URADNI VESTNIK
OBČINE IVANČNA GORICA
Št. 6/04 Ivančna Gorica, 26. 10. 2004 Leto 10
Na podlagi 23. člena v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) in 16. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na svoji 16. seji dne 26.10.2004 sprejel
ODLOK
o zazidalnem načrtu S 3/a KOJINA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986-2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96, 5/98, 6/98, 7/99, 3/00 in Uradni list RS, št. 75/04) sprejme zazidalni načrt "S 3/a KOJINA". Zazidalni načrt je izdelal Acer, Novo mesto d.o.o. pod št. OLN-01/2003 ........Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Zazidalni načrt S 3/a KOJINA se pripravlja za območje med lokalno cesto Stična - Vir pri Stični na vzhodu, obstoječima cestama na jugu ter severu in gozdno cesto na zahodu. Območje leži južno od Stične. V območje sta vključene tri obstoječe stanovanjske hiše, drugo so nepozidane gozdne in travniške površine.
Območje zazidalnega načrta obsega 4.02 ha. Meja območja zazidalnega načrta poteka na severu po asfaltirani cesti, na vzhodu po lokalni cesti Stična - Vir pri Stični, na jugu po makadamski javni cesti in na jugozahodu po gozdni cesti. Območje je torej na vseh straneh omejeno s cestami in potmi.
V območju lokacijskega načrta so zajeta zemljišča oz. deli zemljišč s pare.št.:
714/11 (krajevna pot na severu), 715/1, 715/2, 715/3, 715/4, 715/5, 715/6, 715/7, 715/8, 715/9, 718, 719/1, 719/2, 720/1, 720/2, 720/3, 720/4, 720/5, 720/6, 720/7, 720/8, 720/9, 720/10, 720/11, 720/12, 720/13, 720/14, 717, 716, 715/4, 711/49 (pot po južnem obodu območja), 717, 716, 111/3 (lokalna cesta), 720/6, 720/4, 720/5, 715/5, vse k.o. Stična.
Za vse posege v območju zazidalnega načrta je treba pripraviti izvleček iz ZN. Izvleček mora vsebovati podatke o investitorju in lastništvu, soglasja, vsebine iz tekstualnega in grafičnega dela ZN, ki se nanašajo na obravnavani objekt in idejno zasnovo objekta(ov) in infrastrukture.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Območje urejanja se namenja pretežno stanovanjem, deloma pa tudi
mirnim poslovnim in storitvenim dejavnostim. Predlagane so naslednje ureditve: ureditev sklopa stanovanjskih objektov v osrednjem in južnem delu območja, ureditev sklopa stanovanjskih oz. poslovno-stanovanjskih objektov na severu območja in ureditev nepozidanih gozdnih in travniških površin. Hkrati so določene pripadajoče ureditve infrastrukturnih vodov in naprav, ureditev nove notranje ceste in preureditev obstoječe ceste na jugu.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
A. Splošni pogoji za posege In oblikovanje območja:
4. člen
Zasnova urbanističnega urejanja
S predlaganimi posegi se zagotovi urejena nova pretežno stanovanjska soseska med obstoječo suburbano strukturo na vzhodu in severu ter gozdnimi površinami na jugu in zahodu. Znotraj območja zazidalnega načrta se ohranijo odprte nepozidane površine - v območju dveh gozdičev (ob lokalni cesti in na severu). Zelen predah med pozidavo se nameni druženju in rekreaciji prebivalcev ter igri otrok ipd. Označi se arheološko najdišče in uredi javna peš pot od severa proti jugu območja.
Preostali prostor se pozida racionalno in razmeroma strnjeno. V južnem delu območja je načrtovana gradnja individualnih stanovanjskih objektov, v severnem (z neposredno dostopnostjo z lokalne ceste) pa poslovno-stanovanjskih ali stanovanjskih objektov. Nova pozidava se v čim večji meri navezuje na obstoječe omrežje cest in poti, na novo se uredi notranja cesta, ki v polkrožni obliki spremlja potek ohranjenih gozdnih gričev. Nanjo se navezuje zazidalna shema pravilnih oblik, ki omogoča racionalno prostorsko izrabo. Pravilna polkrožna oblika ceste se odraža tudi na enostavni parcelacijski shemi s podobno velikimi gradbenimi parcelami.
Koncept zagotavlja ureditev različnega števila parkirišč v obcestnem pasu parcel, kar omogoča tudi umestitev mirnih poslovnih dejavnosti v objekte.
5. člen
Sklop 1: stanovanjski objekti v osrednjem in južnem delu območja ZN Sklop stanovanjskih oz. poslovno - stanovanjskih objektov v osrednjem in južnem delu območja ZN se zasnuje kot polkrožna pozidava, ki "objema" gozdnat grič na severu (gozd posebnega pomena, ki se ohranja) in hkrati izrablja blag padec terena proti jugu ter ugodno južno in jugozahodno orientacijo. Ohrani se tudi območje varovanja arheološkega spomenika - gozdnat grič ob lokalni cesti. Nova polkrožna notranja cesta se odcepi z lokalne ceste na vzhodu ter poteka približno vzporedno z obstoječo južno obodno cesto, s čimer se območje deli na razmeroma pravilne parcele. Sklop sestavljajo poenoteno zasnovane gradbene parcele stanovanjskih hiš, ki se nizajo pravokotno na krožno cesto. V obcestnem delu se uredi enostranski pločnik po severni strani cestišča. Dovozi se uredijo s te ceste, parkiranje pa v okviru posameznih parcel. Na obcestni strani se uredijo dostopi, garaže z nadstrešnicami in vhodni deli objektov. V zadnjem delu parcel ostaja prostor za ureditev vrtov. Garaže z nadstrešnico se
št. 6- 26.10. 2004
URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica
str. 25
praviloma locirajo na severni oz. severovzhodni strani parcel, dobro osončene južne in jugozahodne lokacije pa se namenijo vrtovom. Preoblikovanja terena se izvedejo z ustrezno postavitvijo objektov v teren glede na notranjo cesto, prilagoditve terena se izvedejo s čim manjšimi nasutji in vkopi.
