsumpcija. 7. Nauk o denarju in kreditu: pojem in funkcija denarja in kredita, efekti (bankovec, menica, ček. obligacija, akerja. srečka). 8. Promet: pošta, železnica, borza, ponudba, poslovni zaključek, dobave .reklamacija. 9. Blagoznanstvo: sestava in pridelava glavnih predmetov (mleko, vino, hmelj, žito, živina in podobno). Z rednim poukom se bo pričelo ji*tri, predavanja bodo trajala od 7. do 12. Tečajnikom, ki so dospeli z najlepšimi nameni v Ljubljano iz vseh delov naše banovine, želimo prijetno bivanje in čim več uspehov. —nč— nja hitro nadaljevala ter privedla do pozitivnega uspeha. To je velevažno tudi v tujske -prometnem pogledu. Novo mesto se je letos udeležilo razstave na zagrebškem velesejmu ter ga je to stalo Din 3714.—. d očim so znašali stroški na lanski razstavi v Ljubljani Din 13.582. Vštet pa je seveda tudi ves razstavni materijal. Razstave v Beogradu se Novo mesto ni udeležilo radi velikih stroškov in obrabe materijala. Za prebujajočo se Dolenjsko se snuje zveza vseh njenih tujsko-orometnih krogov. Osnoval se je prejšnjo nedeljo pripravljalni odbor, ki mu načeluje mestni občinski odbornik učitelj Viktor Pirnat. On bo zastopal po sklepu občinskega sveta v tej Zvezi tudi Novo mesto. Davčna in finančna uprava imata v najemu prostore v mestni hiši ter plačujeta zanje pavšalno vsote 24.000 Din brez vsakih drugih davščin. Finančno ministrstvo zahteva sedaj 20% znižanje najemnine. Ker se temu glede na letošnji mestni proračun ni ugodilo, je najemnik odpovedal pogodbo. Upanje je, da se najde ugodna rešitev za obe strani. Florjanov trg se je demo reguliral. Ob Prosvetnem domu se je izravnala črta s sosednjo Seidlovo hišo. Postavila se je lepa zidana ograja. Lastnik zahteva po 80 Din za kvadratni meter, kar se je zdelo mestnemu obč odboru vsekakor malo visoko in je sklenil, da se določi kupnina po sodno zapriseženih cenilcih. Deputacija, ki Je posredovala v Beogradu za rešitev naše 186 let stare gimnazije in se ji je to tudi posrečilo, je stala 4500 dinarjev. Po cestnem zakonu ja kr. >>*"fi,ti upiata odločila, da mora mestna obema u*ewnetl kot svojo ulico del državne ceste od km 547.420 do km 548.420 z vsemi vzdrževalnimi stroški. Ker je ta cesta glavna pro- metna žila, U vate LJubljano s Zagrebom in vso BftsstDo okolico, odklanja ^*H^nf»H odbor imenovano odločno ter se bo proti njej pritoffl. Trgovec Josip Robe namerava podreti skupino starih hiš med Ljubljansko cesto in Kastelcevo ulico ter je zaprosil za stavbno dovoljenje. Konusi ja mestnega obe odbora bo na licu mesta skupno s lastnikom ugotovila kako bo stavba glede na regulacijski nacrt Novega mesta stala oziroma v koliko se regulacijski načrt tam spremeni. V občinsko zvezo so bili sprejeti TJdoviČ Jožef in Marija iz obe. St Jernej ter Pire Katarina is obč. ftmihel-Stopiče. Prošnji avtoizvozeka Lud ovi k a Kondri-«a se ugodi ter se izreče za podelitev koncesije sa prevažanje oseb z avte basi na progi Novo mesto-Ratež-Mokro pol j e-G radi .Ve-št. Jernej-Prekopa Kostanjevtca-Sa-jevei-Krržanje-Pristava-Beli breg-Krško, s sedežem v Novem mestu. Beograd, 5. j»u»hMa. Znameniti beograjiski znanstvenik d-r. Laza Nenadovič je nedavno v beocraiskem radiu imel predavande o važnem vprašanju, kakšno zdravi*i§če oziroma kopališče si naj izbere bolrrik, da bo najbolj odgovarjajo njegovi bolezni. Seveda tu ni mogoče dati kakšnih absolutno enotnih navodil: prvič že zaradi tega ne, ker je cela vrsta raznih zdravilišč za ene in iste bolezni, drugič pa zlasti zaradi tega, ker so ta zdravilišča in kopališča deloma v naši, deloma pa v drugih državah. G. dr. Nenadovič pa je svoja mišljenja popolnoma stvarno naslonil na resnico, da živimo v časih težke svetovne krize, v karteri se moramo predvsem vprašatf: ali imamo za bolezni, ki j-Jh ima ta in oni. v domači državi primerna in dobra zdravilišča in kopališča, ki odgovarjajo kvalitativno, in tudi kar se tiče cen, vsaj kolikor toliko onim v inozemstvu? Ce jih imamo, mora vsakemu zavednemu državljanu velevati njegov čut, da i-zbere eno izimed domačih zdravilišč ali kopaHšč. ter da ne nosi denarja v tujino. Zanimive so bite v predavanju g. dr. Nenadovića njegove ugotovirtve glede naših kopaliišč. Ugledmi znanstvenik poudarja, da imamo v Jugoslaviji kopališča za vse bolezni. Zlasti smo bogarti na minera krah vodah, m imamo ka-r dvajset, če še ne več. skup in iizviirkov mineralnih voda. Teh 20 skupin je doslej izsledil g. dr. Nenadovič sam: akratoterme (Niška banja. Krapinske Toplice i*d.): navadni kiseltjaki: alka-rna (lužna) voda: alkalno-kisla voda; alkalno-murijatična voda; alkalno - murijatično -salinična kisla voda (v Slatini Radencih, ki se uporablja kot zdravilo proti katarjem želodca in čreves, proti katarju mokraćnih poti itd.); aHkaino-salTnična krsla voda; alka ln o-zemsko-a likalna kis-la voda; razne zemsko-alkalne žveplene kisle vode: rrmr-jatične vode; jodne vode; železnate vode; arzenske vode; žveplene vode; radioakitrv*-ne vode m gorke vode. Vsaka izmed teh voda ima svoje posebnosti, ki prihajajo v poštev pri