řečí Odgovorni vrednik Or. Jane* Mtteiivei*. Tečaj A sredo septembra (ranojesna) 1852 List / Devetnajste bukve Homerove Iliade -Ï5 Reče; jak (Dalje.) blešeč okovani Ahajci Velikodušniga se Pelida, da serd je potažil Dvigne v sedežu pak knez Agamemnon Téle besede rekoč, ne stopši v okrožje, izusti: Hrabri Danajci, prijatli mi scer, služabniki Ara Mirni posluh stojećimu Segati komu v govor lepo nikakor tudi izurjene zmoti. Hrupa enaciga kdo bi cuti, govoriti mogel f Nar glasnejši se s tim govoric omamiti dade Tebi Pelid razodenem se 9 drugi Ahajci Pridno pazivši o premislite važne besede 9 Mnokrat ocitali so Danajci mi mojo pregreho Britko me karali tud, pa jaz nedolžen o njej sim Krivi so Cen de zavíd, in tamna Erinj Ti so mi tistiga dné, ko dar sim uzel ti cesenja, krivici da serce udal sim. To A slepivka vse delà Tak omamili um, Kdo ubrani se tim Pervorojena C-enova hči; ta vsaciga zmoti. Rahlih stopin se ziblje naprej, se tal ne dotika, Plava ro temenu glav čoveškiga roda na zemlji, Vabi »\krivdo ljudi, ter mnogiga va-njo zaplete Zvila celô je Cena nekad, ki smertnih i večnih Nar mogočniši je; in Hero, čeravno le ženska Ga je Ko ie 9 9 je kovárno potem prekanula istiga dneva je Herakleja moč Alkména iméla roditi V taboru krasnih ograj, v ponosnimu mestu Tako je Cen Olimpu takrat bahaje naznanil: tebanskim Čujte bo me zdaj , zapomnite boginje krasne 9 Serce me žene . da vam oznanim veselo novico Dans pripelj na Ilitéja, vižavka porodov Slavne namembe možá. ki vsim ukazavati Kar iz moje kervi je krog bivajociga ljudstva. Hero ponosna na to mu reče kovarniga serca: Prazna bo ta: beseda nikad ne spolni se tvoja, Ako se ne Kro z ojstro prisego 9 Zapovedávalo res da bode vsakimu mozu Krog bivajočih ljudi, po tvojimu mozgu rojenim, Dete , ki maternimu telesu se danas izvije. Boginja tako, Rot izreče strai Kajti Hero iz vis Olimpa naglom in Cen, ne svest si prekanjene zajnke ki zló pokori ga prihodnič. splava 9 V Arg ahajski grad, kjer Stenela Perzejeviča Znade žlahno ženó. Pod miliga sina Ravno nosila je ta v začetku sedmiga mesca Hero egodniga primora zabrani Pak Alkmeni porod krotivši porodné bolesti. Urno potem se verne v Olimp in Cenu naznani: Střele Ravno Stenelu On ie rodil se je oče bog priznaj besedo ki jak Argajce bo vladal 9 Perzeja vnuk, Evristej z imenam 9 kerv Hero nehá Argonu slavni velitelj. Kronida bolest V • Zmoto on z| In zarotí se serda vnet s prisego veliko, rabi tihip ob kitah černo blešečih 9 9 Zmota v Olimp da nikada k zvezdnim oboku Nikada priti ne smé, da več bogov ne zaslepi Rece On rok sukajočih i/, vis Olimpa jo tresi 9 topi se topi, ter pade na delà čoveske * t Zdihne pa Cen še mnokrat o njej, ker miliga sina Vidi nevredno potem Evristeju delati tlako. Tako ne morem i jaz, kar Hektor kopapresenčen Ljuto Ahajce mori ob kermah ladij visocih, Zmote pozabiti več, ki britko mi um je zadela. Ker pa pregrešil sim, ker Cen mi je pamet otamnul Cem spokoriti se tud in dati obilno ti blaga. Kviško tedaj, oroži se v boj, podbodi še druge Jaz ti pripravim o tem darove, katere Odisej Včeraj opomnul je, pozdravši te v šotoru tvomu. 9 9 9 Toliko mudi se le , če ravno te mika do bitve Da mi tovarši iz bark dařila prinesejo simo, Ino ti sam preceniti znaš, kaj krasniga dam ti.