6. člen
Sklop 2: Stanovanjski oz. poslovno-stanovanjski objekti na severu območja ZN
Sklop treh stanovanjskih oz. poslovno - stanovanjskih parcel se uredi ob lokalni cesti na severovzhodu, še dve stanovanjski enoti pa na severni strani ob obstoječi stanovanjski hiši. Objekti vzdolž lokalne ceste se z dostopi vežejo neposredno nanjo, pri tem je treba urediti preoblikovanje terena (zasut-je) v pasu ob lokalni cesti.
Zagotovi se obcestna linija objektov, z gradbeno linijo vzdolž ceste. Sklop treh objektov tvori samostojen niz, ki je odgovor na pozidavo preko ceste. V tem delu je zagotovitev javne dejavnosti (npr. trgovina osnovne oskrbe) najbolj smiselna. Najbolj severni objekt se z dovozom navezuje na obstoječo cesto, ki poteka po severnem robu območja.
Na južnem delu tega sklopa pozidave je, zaradi zagotovitve čimbolj racionalne izrabe prostora za pozidavo, predviden manjši poseg v gozdič ob cesti, tu je se oblikuje nov gozdni rob.
7. člen
Obstoječi objekti v območju ZN
Dva nova stanovanjska objekta na južnem robu območja ZN se ohranita v obstoječih gabaritih se izvede v skladu z zazidalno situacijo zazidalnega načrta.
Obstoječi, legalno zgrajeni objekti v severnem delu območja, se ohranijo v obstoječih gabaritih ki bi spreminjali rešitve po tem ZN.
8. člen
Oblikovanje objektov
Tip pozidave naj se poenoti na poenoteno oblikovane objekte z dvokapnimi strehami naklona (od 30 do 35 stopinj). Garaže in nadstrešnice pa morajo imeti ravne oz. enokapne strehe nizkega naklona. Objekti naj bodo načeloma pravokotni.
Fasade naj bodo oblikovane sodobno, z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov okenskih in vratnih odprtin ter ostalih elementov fasade in usklajeno po celotnem kompleksu. Predlaga se poenotena uporaba materialov na fasadah, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih tonov.
9. člen
B. Urbanistično - arhitekturni pogoji za nove objekte:
Tabela 1:
Sklop 1: stanovanjski objekti v osrednjem in južnem delu območja ZN							
št. obj	Namembnost	Tloris, gabarit v m	Višin. Gabarit	Skupna bruto površ. v m2	Kota pritličja v m (F),(G)	Drugi pogoji in določila	Faz nost
1	Stanovanjski objekt (A) ***	9 x 12	K+P+(m)	2x108= 216	347,00	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
2	Stanovanjski objekt (A) ***	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	347,00	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
3	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	348,00	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
4	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	347,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
5	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+(m)	1x108= 108	348,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
6	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+(m)	1x108= 108	348,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
7	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+(m)	1x108= 108	349,20	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
8	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+(m)	1x108= 108	349,20	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
9	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+(m)	1x108= 108	349,20	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
10	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+(m)	1x108= 108	349,20	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
11	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	348,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
12	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	348,20	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
13	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	348,00	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
14	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	348,00	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
. Uvozi k objektoma ter ureditev obcestnega prostora . Dovolijo se vzdrževalna dela. Niso dovoljeni posegi,
1 5	Stanovanjski objekt (A) *"	9x12	(K)+P+(m)	2x108= 216	347,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1 ,2
16	Stanovanjski objekt (A),*,***	9x12	P+(m)	2x1 08= 216	347,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1 ,2
1 7	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P-i-1 +<m)	2x1 08= 216	346,30	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1 ,2
18	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+1+(m)	2x1 08= 216	346,OO	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1 ,2
19	Stanovanjski objekt (A)	9x12	P+1 +(m)	2x108= 216	345,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1,2
20	Stanovanjski objekt (A) ***	9x12	P-t-1-t-(m)	2x108= 216	345,40	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	2
a	Nadstrešnica (F)	5x3	P	1 5	(B)	(C)	2
b	Garaža (F)	5x3	P	1 5	(D)	(E)	2
Opomba: poleg v tabeli navedenih pogojev se dovolijo še odstopanja in drugi dodatni pogoji, ki so v nadaljevanju navedeni pod oznakami (A) - (F):
(A) (A)   Dovoli se tudi mirna poslovna dejavnost oz. storitvena obrt (čevljar ipd.), ki ne veže nase večjega parkiranja in ne povzroča hrupa.
