# 5<<; =   %   "  Izmed vseh apokrifnih spisov, ki zadnje èa- se vzbujajo veliko prahu, je gotovo najveèje pozornosti dele`en Toma`ev evangelij. Le-ta odra`a veliko podobnosti z vsemi kanoniènimi evangeliji, še posebej pa s sinoptiki — Mate- jem, Markom ter Lukom. Zaradi te velike po- dobnosti je za strokovnjake osrednje vprašanje, ali je Toma` kasnejši in odseva sekundarno predelavo kanoniènih evangelijev ali pa morda vsebuje izvirnejšo tradicijo, na podlagi katere so nastali evangeliji našega Svetega pisma. Od- govor na to vprašanje gotovo ni enostaven in ugotavljanje istih dejstev lahko strokovnjake vodi do popolnoma razliènih zakljuèkov. Ven- dar pa naše raziskovanje ni èisto zaèaran krog. Èetudi si ne moremo z gotovostjo odgovoriti na vprašanje o izvoru Toma`evih izrekov, pa vendarle lahko ugotovimo marsikaj drugega. Toma`evo oznanilo je popolnoma drugaèno od oznanila štirih evangelistov in se razvija v èisto samosvoji smeri. Toma` se ne osredo- toèa na Jezusa, njegovo odrešilno delovanje, smrt in vstajenje, ampak zgolj na Jezusovo po- sredovanje modrosti, ki naj bi vzpodbudila na- slovljence k iskanju in preobrazbi. Prav tako je Toma` precej izkoreninjen iz starozavezne podlage, ki pa je prvi temelj Nove zaveze. Nje- gova perspektiva je tako bistveno drugaèna od vizije sinoptikov in Janeza. Predelava ter vpliv nesvetopisemskih (kasnejših) miselnih tokov je popolnoma oèiten. Èetudi Toma` torej vse- buje delèke najpristnejše tradicije Jezusovih izrekov, pa so ti postavljeni v kontekst speci- fiènega Toma`evega sporoèila. Razlikovati mo- ramo torej med izvornimi izreki, ki bi brez os- talega Toma`evega konteksta prinesli samos- voje sporoèilo, in izreki, ki jih najdemo v To- ma`evem evangeliju, pa so `e velikokrat sad redakcije in zaznamovani s perspektivo celot- nega evangelija. V našem razmišljanju se bomo ustavili pri priliki o hudobnih vinièarjih, ki jo najdemo tako v vseh treh sinoptikih kot tudi pri To- ma`u. Napravili bomo primerjavo med Mar- kovo in Toma`evo razlièico in tako prikazali njune bistvene razlike. Markova razlièica nam nedvoumno podaja znaèilno Markovo spo- roèilo o Jezusu, medtem ko je Toma`eva ver- zija veliko bolj odprta za interpretacije. &G.#* 252C25 Marko postavi priliko o vinogradu in vi- nièarjih v kontekst Jezusovega razpravljanja z verskimi veljaki. Odlomek pred priliko go- vori o tem, kako Jezus z uèenci pride v je- ruzalemski tempelj, kjer k njemu pristopi- jo veliki duhovniki, pismouki in starešine, ki ga sprašujejo, od kod mu oblast za njegova dejanja. S tem se nanašajo na njegovo dejanje oèišèenja templja, ki jih je zelo razburilo. Je- zus jim s svojim odgovorom odloèno zave- `e usta in takoj zatem spregovori v priliki. Zaèel jim je govoriti v prilikah: 1 “Neki èlovek je zasadil vinograd, ga ob- dal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem vinièarjem in odpotoval. 2 &*!   '(' $ '      &       $       I !           Ob doloèenem èasu je poslal k vinièarjem slu- `abnika, da bi dobil od njih del sadov iz vi- nograda. 3 Ti pa so ga zgrabili, pretepli in od- pravili praznih rok. 4 Nato je poslal k njim drugega slu`abnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. 5 Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. 6 Imel je še ene- ga, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim po- slal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spošto- vali.‹ 7 Tisti vinièarji pa so govorili med se- boj: ›Ta je dediè. Dajmo, ubijmo ga in dediš- èina bo naša!‹ 8 Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. 9 Kaj bo torej storil gospodar vi- nograda? Prišel bo in vinièarje pokonèal, vi- nograd pa dal drugim. 10 Ali niste brali tega Pisma: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. 11 Gospod je to naredil in èudovito je v naših oèeh.” 12 In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali mno`ice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli. #  "  &  ( @ V odlomku Mr 1,1-12 bi lahko rekli, da imamo pripoved v pripovedi. Besede pripo- vedovalca evangelija se pojavijo le v prvem in zadnjem stavku, vmes pa je vpet Jezusov direkten govor. Prvi stavek predstavlja kratek pripovedovalèev uvod v Jezusove besede, ki naznani, da bo Jezus govoril v prilikah. S tem `eli bralca pripraviti, da se pripravi na me- taforièno zgodbo, ki ga bo vzpodbudila k raz- mišljanju. Takoj za pripovedovalèevim uvodom se zaène Jezusov direktni govor. Sedaj postane pripovedovalec Jezus, saj on zaène pripove- dovati zgodbo, in sicer priliko. Prilika go- vori o vinogradniku, ki je z vso skrbjo ure- dil svoj vinograd in ga dal v