« (Dalje sledi.) Hmetorarci močite senozeti! Jđ 1» Kmetovavci! ne pusajmo senožet ali travni nikov, kakoršni so sami po sebi, če nam je mar za veliko veći dobiček! Ne bodimo slepi, da bi tega ne spoznali, da rodovitne senozeti so ime nitna podlaga, na ktero se večidel opira premoženje kmetovo v naših deželah, ker po pomnožitvi živin ske klaje se pomnoži in zboljša naša v • • ' • ■ i • • 1 1 'l i po živini pimo 5 5 zivinoreja ; za ktero zmiraj lahko gotov denár sku in z obilnisim gnojem mno si množimo gnoj? žimo vse svoje pridelke. Da bi se pač našim kmetovavcam oči odperle • i« i • • j ■■♦v-i* g° da bi saj spoznali, kar jim gotov dobiček tov denár ponuja ? f ? Senožeti pa pripraviti na boljši stan in na njih vstvariti velike pridelke, je eden nar pervih pripo , da jih močimo, da vode po njih nape močkov Ijujemo. To reč hoćemo pretresti v 3 vprašanjih. Pervo vprašanje: ali je vsaka zemlja za močenje pripravna? Drugo vprašanje: kdaj naj se nožeti močimo, in s kakšno vodo? Tretje vprašanje: Kakošni dobiček za m oremo iz redovni ga močenja pričakovati? Pervo vprašanje: „Jeli vsaka zemlja za ** z „ : ^^ « « 9ci HJ^n^nr. at ^ á: a ^i močenje pripravna Odgovor: Večidel vsaka zemlja je za močenje pripravna; vunder je pri m o čir ni h senožetih sveto vati, da se jim po prej močirnost odpravi. Skozi veliko let sim se v Paltenski dolini s svojimi lastnimi očmi prepričeval, da tudi na močirnih senožetih je močenje tako do bro storilo, da se je skoraj polovico vec sená pri delalo ? , ™ «v, "j riu\ivv ,vv to je pri močirnih senožetih treba 9 daje vode dovelj in primerne gorkote, ker nape Ijana voda stanjša stoječo močimo tako, da rodo vitnost napeljane vode kroti malopridno močimo. Dalej je gotovo, da je za suho zemljo, posebno s Po priporočilu zvedeniga kmetovavca iz Breisgau-a tisnjenim v 41. časniku Staj. kmet. družbe. 9 na Vred. 278 pešeno podbrazdino, močenje velik za ilovnato in merzlo zemljo. boli y kakor Novice (Od noviga podkovanja) y ze Lega zemlje, ali da je ravna ali da visi, ne omenile, Anglež Mil • 1 • 1 _ j « i • r ga ? kakor so priporoča. delà pri mocenji ^ nost močenja uči, da zamoremo vodo povsod ena- viga delà) se pribijejo le veliko razločka . ker nas umet smo zdaj zvedili, da v tem obstojí, da vsi žeblj (2 do 5, po velikosti kopita in različnosti konj komerno razpeljat Lega enilj pa nam veléva, zun eniga, ki se pribij nJ t na da se morajo senožeti na več viž močiti in da po podkovanje, ktero je Anglež Turne enim kopitu povsod ne gré tra njo stran j ra To je navadno, da se voda po ravnim zemlj prostejsi močenje r pervi pripo je Miles skozi 14 let na svojih konjih po rocal skušal in bukve na svitlo dal izdaj y ki so po 7. angleski spusti m da se po zatvornicah zaderžuje in v grabne po senožeti napelje. Ker gré pa senožet navzdol, „Der Huť des Pferdes und dessen fehlerfreie Er tudi v nemško prestavljene pod naslovam tam je naravnih in umetnih navzdolnih žlebov (na- haltung von Wiliam Mil Esq dem eng turliche oder kiinstliche Hang- oder Grabenbau) lischen von Guitard. Mit 12 Tafeln. 