uporabi vode za pitje v zdravilne svrhe. Posebno poglavne je posvettf s. dr. Nenadovič zlasti rudi \T>rašaniju kopeli, odnosno kopališč v naši državi v kratiih. kjer izvirajo razne gori navedene vode. Tu je zanimivo, da je velik del svojilh razmotri-vanj mora? posvetiti tudi našim kopališčem v dravski banovini. To so predvsem Slatina Radenci, Rogaška Slatina, Dobrna, Laško. Rimske Toplice. Doleunske Toplice i*d. O kopelih v Slatini Radencih ie podčrtal, da »vsebujejo več o*liikove kisline, nego katerokoli drugo naše kopališče. Način zagrevanja vode v Radencih ie bol) dovršen nego vsi načini, ki se uporabljajo v drugih kopališčih. Od tega je pa seveda odvisno, kd*o mehurčlkov ogljikove "kisline (COj ostane v kopeli. Za lečenše s ko-pelmi z ogljikovo kislino velja pravijo, da je treba za vsakega bolnika specijalno določiti količino ogljikove kisline in budi temperaturo vode. Izmed naših kopališč ntidtfo edino Radenci to možnost, m edino, tam se tad! to vrši- V vseh ostalih kopališčih pa se voda uporablja taksna, kakor io ie dal bog. Z o^Hkovokislmskimi ko-pelmi se zdravijo bolezni srčnega mišičevja, kronično vnetje srčne ovojnice, srčne napake, poapnenje žil (arterioskleroza), modre žile, živčne motnje srca. splošna slabost živcev: dafje se lečrjo v Radencih protm. bolezni jeter in žolcni kamni, navad*"'' ka-tari-i v nosu. grlu. sapmku in poučiti. Tud' za tabes priporoča dr. Nenadovič Slatino Radenci. Rogaško Slatino priporoča dr. Nenadovič za prorm. malokrvnost posebno za sladkorno bolezen, za leč en je želodca in čreves. zlasti pri prekomerni k'snni in turih, pri črevesnih katarjih, predvsem shiz-n,fh katarjm debelega črevesa, pri zaortju. za bolezni jeter in pri žo*čn?h kamnih, ori boleznih ledvic in mehurja, zlasti pri mehu rnrh kamnih, pri boleznih dihalnih organov (kopališče ima poseben inhalatortj); deloma rudi za tuberkulozne. Dobrni daje znanstvenik prednost zlasti pri ieusfrih boleznih, posebno pr! nepravilnostih v mesečnem prau*u: priporoča jo pa tudi pri tabes, pri malokrvnosti, pri srčnft boleznin. Laško prrnoroča predvsem za srčne botezm. Rimske Toplice za tabes. bolezni dihalnih organov in tuberkulozo. Dolenjske Topfice za revmatrzem mišičevja in zglobov. Seveda imamo tudi po ostalih krajih države celo vrsto raznih kopališč za najrazličnejše bolezni: Niška Banja, S oko Dama, Krapinske Toplice, Mataroge, Rfbarsfea Banja, Vratsjska Banja, Varaždinske To- DANFS NEPREKLICNO ZADNJIKRAT OB 4., iy4 in 9Y4 ZVEČER GLOBOKO ZNIŽANE LETNE CENE! LUIS TRENKER •»PLANINE PLAMENIH" ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. rdice, Topusko, Daruvar, Vrnjačka Banja (živčne bolezni, revmatizem), Brestovačka Banja, PaHč, Melence, Višmiica (revmatizem), Slan'kamen, Tuzla (škrofuloza), Kovi-IjaČa, Srebrenica (malokrvnost), Lipik, Stara Kanjiža (bolezni želodca, jeter, žolča in čreves), llidže, Niška Banja (ledvice, ženske bolezni). Arandjelovac, Mladenovač-ka. Palanački Kiseljak. Lukovo. Projevska Banja (bolezni dihaluith organov, TBC itd.). ZdravHišč in kopališč v naši državi za vse doslej poznane bolezni človeških organov nam torej ne manjka, in samo nam lastna nezaupljivost še vedno žene mnoge naše ljudi v zdravilišča izven naše države. Isti pojav, kakor je bil nekaj časa s Zei-leisom. Beograjski znanstvenik nam kaže pravo pot! Tragedija slovenske družine >lalokatera naša družina v Julijski Krajini je trpela pod fašizmom tako, kakor slovenska rodbina Obad iz Saleia pri Trstu. V znanem procesu proti Milošu Bidovcu in tovarišem, ki so bili ustreljeni v Bazovici, je bil obsojen 261etmi Janko Obad na 10 let stroge ječe, ker je bil osumljen udeležbe v revolucijonami akciji in požiga neke italijanske šole. Zdaj je zaprt v mestu Lucca. Nedavno so od-vedil v konfinacijo na otoke njegovega brata Mirka, slušatelja juridione fakultete na ijoibljainski univerzi, ki je prišel domov, da bi izpolnil svojo vojaško dolžnost. Nekaj dni po konfinaciji je zadel Oba-dovo rodbino nov udarec. Tretji sin Stanko, star 21 let, je umri kot žrtev fašističnih maltretacij. Aretirali so ga v zvezi z incidentom, ki se je pripetil v Saležu z drevescem, zasajenim v počastitev spomina Arnalda Mussoltnija. V Italiji sade namreč po vseh krajih v spomin na Arnalda MussoKnija drevesca, ker je bil pokojni vnet zaščitnik gozdiv. V mnogih krajih so pa bila drevesca ponoči izruva-na in to se je zsgodilo tudi v SaJežu. Stanko Obad, ki je bil obtožen, da je izruval spominsko drevesce, je šel zdrav v zapor, vrnil se je pa strt, čeprav je sedel samo štiri dni. Čez nekaj dni je umrl in za pogrebom je šlo okrog 2000 naših lj«udi, Čeprav so se pojavili močni odredi karabi-njerjev in miličnikov, da bi pogreb ovirali. Šentjakobčani v pretekli sezoni Ljubljana, 7. julija. Dne 3. junija je zaključil šentjakobski g-ledališki oder eno svojih najboljših sezon in se obenem poslovil od svojih dosedanjih prostorov v Florjanski ulici, kjer so šentjakobčani skezi 11 let marljivo igTali m žrtvovali svoje proste ure umetnosti. V naslednjem prinašamo kratek opis njihovega dela v