Dobrodošli pevci in godbeniki iz Železne Kaple Današnje gostovanje godbe na pihala in združenega pevskega zbora Franc Pasterk - Lenart iz Železne Kaple in Šentvida na Koroškem je dokaz prijateljstva in sodelovanja Obiskali nas bodo godbeniki in pevski zbor Franc Pasterk-Lenart iz železne Kaple in Šentvida na Koroškem. Zbor sestavljajo slovenski pevci. Pojejo koroško slovensko pesem v svojstveni interpretaciji in originalni izgovorjavi, kar daje njihovemu petju še poseben čar. Pevci iz železne Kaple in Šentvida niso znani samo na Koroškem. Zapeli so že v različnih krajih Avstrije, slišali pa so jih tudi že tržaški Slovenci. Slovencem zbor ni neznan. Pel je v mnogih krajih naše republike, posebno dobre stike pa ima s pevskim zborom iz Straži-šča, ki je marca letos gostoval v Kapli in tam požel navdušen aplavz. Kapelski zbor vodi Vladimir Prušnik. Tudi godbeniki vračajo obisk kranjski pihalni godbi, ki je 7. septembra igrala na praznovanju dneva starčkov v železni Kapli. Torej, v Kranju se bodo srečali sami stari znanci. Ob tej priložnosti pa bo prišla v Kranj tudi delegacija kapelske občine. Korošci bodo prispeli v Kranj danes ob petih popoldne. Na ploščadi pred občinsko skupščino jih bodo pozdravili predstavnik? občine in družbenopolitičnih organizacij, godba na pihala in pevci iz Stražišča. Pol ure kasneje bodo kapelski godbeniki zaigrali na Trgu revolucije. će bo slabo vreme, bo njihov koncert v domu Partizana v Stražišču. Ob sedmih zvečer bodo v stražiški dvorani zapeli tudi pevci iz Železne Kaple in Šentvida, po koncertu pa bo družabni večer, na katerem bo igrala kapelska godba. J. Košnjek Škofje-ločani v Medicino LETO XXII. - številka 72 KRANJ, sobote, 20. 9. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Dd !. 'anuarja 1964 kot poltednik, m sicer ob sredah in sobotah fig*** ZSJ Dušan Petrovič si je ogledal nekatere obrate h v Predsednik ZS.1 °usan Petrovič v Kranju ceLal??remstvu sekretarja ^ sveta zvez« sin- dikattw i zveze 8i»" >r,avije ^ega\rid8ednika republl- ToneLT /VeZe sin*katov *ka KrT,Ska t« predsed-»tadikiif1*?9ll?fcega odbora ^fkv i kovinarjev i„ ru. v četr,J°Ze!a G!»hačnika je J ko kvarno Iskra pred- T^anicakav vsakomur prija kava špecerija sednik zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Ša-ne. Goste je uvodoma direktor tovarne tovariš Kryšto-fek seznanil o razvoju Iskre In združenega podjetja, potem pa so si s predstavniki vodstva in druifbanopolitič-nlh organizacij in samoupravnih organov tovarne ogledali nekatere obrate in film o Iskri. Uvodnega pogovora pa sta se udeležila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za-lokar in predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič. Po ogledu tovarne je predsednik ZSJ seznanil predstavnike sindikalnih vodstev v tovarni o nedavni seji predsedstva ZSJ, na kateri so obravnavali vprašanj:« neH-kvidnosll in nekaterih težav v jugoslovanskem gospodarstvu. Rekel Je, da se bo zveza sindikatov Jugoslavije v prihodnje dosledno zavzemala za uresničevanje reforme in poudaril, da je to naloga vseh članov sindikata. (Nadalj. na 32. str.) Ce bo vse po predvidenem načrtu, bo že danes popoldne ali jutri slovesna otvoritev novega mostu in odcepa ceste v Mostah pri Žirovnici. V četrtek je bila obremenilna preizkušnja. Osem tovornjakov, naloženih s peskom, je hkrati večkrat peljalo prek mostu, najprej v počasni, nato pa v hitri vožnji, tako da je bilo na mostu naenkrat 140 ton. Vse kaže, da je mostna konstrukcija dobro prestaSa prvi izpit. Danes bo ccstni sklad SRS od SGP Sava prevzel novi most čez Završnico. Tako bo konec prometnih zastojev na ozkih ovinkih med skalami v Mostah. Srečno vožnjo! — J. V. — *®lo: F. Perdan Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - izdaja CP Gorenjski tisk ^^nJ. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar AS I L O S O C I A Danes, v soboto, 20. septembra, je iz Škofje Loke v pobrateno italijansko mesto Medicina odpotovala veččlan-ska delegacija občinske skupščine škofja Loka, ki jo vodi predsednik občine Zdravko Krvina. Na programu so razgovori z vodilnimi osebnostmi Medicine, ogled mesta in seminar »Prosti čas v pobratenih mestih«/ ki se ga bo udeležila še . delegacija iz francoskega kraja Romiliy sur Seine. Med nekajdnevnim obiskom se gostje nameravajo seznaniti tudi z organizacijo in • poslovanjem tukajšnjih upravnih organov. Delegacijo spremlja škofjeloška godba na pihala, ki bo v Medicini imela dva koncerta. -— ig Kompas Kranj VAS VABI NA OBISK mednarodnega graškega velesejma z avtobusom dne 4. 10. 1969. OBIŠČITE GARNI HOTEL — BLED Odhod iz Kranja ob 5.30 zjutraj povratek okoli 22. ure. Rok prijav do zasedbe prostih mest v avtobusu. Za vse informacije se obrnite na K o m p a s — Kranj — Koroška 2; tel. 21-431 Pred letošnjim dnevom otroka 400 dinarfev na mesec Gre namreč za merilo 400 dinarjev celotnih dohodkov na osebo v določeni družini oziroma skupin,osti, ki je po sedanjih predpisih merilo za določitev prispevka staršev za svojega otroka v vzgojno-varstvenih ustanovah in v sedanjem času vse več tudi za celodnevno os-krbo v šolah. Otrok, raaen nekaterih izjem, tam dobi malico im kosilo, v vrtcih tudi zajtrk ter razumljivo vse ostalo od igrač, ležišča za opoldanski počitek in strokovno oskrbo in varstvo. Za vse te dobrine plačajo starši v najboljšem primeru (celotno ceno!) » večini 123,00 novih dinarjev iia mesec ali zaračunamo na okroglo 26 dni — izvzemši nedelje, kot je to v vrtcih — po 470 starih dinarjev na dan. Verjetno me bo nobene matere, ki bi se upala trditi, da je za to ceno pripravljena napraviti svojemu otroku doma podobno hrano od zajtrka, malice in kosila z vsem sadjem itd., kar je otroku potrebno. Kje pa so še vsi o&tali izdatki za igrače, čiščenje, da -ne omenjamo, že stroškov gole- ga varstva, se pravi osebja, ki je za to delo plačano. Da bo najbolj razumLjivo: po sedanjih merilih prispevajo starši komaj 37 odstotkov celotnih stroškov za to oskrbo, okroglo dve tretjini — 63 odstotkov — pa mora za to plačati skupnost. 2e sam pomislek o tem bo verjetno vznemiril mnoge starše, češ da se »oilka« na neko podražitev. Ne gre za to. Zlasti ne za tiste družine in še posebno za matere samohranilke, ki so stvarno v težavah, kjer dohodki na osebo v resnici niti ne dosegajo omenjenih 400 dinarjev mesečno. Gre za to, da je to merilo že skrajno zastarelo, da jo vsako leto več otrok iz druž/n nad tem merilom in da so mnoge od teh družim pripravljene prispevati tudii več. To je zelo nazorno pokazala anketa osnovne šole S. Jenka v Kranju. Ko so staršem posredovala vprašanje, koliko so pripravljeni kn zmožni prispevati za to oskrbo svojega otroka, so mnogi odgovorili »celotno«, »vse« itd. Sikratka, mnogim to ni problem, so tudi na to pripravljeni, toda zaradi omenjenega merila 400 dinarjev na mesec niti njihova dobra v ulja ne pride v poštev. Za otroke, katerih staršev ta dohodek ne dosega omenjenega merila, je že sedaj določen še poseben prispevek družbe. Tako je v kranjskih zavodih in šolah trenutno 196 takih otrok, za katere starši prispevajo znižane zneske, za nekaj otrok pa je sploh oproščen vsak prispevek. Vsi-ljuje pa se misel, da od resnične cene za to oskrbo, ki znaša v krrnjskih zavodih v letošnjem rrvem polletju nič manj kot 32757 starih dinarjev na mesec /a otroka, ni prav, da so vsi nad sedanjem merilu (400 din) v istem košu. V zadnjih letih so se osebni dohodki in ob tem tudi izdatki toliko spremenili da to merilo ni več