1852 se morajo zavolj travnikove lege potreba ; tudi sih posebni kanali unietno napraviti Preis 15 kr y po potrebi ali iz emlj se delajo da se elastično kopito 9 y ali iz majhnih lesenih konj na nogo stopi žlebov Drugo v • • • prasanje Kdaj vredno ce en mocii in s kak do? aj se ti podkev terdno derží? tem podkovanjem se doseže razširjati zamore, kadar To bi bilo zares velike hvale m žebelj na notranji strani Angleškim je to pod Natura sama moči senožeti z rôso, dežjem in veranških je že vpelj kovanje ze zlo navadno, tudi pri konjikih Hano snegam. Ali vsiga tega je včasih premal y vca sih p ali ne o pravim času. Temu mora umen kmetovavec sam pomagati, da senožeti moči Samo po sebi se lahko razume, da ni treba senožet močiti, kadar po deževji voda čez nje stoji; tudi ne bo noben kmetovavec tako nespame da bi vodo napeljeval na travnik, kadar je ten y tako mraz, da zmerzuje Ce je bolj gorko in bolj vroce, tolikanj bolj stori močenje; posebno dobro po večletnih skušnjah « V 1 • vi* V« V • < • 1 • Po lovaši je po Mjaskim. Spisal M. Vernè. 16. pismo. Dragi prijatel! Od tod sim šel na Celjski grič Rima, kjer je blizo mestniga ozidja na iztočno-južni strani mesta mati vsih je senožeti spomlad s co močiti y ker je cerkvá caput omnium Urbis & Orbis ecclesiarum mater & namreč cerkev s v. Ivana Lateranskiga^ snežníca spomladi še zmiraj gorkejši kakor je zem takrat y in tedaj pri pomore nočno zmerzlíno odvraćati emlj zgreti m po papeževa stolna cerkev. Že Konstantin, pervi ker Iranski cesar, jo je bil v letu 324 na tistim mestu so zidal kjer je prej poslopje nekiga tedaj ravno na uri ležeče • Ví» v • • y kdaj in kako dolgo naj se senožeti močijo, ampak posebno na tem, da jih tako močimo, da nam voda to storí kar od nje pričakujemo, da namreč pervič raz Pia u ci a (Piautiua Lateranus) stalo, o kterim Tacit piše, de je bil glavar tistih, ki so se bili zoper cesarja Nero na zarotili. y stopi V prip tist ste e 5 koreninice poserkat Jih so v zemlj y j'ih drugič y da ej t • f et s tistim blatam y gnoj c a s i h se od p rimesa grej in tretjič, dagorkota vode so : t i i n j i h v a r j se pripravljaj vsi zemeljni pridelki, lene t merzline, k V letu 1308 je bila vsa pogorela, pa papeži, desiravno so v Avinionu stanovali, so jo bili v podobí greškiga križa spet sozidali, in malo po malim krasno okinčili. Inocenci X. pa, ki je vidil, de je po starosti že zlo poškodovaua, jo je v letu 1650 predelatí ukazal, in Kle m en XII. ji je v letu 1734 spredoje lice napravil, kakor je zdaj viditi. Cerkev peterih pre-dalov je silno velika in tako lepa, de Ti je moje pero S obstojí LI V> i 1« kJ UUU^ IV skoraj na pol iz kakor ni popisati v stanu. Vse je polno mozajkastih, malanih, in iz marmorja iztesanih podob in mnogoverstne druge lie m denca, tedaj iz ravno tistih per vín ali obstojnih delov, iz kterih voda obstojí. Iz tega samiga tedaj zamore že vsak človek lahko popasti y da je da nar imenitnisi in nar potreb krasotě. Silno lepa je posebno Korsinova kapela. Ene peterih vrat na sprednjim koncu cerkve so tudi zazidane, in jih le o svetim letu odzidajo in odprejo. Cerkvi je prizidano krasno poslopje z muzejem lepiga niši žjvež vsaki travi in vsim rastljinam. Če bi kmetovavci le to edino resnico porajtali kakor zasluži porajtana biti, bi se gotovo vsi vzdig delà nekdanjih podobarjev. Na severni strani pred y nili, na vadni nemarnosti k y