pretekli sezoni. Svojo 11. sezono so šentjakobčani otvorili lani 14. novembra s Hessejevo petde-jansko dramo >Preiskava« v režiji g. Ka-rusa in s Koščakovo, Pirčevo. K oš ako m, Petrovčičem in Škerljem v glavnih vlogah. »Preiskavo« so Donovili petkrat Nato so petkrat ponovili iz prejšnjih sezon uspelo Mornarjevo anekdoto >Igra v gTadu« s Ka-rusom in Ervino Wrischerjevo v glavnih vlogah. Nadalje so ponovili petkrat v prejšnjih sezonah igrano burko »Svetnik« v režiji g. Karusa in z vVriseherjevo, Ko-šakom in Moserjem v glavnih vlogah. Meseca januarja so uprizorili v režiji g. Milana KoSaka Stork-Eislerjevo komedijo v treh dejanjih Zadeva Kaiser« ž Baranovo, Lavričem in Petrovčičem v glavnih vlogah. Komedijo so ponovili devetkrat. Meseca februarja je sledila premijera Horst Pol-lačkove burke v treh dejanjih s pevsko predigTO »Sedem njegovih gTehov« v režiji Mirana Petrovčiča in z Binco Gorjupovo, Ervino VVriseherjevo, Lavričem in Škerljem v glavnih vlogah. Ta burka je doživela deset uprizoritev. Začetkom aprila so imeli šentjakobčani premijero Maks Dre-verjeve drame »Ljubezen sedemnajstletne-' ga« v režiji Mirana Petrovčiča in z Metko Bučarjevo. Ervino VVriseherjevo, Karu-som, Petrovčičem in škerljem v glavnih vlogah. Tudi ta drama je Šla desetkrat čez deske. Začetkom mala so imeli premijero domače spevoigre »študentje smo«, ki jo je spisala članica odra Metka Bučarjeva. Spevoigro je zrežiral Miran Petrovčič, glavne vloge pa so bile v rokah Bučarjeve, Koščakove, Pirčeve, Lavriča oz. Kunca iA škerlja. Tudi to spevoigro so ponovili desetkrat. V minuli sezoni je proslavil Šentjakob dva praznika, 2, aprila je proslavila svoj stoti nastop prvakinja odra Ervina Wri-scherjeva v Dreverjevt drami »Ljubezen sedemnajstletnega«, 7. maja pa so šent-jsicoheani krstili prvenec svoje kolegice Metka Bučarjeve »Študentje smoc Gostovali so šentjakobčani v minuli seže ni dvakrat v Sokolskem domu na Jesenicah, enkrat v Sokolskem domu v Radovljici, dvakrat v Sokolskem domu v Novem mestu in štirikrar v Sokolskem domu na Viču. Poleg tegra so nastopili enajstkrat tudi v radiu. Vsega skupaj so odigTali šentjak< bčani v minuli sezoni 65 predstav, kar je vsekakor leno število V minuli sezoni si je pridobil Šentjakob velik krog- novih prijateljev in rednih obiskovalcev. Sai so bile vse predstave dobro obiskane in od meseca januarja vse predstave razprodane. P< samezne stvari so bile odigrane celo po desetkrat. Razveseljivo pa je pri tem. da niso polnile hiše samo veseloigre in burke, temveč da je tudi drama »Ljubezen sedemnajstletnega« doživela deset razprodanih hi§. kar je vsekakor lep dokaz zrelosti šentjakobske publike. Novo streho so preskrbeli občinski svetovalci šentjakobskemu odru v Mestnem domu. In tam bodo šentjakobčani še nadalje zabavali svoje prijatelje, ki bodo tudi v bodoče znali ceniti delo in trud teh neumornih, idealnih, vedno mladih ljudi. Konec etapne kolesarske vožnje po Madžarskem Prvič se je jimo^lovenska kolesarska reprezentanca udeležila etapne vožnje amaterjev po Madžarski na procri 1017 km. razdeljeni v pet etap^ Niti od dale?, ni bilo z ozirom na nje nepripravljenost vstonati v borbo z znatno močnejšimi in izvežbanej-šimi mednarodnimi dirka?! misliti, da se bo ta skupina tako hrabro držala in vztrajala do konca te naporne vožnje po slabih madžarskih tleh in ob tako hudi vročini. Čeprav se kot posamezniki niso bo^ve kako plasirali, so pa vendar kot skupina z vso vnemo branili svoje barve: nUo torej gledali na zmago poedinca, temveč za čim boljši plasma celote, kar je ob takih primerih edino pravilno in vse hvale vredno. Kakor je znano, so v tej vožnji nastopili dirkači osmih držav, in sicer: Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Jugoslavije, Nemčije, Oprske in Poljske Do konca so vzdržale le skupine štirih držav v naslednjem klasifikacijskem redu: 1. Ogrska, skupina B, v času 115 : 29.29, skupina A 116 : 16.06; 2, Italija 116 : 51.17; 3. Francija 118 : 10.13; 4. Jugoslavija 121 : 11.37. (Tu je namreč seštet skupni čas vč^ke četvorice.) Kot poedinec je zmagal to vožnjo Madžar Josip Vitez v času 38 : 01-41. Skupine Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije ln Poliske so bile v teku etap eliminirane in se kot take niso mogle plasirati. Zanimivo je, da je v peti etapi, t j. zadnji prišlo na cilj v Budimpešto skupno nič mani kot 59 dirkačev, kateri vsi so bili klasificirani z enim in istim časom, po dovršeni četrti etapi pa je mnogo kolesarjev izstopilo. Naš dirkač Banek, ki je bil k tej vožnji pripravljen, ni startal, temveč je njegovo mesto prevzel Škrabl. — Ping-pong turnir na kopališču SK Ilirije. Samo za kopalee. SK Ilirija je razpisala za soboto in nedeljo, dne 9. in 10. t m. ping-pong prvenstvo kopališča. V svrho čim večje udeležbe kopalcev je prireditelj zabranil nastop aktivnim članom raznih društev. Turnir, katerega izvedbo je prevzela table-tenis sekcija, se bo razdelil v dve skupini in sicer bodo tekmovale dame in gosopdje posamezno za naslov prvakinjo oz. prvaka kopališča SK Ilirije za L 1932. Razven tega bo še turnir dekb'c in dečkov in se zato pričakuje ogromiia udeležba ping-pongašev. Prijaviti se je proti prijavnim" Din 5.