(B) (B)   Enako kot pripadajoči stanovanjski objekt oz. do + ,-0,50 m odstopanja
(C) (C) Nadstrešnica naj se oblikuje kot povezovalni člen med garažo in stanovanjsko hišo, oblikovana naj bo transparentno, enostavno, poenoteno s pripadajočim stanovanjskim objektom in z garažo. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih ali enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih (sivih) barv.
(D) (D)   Enako kot pripadajoči stanovanjski objekt ali nadstrešnica oz. do +,-0,50 m odstopanja
(E) (E) Garaža se oblikuje kot enostaven pravokoten objekt. Nizka enokapna oz. ravna streha naj se uskladi z nadstrešnico - streha naj bo enotna čez oba objekta. Garaža naj bo oblikovana enostavno, poenoteno s pripadajočim stanovanjskim objektom in z nadstrešnico.
(F) (F) Dovoli se tudi izvedba garaže brez nadstrešnice in sicer na predvidenem prostoru z odmikom od stanovanjske hiše ali poleg pripadajoče stanovanjske hiše.
(G) (G)   Dovoli se odstopanje +, - 0,50 m.
*   na parceli št. 16 se dovoli izraba parcele za dve stanovanjski enoti 16/2 in 16/1, obe
skupaj z garažo in nadstrešnico. ** dovoli se povečava parcele št. 15.
*** ob izkopu gradbenih jam in jarkov za komunalne vode je treba zagotoviti arheološki nadzor.
Tabela 2:
Sklop 1: stanovanjski oz. poslovno-stanovanjski objekti na severu območja ZN							
Št. obj	Namembnost	Tloris, gabarit v m	Višin. Gabarit	Skupna bruto površ. v m2	Kota pritličja v m (F),(G), (H)	Drugi pogoji in določila	Faz nost
21	Stanovanjski objekt (A)*	9x12	K+P-Km)	2x1 08= 216	346,60	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno, (G)	1,2
22	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x108= 216	346,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1 ,2
23	Stanovanjski objekt (A)	9x12	K+P+(m)	2x1 08= 216	346,40	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno	1 ,2
24	Stanovanjski objekt (A) **	9x12	P+1 +(m)	2x1 08= 216	346,00	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno, (G)	1,2
25	Stanovanjski objekt (A) **	9x12	P+1+(m)	2x1 08= 216	345,50	Celoten sklop objektov se oblikuje poenoteno, (G)	1.2
a	Nadstrešnica (F)	5x3	P	15	<B)	(C)	2
b	Garaža (F)	5x3	P	15	(D)	(E)	2
							
Opomba: poleg v tabeli navedenih pogojev se dovolijo še odstopanja in drugi dodatni pogoji, ki so v nadaljevanju navedeni pod oznakami (A) - (H).
(A) (A)   Dovoli se tudi mirna poslovna dejavnost oz. storitvena obrt (čevljar ipd.), ki ne veže nase večjega parkiranja in ne povzroča hrupa.
(B) (B)    Enako kot pripadajoči stanovanjski objekt oz. do +,-0,50 m odstopanja
(C) (C) Nadstrešnica naj se oblikuje kot povezovalni člen med garažo in stanovanjsko hišo, oblikovana naj bo transparentno, enostavno, poenoteno s pripadajočim stanovanjskim objektom in z garažo. Dovoli se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih ali enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih (sivih) barv.
(D) (D)   Enako kot pripadajoči stanovanjski objekt ali nadstrešnica oz. do +,-0,50 m odstopanja
(E) (E) Garaža se oblikuje kot enostaven pravokoten objekt. Nizka enokapna oz. ravna streha naj se uskladi z nadstrešnico - streha naj bo enotna čez oba objekta. Garaža naj bo oblikovana enostavno, poenoteno s pripadajočim stanovanjskim objektom in z nadstrešnico.
(F) (F) Dovoli se tudi izvedba garaže brez nadstrešnice in sicer na predvidenem prostoru z odmikom od stanovanjske hiše ali poleg pripadajoče stanovanjske hiše.
(G) (G) Na parcelah za objekte št. 21, 24 in 25 je treba upoštevati, da se ob rekonstrukciji ceste za to nameni potreben prostor v okviru severnega dela teh treh parcel.
(H) (H)   Dovoli se odstopanje +, - 0,50 m.
(A)* Dovoli se tudi oskrbna dejavnost, npr. trgovina osnovne preskrbe, parkirišča se uredijo
na pripadajoči parceli objekta ** dovoli se povečava parcel št. 24 in 25.
Opomba: Parcela št. 26, ki se ne zazida, se uredi kot javna površina za igro, rekreacijo v naravi ipd.
IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
10. člen
Utrjene površine:
Območje se z dostopi navezuje na obstoječe ceste, ki ga obkrožajo. Za dostope do novih objektov se zagotovi še ena, notranja cesta, ki polkrožno spremlja oba gozdna griča na severu in je hkrati skoraj vzporedna južni polkrožni obstoječi cesti.
Odprte površine se urejajo delno kot javne površine (ceste, hodniki za pešce) in delno kot zasebni prostori (parkirišča pri objektih). Pločniki se zagotovijo ob cestah, in sicer ob južni obodni cesti in ob novi notranji cesti. Uredi se tudi javna peš pot, ki je hkrati dovozna pot do gozdnega griča na severnem delu območja. Pot se uredi čez območje gozdiča na severu (v smeri S-J) po travniškem in gozdnem prostoru.