let vidili na senožeti vode jim tolika dobička krade, slovo dati, in povsod bi moč bilo napeljevati, kar koli lim (Dalje sledi.) cerkvijo je nekoliko v stran drugo poslopjiče , kjer so svete stopnice (Scala santa). Stopnic je petero po 2S stopinj, pa le srednje so svete, ker je Jezus v Pi-latovim poslopji v Jeruzalemu po njih šel. Po teh , ki so iz lepiga beliga marmorja, pa z lesenimi deskami pokrite, se ne smé drugač ko po kolenih iti; po stran- skih pa se hodi kakor kdo hoče. Na silno prostornim Gospodarske skušnje. tergu stoji na zahodni ali večerni strani cerkve obelisk, ki je (Moćirne seno&eti, na kterih kislo seno ra- in pozneje tam čez tri sežnje nekdaj v velicim okrogleji (Circus Maxi m u s) stal, WĚM I do- globoko zasut lézal, ste y zboljšati) priporoča neki Belgišk kmetovavec kler ga ni Sikst V. odkopati in spet postaviti ukazal pred vsim: naj se grab ni vrežejo, po kterih pre- Brez podnožja je 145 pedí visok; škoda le, de je v obilna močirnost odteka, senožet pa naj se pred dvéh krajih polomnjen. Potem sim šel na Kapitoljski grič. Pot iz zimo dobro převleče in s cestnim blatam in apnam, skupej zmešanim, potrese. Ako to ni mesta na verh je na severno-zahodni strani griča, in zlo mogoče, in postane senožet že pred vsimi Sveti ru- napeta in sterma. Pod klancam stojita dva lepa leva dečo-rumenkaste barve in če se sploh lemalomerve in otave nakosi na nji — svetje imenovani mož ki y ga in verh klanca pred prostornim krasnim tergam, na severni, izhodni in južni strani tri krasne poslopja senožet v njivo predelati in pervo leto jo s krom- objemajo y Kastor in Po lu ks. Sred terga stoji ču pirjem, bôbam. ovsam ali pa z ogersico obdelati. dovito lepa podoba cesarja Mark-Aurelia iz pozla 279 čeniga brona na konji. Na iztočni strani, prav na to de, kakor vsaki drugi, tudi mi radi imamo « • ti • • A V i J m robu griča, je veličausko poslopje nekdanjiga starasinstva resnica, kar se od nas in naših reci govori > ali senata (Palazzo Senatorio) z visocim zvonikam na severni strani terga je drugo krasno poslopje z bo gatim muzejem silno lepiga podobarskiga delà starodav bro ali slabo zadene. Kdor je 5 naj de je ;e do- v Novicah 21. au g. aye /n bral 9 dopis iz „Ipavskiga dola si mora gotovo misliti, de Ij pridelkov nismo dalječ od velike nesreće ki --f o I-----------O ----------^v V,J j/uuviiwf Altuiiiu ^wijvv vu T Uli rv lltOA Uvv y Hl nih časov. Za tem poslopjem, nekoliko više je cerkev je bila lani Černomeljski kraj zadela, in vender većina A^^^.îa™«:;« b franciškanskim T------- -----s—• — 1 - J - • ■ - * matere božje ki ji r> Ara cœtr pravijo i Ipavcov se zmiraj Boga hvali de temu ni tako Dež samostanam. Cerkev je ravno na tištim mestu sozidana, nam je res nadležoval, desiravno smo že popred očitno kjer je nekdaj Jupiterjev (Jupiter Capitolinus) tem nj molili, pa od vodene sile bo malo kdo del kaj pelj stal, in je ena narstarejših v Rimu, Ze Gregor povedati. Toče smo tudi vmes med dežjem večkrat Veliki jo je v letu 391 blagoslovi!. Tudi terdijo y de imeli y in je tudi semtertje kaksni posestnika terdo 6« manj grozdje opikala etebri iz lepiga granata, ki jih je 22 v cerkvi, so ze pritisnila, je po več krajih več ali nekdanji Jupiterjev tempelj kinčili. K velicim vra- ali vender pri vsem tem, ako Bog ne da kaj hujši_ tam peljejo poleg poti na Kapitoljski terg lepe marmorne bo vina več, in ako nam od zdaj zanaprej vreme po stopnice s 124 stopnjami. y sluzi, bo boljsiga od lani, in se več bi ga bilo ako bi -------1—J-..........