pravilno. Zakaj ne bi velik del tistih, ki imajo možnosti in ki so na to tudri pripravljeni, v večji meri vključili v reševanje tega problema in ob tem lahko več pomagati tistim, ki so te pomoči v resnici potrebni. Makuc Priprave na krvodajalske akcije Organizacija rdečega križa je lani pripravila dve krvodajalski akciji, katere se je udeležilo več kot 600 krvodajalcevj Tudi letos pripravljajo podobno akcijo in upajo, da se je-bo udeležilo še več krvodajalcev kot lani. V četrtek so imeli za to akcijo sestanek predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev ter predstavniki krajevnih organizacij RK. Krvodajalska akcija bo prihodnji mesec — 24. in 25. oktobra. Sicer pa se dejavnost tržiškega rdečega križa ne omejuJe samo na pripravo in izvedbo krvodajalskih akcij, temveč je njihov delovni program zelo obširen. Tako lani kot letos so pripravili precej predavanj, na katerih so govorili o higieni na vasi, sprejemanju gostov, zdravi prehrani, nesrečah Prl delu na kmetih. Zanimivo je dejstvo, da so imela omenjena predavanja največ poslušalcev v krajevnih organizacijah Rdečega križa, zlasti v Lomu pod Storžičern, Jelendolu, Križah, Kovorju, Brezjah, Lešah, Podljubelju in Seničnem. V Podlju-belju so lani pripravili tudi tečaj prve pomoči, katerega se J® udeležilo 22 tečajrtikov. Na njihovo željo bodo letošnji prve pomoči razširili na 80 ur, poleg Podljubelja pa ga bodo pripravili tudi v samem Tržiču. Tržiška organizacija rdečega križa je pripravila tudi kratka predavanja na tržiškem radn-1 ob svetovnem dnevu zdravja in tednu rdečega križa. Uspešno so tudi organizirali akcijo zbiranja oblačil, saj so zbrali okojf 3 tone oblek, od tega so precej oblačil poslali organizacij1 rdečega križa v Metliki. Organizacija rdečega križa uspešno sodeluje z gorenjskimi odbori rdečega križa, tesnih stikov Pa si želijo tudi s slovenskimi humanitarnimi organizacijami na Koroškem. V. Guček Vedno več podpornih članov RK Na nedavni razširjeni seji občinskega odbora rdečega križa Kranj so odborniki odločali o novem načinu zbiranja prostovoljnih prispevkov. Organizacija rdečega križa je, kot je znano, v veliki meri odvisna prav od tega, saj na primer do kranjska organizacija rdečega križa z občinskega proračun^ le slabo četrtino denarja za svoje delovanje, ostalo pa J*" treba zbrati drugod. Lani se je zvezni odbor rdečega križa Jugoslavije odločil z nov način zbiranja prostovoljnih prispevkov. Sprejeli so ? nekaj let staro zamisel o podpornih članih. Na ta način opustili zbiranje prostovoljnih prispevkov s »polarni«. Obča • ki bi hoteli in mogli, pa bi za najmanj 10 novih din letneg* prispevka postali podporni člani rdečega križa. . _ Tak način zbiranja prostovoljnih prispevkov je že do g znan tudi v drugih deželah, zanj pa se je pri nas v Sloven j ogrela že večina občinskih odborov rdečega križa. V so se odločili za nov način zbiranja prostovoljnih kov v tednu boja proti TBC, ki bo letos od 28. septembra <* 4. oktobra. Vendar pa naj bi akcija zbiranja podpornih član RK trajala ves mesec oktober ali še dlje. . ^jl Izkušnje ostalih občinskih odborov so pokazale, da začetni dvom v uspeh akcije zbiranja podpornih članov f odveč. V časopisu Podporni član je bilo zabeleženo že lepo število individualnih članov, ki so zapisani poimens > ter kolektivnih članov (delovne organizacije). (c. Odborniki pa so menili, da bi na spremnem pismu, s K^, rim bi se obrnili na občana za prostovoljni prispevek, nav ^ s številkami opremljeno delo rdečega križa: koliko otro! ^ poslali na letovanja, koliko pomoči potrebnih občanov je ^ bilo pomoč od RK ter o krvodajalskih in drugih akcija h- . bornikom sc je zdelo potrebno, naj bi vsak darovalec v ' kako se bodo porabili rostovoljni prispevki