— pri dnevni blagaini kooališča, kjer dobe tekmovalci rndi še vse ostale informacije. Žoge in loparje da za ta turnir sekcija na razpolago. Za zmagovalce so pripravljena praktična darila. Turnir se prične v soboto ob 15. — Nogomet r Kranju. Po lepi, napeti in težki neodločeni borbi s KAC iz Celovca je precej utrujeno in deloma oslobljeno moštvo Korotana na praznik 29. m- m. gostovalo v Radovljici proti tam. sport, kluba ter klonilo z 2 : 3 in tako povsem nepričakovano doživelo svoj letošnji prvi poraz, V nedeljo 3. t m. I. moštvo ni nastopilo, pač pa je rezerva gostovala v Tržiču ter v lepi, fair in zanimivi igri porazila SK Tržič s 7 : 2. Sodnik je bil prav dober in je tekma trpela samo zaradi zelo zanemarjenega igrišča. SK Tržiču, ki ga sicer nf podcenjevati, se pač pozna dolgo pavziranje. — V nedeljo 10. t. m. odigra Korotanovo I. moštvo poskusno nogometno tekmo za sprejem v JNS z rezervo SK Ilirije, Kranjska publika bo torej ta dan zopet prisostvovala lepi, zanimivi in napeti borbi. — V četrtkovi številki smo čitali o porazu nekih kranjskih nogometašev v škofji Loki. Ugotovljeno p« je, da je I. moštvo Korotana kakor tudi mladinsko ta dan počivalo in ostalo doma, rezerva pa je z uspehom gostovala v Tržiču; kakega 4. moštva pa v Kranju dosedaj še ne poznamo- Prav radovedni pa smo, kdo so oni Kranjčani, ki so predvedli tako lepo, a s 4:0 izgubljeno igro? Senzacija nad senzacijo! Zvočni velefilm Gospodar džungle Človek nadnaravne sile! Divje zveri v tajinstveni džungli! Tarzan, poldivjak, v borbi z divjimi zvermi! Drama najsenzacijonalnejših pustolovščin ter lepe velenapete vsebine! JUTRI! PREMIERA JUTRI! Nizke letne cene! ZVOČNI KINO IDEAL »ŽIVLJENJE IN SVET« Haiet Haiol Halo! ye&podicnaf napačen spoji Nepozabna sladka opereta! BALET, HUMOR, SMEH! LEPI NOVI SLAGERJI! KRASNA VSEBINA! Magda Schneider Jutri ob globoko znižanih letnik cenah! ELITNI KINO MATICA Tretji zadružni tečaj našega učiteljstva Prijavilo se je okrog 100 učiteljev, sprejetih je bilo pa le 40 Odličen znanstvenik o naših kopališčih V Jugoslaviji imamo kopališča za vse bolezni — O zdraviliščih v dravski banovini Novomeške občinske zadeve Vprašanje elektrifikacije — Novo mesto razstavilo na zagrebSkem velesejmu sterv. I - ] /SLOVENSKI NAR O D<, dne 7. julija 1932 Roman „Pustolovke", ki so ga čitali tisoči naiih čita-teljev od začetka do konca z največjim zanimanjem, smo danes zaključili. Serija naiih romanov se bo nadaljevala s pretresljivo tragedijo ljubečih src, s prekrasnim, izredno živo pisanim, iz resničnega življenja zajetim romanom „Prokletstvo ljubezni'1 Id začne izhajati fe v kratkem« Dnevne vesti _ Pravilnik o zasebnih loterijah >Smi- bene Novine< št. 151 z diae 5. t. m. objavljajo v p>rJogl pravilnik, o zabsebn"h loterijah. — Kongres Zveze orgairfza<>ij n^ših izseljencev. V nedeljo 10. L m. se bo vršil v Splitu kongres Saveza organizacija izse-1 jeni k a. Na kongresu bo savez poročal o svojem delu in se bo razpravljalo o smernicah bodočega dela saveza- Kongresa se udeleži tudi Narodni izšelieniški odbor po svojem tajniku g-. Kravosu Kongresu bodo prisostvovali tudi delegati ameriških izletnikov, ki BO prispeli te dni v Jugoslavijo. — Živahen tujski promet v Crikvenici. Cukteuioo je posetilo v juniiu 1380 tu-cev, od teh 905 naših državi ;a nov. 217 Cehov, 135 Avstrijcev. 48 Madžarov. 36 Nemcev, 17 Poljakov. 10 Rumunov itd Zdaj ;c v Crikvenici 847 tujcev. Od vseh letovišč v Hrvatskem Primorju čuti Crikvenica naj-iranj gospodarsko krizo _ Stanje gospe Ksenije Erhartičeve. stanje soproge poslaniškesra svetnika m*. Stanka Erna-rtifa, ki se je nedavno na avtomob-Iski -voznM smrtno nonesrecil. se je že toliko »boljšajo, da je gospa rzven nevarnosti. Prvotno so s** bati, da bo Timrla tudi ona, pa se je kirurgom posrečilo resiti ji življenje. _ Lepo vedenje vojakov naših obmejnih čet. Ljudje, ki hodijo zadnje čase v >lanine, zlasti na Vršič in bližnje sorske velikane, z veseljem ki zadovoljstvom -.r«ažajo, kako lepo se vedo vojaki naših obmejnih čet. Vsakega človeka ob srečanja prijazno pozdravijo in vsakemu radi postrefeejo z informacijami. Poveljstvo obmejnih čet zasluži vse priznanje, da je naučilo vojake tako lepo in prijazno občevat; s civilnim prebivalstvom. V Avstriji *ega nismo bili vajeni. _ Aretacije v zvezi s pobegom pilota Križaja. Nedavno je priletelo v Izubijano italijansko vojaško letalo, ki ga je upravljal rezervni pilot Josip Križaj. Križaj je bajt- pobegniJ v našo državo iz Vidma, kjer je bil na vojaških vajah. Doma je iz AjiovšCine. Posledice njegovega pobega so se že pokazale. Aretirana sta bila v zvezi s tem v Ajdovščini bivši učitelj, zdaj trgovec z usnjem Ivan Feigel, ter upravitelj posojilnice v Ajdovščini Ivan Brajnik. Prebivalstvo se boji, da bodo •oblasti aretirale še več nedolžnih ljudi _ Zagrebčani v Celju. V zadrugi sv. Roka včlanjeni zagrebški železničarja prirejajo že več let izlete in v nedeljo so bili v Celju, kjer so se imeli zelo dobro. V Zi- •^m mostu jih je sprejela železničarska godba. Manjši del Izletnikov je ostal v Rimskih toplicah, drugI nekoliko večji v Laškem, ostali so se pa odpeljali v Celje, kjer jih je tudi sprejela železaičarska godba. Z izletom so vsi udeleženci zelo zado voljni. _ Zveza bojevnikov Ljubljana priredi v nedeljo svoj tabor na Brezjah. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah savske m dravske banovine do postaj Otoče in Radovljica ter velja za vse udeležence. Na odhodni postaji *e kupi ce! vozni hstek, ki je veljaven tt za povra-tek. ako se izkaže udeleženec s potrdSom o udeležbi na taboru. Taka potrdila bo izdajala zveza 9. in 10. julija na Brezjah. Zato hranite kupljene železniške karte za po v ra tek. Dolžnost vsakega bojevnika je, da se tabora udeleži, da pokažemo s čim večjo udeležbo moč naše organizacije Bojevniki, agitšrajte tudi pri svojih prijateljih m znancih za udeležbo. Tabor bo vo-naš priljubljeni predsednik tovariš general Maister. Posebnih vabil zveza letos ne bo pošiljala niti posameznikom niti društvom, vabljeni pa so vsi bojevniki in prijatelji našega gibanja. — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. — Poroka sina Pavla Radića. Včeraj dopoldne se je v Pragi poročil Milivoj Radič, sin pokojnega ministra Pavla Radića. Poročil se je z Greto Gsonekovo, hčerko upravitelja nekega več jena posestva. _ Dopis iz Radovljice, ki smo ga priobčili včeraj, je bil zašel pomotoma med Jjnbljanske vesti, kar so čitatelji itak sami opazili. _ Dobava. Prometno - kornere i jelnl oidelek direkcije dri. železnic v LJubljani sprejema do 14. L m. ponudbe glede do bave gumijastih štampiljk in ži^ov. Ogias ;e na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku- — Vreme. Vremenska napoved no»' da bo večinoma jasno in vroče. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Splitu in Beogradu 32. v Sarajevu in Skoplju 31, v Ljubljani 29.2, v Mariboru 26.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760, temperatura je znašala 18 stop ID j — 781etna starka se je obelila. V svojem stanovanju v Opatovini pri Zagrebu se je obesila včeraj 781etna starka, mizarjeva vdova Elizabeta Matadić. Mrtvo jo je našla njena hči. —V smrt zaradi bolezni. V Sarajevu se je obesila v ponedeljek popoldne žena upo- kojenca Nikole Kozine. V smrt je šle zaradi težke duševne depresije in nervozno- stj. — Dve nesreči. iMetaa hčerkica dnev-aičarja z Rakeka Marat Marija se je vee-raj oparila s kropom in dobila hude ope-kkine po obrazu m živo« a. Prepeljana je btfa v ljubljansko bolnico. Medved Alojzija, posestni kova žena Iz Sv. Jorja pod Kumom, je doma padla po stopnicah bi wi zlomila desno nogo. — Slepe in hrome je sleparil. Na Dunaju so aretirali te dni 40-letnega brezposelnega šerferja Rudolfa &nidaršiča, fci ie bil radi sleparij že 13 krat kaznovan. Enkrat je presedel tri leta v ječi. 2nidaršič le sleparil zadnje čase po Dunaju slepe ln lirome berače. čim je zagledal na cesti berača, je pristopil k njemu in ga prosil, naj mu menja bankovec za 10 ali 20 silra- , gov. Berači so večinoma odeovarj-ali, da rmi bankovca ne morejo menjati, da mu pa lahko posodijo toliko in toliko šilingov, dokler bankovca ne menja. Znldaršič je seveda denar takoj sprejeL odšel v bližnjo kavarno ali gostilno, da bi dozdevno menjal bankovec, pa ga ni bilo več nazaj. Tako je osleparil okrog 15 beračev in včeraj se je moral zagovarjati pred sodiščem — Obtožba zaradi zagrebške eksplozije. Tukajšnje sodišče je izročilo obtožnico proti lekarnarju Bartulicu, gospej špolja-ričevi in filmskima nameščencema Rupčiću in Sušilu zaradi katastroie v Bartuiiče-v: palači, ki se je dogodila letoi* spomladi tn je zaradi nje več ljudi izgubilo življenje. Obtoženci imajo pravico pritožbe proti obtožnici sami. tako da bo postala pravomoćna šele, ko bo sodišče razsodilo glede njihove pritožbe. — Zagonetna Samomorilka v Dubrovniku. Te dni so listi poročali, da je skočila v Dubrovniku v morje Slovenka Danica Ponikvar. Skočila je z SO m visoke ska'e. pa slučajno ni med padcem zadela ob pečine in ss oi ubila. Prepeljali so jo v bolnico in ko je prišla k sebi, je povedala, da se ne piše Danica Ponikvar in da ni drma iz Kamnika, temveč, da se piše Stefica Vrečar *er da je hči posestnika in gostilničarja iz Vojnika pri Celju. Njeno stanje ni težko. Baje ji je nedavno umrl oče in ji zapu«t j 100.000 Din. — Grenčica »Franz-Josef< starejšim ljudem kaj ugodno koristi. Iz Ljubljane —Ij Zahvala, Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je bila svečana blagoslovitev temeljev pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metoda tako svečana in lepa. Posebna hvala gre ljubljanskemu rodoljubnemu meščanstvu, ki je sprejelo pravo slavnega cerkvenega poglavarja Nj. Svetost patrijarha Varnavo in ostale cerkve ne dostojanstvenike tako bratsko, prisrčno in ljubeznivo. —Ij Tlakovanje nekaterih glavnih cest, ki so ga nameravali opraviti že lani, se še vedno ni začelo in materijal čaka že delj časa nakupičen