V celotnem območju ZN se dovolijo le nizke hitrosti, zato se kolesarski promet odvija po robu voznih površin. Ceste, parkirišča in druge manipulativne površine se asfaltirajo, pešaške površine (pločniki) se tlakujejo ali asfaltirajo, peš in dovozna pot se uredi v makadamu.
11. člen
Zelene površine:
Skladno s smernicami Zavoda za gozdove Slovenije, OE Ljubljana in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. OE Ljubljana se oba gozdiča v osrednjem oz. severnem delu območja v večji meri ohranjata nepozidana. Tu se ohrani zeleni prostor soseske, čez katerega vodi javna peš poti od lokalne ceste na severu do juga območja. Parcela ob gozdiču, ki ni predvidena za pozidavo, se opredeli kot javna površina.
Gozdič ob lokalni cesti (območje arheološkega spomenika - gomila) se vključi v ZN kot parkovna ureditev, delno se ga zmanjša na severu, kjer se oblikuje nov gozdni rob. V njem se uredi prezentacija arheološkega spomenika (tabla). Na območju se dovolijo arheološke raziskave in tradicionalna raba brez posegov v zemeljske plasti, skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana.
Gozd na temenu večjega griča se ohrani kot gozd posebnega pomena -s poudarjeno klimatsko, rekreacijsko, higiensko-zdravstveno in estetsko funkcijo. Zato se predvidi zadosten odmik objektov od roba strnjenega gozda. Posamezna zasaditev se izkrči. poseg v rob gozda (odstranitev grmičevja) je treba sanirati in gozdni rob na novo oblikovati - zasaditi z avtohtonimi grmovnicami. Načeloma se območje strnjenega odraslega gozda ohranja, grmovje oz. območje v zaraščanju pa se lahko odstrani.
Z zasaditvami drevja se poudari polkrožnost pozidave na južnem delu območja, v obcestnem pasu se zasadi po eno ali dve drevoredni drevesi enakomerno - na vsaki parceli. Zasadijo naj se listavci (beli gaber, drevoredno vzgojene sadike).
Preostale travnate, delno pa tudi gozdne površine nudijo možnost za igro in rekreacijo v naravi. Ta prostor bo dobro dostopen po predvideni peš in dovozni pot, zato se lahko uredi kot ambient za druženje stanovalcev za otroke in za odrasle - s počivališči.
12. člen
Drobna urbana oprema:
Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja.
Skladno s koncipiranjem poenoteno oblikovane soseske naj bo prilagojeno oblikovana tudi urbana oprema območja. Treba je zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, beton) in barvah (temno sive barve). Ograje se izvedejo v leseni, kovinski ali kombinirani izvedbi in se oblikovno poenotijo.
Pogoji za druge objekte in ureditve
V okviru gradbenih parcel objektov se dovoli izgradnja kapnic za zbiranje deževnice s streh in kompostiranje odpadkov. Postavitev začasnih objektov, razen za potrebe izgradnje objektov, ni dovoljena.
Oporni zidovi so dovoljeni izjemoma (v primeru zahtevnih prilagoditev terena in če drugačne rešitve brežin ne bi bile funkcionalne z vidika porabe prostora ali kakovosti prostorskih ureditev) in ne smejo presegati 1,20 m v višino. Uredijo se v betonu, vidni del opornih zidov pa je treba zasaditi s prevešavimi grmovnicami.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
13. člen
Cestno omrežje in parkirišča:
Nova cestna mreža upošteva obstoječe prometnice smeri in priključke in se navezuje na obstoječe ceste in na predvideno rekonstrukcijo lokalne ceste Stična - Vir pri Stični - Griže tako, da je upoštevan situa-tivni in vertikalni potek trase. V okviru tega zazidalnega načrta je predlagana ureditev pločnika širine 1,55 m na zahodni strani lokalne ceste.
Notranja cesta se odcepi z obstoječe lokalne ceste in se nato naveže na severozahodnem delu območja ZN preko obstoječe poti na obstoječo krajevno cesto, ki poteka po severnem robu območja. Ta cesta izoblikuje notranjo zanko, opremljeno z enostranskim pločnikom - po severni strani ceste. Na to cesto se navežejo dovozi do posameznih objektov. Cesta se izvede v asfaltu in se niveletno prilagaja zahtevam predvidene pozidave in niveleti lokalne ceste (upoštevan je idejni projekt). Na zahodni strani se cesta izteče na obstoječo gozdno pot. ki se prilagodi, razširi in asfaltira.
Normalni profil ceste znaša:
- vozna pasova 2 x 2.50 = 5.00 m
- enostranski pločnik 1 x 1.55 = 1.55 m
- bankina 1 x 0.50 = 0,50 m (na strani, kjer je pločnik)
- bankina 1 x_1.00 = 1.00 m
skupaj ~8.05"m
Južna obodna cesta se rekonstruira. Z obstoječe lokalne ceste se odcepi v območju obstoječega priključka na JV robu obravnavanega območja ter se nato v polkrožnem loku (spremenjen situativni potek obstoječe krajevne ceste) naveže na zahodu na obstoječe križišče. Cesta se opremi z enostranskim pločnikom po severni strani ceste. Na cesto se navežejo dovozi do posameznih objektov. Cesta se izvede v asfaltu in se niveletno prilagaja zahtevam predvidene pozidave in niveleti lokalne ceste na vzhodu (upoštevan je idejni projekt) in krajevne poti proti šoli na zahodu.