in za k* dejavnosti rdečega križa. ^ KRANJ % Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri 9 TRzič Gorenjski kreditni banki JESENICE BLED RADOVLJICA SKOFJA LOKA Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 % do 7,5 °/o, in sicer: 4 % do 6 °/o v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. Predstavljamo vam: Raznašalko-ca za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom, sprejmemo takoj, za teren kino Center DOBER ZASLUŽEK Ponudbe sprejema CGP-DELO, podružnica Kranj Trgovsko podjetje ELITA, prodajalna Drogerija vas vljudno vabi na strokovno demonstracijo vse o Nartalas izdelkih ki bo v torek, 23. septembra 1969 od 14. do 18. ure v DROGERIJI na Titovem trgu 23 v Kranju. Vse o negi, uporabi, oblikah pričesk NARTALAS c°Pov, karejev, pollasulj m drugih dodatkih vam bodo posredovali kvalificirani strokovnjaki za NARTALAS proizvode, KOZMETIKE NARTA to-varne ILIRIJA, Ljubljana. Ne zamudite enkratne priložnosti, ki vam jo nudimo. Neobvezno se lahko seznanite s temi novimi izdelki, ki v tujini ne pomenijo več samo modnega dodatka v garderobi vsake žene, pač pa potreben predmet. vabita ELITA DROGERIJA wnA KRANJ »«« in NARTALAS oddelek tovarne ILIRIJA, Ljubljana Kovinar Jesenice Pred približno letom in pol so v jeseniškem komunalnem podjetju ustanovili nov kovinsko-pre-delovalmi obrat. Kljub razmeroma kratkemu obstoju pa je obrat Kovinar dosegel dobre rezultate in lahko trdimo, da se „je s svojimi izdelki uveljavil na našem trgu. Te trditve nam najbolje potrjujejo podatki, da bodo letošnjo planirano proizvodnjo v vrednosti 15 milijonov dinarjev precej presegli. Številna naročila močno presegajo njihove zmogljivosti čeprav so jih v prejšnjih dveh mesecih povečali. Kovinar danes praktično ne po®na zalog, saj gredo armaturne mreže za gradbeništvo, amba-lažni trakovi in žične tkanine neposredno od strojev k kupcem. V vsesplošni likvidnosti našega gospodarstva je Kovinar redka izjema, ki se lahko pohvali z dobrimi finančnimi rezultati. Kljub povečani amortizaciji — zanje so namenili milijon dinarjev in bodo stroje odplačali že v pelih letih — fco v letošnjih sedmih mesecih ustvarili več kot 600.000 dinarjev ostanka dohodka. Med načrti jeseniškega Kovinarja naj omenimo nekatere novosti v proizvodnji, in sicer kovinske izdelke za gradbeništvo. Pripravljajo se tudi rna začetek proizvodnje montažnih betonskih plošč in sestavnih deflov za gradnjo žičnic. V. G. Avstrijski novinarji v kranjski Savi Med svojim študijskim potovanjem po Sloveniji je delegacija novinarjev z avstrijske štajerske v sredo dopoldne obiskala tovarno Sava v Kranju. Po pogovoru s predstavniki tovarne so si novinarji ogledali tudi proizvodni proces pri izdelavi gum. V pogovoru so se zlasti zanimali za delo tovarne, sodelovanje z avstrijskim proizvajalcem gum Semperit, poleg tega pa so x zanimanjem zapisovali podatke o poprečnem zaslužku zaposlenih. Novinarje je presenetila dobra organiziranost delovnega procesa in pa načrti kranjske Save. V. G. Delovne konference v sindikalnih organizacijah bil v sredo seminar za vodstva iz industrije, v četrtek za vodstva sindikalnih organizacij s področja družbenih dejavnosti, včeraj (petek) pa za vodstva s področja storitvene dejavnosti. Seminarjev, na katerih so razpravljali o sedanjih nalogah sindikalnih organizacij, vsebinskih in organizacijskih pripravah, se je udeležilo okrog 90 vodstev sindikalnih organizacij kranjske občine. Eden od sklepov vseh treh seminarjev je bil, da morajo biti v vseh sindikalnih organizacijah v občini letos delovne konference, na katerih morajo pregledati in oceniti enoletno delo sindikalnih organizacij. A. Ž. Pred letošnjimi delovnimi konferencami sindikalnih organizacij v kranjski občini je občinski sindikalni svet pripravil za vodstva le-teh enodnevne seminarje. Tako je občinski sindikalni svet je v Preddvoru pripravil seminar za sindikalna vodstva. iz razmišljanj o gospodarjenju v občini Jesenice Paradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje ČinskemSm^ UgLotovi,i na slavnostni seji ob ob-v'dcvanjih ~ ~!cscnicc' da smo se pri pred- •ušteli kPr ? pn,lodlljih gibanjih v gospodarstvu iqa7° !"cni,i' da je bilo v jeseniški ob-najkntičnejše. Svojo prvatno oceno nnrau i: • ... - ^iniTeto",ncnili-snto tedai kulminadii ?