ob cestah. Glavna kontrola je baje odobrila dela in v najkrajšem času se bo odločilo, ali bodo letos sploh tlakovali ceste ali ne. Ker je minilo že pol leta, bodo morald z deli zek> hiteti, sicer jih ne bodo končali do zime. Posebnik zadržkov menda ne bo več, ker je že dobavljen materijal. _Ij Gradbena dela pri palačah Pokojninskega zavoda dobro napredujejo. Vogalna palača ob Gajeva in Beethovnovi ulici dobiva že fasado od «111. nadstropja navzdol. Pri nebotičniku pokrivajo streho z bakreno pločevino ln opravljajo notranja zidarska in elektrotehnična dela. Zidarska dela so v višjih nadstropjih v ?1 avnem končan a. —Ij Plačujte delavcem nadurno delo. Vzlic vsem opozorilom, da je treba delavcem plačati vsako nadurno delo po zakonu o zaščiti delavcev, se največkrat dogaja, da se poslodavci ne drže zakonskih določb in p rim o rajo tako delavce, da se obračajo na sodišča. Neka tovarna v bližini Ljubljani ni plačevala svojim delavcem nadurnega dela. Opozorjena po Narodno strt kovni zvezi, da je po zakonu dolžna plačati nadurno delo. je tovarna odgovorila s tem, da je vrgla nekaj ljudi na cesto. Sledila je seveda tožba za plačilo nadur in tovarna je bila v enem primeru obsojena v kontumačni sodbi na 20.000 Din, v štirih drugih primerih pa se je dosegla poravnava in je tovarna morala plačati delavcem za nadure nad 80.000 Din; skupno je torej tovarna izplačala svojim odpuščenim delavcem za nadurno delo nad 100.000 Din, Ker se s strani delodajalcev posebno rade gazijo določbe zakona o zaščiti delavcev, ki daje delavcu pravico do plačila nadur, smatramo za potrebno opozoriti jih na gornji primer. Delavcem je datL kar jim pripada. Delavci pa, ki smatrajo, da se jim godi krivica, naj se obrnejo na tajništvo Narodno strokovne zveze, palača Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, vogalni vbod, tt nadstropje Tam dobe med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. ure vse informacije m pravne nasvete. —Ij Adaptaciji*. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin bo povečala svoje obrtne lokale na Vodnikovem trgu v hiši št. 5. V ta namen se adaptira pritlično stanovanje na dvorišču ▼ trgovski lokal in obenem se preuredi v pritličnem poslopju ca dvorišču zadružna pisarna. Zadruga bo imela v bivšem stanovanju svojo vinotočnico. Adaptacijo vodi zidarski mojster Josip Mozetič. —Ij Se ena nova hiša v Gregorčičevi ulici. Ko je bila trinadstropna hiša stavbnega mojstra Mudrovčiča pod streho, so začeli kopati svet za temelj trinadstropni domačiji ki si jo postavi soboslikarski mojster Bgidlj duštersič. Zdaj je napravljen opaž za betonsko temeljno zidov je. Zidanje je prevzel mestni stavbrrik Emil To-roožič. Kadar bo poslopje pokrito, prično s prvimi deli še za eno tri nadstropno hišo na bivšem TJsenikovem svetu. Tako zrase jo letos v Gregorčičevi ulici tri ali celo Štiri lepe hiše. —I] Čudni pojmi. V nekem ljubljanskem lokalu so sedeli te diri štirje športno oblečeni gospodje m *gra44 šah. Kar je pristopil k miz? gospodar, potrepijal enega po rami in mu v precej osornem tonu izgavil, da za njegov lokal ni dovolj lepo oblečen in da naj s svoftmi tovariSi lokal zapasti. Tako pojm man je človeSoega dostojanstva m vrednosti čkvveka vobče je več kot čudno. Gospodarju dotičnega lokala bi priporočali, naj ma+o premisli, kaj pomeni za tako podjetje, če lastnik sam odganja goste in če daje lokalni pečat frakarstva. —Ij TvrdKa Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani je i«ročale družbi sv. Cirila in Metoda Din 1000 kot prispevek od prodaje čaja. Omenjeni tvrdki se Iskreno zahvaljujemo, ter jo toplo priporočamo. —Ij >Kajak — klub Ljubljana^ priredi v nedeljo dne 10. julija skuboto 9. t. m. ob pol 21. zv. nastopi celjska »Svoboda« s svojim priznanji m moškim zborom v celjskem mestnem parku. Zbor zapoje pod vodstvom pevovodje g. Cinla Preglja celo vrsto umetnih in narodnih pesmi. Koncerti »»Svobode« so v Celju ie na glasu kot prvovrstni umetniški dogodki in se zato upravičeno pričakuje velik obisk tako domačinov, kakor tudi tujcev-letoviščar-jev. Del čistega dohodka je namenjen našemu agilnemu Olepševalnemu in tujskoprom etn emu društvu. Vstopnina v park znaša le 3 Din za osebo. —c Zadnja seja celjskega mestnega ob-finskega sveta pred velikimi počitnicam] bo jutri zvečer ob 18. na mestnem magistratu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju bo imelo svoj letošnji .edni letni občni zbor v soboto. 