•> tu »V^ vi UHU , aiw u Ravno tako krasno poslopje, ko na severni strani ga ne bila slana 16. aprila v boljših vinogradih popalila terga, je tudi na južni z družim lepim muzejem, in ne De koliko tode precej daljec naprej proti jugu je rob slišali nismo. bila toca turšici škodovala, še od nobeue strani griča, dobro znana Tarpejska stena ali skala ne kiga rijavkastiga kamna. Dandanašnji y ko so se tla Smo imeli priliko od vsih strani doline zvediti y de se Ipavci večidel omenjenimu dopisu čudijo, in de na silno povišale, ni ravno globoko izverh stene, pa ven- tako hudo prihodnost, kakor se je g. dopisavec boji, nobe der bi se člověk dobro počesal, ko bi ga doli pahnili. Ko sim bil to y dobro ogledal, den ne misli sim šel na izhodni zatorej se nam je potrebno zdelo, žalostno strani z griča, ki je še bolj sterma, ko severno-vecerna. Tù se pride unikraj Kapitola precej pod gričem k silno lepimu Septimjevimu (Septimus Severus) oboku, ki zagrinjalo odgerniti, ki ga je dopisavec čez Ipavo po «•ernil. & Pri vsem tem pa mi g. dopisniku ne zamerimo in mu druziga ne svetjemo, kakor de naj drugikrat do je včs iz lepiga greskiga marmorja, in se malo posko- bro prevdari, ali je res ali ne, kar kdo pové, preden dovan. Malo naprej stoji Fokov (Phocas) steber, in ge slišano naprej pravi, —zakaj o škodah in nesrečah na desni ravno pod Kapitolskim poslopjem je nekoliko 80 ljudje pripravljeni ne na libre, temuč na cente pri- kladati. De so g. dopisnika taki prikladavci zapeljali se ne drugih stebrov in ostanjkov nekdanjih tempeljnov in dru zih poslopij. — Na levi pa je tista v živo steno vse kana jetnišnica, ki so jo Rimljani ..Carceres Ma 5) mer ti ni" imenovali, in v kteri so bili nekdaj hudobni čudimo, ker se je tudi zgodilo, de je bila po kriku ne kterih mož iz ene soseske naša gosposka cenivško ko misijo vzdignila in poslala točno škodo popisovat. Ka Jugurta, in pozneje deležniki Katili nove zarotíje, der pridejo možjé na mesto, kodar so imeli pregledo » vl in še pozneje tudi sveta aposteljna Peter in Pavel zaperti. Jetnišnica, ki je dandanašnji kapéla vati y ni bilo kaj popisovati. ima vec predalov ali stanic eno verh druge, je studenec dobre vode, o kteri je pripovedka, le takrat izvirati jela, ko je hotel sveti Peter varha jet nišnice kerstiti. Grojzdna bolezen se nam je letos k sreći le to-V nar spodniši liko pokazala, de vémo kakošna je. Bog daj, de bi s de je se tem za vselej opravili! O krompirjevi gnjilini se pri nas od več kra jev tožba sliši. To je viditi na desni in na levi, ko se na izhodni strani s Kapitolja pride; Skoraj bi bili pozabili „No vica m " od nekake po silno veliki in nekdaj toliko imenitni in sloveći Rim pred seboj pa vidi člověk sebne nadloge spomniti, ki našim kmetam veliko skerb delà. ski Terg (Forum Romanům), ki ga zdaj y kakor de bi Zaplodilo se je namreč v naši dolini tolikanj se norca delali, v 7 vran in kavk, de se kot oblaki semtertje vlačijo in kravje polje (Campo