Normalni profil ceste znaša:
- vozna pasova 2 x 2.50 = 5.00 m
- enostranski pločnik 1 x 1.55 = 1.55 m
- bankina 1 x 0.50 = 0,50 m (na strani, kjer je pločnik)
- bankina_1 x1.00 = 1.00 m__
skupaj 8.05 m
Parkirišča:
Parkirišča se izvedejo v okviru parcel, v območju uvozov na posamezne parcele. Vsa parkirišča se uredijo v območju parcel, ki mejijo na javne površine (ceste). Več parkirišč je treba predvideti pri objektih s poudarjeno javno dejavnostjo.
14. člen
Vodovod:
Obravnavano območje se s pitno vodo oskrbi iz vodovodnega sistema Stična. Napajalni cevovodi oklepajo območje na vzhodni strani - ob regionalni cesti poteka ob zahodnem robu PE cev preseka 100 mm, ob severni strani pa potekata tranzitni cevovod NL izvedbe preseka 250 mm in oskrbovalni vod PE izvedbe preseka 100 mm. Tlak v cevovodu znaša 4 bare, prostornina vodohranov ustreza gašenju požara za čas dveh ur po 10 l/s. Predvidena je postavitev nadzemnih hidrantov na 80 m pokritega radija z ustreznimi zasuni. Iz PE cevovodov, ki so oskrbovalni, se izvedejo odcepi za posamezne ulične nize - ob notranji cesti in ob južni obodni cesti. Cevovodi so predvideni v obcestnih koridorjih na javnih površinah. Pri tem so upoštevana določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo. Hišni vodovodni priključki z zunanjimi vodomernimi jaški so locirani izven cest (območja javne površine) in sicer na robu parcel predvidenih objektov.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva naslednje pravilnike in odloke oz. njihove novelacije in dopolnitve:
• Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91).
• Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 05/97).
• Praviinik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97),
• Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS. št. 30/91).
15. člen
Kanalizacija:
Obravnavano območje še nima urejenega javnega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Kot začasni objekti za dispozicijo sanitarnih odpadnih vod se lahko uporabljajo tudi greznice, vendar pa se morajo objekti po izgradnji javne kanalizacije, in sicer v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kanalizacijo, nanjo obvezno priključiti. V 1 .fazi se lahko uredi do ena tretjina objektov, za katere se uredijo nepropustne greznice. V nadaljnji, 2.fazi pa se obravnavano območje uredi s sistemom javnega kanalizacijskega omrežja in čiščenjem v čistilni napravi Ivančna Gorica. Gre za kanalizacijo Vir, ki se odvede do kanalizacije Studenec, po vzhodni in v nadaljevanju po južni strani območja, medtem ko se severni del območja odvede proti sistemu Stična oziroma šolskemu centru.
Severozahodni del predvidene pozidave se priključuje na predvideni mešani sistem kanalizacije, ki poteka proti šolskemu centru, južni in vzhodni del predvidene pozidave pa se priključuje na predvideni ločeni sistem kanalizacije Vir. Pri načrtovanju so upoštevane naslednje jakosti v odvisnosti od pogostosti in trajanjem: 1 x v dveh letih za 15 minutno trajanje - 200 l/s/ha.
Priključitev na priključno kanalizacijsko cev se izvede v revizijskem jašku preseka 80 cm z vtokom na zgornjo polovico mulde. V primeru, če je premostitvena višina med dovodno cevjo in vtokom, večja od 50 cm, je potrebno izvesti vpadno koleno s suhim izpustom v revzijski jašek. Priključna cev mora biti izvedena v takšnem padcu v smeri proti priključni cevi, da hitrost vode ne prekorači 3 m/s oziroma 0,4 m/s pri sušnem odtoku.
Priključna kanalizacijska cev se izvede v PE izvedbi, togostnega razreda najmanj SN 8.
Najmanjši presek kanalizacijskega priključka znaša 200 mm. Največje polnitve cevi znašajo pri kanalu za odpadno sanitarno vodo 50%, pri kanalu za meteorno vodo in pri mešanem kanalu pa 70%. Zunanja ureditev vsake posamezne parcele mora biti izvedena tako, da se prepreči odtekanje meteorne vode na sosednja zemljišča.
16. člen
Elektro energetsko omrežje:
Ob lokalni cesti št. 138 110 Stična - Vir pri Stični - Griže od transformatorske postaje Stična-naseije, na desni strani ceste proti Viru, poteka obstoječi nizkonapetostni kablovod E-XAY2Y-j 4x70 mm2, kot priključek za dve že zgrajeni stanovanjski hiši v ZN Kojina. Preko območja ZN KOJINA poteka tudi obstoječi 20 kV daljnovod.
Zaradi predvidenih objektov in ureditev v območju ZN se obstoječi 20 kV daljnovod od TP do obstoječega droga daljnovoda, ki se nahaja tik ob območju ZN na severozahodni strani ZN, kablira.