9. t. m. ob 20. v klubovi sob*i hotela »Hubert u s« v Gosposki ulici. Pridite polnoštevilno! —c Izgubljeno. Preteklo nedeljo zvečer okrog 19. je bila izgubljena od kolodvora do bolnice 1.300 Din vredna zlata damska zapestna ura. Najditelj naj jo odda pri celjski mestni policija. —c Smrtna kosa, V celjski javni bolni«! je umrla 4. t m. 60-1 etna služkinja Ivanka Ha j man iz Šmarja pri Jelšah, v Vodnikovi ulici v Celju pa je umrl ' k m. zj 341etni kapetan II. razreda g. Dregonrir Teklić, čigar pogreb bo jutri popoldne ob pol 17. Naj v mira poČTva! —c Kopanje v Savinji je na ozemlhi celjske mestne občine na levem bregu prepovedano, na desnem bregu pa je dovolje- no le v vseh treh mestnih kopališčih. Kopalci, poslužujte se kopališč in nikar ne odlagajte obleke na nezavarovanih prostih bregovih. — Prri javni nastop Sokola na Lavrifi. V nedeljo 10. t m. ob 15. se bo vršil I. javni nastop sokolske čete na Lavrici. Ta dogodek je za sokolstv*) tolike važnosti, da bi ne bilo prav, ako bi ga pustili mimo neopa-ženo, kajti Sokolska Četa na Lavrici. ki je bila nstanovliena šele pred letom dni, je eno najmlajših sokolskih društev pri nas in zato je njen prvi in tako rani javni telovadni nastop vreden vse pozornosti. Nastop priča o žilavi delavnosti tega mlad ena društva. Nastop se bo vršil na travniku požrtvovalnega in gostoljubnega br. staroste Ivana Ogrina, ki ne bo prvič, pa tudi ne zadnjic" svojemu društvu nudil gostoljubje, ker mu je že pozimi dal na razpolago za telovadnico svoj eostimiški salon, narodna veselica s plesom, srečolovom in šaljivo pošto, pa se bo vršila po telovadnem nastopu v znanem restavracijskem smrekovem gozdičku br. staroste Iv. Ogrina. Pri nastopu, kakor tudi pri veselici bo sodelovala godba 40. pešpolka. Sokolska četa na Lavrici namerava porabiti čisti dobiček pri red rt ve za nakup prepotrebnega telovadnega orodja, zato prosimo bratska društva, da bi v čim večjem številu prihitela k tej prireditvi, ki hkrati nudi izredno priliko za izlet po Golovcu mimo Orljega na Lavrico (1 uro 30 min), kafti ta pot ima neb no i krasnih razglednih točk na Barje, na Ljubi, polje, na 'Belo ko češnjevmetje -perilo!"-kakor hitro je oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO pere res lepo. belo (Gorenjsko in lk>lenjsko. Za ugodne auto-busne zveze v obe smeri je poskrbi ieno Slovenski Sokol v Pragi 1. 1882 in 1932 Nekaj spominov ob so letnici spoštovanja in ljubezni Slovencev do dr. Tyrša Ob Tvrševem jubileju se vrše v Pragi pravkar velikanske slavnosti vsesokol-skega »leta, ki se ga udeležujejo jugoslo-venski Sokoli in kajpak tudi naši, slovenski Sokoli. Ljubljanska občinska uprava je počastila Tvrševe zasluge za ustanovitev in orjaški procvit slovanskega sokol-stva in sokolske ideje s preimenovanjem Dunajske ceste v Tvrševo cesto. In prav pred 50 leti so se v Pragi poklonili naši Sokoli Tyrsu! >Slovensk; Narod« je prinesel dne 19. junija 1882 iz Prage brzojavko: >Glavni del slavnosti praškega Sokola izrvrsil se je v krasnem vremenu in najlepšem redu. Udeležba je ogromna; več nego 1600 Sokolov iz vseh slovanskih krajev zbralo se je v zlatej Pragi, mej kojima sta bMi deputaciji iz Ljubljane iz Zagreba ter zastopniki amerikanskih društev Sokolov pri vsakej pri-lfki živo in navdušeno pozdravljani. Telovadilo je 600 Sokolov. Dr. Gregr se je v slavnostnem govoru iskreno spomin al naroda slovenskega in hrvaškega ter njega zastopnikov. Dr. Tyršn poklonil je praški Sokol za njegove vsestranske zasluge v telovadbi srebrn lavorov venec. Danes na večer splošna zabasva v meščanskej besedi.« Kolik napredek v 50 letih! l*z vseh slovanskih krajev je dospelo 1. 1882 v Prago le >več nego 1600 Sokolov« in telovadilo jih je le 600! In vendar je bilo za tiste čase že to število >ogromno«. Koliko jih pa telovadi te dna! Koliko je samo nara-ščajnikov, deklet ta žen! In koliko je samo jugoslovanskih Sokolov v Pragi! Dne 3. t. m. je v Pragi nastopilo 17.000 Sokolov in prarv toliko Sokolio! Nastopilo je 1200 jugoslovenskih Sokolov ln 600 ju gostov en skfh Sokolić! V Pragi je danes nad 900 slovenskih Sokolov ln Sokolić brez vštetega sloven. naraščaja! To so števil- ke, ki kažejo čudovito dviganje sokel-stva... Pred 50 leti je prejel Ljubljanski Sokol (dne 11. novembra 188-2) obširno pi&-mo praškega Sokola. V tem pisrmoi čitamo tudi sledeče: >Pred nami je viden spomin na Vas, mili, frragi bratje. PoslaJi ste namreč bratoma dr. čem emu in dr. Tyršu, kakor tudi našemu društvu fotografične skupine zastopnikov ideje Vaše in naše sokolske reCl; zato Vam, izjavljajoč Vam zanje svojo toplo zahvalo, pošiljamo tudi nti fotografijo svojega up=rav,nega oSk>venski Narod« je poročal, da sta bili ti dve sliki, spomina na slavnosti 2S1. N.« je dostavil: >Slika skupnega odbora praškega Sokola svedoči nam najbolje, kako zanimanje za velevažno društvo Sokol d«a je v Pragi, kajti na sliki imamo čast videti odlične možake, častite starčke, kakor tudi prve kapacitete bratskega nam če-ške^a naroda. — To naj bi se pri nas v Ljubljani v vzgled jemati lzrvolik>.