Vaccino) ime- turšične njive, ktere nam letos večji pridelk kot že Na ene leta sčm, obetajo, s silo napadajo. Kamor se taki nujejo. Člověku se prav milo storí, ko gavidi! severni strani terga je tudi zdaj dolga versta hiš, tode vlak vsede , je berž ob tri ali štiri mimike, in od mar večidel revnih in polnih kovačev in kolarjev, ki kola in sikakiga posestnika se sliši, de so mu vrane skoraj vès vozove delajo in popravljajo. Na južni stráni terga pa pridelk z njive odnesle. De bi se temu merčesu v okom jePalatinski hřib z groznimi podertinami veličan prišlo je več sosesk sklenilo vceraj , danes in juter s *> — -----— o* I vtiv»u piioiu , JV » VV DUOVOI» oiwwmia^ » vvi «J , uwuwu • u juivi w skiga poslopja ali dvora nekdanjih rimskih cesarjev(Pa- střelám nad nje iti, in akoravno jih ne potolčiti, jih saj lazzo dei Cesari). Med druzimi razvalinami okrog s střelám pregnati. terga je viditi tudi podertina nekdanjiga tempeljna Mirú (Templům Pacis), ki je mogel silno velik in lep biti. Nekteri pa terdijo, de razvaline te niso bile tempelj, ampak Neronova zlata hiš a (Domus Aurea Neronis). Poleg teh podertín je bila nekdaj hiša, zdaj pa je cerkev svete Frančiške Rimske. Tu blizo stojí tišti krasni obok (Triumphbogen) ki so ga bili Rimljani Titu Vesp lz Verhnike. V četertik je bila k k y na Ver hni ki. Kaj prijetno je bilo to skušnjo poslušati; neki gospod iz višji cesarske službe se je glasil da mu je bilo tukaj veliko več veselja, kakor pri mar-sikaki razdelitvi šolskih darov v Ljubljani. Res je bilo 9 azianu iz lepiga beliga marmorja sozidali, potem ko je bil jude přemazal in Jeruzulemsko mesto razdjal. nik y kadilnice Miza kruhov, sveč trobente in drugo orodje Jeruzalemskiga veselo viditi in slišati, kako so otroci v drugim razredu lepo in brez vsaciga strahu odgovarjali na prasanja pri branji ali iz slovnice, kako so se pri tabli v računjenji in sostavljanji spisov urno in nekako prav domaće obra- Spoznalo se je, da se je učenik, g. Adamu čali. y vri tempeljna , ki je v malim kipu v marmor kar lep sano ali vtesano, je še dobro poznati; sicer je pa obok že zlo poškodovan. * ) Gosp. dopisnik je po našim dobrim in dolgim poznanji tako resnicoljuben domoljub, da so ga mogle le naznanila tacih, ktere ie veči škoda zadela, navêsti, da je »pars I%To vicar slovanshih Ura 1er. pro toto cez vse, vzel. Ker pa je »Novicam« vedno resnica radi natisnimo pričujoči veselejší pojašnjenje Ipavske letine, in smo prepričani, da bo popra vek tudi lz Ipave 27. velk. serp. |—I Ipavci radi slišimo, de se kaj od našiga kraja in od naših zadev dopisuje; gosp. dopisniku Ijub ker da tudi njemu za resnico mar, popravek izvira iz v in ker ga zamoremo zagotoviti y da h rok Vred 280 z otroci dobro trudil. Svoje veselje je bilo spet v per- dan iz Gospića v K y 11 dan iz Kořenice v 12 vina razredu pripravljeno, ker je učil g. Halek, sicer SI rojen Nemec od češke meje, pa pri svoji posebni prid- greb, nosti tudi za uk slovenskih otrok tako dobro ali se bolje var, 16. v P Sluina v G1 13. iz Gline spet v Z 14. dan ostane v Zagrebu, 15. gré v B 5 kakor marsikak slovensk rojak. Tukaj se je Oseku, 19. dan gré v Vink 17. v Osek, 18. dan ostane v N Gra d i s k 22 pnpravin, oglasil nar pred večji deček, ki je