Pri načrtovanju elektro omrežja za potrebe predvidenih prostorskih ureditev je upoštevana nova cestno-prometna ureditev. Obravnavano območje se bo napajalo z elektroenergijo iz obstoječe TP Stična naselje in sicer z novo predvidenim kablom, položenim v štiricevno kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v predvidenem pločniku ob zahodni strani lokalne ceste. Za napajanje predvidenih objektov se v pločnikih ob notranji in južni obodni cesti predvidi kabel položen v dvocevno kabelsko kanalizacijo.
Vsi kabli NN razvoda se po trasah pod zelenicami in pod utrjenimi površinami polagajo v kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija se izdela iz nx PVC 160 cevi (dvo, štiri cevna).
Zaščita kabla: Ob energetskem kablu se položi ozemljilo iz jeklenega in pocinkanega valjanca FeZn 25x4 mm 20 cm nad kablom (kot zaščitno in združeno ozemljilo).
Razvod javne razsvetljave
Obravnavano območje se bo priključilo na omrežje javne razsvetljave. Napajanje javne razsvetljave je predvideno iz novo predvidene omarice PJR, ki bo priključena na obstoječo trato postajo. Vse javne površine se opremijo z javno razsvetljavo. Ceste, ki so namenjene prometu, se opremijo se opremijo s svetilkami Na 125W na
kovinskih stebrih višine 4.5 m ter na medsebojnem odmiku od 18 -30m. Srednji nivo osvetljenosti znaša Esr = 8 lx. Ob notranji cesti se uredi obojestranska javna razsvetljava, ob južni obodni pa enostranska JR - samo na severni strani ceste.
Uporabijo se oblikovno poenotene ulične svetilke. Njihovo oblikovanje naj bo usklajeno s sodobnim oblikovanjem posameznih elementov urbane opreme in v enakih ali usklajenih materialih in barvah.
17. člen
Tk omrežje:
Telekomunikacijsko omrežje je na predmetnem območju izvedeno z zemeljskimi kabli in kabelsko kanalizacijo in je vključeno na TC Ivančna Gorica.
Za priključitev novih objektov na območju urejanja je potrebno povečati kapacitete TK omrežja na obstoječih trasah do območja urejanja. Ob notranji in južni obodni cesti je za potrebe načrtovane pozidave predvidena izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije s cevmi PVC profila 110 mm in jaški 120 x 150 x 200 cm.
18. člen
Ogrevanje:
Ogrevanje se izvede s posameznimi kurilnicami. Vsak objekt ima svojo kotlovnico, ki je v primeru ogrevanje s kurilnim oljem v pritličnih ali kletnih prostorih, v primeru ogrevanje s plinom pa mora biti v pritličju. Če bo deponija olja v vsakem objektu, mora biti urejen ustrezen dostop za cisterno.
19. člen
Odstra.ijovanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Prostori za odpadke se uredijo poenoteno - morajo se delno ograditi ali drugače zakriti. Namestijo se v območja parkirišč in dovozov. Tudi zanje veljajo pogoji za druge objekte in ureditve (12.člen).
VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
20. člen
Varstvo pred hrupom:
Glede na to. da gre na območju ZN za pretežno stanovanjsko rabo (stanovanja in le v manjši meri mirne poslovne dejavnosti), se območje obravnava kot kot čisto stanovanjsko območje, ki po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.list RS, št. 45/95 in 66/96) spada v II. stopnjo varstva pred hrupom s predpisano mejno in kritično ravnijo hrupa. Glede na predvidene dejavnosti in gostote prometa na območju urejanja obremenjevanje okolja ne bo presegalo dovoljenih ravni hrupa. Severni del območja, kjer bo območje stanovanjsko ali mešano s poslovno dejavnostjo, je smotrno opredeliti kot III. območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db). Na obravnavanem območju so dovoljene le mirne poslovne dejavnosti, uslužnostna obrt in podobno, ki ne bodo presegale hrupa, dovoljenega z veljavno zakonodajo. Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. list SRS, št. 29/80 in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore).
21. člen
Varstvo zraka:
Onesnaževanje zraka je na območju predvidene pozidave v sprejemljivih okvirih.
Med gradnjo (zemeljska dela. gradnja) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora v sušnem obdobju z vlaženjem odprtih delov gradbišča zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času rušitve, raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi). Po končani gradnji
posebni ukrepi za varstvo zraka predvidoma ne bodo potrebni.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
22. člen
Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati določila iz 22.člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).
23. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti.
24. člen
Rešitve v zvezi z ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine:
Skladno s smernicami za načrtovanje, ki jih je v dopisu št.: 135/2003-PJB-JO, z dne 16.4.2003 podal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, zazidalni načrt S 3/a KOJINA posega na vzhodni strani na območje enote kulturne dediščine, ki je v Registru nepremične kulturne dediščine pri Upravi RS za kulturno dediščino registrirana kot Vir pri Stični -Prazgodovinsko gradišče in gomilna grobišča (EŠD 821) oziroma na območje kulturnega spomenika, ki je bil razglašen z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa Stične za kulturni in zgodovinski spomenik (Url RS št. 7 /94). Arheološki kompleks je pomembnejša kulturna dediščina in s tem eno izmed 17. republiških obveznih izhodišč v občini Ivančna Gorica.