najem vinièar- jem, ki pa so grdo izkoristili njegovo zaupa- nje. Sama pripoved se vseskozi dramatièno zapleta do samega krutega konca. Ko namreè vinogradnik `eli pobrati svoj dele`, ki mu pri- pada, in k njim pošlje svojega slu`abnika, ga vinièarji grobo pretepejo in pustijo praznih rok. Prav tako grdo ravnajo z naslednjim slu- `abnikom, ki ga ranijo na glavi in zasramu- jejo. Tretjega slu`abnika celo ubijejo. Tako grobo ravnajo še naprej. Èeprav je reèeno, da je podobna kruta usoda doletela še mnoge slu`abnike, lahko sklepamo, da je doletela prav vse, ki jih je poslal gospodar. In teh je bilo veliko. Za tem gospodar vinograda pošlje svojega sina. Iz tega, da je reèeno: “Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega”, lahko upravièeno sklepamo, da gospodarju ni ostalo niè veè slu`abnikov, ki bi jih poslal. Toda nadaljevanje, ki pra- vi, da je vinogradnik rekel: “Mojega sina bodo spoštovali,” nakazuje na to, da je vi- nogradnik svojega sina poslal zato, ker je mi- slil, da bodo vinièarji do njega bolj spoštljivi. S tem, da Jezus navede direkten govor gos- podarja, poudari njegovo resnièno mišljenje. Gospodar zaupa, da bodo vinièarji do nje- govega sina korektni in bodo glede na to, da je gospodarjev sin, z njim ravnali dostojno. Vendar se njegovi upi ne uresnièijo. Sedaj pohlep in trdosrènost vinièarjev dose`eta vr- hunec, saj govorijo med sabo: “Ta je dediè. Dajmo, ubijmo ga in dedišèina bo naša!”. Sina ubijejo ter vr`ejo iz vinograda. Nepo- sredno navajanje besed vinièarjev se posta- vi v ostro nasprotje z besedami gospodarja. Namesto spoštljivo z gospodarjevim sinom ravnajo ravno nasprotno — kruto in zanièe- valno. Njihova zanièljiva dr`a dose`e vrhunec v tem, da mrtvemu sinu ne privošèijo niti po- kopa, ampak ga odvr`ejo iz vinograda. Vzrok za njihovo krutost pa je pohlep. Sami se `elijo polastiti vinograda. Morda predvidevajo, da je gospodar umrl in je njegov sin zdaj pra- vi lastnik. Èe se ga znebijo, se lahko sami po- lastijo vinograda.1 Tukaj se Jezusova pripoved konèa. Konec prilike ostaja tako odprt in dra- 5<<; =   %   "  # matièni odlomki kar sami klièejo k temu, da bi izvedeli o reakciji gospodarja, ki so ga vi- nièarji pustili na cedilu. Jezus sam postavi to vprašanje, takoj nato pa ponudi tudi odgo- vor: “Kaj bo torej storil gospodar vinogra- da? Prišel bo in vinièarje pokonèal, vinograd pa dal drugim”. Njegovo vprašanje, ki ga iz- govori na glas, je jasno vprašanje, ki se po- stavlja vsakemu, ki sliši zgodbo. In Jezusov jedrnat odgovor se zdi logièna posledica glede na dogajanje v zgodbi. Vinièarje bo doletela kazen in bodo pokonèani. Vinograd, po ka- terem so tako hlepeli, pa bo prešel v druge roke. Pomembno je, da Jezus sedaj ne govori veè v pretekliku kot o zgodbi, ki se je zgo- dila, ampak zaène govoriti v prihodnjem èasu in tako nakazuje, da se prilika nanaša na ne- kaj, kar se dogaja sedaj, a bo do`ivelo svoj epilog šele v prihodnosti. Njegove besede tako ne spadajo veè v priliko, ampak prav- zaprav `e v interpretacijo. Odprt zakljuèek zgodbe dobi sedaj jasen odgovor. V Jezusovi priliki sta jasno izpostavljeni dve popolnoma nasprotni strani. Prvo stran predstavlja gospodar, njegovi slu`abniki ter njegov ljubljeni sin, drugo stran pa vinièarji. Medtem ko igra vinogradnik ter njegovi de- lavci v vinogradu aktivno vlogo, pa so slu- `abniki ter sin postavljeni v ozadje in osta- jajo bolj pasivni. Skozi celotno zgodbo se ka`e vinogradnikova skrb, ki je potrpe`ljiva in strpna, ter hudobnost vinièarjev, ki vseskozi narašèa. Vinogradnik je predstavljen kot skr- ben gospodar, ki svoj vrt natanèno uredi in zavaruje. Tako lepo urejen vrt zaupa v skrb vinièarjev, sam pa odpotuje. Sedaj so vini- èarji edini upravniki vinograda, vendar gos- podarjevo zaupanje grdo izkoristijo. Ko pride èas, da bi oddali del pridelanih sadov, slu- `abnika, ki ga je poslal gospodar, pustijo praz- nih rok, hkrati pa ga še pretepejo. Toda gos- podar ne obupa tako hitro, k njim pošlje no- vega slu`abnika, vendar je njegova usoda še bolj kruta. Ranijo ga in zasramujejo. Tret- jega slu`abnika vinièarji ubijejo. Zloba vini- èarjev se tako ostro stopnjuje, saj z vsakim slom ravnajo huje. Gospodar na drugi strani ostaja potrpe`ljiv in jim vedno znova poši- lja nove slu`abnike. Vendar njegova dobrota ni poplaèana. Nazadnje se gospodar odloèi za velik korak, k vinièarjem bo poslal svo- jega sina. Èeprav ve, kako brezobzirni in kruti so skrbniki njegovega vinograda in kako so do sedaj še vedno izkoristili njegovo zaupanje, se odloèi, da bo mednje poslal svojega ljub- ljenega edinca. To po eni strani zanj