« Pri Peregrinu Kajzelu, trgovcu in tedanjem izvrstnem komiku slovenskih gledaliških predstav, pa seveda Sokola so bile torej razstavljene dve prask| fotografiji in nevarno pot, ker je okrog tega otočja vse polno morskih pošasti. Zato bi kaznilnica v žre hi vulkana ne zahtevala nobenih paznikov in stroški bi bili torej mnogo manjši, kakor so pri navadnih kaznilnicah. Strme, gladke stene so kot nalašč ustvarjene za ječo. Visoke so 100 do 110 m. tako da bi kaznen-cem najbrž niti na misel ne prišlo pobegniti. Dve žrtvi planin Ob vznožju gore Aschenkopf Prt Salzburgu sta našla dva turista v torek truplo neznanega turista. Na truplu so zijale globoke rane, kar je pričalo, da je moral turist pasti v globok prepad. Kmalu se je izkazalo, da gre za 21.letnega dunajskega delavca Rudolfa Sonderhofa, ki je odšel 20. junija v gore. hoteč se povzpeti na vrh gore Hohe Brett. Med plezanjem je pa pri-hrumel silen snežni metež in Sonder-hof je blodrl več ur po pečinah, ne da bi mogel najti pot. Končno je splezat na bližnji greben, misleč, da je že blizu planinskega zavetišča na omenjeni gori. Tik pred vrhom je pa strmoglavil v 300 m globok prepad, kjer je obležal težko ranjen. Vse kaže, da je Sonder-hof zmrznil. V torek popoldne se je smrtno ponesrečil v gorah blizu Innsbrucka dunajski zasebni uradnik riarrs Iser. Plezal je sam po pečinah, kjer mu je spodrsnilo in je padel 200 m globoko. Našli so ga še živega in ga prepeljali po žični železnici v bolnico, kjer je pa km a hi urnml. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 480,000.000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITNI ODDELEK. Za varčevanje mladine izdaja DOMAČE HRANILNIKE, za pošiljanje po posti pa svoje položnice. Telefon st. 2016 in 2616. Postni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12 V^. > mM al i o£fcisf< Vsaka beseda SO par. Plača ta lahko tudi w znamkah, ta odgovor znamko I - Ha vprašanja brmz znamka mm ■ maummmrmmmm Nafrnan&l o&a* ©I« STAN0y\WI\ BASKA, HOTEL »PRAHA« na naj krasne jšem prostoru ob morju nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija z vsemi taksami in kopanjem Din 62.— dnevno. V pred- in po seziji 58 Din. 2717 SOBO z elektriko, v sredi Ljubljane, Celja ali Novega mesta išče zakonski par od 17. do 31. julija, — Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Goršak, Zagreb, I Hica 48. 2715 ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, td sem ga kupil pri tvrdkJ GlASB NOTE več sto komadov za salonski orkester ter tolkala (Schlag-werk) naprodaj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2681 GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »šlager«, Aleksandrova cesta 4 (pasaža »Viktoria« palače) 707T KUPIM BERKLOVO TEHTNICO do 20 kg, v brezhibnem stanju kupim. — Klammer, Cerknica. 2719 Franc Jager Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29. Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni poro oprava Slovenskega Naroda NtPPIMIČNINI LOKAL za pisarno ali trgovino oddam takoj ali pozneje v najem. — Vprašati pri: D. Rovšek, fotograf, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 76VT G06TILN0~~ staroznano »Pri Piemontezar-ju< v Kranju oddam v najem ali na račun. — Ponudbe na: Alojzija sumi, Kranj. 2713 TRISOBNO HIŠO s hlevom, njivo in Mano vodno močjo, pripravno zrn. obrtnika, zrn, 25.000 Din proda Luka Sov-nfle, Radomlje. 2714 PRODAM BOROVNIC za žganjekuho po Din 1.30 kg večjo množino preskrbim. — Ivan Petek, Vrhpolje-Kamnik. 2716 ŠIŠKE (JEZICE) ca. 8000 kg, lepe, suhe, zdrave, po ugodni ceni proda Martin Plut, Črnomelj. 2718 POSOJIlA 8—10.000 Din išče obrtnik in posestnik proti visokim obrestim in zadostnemu jamstvu (proti vknjižbi ali menici) za dobo enega leta, — Ponudbe na naslov: Trafika, Vodnikov trg, Maribor. 2712 SLUŽBE DEKLE za pomoč gospodinji v kuhinji in pri pranju išče J. TramsaJk, Jesenice. 2711 VAJENCA poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, zdravega — išče za takoj rgovec z mešanim blagom. — Naslov: Anton Gdtz, trgovec, Straža-Rogatec. 2710 URADNIK z večletno prakso v odvetniški pisarni, zmožen slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika — išče službo. Gre tudi na deželo. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra moč/2697«. HOTEL L0NČARIČ, Selce pri Crikvenici ob kopališču. Vsaka soba s teraso, z električno razsvetljavo in vodo. — Dunajska kuhinja, fina vina. — Polna penzija Din 55—65, v glavni seziji Din 65. — Zahtevajte prospekte! MAMU) OGLASI " V SLOV. NARODU SO NAJCENEJŠI BESEDA PO 50 pai POSLUŽUJTE SE UGODNE PRILIKE! ■ PAZNO I Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 SITAR KARO L Ljubljana, Wolfova ulica 12 — telefon 2810 — nudi najceneje tapetniške izdelke. 2722 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledali a ulica 4 (nasproti operi). SUBABONMA na tuzemske in inozemske časopise v kavarni >Metropole, Ljubljana. 2720 MALINOVEC onsten. naraven, s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Liublianai Dunaiska cesta 6 57/T NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija s kopališčem v kuhinja. — Se priporoča gostilna šorli, Gorenja vas, Po-Sori Din 32.—, dobra domača ljanska dolina. 2559 Hiša v Kolodvorski ulici SE ODDA V NAJEM. Pripravna za pisarno, trgovino in stanovanje. — Vprašati: Kolodvorska ulica St« 30, I. nadstr. POZOR LETOVI ŠCARJI! Lepe sobe, novozidan salon in vrt z lepim razgledom. Celodnevna prehrana s stanovanjem 30 do 40 Din. — Turisti popust! Priporoča se gostima »Pri Cenetuc, Rottenbucher, škof ja Loka. 2620 | Urejuje: Josip fliipsaCtC Za »Narodno :: Fran J* — Za upravo to maeratnl ael Usta: Oton Chrtatof, — Vsi v Ljubljani. o