Na območju arheološkega spomenika (gomila, porasla z drevjem) gradnja ni dovoljena. Predpisan I. varstveni režim za gomile prepoveduje kakršnokoli poseganje v prostor oziroma zemeljske plasti. Na ostalem terenu (predpisan drugi varstveni režim), pa so potrebne sistematične arheološke raziskave. Do takrat mora območje ostati nespremenjeno.
Večji del gozdiča se ohrani, severni in južni rob se prilagodita načrtovani urbani izrabi, vendar se zagotovi oblikovanje novega gozdnega roba. Gozdič se v okviru nove pozidave obravnava kot parkovna ureditev.
25. člen
Varovanje krajinskih značilnosti in drugih prostorskih kvalitet
Z novimi ureditvami se v čim večji meri upoštevajo krajinske značilnosti prostora in druge prostorske kvalitete. Oba gozdnata griča v osrednjem oz. severnem delu območja se v večji meri ohranjata nepozidana. Tu se ohrani zeleni prostor soseske, po katerem vodi javna peš pot od severa do juga območja. S tem se kakovostna nepozidana območja vključijo v sosesko kot prostor za rekreacijo in igro v naravi.
V gozdiču ob lokalni cesti se uredi prezentacija arheološkega spomenika (tabla). Gozd na temenu večjega griča se ohrani kot gozd s posebnim namenom, zato se predvidi zadosten odmik objektov od roba gozda. Vse posege v gozdni rob se na novo oblikuje - zasadi z avtohtonimi grmovnicami. Načeloma se območje strnjenega odraslega gozda ohranja, grmovje oz. območje v zaraščanju pa se odstrani.
Z zasaditvami drevja se poudari polkrožnost pozidave na južnem delu območja, zasadijo naj se listavci (beli gaber, drevoredno vzgojene sadike). Zagotovi se ustrezno preoblikovanje reliefa na območju stanovanjske pozidave, pri čemer so, v skladu z 12.členom tega odloka, oporni zidovi dovoljeni le izjemoma.
VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
26. člen
Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v dveh fazah:
I. faza: vključuje komunalno opremo območja: izgradnjo cest v območju urejanja,
vodovodnega, elektro ter telefonskega omrežja in izgradnjo cestnega omrežja (razen rekonstrukcije južne obodne ceste) ter izgradnjo objektov v območju ZN - največ do tretjine objektov.
II. faza: bo obsegala izgradnjo kanalizacijskega omrežja in izgradnjo preostalega dela cestnega omrežja ter objektov z zunanjimi ureditvami.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
27. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
28. člen
Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v 1. fazi, se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno, vendar je v skladu s 15 in 26. členom tega odloka pred izgradnjo kanalizacije dovoljena postavitev do tretjine predvidenih objektov.
X. TOLERANCE
29. člen
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov skladno z 10. členom do + ,-20%, pri čemer se morajo v večji meri ohranjati gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest in proti javnim površinam, kjer se dovoli odstopanje do +,- 1,00 m. Skladno s tem so dovoljena odstopanja pri skupni bruto površini objektov.
Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij oz. kleti, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do + , - 0,5m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ + ,- 0,20 m. Pri naklonih enokapnih strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 5 do 15 stopinj.
XI. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor.
31. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri upravnem organu Občine Ivančna Gorica, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 35005-45/99 Ivančna Gorica, dne 26.10.2004
Župan
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
Na podlagi 174. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popravek 8/03) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je občinski svet Občine Ivančna Gorica na 16. seji. dne, 26.10.2004 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica,
sprememba 2004
Lčlen
V Odloku o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98,1/99 in 4/99) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
"S tem odlokom Občina Ivančna Gorica ugotavlja, kateri zazidalni načrti, ureditveni načrti in drugi prostorsko izvedbeni akti so v nasprotju s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica, sprememba 2004 in se zato ne morejo izvajati oziroma so usklajeni in se lahko izvajajo na način, kot so bili sprejeti."
2. člen
Na koncu 3. člena se dodajo naslednje alinee:
- Odlok o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/02),
- Odlok o ureditvenem načrtu Komunalna deponija Spaja dolina (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/98),
- Odlok o ureditvenem načrtu 13 SC Ivančna Gorica - Center (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/99, sprememba Ur. list RS, št. 110/01 in Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica , št. 4/02),
- Odlok o zazidalnem načrtu 14/a "Novi center Ivančna Gorica" prva faza, (Uradni list RS, št. 38/03 in Uradni list RS, 67/03 - popravek, sprememba Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/03, 2/04),
- Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja G4 - nove osnovne šole v Višnji Gori (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96).
3. člen
Besedilo 4. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
Prostorsko ureditveni pogoji za ureditvena območja vseh planskih celot se do sprejetja novih sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev lahko izvajajo, v kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica.
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 35003-0020/98 Datum: 26.10.2004
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni list RS, št. 89/2004) ter 16. člena Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov na področju osnovnega šolstva v občini Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96, 7/98, 4/00) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 16. seji dne 26.10.2004 sprejel
SKLEP
o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet šole Osnovne šole Stična
i.
1. V Svet šole Osnovne šole Stična se imenujejo kot predstavniki ustanovitelja - iz občine Ivančna Gorica naslednji člani:
• Janko ZADEL, Dedni Dol 26, Višnja Gora,
• Franja PAVLIN FILAČ, Krka 35a, Krka,
• Andrej SEKIRNIK, Ulica talcev 4, Ivančna Gorica.