pomeni veliko tveganje, po drugi strani pa ka`e na njegovo dobro srce, ki še vedno verjame v to, da bodo delavci vsaj z njegovim sinom ravnali spoštljivo. Toda vinièarji so popolnoma za- krknjeni. Ker mislijo, da se bodo lahko sami polastili vinograda, sina ubijejo. Gospodar- jevo zaupanje je s tem dejanjem do popol- nosti izkorišèeno, njegova dobrota zavrnjena. S tem ko Jezus priliko zaène z besedami “Neki èlovek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp”, se jasno navezuje na 5. poglavje Izaijeve knji- ge, kjer Izaija zapoje pesem o vinogradniku (prim. Iz 5,1-6). Prav tako se na isti odlomek navezuje Jezusovo konèno vprašanje: “Kaj bo torej storil gospodar vinograda?”. Predpostav- ljeno je, da naslovljenci poznajo Izaijevo pri- liko in bodo tako na podlagi le-te razume- li tudi Jezusove besede. Prav tako pa je pred- postavljeno tudi, da jim je znan kontekst Je- zusovega dobesednega citata Ps 118,22, ki ga Jezus navaja takoj za priliko. S tem, ko ga Je- zus citira dobesedno, še bolj eksplicitno pou- dari povezavo s starozaveznim besedilom. S tema dvema starozaveznima aluzijama Jezus oriše jasen okvir, znotraj katerega je potrebno razumeti pripoved o vinièarjih. Èeprav je Izaijeva prilika drugaèna kot Jezusova, pa prav tako govori o razoèaranem vinogradni- ku. Izaija tako pesniško opiše Boga, ki je ra- zoèaran nad svojim ljudstvom, ki ga je pu- stilo na cedilu. Ljudstvo opiše kot vinograd, 5<<; =   %   "      ki ni dal vrednega sadu. S tem da se Jezus po- slu`i prerokovega besedišèa, da iztoènico za razumevanje prilike na ravni odnosa med Bo- gom in ljudmi. @e samo iz tega vidika v pri- liki izstopa Bo`ja neizmerna potrpe`ljivost in dobrota z ljudmi, ki pa se, ko se ljudje iz- ka`ejo kot dokonèno trdosrèni, sprevr`e v Bo`jo kazen. V okviru tega razumevanja prilike, ki sloni na Izaijevem pesniškem besedišèu, in glede na sam kontekst prilike so alegorièni elementi precej oèitni. Vinogradnik predstavlja Boga, hudobni vinièarji so verske avtoritete, zavr- `eni sin pa je Jezus. Glede na to interpretacijo so slu`abniki, ki jih pošilja vinogradnik, èisto jasen namig na slu`abnike, ki jih je v zgodo- vini Izraela pošiljal Bog — na preroke, vino- grad pa je ljudstvo Izrael, ki ga imajo v oblasti religiozni veljaki. Precej drugaèen fokus in bolj dodelano interpretacijo pa Jezusova prilika dobi v ok- viru citiranega Ps 118,2, ki ga Jezus poda takoj za priliko. Odlomek v psalmu se nanaša na enega izmed kamnov pri gradnji Salomono- vega templja, ki se je zdel neprimeren za grad- njo, a se je izkazal za nepogrešljivega in bis- tvenega.2 Zavr`eni kamen je oèitna vzpored- nica z zavr`enim sinom prilike. Prilika, ki je sicer dosegla svoj vrh v umoru ljubljenega sina, a se je v bistvu osredotoèala na odnos med vinogradnikom in vinièarji, dobi z Je- zusovim dodatnim citatom nov poudarek. Fokus se v priliki prestavi na zavr`enega sina. S citatom, ki ga Jezus naslavlja na svoje nas- protnike, `eli tako povsem nedvoumno pou- dariti, da je kamen, ki ga oni zavraèajo - in hkrati ljubljeni sin -, on sam, s tem pa so hu- dobni vinièarji ravno ti, ki sedaj z njim raz- pravljajo — religiozni voditelji. Še veè, s ci- tatom tudi pove, da ga bo kljub zavr`enju Bog slavnostno povišal. Poraz, ki ga Jezus do- `ivlja med ljudmi, bo Bog preobrnil v zmago. Jezusov citat je tako posredna anticipacija do- gajanja v evangeliju. Jezus tukaj implicitno nakazuje dogodke, ki jih eksplicitno izra`a v svojih napovedih o smrti in vstajenju. Jezusovemu svetopisemskemu citatu sle- dijo zakljuène besede, ki zaokro`ijo odlomek. To so konène besede pripovedovalca, ki opi- šejo reakcijo poslušajoèih. Pripovedovalec najprej pravi, da Jezusa poskušajo zgrabiti, vendar se bojijo mno`ice. S tem se še ved- no nanaša na velike duhovnike, pismouke in starešine, ki so se pojavili v pripovedi, ko je Jezus z uèenci vstopil v jeruzalemski tempelj (prim. Mr 12,27). Takoj za tem stavkom pa pripovedovalec `eli razlo`iti njihovo namero. Pravi, da so spoznali, da je Jezusova prilika govorila proti njim. To je bil torej vzrok za njihovo zlobno namero, ki pa je, ker se bojijo mno`ice, ne uresnièijo. Jezusa pustijo in odi- dejo. S to opazko se zakljuèi odlomek in hkrati tudi pripovedna enota, ki je govori- la o Jezusovem razpravljanju z verskimi av- toritetami v templju. Èlani sinedrija so oz- naèeni torej izredno negativno in predstav- ljajo oèitnega Jezusovega nasprotnika. Pri- povedovalec jih povsem jasno postavi v dia- metralno nasprotje z njim. S tem, da zapi- še, da so spoznali, da je Jezus priliko namenil proti njim, še potrdi razlago prilike, ki jo je podal Jezus sam. On je oèitno povedal to pri- liko z namenom, da bi jo njegovi nasprot- niki razumeli — in res so jo. Omembe vredna je tudi ironija njihove namere — Jezusa `elijo zgrabiti zato, ker so spoznali, da so sami hu- dobni vinièarji. S svojo namero, ki izvira iz ogorèenja nad slišano besedo, ki jih okarak- terizira kot hudobne, sami sebe le še bolj ize- naèijo s to oznaèbo.  "   "   C   Èe pogledamo na priliko kot na realisti- èen opis nekega dejansko mo`nega stanja, v njej lahko prepoznamo opis znaèilnih razmer Jezusovega èasa. V tistem èasu je bil cel del zgornje Jordanske doline in velik del galilej- 5<<; =   %   "  # skih višavij v rokah tujih gospodarjev. Praksa, da je gospodar dal svoje zemljišèe, kjer je imel vinograd, v najem delavcem, je bila tako ne- kaj obièajnega. Najemniki so obdelovali vi- nograd in skrbeli zanj v èasu gospodarjeve odsotnosti. Pogodba med njimi in lastnikom vinograda je doloèala, da so plaèevali najem- nino v obliki dele`a pridelanega sadu. Trenja in konflikti med premo`nim najemodajal- cem in revnimi najemniki niso bila niè neo- bièajnega. Delavci so si seveda `eleli lastnega imetja in zemlje, ki bi bila v njihovi posesti.3 Ob doloèenih okolišèinah, ko je zemlja ostala brez lastnika, se je smatrala za nikogaršnjo last, zato jo je po zakonu lahko dobil, kdor jo je zahteval prvi. Marko `eli oèitno pokazati, da je Jezus priliko jasno naperil proti verskim avtorite- tam, s katerimi vseskozi prihaja v konflikt. Na to nakazuje `e sam kontekst prilike, ki je postavljena v napet trenutek, ko se verski voditelji “spravijo” nad Jezusa. Poleg tega pa je še bolj oèiten znak za tako interpretacijo Jezusov izrek ob koncu prilike, ki napove- duje, da se bo njegovo zavr`enje preobrni- lo v povišanje. S priliko, ki se nedvoumno navezuje na Izaijevo pesem o razoèaranem vinogradniku, `eli Jezus nakazati, da so verski voditelji ti- sti, ki so si, brez obzira na Boga, prisvojili pravico, da po svojih `eljah vodijo ljudstvo. Z vsemi Bo`jimi slu`abniki, preroki, ki so `eleli uveljaviti resnièno Bo`jo voljo, so rav- nali kruto in jih niso poslušali. Prav tako se- daj ravnajo z Jezusom, ki pa predstavlja veè kot zgolj Bo`jega slu`abnika. Še veè, prili- ka nakazuje tudi Jezusov okruten konec. Ven- dar pa samovolja in èastihlepje verskih av- toritet ne bosta ušla Bo`ji kazni. S citatom o zavr`enem kamnu, ki ga po- ve`e s povedano priliko, se Jezus na nek na- èin prav tako dotakne svojega konflikta s svo- jimi sogovorniki v templju. Vendar pa sedaj ni govora predvsem o njihovem odnosu do Boga, ampak se izrazi samo njihov odnos do Jezusa, najbolj pa prihaja v ospredje Jezuso- va usoda. Kljub temu da ga verski voditelji za- vraèajo in ga bodo popolnoma zavrgli, bo po Bo`ji volji povišan in obdan z veliko slavo. Je- zus je `e trikrat eksplicitno napovedal svojo usodo (prim. Mr 8,31; 9,31; 10,33), sedaj pa jo omenja na metaforièen naèin v konkretni si- tuaciji konfrontacije s svojimi nasprotniki. I*&G) 93 Rekel je: “Nekdo je imel vinograd in ga dal v najem kmetom, da ga bodo obdelovali in mu zanj pla- èevali v pridelku. Poslal je svojega slugo h kme- tom, da bi pobral dajatev. Kmetje pa so zgrabili slugo, ga pretepli in ga skoraj ubili. Sluga se je vrnil h gospodarju in mu povedal, kaj se mu je zgodilo. Gospodar je pomislil: “Morda ga niso prepoznali”. Poslal je drugega slugo in kmet- je so pretepli tudi tega. Nato je gospodar po- slal svojega sina rekoè: “Mojega sina bodo mor- da bolj spoštovali”. Kmetje pa so ga, vedoè, da bo on podedoval vinograd, zgrabili in ubili. Naj prisluhne, kdor sliši. #  "  I !  ( @ Toma`eva prilika se zaène brez posebnih uvodnih besed, kot vsi ostali izreki v Toma`u: Jezus izreèe besede. Zaèetek prilike zelo krat- ko predstavi “sceno” dogajanja. Nekdo da svoj vinograd v najem kmetom, v zameno za del pridelkov. Takoj ko so osnovne informa- cije podane, pa se zaène glavno dogajanje v zgodbi. Gospodar `eli pobrati del pridelkov, kakor je bilo dogovorjeno, in h kmetom poš- lje svojega slugo. Vendar pa kmetje sluge ne sprejmejo lepo, ampak ga grobo pretepejo in skoraj ubijejo. Sluga o dogajanju poroèa gospodarju, ki se nad dogodkom zamisli in pride do zakljuèka, da kmetje sluge morda niso prepoznali. Ta misel odra`a dejstvo, da gospodar išèe vzrok za nasilno delovanje svo- jih najemnikov in je nad takim ravnanjem 5<<; =   %   "       preseneèen. Ni mu jasno, zakaj bi z njego- vim slugo grdo ravnali, zato sklepa, da ga niso prepoznali. S to predpostavko pošlje h kme- tom drugega slugo, toda s tem kmetje rav- najo enako — pretepejo ga. Sedaj ni veè opi- sano, da sluga gospodarju poroèa o dogodku — to se zdi samoumevno. Po drugem inciden- tu se gospodar odloèi in pošlje svojega sina. Ob tem si misli: “Mojega sina bodo morda bolj spoštovali”. Gospodar je sedaj predvi- del, da kmetje ne ravnajo tako kruto zato, ker slu`abnikov ne bi prepoznali. Uvidi, da le-ti prav dobro vedo, kdo so sli, ki so prišli pobirat pridelek, vendar se kljub temu svoji dol`nosti upirajo in jih grobo zavrnejo. Ven- dar pa tudi gospodarjev sin ne dose`e nièesar. 