Leto 1889. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 9. maja 1889. 62. Razglas ministerstva za trgovino od 10. aprila 1880, ^aterim se objavljajo dodatna določila k mero-z Usnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171). od ] \ zvr^ev zakona od 23. julija 1871 (Drž. zak. red la št- *6), s katerim se ustanavlja nov s) ,Za. rn,,re in uteži, dajo se na splošno znanje na-dodatek k meroizkusnemu redu od 19. de-'»i.i 1872 (Drž. zak. št. 171), izdan po c. kr. PrVot»érski komisiji. Bacquohein s. r. Tr’ • 1,la.)sti dodatek k meroizkusnemu redu z due 19. decembra 1872, nej dopustivnim pogreškom za take ki se obdobno vnovič preskušujejo ‘iv*eniši sode za prevažanje piva. I Vi v»nji Vseh^°P>no^Per'i0dno) obnovljenem preskuše-za Herjenje in vaganje v javnem prometu ° ra*širjenji Medmete, rabljenih mer, uteži in vag, posod iz kovin za prevažanje in prenašanje mleka (vrčev), posod za mleko z mersko palico in pa kadi za drozgalico (Ukaz trgovinskega ministerstva po dogovoru z mi-nisterstvoma za notranje reči in finance od 28. marcija 1881 [Drž. zak. št. 30]) pripuščali se bodo zanaprej pogreški navzgor in doli do dvakrat više meje nego je ta, ki je pri prvem preskusu dopusti vna. Kadar se pokaže pri preskuševanji, od časa do časa obnovljenem, da pogreški takih predmetov, ki se morajo preskuševati, presegajo tudi to širšo mejo, pobrati jim je preskusne kolke; s tistimi predmeti pa je treba, ko se popravijo, postopati tako kakor z novimi, ustrezati morajo torej enotni meji do-pustivnega pogreška. Zavoljo boljšega pregleda so v naslednji tabli razpostavljene meje pogreškov, dopustivnih na podlagi meroizkusnega reda z dne 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171) 1er dosedanjih dodatkov k temu redu glede predmetov, za katere gre, poleg pa meje pogreškov, dopustivnih pri perijodno obnovljenem preskuševanji v zmislu pričujočega dodatka. (S’0Y*»u,h.) 41 Meja dopustivnega pogreška pri I. Dolgöstne mere. prvem preskusu perijodno obnovljenem preskuševanji 1. Fri natančnih (preciznih) paličustih merah iz kovin: kadar so dolge 1 meter 0’ 1 milimetra 0'2 milimetra , , , 0'5 in 0'2 metra 0-05 01 Pri nnvadnih paličastih merah iz kovin, ali od 0'5 metra doli, tndi iz trdega lesa, slonove kosti itd.: kadar so dolge 2 metra • 0-75 1-5 „ „ „ 1 meter 0-5 PO milimeter „ , „ 0'5 in 0'2 metra 0-25 „ 0-5 milimetra 3. Pri lesenih pnličastih merah: kadar so dolge 5 metrov in 4 metre 3-0 milimetre 6'0 milimetrov „ , » 2 metra P5 milimeter 3'0 milimetre „ „ , 1 meter in 0-5 metra . ., 0-75 milimetra P5 milimeter 4. Pri pnličastih merah za krojno blago, iz kovin ali lesa, razdeljenih samo na centimetre: kadar so dolge 1 meter 1 '0 milimeter 2'0 milimetra , „ , 05 metra 0-75 milimetra P5 milimeter 6. Pri trakastih inerah iz kovinske pločevine: kadar so dolge 20 metrov 7'0 milimetrov , - . 1» 2-25 milimetra 4 5 milimeter P75 milimeter 35 » » » 2 metra 1-25 2'5 milimetra , , , 1 meter 0'75 milimetra P5 milimeter 6. Pri konjski meri 2 metra dolgi 3-0 milimetre 6 0 milimetrov II. Tekočinske mere in merila za tekočine. A. Tekočinske mere. n) Mere iz kovin (vstcvsi mere zn olje). Na 50 litrov '/son dolžne vsebine i/a50 dolžne vsebine „ 20, 10, 5 litrov, 2 litra in 1 liter „ 0-5, 0-3, '/4 in 0-2 litra . '/s. 0-1, Vi». 0-05, '/««. 002 in 0-01 litra Vi 00 . « 'Ito » » b) Lesene mere. Na 100 litrrov VifOO » n V100 » » . 