II.
2. Mandatna doba traja 4 leta.
III.
3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 10301-0013/2004 Datum: 26.10.2004
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.l.r.
Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97.10/98, 74/98, 70/00 in 30/02) in odločb Ustavnega sodišča RS, 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS. št. 89/2004) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 16. seji dne 26.10.2004 sprejel
SKLEP
o imenovanju članice Uredniškega odbora občinskega glasila "Klasje"
i.
V uredniški odbor občinskega glasila "Klasje" se imenuje: • Natalija Pavlin, Glogovica 21 a, Šentvid pri Stični.
II.
Mandat članice Uredniškega odbora traja do prenehanja mandatov članov Občinskega sveta občine Ivančna Gorica, izvoljenih na volitvah dne 10.11.2002.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 10301-0014/2004 Datum: 26.10.2004
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.I.r.
Na podlagi določb Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 57/94.14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obv. Razlaga, 73/95 -odl.US, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97,10/98, 68/98 - odi. US, 74/98, 59/99 - odi. US, 70/00,100/00 - sklep US, 28/01 - odi. US, 87/01 - Zsam -1 in 16/02 - sklep US in 51/02) ter 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni list RS. št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 16. redni seji dne 26. oktobra 2004 sprejel
SKLEP
o odtujitvi nepremičnine v k.o. Dedni Dol
i.
Občinski svet občine Ivančna Gorica soglaša z odtujitvijo nepremičnine v k.o. Dedni Dol, lastnina Občine Ivančna Gorica:
- zemljišče pare. št. 334/9 travnik 5 v izmeri 26m2,
- zemljišče pare. št. 334/9 travnik 5 v izmeri 59m2.
- zemljišče pare. št. 334/9 travnik 5 v izmeri 98m2, vpisane v vi. št. 331, k.o. Dedni Dol.
II.
Sklep začne veljati Nepremičnina iz I. točke tega sklepa preneha biti javno dobro in postane lastnina Občine Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
III.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 46500-0015/02 Datum: 19.09.2002
ŽUPAN
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, l.r.
®
V zabojnik za ločeno zbiranje papirja sodijo: ' Časopisi
* Revije
* Zvezki
* Knjige
* Prospekti
* Katalogi
■ Pisarniški papir ' Ovojni papir
* Papirnate vrečke
* Kartonska embalaža
* Lepenka
V zabojnik za ločeno zbiranje papirja ne sodijo:
* Z živili neočiščena papirnata in kartonska embalaža ter posoda za enkratno uporabo
* Povoščen in plastificiran papir
* Natron papirnate vreče gradbenega materiala in krmil
* Tapete
* Kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton
javno komunalno podjetje grosupije
V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže sodijo:
iz kartonske votle embalaže:
• Tetrapak
iz plastike:
• Očiščene plastenke živil in čistil
• Plastična posoda in drugi drobni odpadki iz plastike
iz kovine:
• Pločevinke
• Konzerve
• Posode in drugi drobni kovinski odpadki
zabojnik za ločeno zbiranje embalaže ne sodijo: *Alu folija
• Plastična in kovinska votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki, kot so
- motorna in druga vrsta mineralnih olj
- sredstva za zaščito rastlin
- barve, laki
- redčila in podobno
Vse kar vas zanima v zvezi z ločevanjem odpadkov na ekoloških otokih pokličite g. Šest-a na tel. Št. 031 652 943.
naša prihodnost je čisto okolje
/""""N ločeno i^^A) zbiranje odpadkov
^^m^^^       javno komsaŠKi poćfafie grosup^a
NOVI EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI IVANČNA GORICA
Začelo se je leta 1993. ko so bili v naselju Grosuplje postavljeni prvi ekološki otoki za zbiranje papirja, stekla in kovin. Nadaljevalo leta 1995 in 1996. ko so bili ekološki otoki postavljeni še v naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora.
V letošnjem letu smo z ekološkimi otoki opremili vsa naselja v občini Ivančna Gorica. V ta namen smo uredili oseminštirideset ekoloških otokov in nanje postavili tri barvno razpoznavne zabojnike za ločeno zbiranje stekla, papirja in embalaže. V zabojnik z belim pokrovom bomo odlagali steklo, v zabojnik z rdečim pokrovom papir in v zabojnik z rumenim pokrovom embalažo iz plastike in pločevine ter tetrapak. Lokacije ekoloških otokov so razvidne iz karte ekoloških otokov in so določene na podlagi Pravilnika o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
individualno zbfranje
ostali "''aJdV
ekološki otoki
I nevarni odpadki \ iz gospodinjstev
O
prebiralmca
ločeno
zbiranje
odpadkov
za ravnanje z ^odpadki
/
ločeno zbiranje odpadkov
javno komunalno podjetje grosuplje
®V zabojnik za ločeno zbiranje stekla sodijo: • Očiščene steklenice
• Steklene posode druga steklena embalaža
V zabojnik za ločeno zbiranje stekla ne sodijo:
* Okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo
* Ogledala
* Kristalno in ekransko steklo
* Steklo svetil in žarilnih steklenih elementov
* Pleksi steklo
* Karbonsko steklo
* Laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo
* Keramični izdelki