5<<; =   %   "  # Še huje, kmetje ga ne le pretepejo, ampak celo ubijejo. Tako ravnajo zato, ker vedo, da je on dediè. Njihovo ravnanje se postavi v ostro nasprotje s prièakovanjem gospodar- ja. Ne le da s sinom ravnajo nespoštljivo, am- pak gre njihova grobost tako daleè, da mu vzamejo `ivljenje. To, kar so “skoraj” storili prvemu slugi, sedaj storijo sinu. Konèno pa se izka`e tudi vzrok za njihovo ravnanje in njihovi nameni so popolnoma razkrinkani. Kruto ravnanje najemnikov je gnano od nji- hove pohlepnosti po vinogradu. Ker vedo, da bo sin podedoval vinograd, ga ubijejo z namenom, da bi se sami polastili zemlje. S tem dogodkom se prilika konèa in pušèa od- prt konec. Gospodarjevo nadaljnje ravnanje ni veè omenjeno. Bralca zgodba tako pusti v napetosti, saj njen okruten konec kar sam zahteva odgovor na vprašanje, kaj je storil vi- nogradnik. Tako kot mnoge Jezusove besede, se tudi te v Toma`u konèajo s pozivom: “Naj prisluhne, kdor sliši”. To je spodbuda k po- slušanju, ki vkljuèuje tudi razmišljanje in ra- zumevanje. Komur je dano, bo pravilno ra- zumel Jezusove besede. Toma`eva zgodba predstavi glavne akterje na precej nepristranski naèin, brez poudar- jenih kvalitet in slabosti akterjev. Njihovi zna- èaji prihajajo do izraza preko njihovih dejanj in vèasih preko njihovih misli, ki jih pripo- vedovalec navede posredno (“vedoè, da bo on podedoval vinograd”) ali neposredno (“morda ga niso prepoznali”). Jasno je, da negativno stran predstavljajo najemniki vi- nograda, ki oèitno ravnajo kruto. Skozi svoja dejanja se ka`ejo kot nespoštljivi in na koncu kot `eljni zemlje, zaradi èesar so pripravljeni celo ubijati. Nasprotno stran pa predstavlja gospodar, skupaj s slu`abniki in svojim si- nom, ki pa imajo v zgodbi precej pasivno vlo- go. Gospodar se v zgodbi poka`e kot razu- men in strpen, vendar njegova karakteriza- cija ni popolna, saj manjka opis njegovega konènega ravnanja. Ko pride do prvega in- cidenta s slu`abnikom, gospodar premisli o situaciji in poizkuša priti do razumskega za- kljuèka. Svojih delavcev v vinogradu ne ob- sodi na vrat na nos, ampak jim da ponovno mo`nost. Ko se incident ponovi, se izka`e, da kljub temu, da mu je situacija jasna, ne kaznuje svojih najemnikov, ampak se odloèi, da jim pošlje svojega sina. Sinu pa se zgodi najhujše — ubijejo ga. Kaj bo storil gospodar sedaj? Pripovedovalec ne da niti najmanjšega namiga. Gospodarja je do sedaj prikazal v precej dobri luèi, sedaj pa umolkne pri sa- mem vrhuncu zgodbe, kjer se gospodar sooèi s popolno zavrnitvijo. Kako ravna potrpe`ljivi gospodar, ko dogodki dose`ejo skrajno mejo? Pripoved ostaja nedokonèana. Morda zato, ker se odgovor zdi samoumeven.  "   Toma`evo priliko je precej te`ko obraz- lo`iti. Glede na strukturo in tok pripovedi se zdi, da poziva naslovljenca, naj si odgo- vori na vprašanje, kako bo s svojimi najem- niki razumni gospodar ravnal po tem, ko so ga le-ti izdali in mu ubili celo sina. Kaj bo storil sedaj? Ali še verjetneje: kako jih bo kaz- noval? Gospodar je bil do sedaj s svojimi de- lavci blag in potrpe`ljiv, sedaj pa so le-ti pre- stopili še zadnjo mejo. Zdaj bo moral ukre- pati in se povzpetniških najemnikov najver- jetneje znebiti. Vendar pa kljub vsemu os- taja nejasno, kakšen je glavni cilj pripovedi. Ali `eli nakazati, da se bo povzpetnost in kru- tost mašèevala? Morda pa `eli pokazati na do- loèene razmere, kjer vladajo napetosti in krut boj za zemljo, in `eli postaviti ljudi pred vpra- šanje, kam tako stanje vodi. Navsezadnje pa nekateri menijo, da `eli zgodba pokazati rav- no nasprotno — da `eli prikazati najemnike kot pogumne in neustrašne borce za nekaj, kar menijo, da jim pripada.4 Kot je za Toma`a znaèilno, nam odgovo- rov ne “prinaša na pladnju”, ampak ostaja skrivnosten. Zadnji stavek “Naj prisluhne, 5<<; =   %   "       kdor sliši” namiguje na to, da lahko do pravih zakljuèkov pride tisti, ki ima pravo razume- vanje. Morda bi v tem lahko opazili tudi mo- `en vpliv gnostiène miselnosti. Vsekakor bi iz tega vidika la`je razlo`ili skop opis celotne zgodbe, katere interpretacija ostaja koncu koncev vprašljiva. Kdor je izbran in dele`en pravega razsvetljenja, bo zgodbi prišel do dna.    &   I ! Toma`eva prilika se precej razlikuje od tiste, ki je najdemo v Marku. Medtem ko je Markova verzija oèitna alegorija, v kateri ima- jo glavni elementi globlji pomen, pa je To- ma`eva razlièica preprosta zgodba v obliki prilike. Njegova zgodba daje vtis popolno- ma realnega dogodka, ki je povedan precej na splošno, brez veliko podrobnosti in opi- sov. Toma` se nikjer v zgodbi ne navezuje na Izaijevo pesem. Vinogradnik tako na za- èetku ni predstavljen kot skrbni gospodar svo- je lastnine (kot v Iz in Mr), ampak je oznaèen zgolj kot lastnik vinograda. Toma` si torej pri zaèetnem opisu ne prizadeva, da bi gos- podarja oznaèil, ampak do njega zavzame po- vsem nevtralno stališèe. Zanimivo je, da ne omenja niti dejstva, da gospodar odpotuje. (Èeprav je Toma`eva prilika na splošno bolj skladna z realnostjo kakor Markova, pa je v tem detajlu Marko verjetno bli`e realistiè- nim dogodkom. Glede na nadaljnje dogaja- nje v zgodbi se zdi, da je ravnanje vinièar- jev razumljivo zgolj, èe je lastnik vinograda odsoten.) Za razliko od Marka, ki pravi, da je vinogradnik poslal slu`abnika, nato še ene- ga in nato še mnogo drugih, šele nato pa sina, pa Toma` pravi, da je vinogradnik poslal zgolj dva slu`abnika, enega za drugim in `e takoj nato sina. S tem Toma` dobi tri vzpo- redne elemente, kar je znaèilno za prilike. Marko pa ima na drugi strani drugaèen na- men: poudariti `eli gospodarjevo potrpe`lji- vost ter dobroto in glede na alegorièno raz- lago, ki slu`abnike interpretira kot preroke, tudi dejstvo, da jih je bilo veliko. Pri Toma`u najemniki ne ubijejo nobenega slu`abnika, kakor pri Marku, ampak se umor zgodi še- le na koncu, ko ubijejo sina. Tako je njihova krutost bolj omiljena, po drugi strani pa se zdi to na nek naèin bolj skladno z realnostjo. Potem ko se prvi slu`abnik vrne praznik rok, Toma` doda gospodarjevo razmišljanje o vzroku za kruto ravnanje kmetov, ki ga pri Marku ne najdemo. Gospodar razmišlja, da slu`abnika morda niso prepoznali. To mu da povod, da poizkusi ponovno. Ko se zgodba drugiè ponovi, se gospodar tako preprièa, da njegova domneva ni bila pravilna in zato ne pošlje nobenega slu`abnika veè. Marko ne omenja tega, da bi gospodar razmišljal o vzro- ku za ravnanje vinièarjev. Ker sam omenja, da je gospodar poslal mnogo slu`abnikov, je jasno, da ga `eli prikazati kot izjemno potr- pe`ljivega in vztrajnega. Èeprav vidi, da so vinièarji vedno znova neposlušni in kruti, ima še vedno upanje, da bo morda drugiè dru- gaèe. Toma`ev primarni namen pa oèitno ni, da bi vinogradnika oznaèil s tako poudarjeno kvaliteto. Sicer je oèitno, da je gospodar po- trpe`ljiv, saj ne obupa ob prvi priliki, toda to pride veliko manj do izraza kot pri Marku. Prav tako pride pri Marku posebej do izraza gospodarjev odnos do sina, saj poudari, da je bil to njegov edini sin, ljubljeni sin. To- ma` ne omenja niè od tega: ne pravi, da vi- nogradnik ne bi imel nobenega sina veè, niti ga ne oznaèi kot ljubljenega. Zopet ostaja pre- cej nevtralen. Toma`ev opis ravnanja najem- nikov, ki zakljuèuje zgodbo, je, tako kot za- èetni opis nasproti Markovi razlièici, zelo kra- tek in jedrnat. Toma` njihovih misli ne na- vaja v direktnem govoru (kot Marko) in niti ne pove eksplicitno, da vinièarji prièakuje- jo, da bodo dobili vinograd. To je implici- rano v kratkem dodatku “vedoè, da bo on podedoval vinograd”. Marko je tukaj veli- ko bolj podroben in neposreden in tako moè- neje poudari krutost vinièarjev. Toma` tudi 5<<; =   %   "   # ne omenja dejstva, da so vinièarji sina vrgli iz vinograda, kar je pri Marku znak totalnega nespoštovanja, saj umorjeni sin ne dobi niti spoštljivega pogreba, ampak je njegovo telo zgolj sramotno odvr`eno. Z umorom sina se Toma`eva prilika konèa. Toma` ne navaja retoriènega vprašanja o tem, kaj bo storil gos- podar vinograda, kar se pri Marku pojavi kot zakljuèni odmev Izaijeve pesmi, prav tako pa ne navaja Jezusovega odgovora na to vpra- šanje. Toma` se niti malo ne dotakne gos- podarjevega konènega dejanja, èeprav celoten potek zgodbe vodi k vprašanju o reakciji gos- podarja. A to vprašanje ostaja odprto. G  I !  $        & @ Glede na celoten odlomek Mr 12,1-12 je prilika o hudobnih vinièarjih mišljena kot alegorija. Evangelistov oèiten namen je, da bi vsaj glavne elemente v priliki razumeli ale- gorièno. V narativni analizi smo poudarili, da vinogradnik predstavlja Boga, vinièarji so verski voditelji, zavr`eni sin Jezus, vinograd pa je ljudstvo Izrael. Glede na to logiko slu- `abniki po vsej verjetnosti predstavljajo pre- roke. Celotna alegorièna interpretacija naj- bolj prihaja do izraza prav zaradi konteksta, kamor je postavljena prilika in zaradi Jezu- sovih zakljuènih svetopisemskih besed o za- vr`enem kamnu. Oèitna je torej evangelistova te`nja, da bi priliko predstavil kot alegori- jo. Vprašanje pa je, koliko je evangelist sam dodal izvirni priliki in èe je bila prilika ale- gorièna tudi v sami osnovi. Na prvi pogled je najbolj oèiten evange- listov dodatek, ki gotovo ni spadal k osnovni priliki, citat iz Ps 118, ki nosi kristološki peèat. Medtem ko se sama prilika osredotoèa na vi- nogradnika in vinièarje, pa se citat nanaša na zavr`enega sina. Poleg tega, da citat usme- ri pogled zgolj na vrhunec prilike, pa hkrati napoveduje tudi nadaljevanje dogajanja v po- vezavi s sinom, ki v priliki ni opisano. Èe- prav Jezus v kontekstu prilike sicer napove, kaj bo storil gospodar vinograda z vinièar- ji, pa zavr`enega sina niti ne omeni. Sam citat je torej najverjetneje kasnejši dodatek, saj ne spada v splošno ozraèje prilike, ampak uvaja kristološki poudarek, ki je v sami priliki zgolj impliciten. Zavr`eni sin bo kljub zavr`enju povišan! Poleg tega oèitnega dodatka je ostalo evangelistovo redakcijo te`ko doloèiti. Sama prilika 12,1b-9, èeprav brez dodane razlage, še vedno precej spominja na alegorijo. Ali je tudi to zgolj delo evangelista? Dejstvo je, da prilika nosi alegorièen peèat v prvi vrsti ravno zaradi svoje navezave na Izaijevo pesem, ki metaforièno opiše Boga kot vinogradnika in Izraela kot vinograd. Èeprav je v Jezusovi pri- liki situacija precej drugaèna, in v ospredju ni odnos med vinogradnikom in njegovim vinogradom, paè pa odnos med gospodar- jem in najemniki, pa aluzija na Izaija gotovo daje izhodišèe za razumevanje prilike, in in- terpretiranje glavnih elementov v zgodbi kot alegoriènih se zdi samoumevno. Drugaèe pa je pomembna razlika med Izaijevo pesmijo in Jezusovo priliko ta, da je Izaijeva pesem na koncu jasno razlo`ena in nedvoumno po- jasni, kaj pomeni vsak element v pripovedi, Jezusova prilika pa ostaja odprta in brez jasne interpretacije. Bralci so pozvani, da sami pri- dejo do razlage. Vprašanje, ki se postavlja, je torej, ali je evangelist sam preoblikoval izvirno priliko tako, da je potegnil vzporednice z Izaijem. Zanimivo je, da je vzporednica z Izaijem pri- sotna poleg v Markovi tudi v Matejevi raz- lièici prilike, medtem ko je v Lukovi ni. Ve- liko strokovnjakov meni, da osnovna prili- ka ni bila mišljena kot alegorija, èeprav bi po mnenju nekaterih nekaj elementov kljub temu lahko interpretirali simbolièno. Prvotna oblika prilike naj bi bila podobna priliki, ki jo najdemo v Toma`evem evangeliju.5 Stro- kovnjaki, ki zagovarjajo mnenje, navajajo raz- 5<<; =   %   "       5<<; =   %   " lièna dejstva, ki naj bi podpirala to teorijo. Najveèji dokaz naj bi bil prav ta, da prilika v Toma`u ni alegorija in je tako prvotnejša oblika, saj je bilo za prilike znaèilno, da so se šele kasneje razvile v alegorije in ne obrat- no. Nadalje najdemo v Toma`u prisotnost treh elementov, kar naj bi bila znaèilnost os- novnih oblik Jezusovih prilik. Toma` trikrat omenja, da je gospodar k vinièarjem neko- ga poslal: slugo, drugega slugo in sina. Marko pa za razliko od tega omenja veè poslanih slu- `abnikov (prim. Mr 12,2-5). Toma`eva prilika je poleg tega na splošno bolj preprosta, brez podrobnejših elementov in brez navezave na Izaija. Drugaèe misleèi eksegeti pa so poiz- kušali dokazati, da je Toma` odvisen od si- noptikov in ima tako drugotnejšo obliko pri- like.6 Njegova prilika ka`e precej podobnosti z Lukom, in izrek o zavr`enem kamnu, ki sle- di priliki (Tom 66), se sklada s sinoptiki, ki prav tako postavljajo ta citat neposredno za priliko o hudobnih vinièarjih. Redukcioni- stièno obliko prilike bi lahko razlo`ili z vpli- vom gnosticizma, pod katerim naj bi Toma` opustil doloèene elemente in priliko deale- goriziral. Sama bi k zgoraj naštetim ugotovitvam rada dodala še nekaj opazk. Splošno sprejeto mnenje je, da Matejeva in Lukova razlièica prilike slonita na Marku, ki predstavlja za nji- ju osnovo. Vendar pa pri Luku opazimo, da ni ohranil oèitne navezave na Izaijo. Dejs- tvo, da aluzija na Izaijo manjka pri Toma- `u, tako ne more biti resen argument za nje- govo neodvisnost od sinoptiène tradicije. Omembe vredna je tudi postavitev izreka o zavr`enem kamnu, ki ga vsi trije evangelisti postavljajo za priliko o vinièarjih. Tja ga po- stavlja tudi Toma`, èetudi njegova zgodba o vinièarjih ostaja èista prilika brez alegoriè- nih elementov. Èe sprejmemo, da Toma` predstavlja neodvisno