50 , '/m » • , 20, 10 in 5 litrov '/«OB » * It V100 . * Pri merah v obliki nosnih brent: Na 60 litrov */800 n it Vi so » • .50 Vato . . Vus • * B. Merila za tekočine- a) Vrči (konve) za mleko. Pri posodah od 5 do 50 litrov......................... k) Posode za mleko z mersko palico. Za mlekarije in stanarije: V vsakem delu razdelila............................... c) Kadi za drozgalico. Za celo polnitev...................................... , vsak pododdel..................................... III. Votle mere za presipno blago, pa merski okvirji za drva. A. Votle mere za presipno blago od 0'05 litra navzgor. a) Mere iz kovin (vštevši poskusne mere za žito). Na 100, 50 in 25 litrov....................... „ 20, 10, 5 litrov, 2 litra in 1 liter , 0'5, V» in 0-2 litra........................ y„ 01, V) 6 in 0'05 litra..................... k) Mere iz lesa. Za 50 litrov..................................... „ 25, 20, 10, 5 litrov, 2 litra in 1 liter B- Mere za leseno oglje in rupo (šoto), pa za premog, koks, vapno in druge rudninske proizvode . . . C. Merski okvirji za drva. a) Merski okvirji za razcepljena drva. Ilolgdst okvirskih kosov. I’ri okvirjih po t kvadratne metre, 2 kvadratna metra in 1 kvadratni meter.................................. Pri okvirjih po 0-5, 0-2 in 01 kvadratnega metra..... ■ , , 0'06 kvadratnega metra.................. ’’1 Merski okvirji za drva v polenih. Dolgost okvirskih kosov Meja dopustnega pogreška pri prvem preskusu perijodno obnovljenem preskuševanji Vtoo dolžne vsebine 0-25 litra Vi so dolžne vsebine 3 milimetre V,oo dolžne vsebine 05 litra '/75 dolžne vsebine 6 milimetrov */s00 dolžne vsebine Vsm dolžne vsebine V4OO ■ n V2OO « » V100 » » V100 » » '/50 » » V400 » ji Vaoo » » V800 » n V100 » n 1 odstotek dolžne 2 procenta dolžne vsebine vsebine 1 centimeter 2 centimetra 05 centimetra 1 centimeter 0-3 0'6 centimetra 0-5 1 centimeter na 1 meter dolgosti na 1 meter dolgosti IV. Uteži. A. Trgovske uteži. Na 50 kilogramov , 20 . 10 «5 » „ 2 kilograma . » 1 kilogram . „ 50 dekagramov ,20 ,10 , 5 „ 2 dekagrama „ 1 dekagram . n 5 gramov . . , 2 grama . . , 1 gram . . . B. Natančne (precizne) uteži. 20 kilogramov 10 • 5 , 2 kilograma 1 kilogram . 500 gramov . 200 „ 100 50 20 10 5 2 1 500 200 100 grama . . gram . . miligramov 50 20 10 5 2 1 miligrama miligram Pri teh utežnih kosih naj se na vsake 4 kose, oziroma vsakih 5 kosov skupaj, ki naredé najbližo višo enoto, dopušča pri prvem preskusu odstop do V, oo, pri perijodno obnovljenem preskuSevanji pa do i/50 dolžne teže te enote. Poskusne uteži za žito. 100 gramov 10 20 10 4 grame . 2 grama . 1 gram ()•! grama 0-2 . pri teh dveh utežnih vrstah ne sme odstop za 2 kosa po 0'4 grama in 1 kos po 0-2 grama skupaj prekoračiti pri prvem preskusu 4 miligramov pri perijodno obnovljenem preskuSevanji pa 8 miligramov. Meja dopustivnega pogreška pri prvem preskusu 5 gramov 10 gramov 3 grame 6 , 1'8 gram 3-6 grame 0'9 grama 450 miligramov 1’8 grama 900 miligramov 300 600 180 360 80 160 50 100 40 80 20 40 16 32 10 20 6 12 4 miligrame 1’5 gram 0'9 grama 450 miligramov 225 150 90 10 25 20 10 8 5 3 miligrame 2 miligrama 1 miligram 1 1 50 milligramov 35 20 16 10 6 4 miligrame perijodno obnovljenem preskuSevanji 3 grame 1'8 gram 900 miligramov 450 300 180 80 50 40 20 16 10 6 4 miligrame 2 miligrama 2 2 100 miligramov 70 40 32 20 12 8 V. Vage (tehtnice). Tiste uteži, katere treba priložiti, da se odpravi najden odstop od ravnotežja ali da se pri ravnotežji doseže viden preteg, smejo k vefiemu znašati : A. Enakoramene vzvodne vage. a) Vuge za navadno trgovanje. Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena, ako to znaša menj kakor 5 kilogramov..................... Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena, ako to znaša 5 kilogramov in veš......................... b) Natančne (precizne) vage. Na vsak gram največega dopustivnega bremena, ako to znaša menj kakor 20 gramov .......................... Na vsak gram največega dopustivnega bremena, ako to znaša 20 gramov in menj kakor 250 gramov .... Na vsak gram najvefiega dopustivnega bremena, ako to znaša 250 gramov in menj kakor 5 kilogramov . . . Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena, ako to znaša 5 kilogramov in vefi........................ c) Branjevske vage. Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena . . . B. Vage zgornjoskledni ali stajalnice. Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena, ako to znaša menj kakor 5 kilogramov..................... Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena, ako to znaša 5 kilogramov in vefi........................ C. Nagle vage. Na vsak kilogram najvefiega dopustnega bremena . . . D. Mostovne vage. Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena . . . Bri mostovnih vagah Fairbanksovih, ako nimajo jezifikove ali kazalne naprave, na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena................................. ^ Raznoramene decimalne in centezimalne vzvodne vage. Na vsak kilogram najvefiega dopustivnega bremena . . . Meje dopustivnega pogreška pri prvem preskusu 05 grama 333 miligramov 1 miligram 0-4 miligrama 0-2 „ (M grama 05 . 333 miligramov 05 grama 0-5 , 02 , 0-5 „ perijodno obnovljenem preskuševanji 1 gram 666 miligramov 2 miligrama 0-8 , 0-4 , 0-2 grama 4 grame 1 gram 666 miligramov 1 gram 0-4 grama 1 gram Meje dopustivnega pogreška pri prvem preskusu perijodno obnovljenem preskuševanji F. Vaga mostovnica s kazalom za pratež popotnikov na železnicah. Na vsak kilogram naj več ega dopustivnega bremena . . . 1 gram 2 grama G. Centezimalna vaga za vaganje vagonov pri železnicah na žico (drot). Na vsak kilogram največega dopustivnega bremena . . . 0 5 grama 1 gram Oponinj a. Sodi za prevažanje piva niso vzprejeti v ta dodatek k meroizkusnemu redu zato, ker se sodi pri preskusu, oziroma perijodno obnovljenem preskuševanji sploh ne izkuŠujejo tako, kakor drugi predmeti, ki se morajo preskusiti, ampak se samo v meroizkusnem uradu izmerijo ne glede na njih velikost, in se število litrov, izrazujoêo prostornino, overi potem sè štempljanjem. (Člen XII zakona od 23. julija 1871 [Drž. zak. št. 16 od leta 1872].) Na Dunaji, dne 3. aprila 1889. G. kr. prvomérska komisija : Arzberger s. r. 63. Zakon od 30. aprila 1889, (Drž. zak. št. 48) na 31. dan decembra 1889 1. ust#' novljeni, spreminja se takö, da se bosta imenovan# okoliša svobodnih pristanišč definitivno privzel dne 1. Julija 1891. s katerim se po dogovoru med ministerstvom za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, in med ministerstvom za dežele krone ogrske spreminja končni rok za privzetje okolišev svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki, ustanovljen v §“ 2 postave od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 48). §. 2. Zvršitev tega zakona, kateri zadobi moč z dnetf1 razglašenja, naročam Svojemu vkupnemu ni>nl' sterstvu. Na Dunaji, dne 30. aprila 1889. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : §• 1. Končni rok za privzetje okolišev svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki v občni avstrijsko-ogrski čolni okoliš, v §" 2 postave od 21. maja 1887 Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Praždk s. r. I)unajewski s. r. Bacquehcm s. r. kal k en hay n s. r. Welsersheinib s> r’ Gautsch s. r. Schönborn s. r. Zaloški s. r.