v kratkim pa lepo sostavljenim nagovoru častite gospode poslušavce pozdra- greba na Dunaj domu in sicer mu je beseda iz ust šla, kakor da bi ne sedništvam g. bana Jel y 20. vBrod v Zagreb 23 y 21 v dan iz Za y vil ^■p^^^H^^^^H^H^^I^^HHli bil pervikrat taciga govora imel. Potem so otroci pervo družbe v pesem pred šolo iz „Drobtinc" 1. Zagrebu, v ktei 1851 zapeli; njih ma- svetovalo,. ki se ima cesarju predložiti zastran 23. augusta je bil pod pred-ič-a velki zbor kmetijske fi se je tudi o prošnji po- _ » • i u Cll- Sliši se. da želez- lim in tankim glasovam so gosli nekterih večjih solarjev nice kmetijstva v Zagrebu, več močí dajale. Kako da pa so otroci potem lepo zlo- nice, ki se bojo po cesarjevim dovoljenji na O^er govali in brali, kako na ložji slovniške prasanja odgo kim začele delati y bojo jaki dělali Govori se vore dajali, kako posebno urno in z rabo poštevavnih da bo ministerstvo kupčijstva jenjalo; stavneopra- prihitljejev iz glave poštevali, nočem dalje popisovati^ vila bojo samostojuo vradnijo imele, kakor je pred letara zadosti je povedati, da smo poslušavci vsi v otroke za- 1848 bilo „vesolno stavbino vodstvo". — Ministerstvo maknjeni bili. Da je tudi kersanski nauk otrokam do- poduka je velike hvale vreden ukaz dalo, da naj šolske bro v glavi bil, in da odgovor ni nikjer zastajal, ko so oblasti v vsih deželah skerbé , da v pospéh kmet i j g. dekan Andrej Pecar y in g kaplan Svetličič prasali (drugi g. kaplan Hafner so bili po duhovnih vajah zaderžani) ? da se po takim lahko razumé. kig diša k »i/ m naj se pri vsih ljudskih šolah sa dnih drevés napravijo cm m »i u uiwvD ijMpi u v iju , ujci pa kraj ill ^a oaujc, pa sadiša druzih koristnih drevés. Solskim ogledam sadje V zadnje pa je prišla za nas nekako nova rec je tedaj priporoceno, soseščane dostojno podučiti, da se na versto, namreč izpraševanje iz sadjoreje. Pridni ta kaj koristna naprava povsod kmalo na noge spravi, Nadjamo se, da vsi nasi že. g. Halek, ki je sadjorejo še v Kočevji po lastnim nem- ali pa zboljsa, kjer je skim spisu v vprašanjih in odgovorih učil, si je dal ta umni Slovenci bojo z velicim veseljem pripomogli k ti kratki poduk po zvedenim možu po si o v eni ti in je po reci, ktera je v velik prid vsacimu kraju, da že mla- tem tudi tukajšnje otroke učil. Z nekakim posebnim ve- dost přejme poduk v sadjoreji Dezelni poglavar T eeljem so otroci o sadjoreji pripovedovali, in h koncu ki fml. grof Wimpfen je prevzel varstvo primor nam je veèji šolar vse ravnanje pri cepljenji nad pri- ske družbe za pogojzdevanje Krasa. — V cesarski de-pravnim kolcam očitno pokaza I. Pregovor, kiso ga narni kovnici kujejo sedaj tudi veliko zlato v (cekinov} otroci od sadjoreje vedili, smé pač tudi drugod znan biti ; tištim, ki ji zlato za skovanje denara prinesó. — Mlada takole se glasi »i» Kjer najdeš kaj mesta 3 Zasadi drevó y Ce strežba je zvesta Te placa dragó. zala deklica, ki je mutasta dolgo časa v Dunajski bol nisnici ležala, brez da bi ji bili pomagati 10 minutah spet popolnoma govorit mogli, je v i začela po y lekt magnetičnim zdravilu. Vse pričakuje V sklep so otroci peli pesem svetlimu cesarju y zraven so se tudi ar ts osli glasile. Vediti je namreč y m da da na pismo nekterih ze cr