prvotnejšo tradicijo, mora veljati, da ta izrek ni dodatek evange- listov. Vendar pa smo zgoraj rekli, da je na prvi pogled skoraj oèitno, da je citat delo evangelista, saj nosi kristološki peèat in preu- smeri pogled na zavr`enega sina v priliki. Èe- prav se citat ne sklada èisto s sporoèilom pri- like, pa se dobro ujema s podobo ubitega sina, ki ga vinièarji vr`ejo iz vinograda. Po- vezava med priliko in citatom je tako lahko hitro oèitna. Te`ko je verjetno, da je citat po- leg prilike obstajal `e prej, a se ni nanašal na- njo, ker prilika ni bila mišljena kot alegorija. Tako bi morali sprejeti, da so evangelisti (Marko) v izvirnem materialu dobili skupaj postavljeno priliko o vinièarjih ter citat iz Ps 118, kar se je po nakljuèju popolnoma skla- dalo z njihovim teološkim namenom. Vsa razlièna mnenja o izvirnosti Toma- `eve razlièice prilike ostajajo na koncu koncev zgolj bolj ali manj verjetne teorije, saj nima- mo referenènega materiala za primerjavo. Tu gre navsezadnje tudi na splošno za razume- vanje Toma`a, o katerem se mnenja strokov- njakov delijo na dva nasprotujoèa si tabora: na tiste, ki ga smatrajo kot zgodnjo razlièi- co, neodvisno od sinoptikov ter Janeza, in na tiste, ki v njem ugotavljajo odvisnost od kanoniènih evangelijev. V vsakem primeru, èe zagovarjamo eno ali drugo stran, pa vseeno obstaja mo`nost, da je Tom 65 odsev izvir- nejše oblike prilike. 1G#0?7# Kaj lahko reèemo ob koncu našega raz- mišljanja? Jezusova prilika je, tako v Toma`u, še bolj pa v Marku, zelo kompleksna. Èeprav v sklopu Markovega evangelija deluje pre- cej razumljivo, ostaja odprto vprašanje o tem, kakšen pomen je imela, ko jo je povedal (hi- storièni) Jezus, èe jo sploh je. Ali je bila po- dobna zgodbi, ki jo najdemo v Toma`u? Ali pa je bila `e v osnovi zasnovana tako, da so morali naslovljenci v njej na podlagi Izaija iskati globlji pomen? Temu morda ne bomo nikoli prišli do dna. Kot smo pokazali, se gle- de Toma`eve izvirnosti krešejo mnenja in ni   # 5<<; =   %   " splošnega konsenza. Da bi lahko prišli do ne- kega zakljuèka, moramo torej pogledati širše. Kot je bilo reèeno `e v uvodu, je Toma`ev evangelij v sporoèilu èisto samosvoj in po- polnoma oddaljen od kanoniènih evangelijev. Èetudi morda vsebuje zgodnjo tradicijo, pa jo ohranja zato, ker se taka lahko sklada z nje- govim namenom. Zanj so znaèilna neodgo- vorjena vprašanja in odprti konci, kar je oèit- no tudi v njegovi priliki o vinièarjih. Nejasna prilika se dobro vklaplja v njegovo zbirko, ki nenehno spodbuja naslovljence k iskanju. Spodbuda k iskanju sicer ni tuja evangeljske- mu sporoèilu, vendar pa moramo imeti v mi- slih, da je Toma`evo razumevanje iskanja ne- kaj popolnoma drugega. Zanj iskanje vodi k samoiniciativni preobrazbi. Toma`eva prilika o hudobnih vinièarjih, ki je sama na sebi pre- cej nevtralna in odprta, postane v okviru nje- govih smernic lahko posebnega pomena. Morda je prilika v izvirniku res kro`ila v taki obliki, kot jo ohranja Toma`, vendar pa to ne pomeni, da je on edini, ki je zvest tra- diciji, in so sinoptiki tisti, ki so potvorili os- novno zgodbo. Kot smo rekli, moramo po- gledati iz perspektive celotnih evangelijev. Èe priliko vzamemo v okviru vsakega evange- lija posebej, ugotovimo, da se vsaka razlièica sklada s sporoèilom celotnega evangelija in jo je tako vsak od avtorjev predelal (ohranil) v skladu s svojim namenom. To je najbolj trdno in gotovo dejstvo in izhodišèna toè- ka za verjetnejše izpeljave. Iz te perspektive vprašanje, katera oblika prilike je bila prvot- nejša, niti ni veè tako pomembno, ampak je pomembnejše to, kdo se je v interpretaciji bolj pribli`al Jezusovemu namenu. Ker To- ma` praktièno ne prinaša nobene konkret- ne interpretacije in je precej oèitno oddaljen od sveta starozavezne podobe Boga in èlo- veka ter prav tako od novozaveznega razglasa, lahko sklepamo, da je interpretacija Marka in ostalih sinoptikov precej blizu izvornemu sporoèilu, ki ga je prilika `elela podati. 1. William L Lane, The Gospel According to Mark, Michigan, William B. Eerdmans Publishing Company, 1974, 418-19. 2. Prim. Joseph A. Fitzmyer, The Gospel According to Luke (X-XXIV), New York, Doubleday & Company, 1985, 1282. 3. Prim. William L Lane, n. d., 416; Joseph A. Fitzmyer, n. d., 1279. 4. http://www.gospelthomas.com/ gospelthomas65.html. 5. Prim. W. D. Davies, Dale C. Allison, The Gospel According to Saint Matthew (Volume III), Edinburgh, T & T Clark, 1997, 187; William L Lane, n. d., 416; Joseph A. Fitzmyer, n. d., 1279- 1281. 6. Prim. William L Lane, n. d., 416; W. D. Davies, Dale C. Allison, n. d, 187.