Halek, kakor izurjen godeč in orglar, tudi lepo večjih praz- , tro- je število mladih godcov zvadil, tako da se o nikih v novi lepi cerkvi velika godba s pavkami napeto, kaj bo Pruska via dinjenih vlad zastran nemškiga cola odgovorila. Potres v Erolcheimu na Parskim je poderl cerkev več hiš Pridni zvezdogled Hind je spet novo zvezdo Sila veliko mladih žensk bentami, pišali in gosli kakor v kaki veliki mestni cerkvi razlega. Se vé, da so bili po končani skušnji pridniši šolarji in šolarce z lepimi bukvami obdarovaní samo da niso bili vsi otroci veseli, ker niso vsi darov přejeli.— Omeniti je še, da je nekaj otrok tudi v nem- (9. verste) iznajdel. gleškiga se preseluje v A ust V severnih krajih papeževih dežel so zasačili A sreče iskat tacih y y ki so pripravljali na 1 gusta punt grozovitiga Omer-Pašata po nedolžno v ječo več Od 80 let stari vladika iz Mostara je izpušen skim jeziku skusanih bilo, ker so bili v tem v posebnih urah učeni. Ta šolska skušnja na Verhniki je bila blezo po-slednja v najeti hiši ; zakaj zdaj zida soseska s stroški srenjske denarnice novo solo blizo farne cerkve. Spo-minja vredno je, koliko da se je v tej soseski v malo več kakor v dvéh letih storilo : nova farna cerkev, zdaj že znotraj in zunaj izdelana in olepšana ; ponovljen fa-rovž (za kteriga so milostljivi Ljubljanski škof že 1500 gold, podarili) na eni strani, in na drugi pa nova šola, ki ima dosti prostora za učenikovo stanovanje in za dva šolska razreda. Slava taki soseski! P. H. priliznj je svoje okno 1 » Nek prenapet v Parizu z nad pi- šam razsvetlil počival". je vstvaril Napoleona in potem je * ) Ker nas skušnja uči, da celô nekteri možjé y ki se scer omikanim prištevajo,ne vejo razločka med kmeti j s ki-a-o, in kmečki-a-o — jim povemo , da k m eti j ski-a-o pomeni 1 an d wir thschaftiich , kmečki-a-o pa bàue-risch, da tedaj kmetijske reći niso le samo za kmeta, temuč tudi za tako imenovano gospodo, ako ji je za kmetijstvo mar. Vred / cilna zahvala Movicar iz mnogih Krajev. Potovanje presvitliga cesarja po Horvaškim in Veliki škodi, ko nam je preteklo jesen toliko nesreće pri zadjala, je miloserčnost blagih dobrotnikov nar hujši in globo-čejši rano zacelila. Ginjen velike dobrote nisim bil v stanu svoje hvaležnosti pri razdelitvi milodarov pričo razgovoriti, kar tedaj tù iménu vsih na dovni (Rothwein) poškodovanih vsim # dobrotnikom, kakor tudi preslavnimu gospoda deželnemu pogla- Slavonskim bo takole: 3 dni ostane V Zagrebu, Varju in marljivi skerbi častitega poglavarja J. Pajka s hvalež-4. dan gré iz Zagreba v Kar lovec, 5. iz Karlovca nim sercom spolniti se pospešim. Vsim dobrotnikom zahvala v Reko; v Reki bo ostal 6. in 7. dan in o tem času presrečna! Bog vas ohrani! in obilno poverni, kar ste milo- / ¥ « 1 I % • Baker (Buccari) in Kra ljevico (Portoré) obiskal 8. dan gré iz Reke v Gospić, tù ostane 9. dan; y serčno podělili * ; 10. Hvala, prelepa hvala gospodu H alek u! Hvala pa tudi pridnim mladim sadjorejčkam, ki bojo kadaj svojimu mar-ljivimu učeniku še posebno hvaležni. Vred. V Gorjah 22. augusta 1852 Jož. Pernač, obertnik JPogovori vre dni siva. Gosp. E. na Gor.: Knjigo smo kupili in jo vam poslali Gosp. A*. Prav radi bi, pa sedaj ne moremo. Natiskar in záložník Jo