°Pravili ,n trezno ugotovili, da se »no. Ce {j K?.;aV, v g°sPodarjenju šele približuje- te predJC_bi1(? la.ni tako in če se težav, ki so njimi dok rni' nismo l>ali ter smo se vse leto ^iino reč POgUmno sP°P«jemali, lahko letos kakor i« da ic »rubikon« za nami, da huje. huostoP°ma izboljševati. Opozoriti biti razme »Postopoma«, saj ne morejo deset mc.re ,utri "ormalne. če smo več kot tri-v'PaeiTK>Sf,CeV konstantn° drsc,i navzdol. Da se ,a> ka'nor spadamo, nam je potreben čas in dobro se zavedamo, da z nestrpnostjo ne bomo pomagali niti skrajšali obdobja okrevanja našega gospodarstva. NAJPREJ O ŽELEZARNI JESENICE IN NJENI SANACIJI Te začetne ugotovitve izvirajo iz razmer v jeseniški železarni, ki je odmerjala in še vedno odmerja utrip celotnemu gospodarjenju pri nas in ima odločilen vpliv na vse naše življenje. Ob letošnjem 1. avgustu smo ugotovili, da so odgovorni ljudje v organih samoupravljanja, upravi podjetja in njegovih družbenopolitičnih organizacijah opravili gigantsko delo. Saj so zaustavili drsenje navz.dol in se ob tem spopri jemali s težavami, ki so pogosto meglile vsakršno upanje na uspeh. 1\±< ..L, Letos gospodarijo v železarni po smernicah, ki so si jih začrtali s sanacijskim programom. V sedanjem času uresničujejo prenekatere naloge njegove temeljne fizionomije. Sanacijski program je železarni potrdil in odobril izvršni svet socialistične republike Slovenije in je tako postal tudi njegov program. Zato je razumljivo, da je bila razprava ob njegovem sprejetju dolgotrajna in težavna, saj so prav v razpravi na republiki prišli v program nekateri zelo kruti pogoji, ki sta jih morala sprejeti železarna in občina. Vendar je bila od sprejetja teh pogojev odvisna odobritev začetnega sanacijskega kredita iz sklada republiških gospodarskih rezerv in iz bančnih sredstev. Ta začetni kredit je železarna dobila in tisti del, ki ga je odobril sklad republiških gospodarskih rezerv, je bil odobren po sprejemljivi obrestni meri (3 milijarde starih dinarjev po 4,25 % za obdobje štirih let), medtem ko jc bil preostali del odobren pod zahtevnejšimi pogoji, čeprav je višina odobrenega sanacijskega kredita manjša od lanske izgube, bi bile danes po finančni plati razmere v podjetju precej boljše kakor so bile lani, čc ne bi na podjet je pritiskala nelikvidnost, ki je v tem trenutku splošen jugoslovanski pojav. F. žvan (D.'lje prihodnjič) Pokopališče letos ali prihodnje leto? Pred dnevi smo poprašali predsednika gradbenega odbora za gradnjo pokopališča na desnem bregu Save v kranjski občini, kako potekajo priprave za začetek gradnje. Takole nam je odgovoril: »Petem ko je preti začetkom skupščinskih počitnic kranjska občinska skupščina zagotovila polovico potrebnih sredstev za gradnjo pokopališča (28,5 milijona starih dinarjev; preostalo polovico pa morajo plačati prebivalci), smo pred približno tremi tedni dobili gradbeno dovoljenje. Tako bo še ta mesec moč urediti pogodbe z larf.niki zeml> ča, poiskati izvajalca del in konec meseca začeti z napeljavo vodovoda in elektrike.« »Kako pa priteka denar iz samoprispevka?« »Do 9. septembra je bilo na žiro računu 3,798.000 starih dinarjev. Prav zato bi rad opozoril, da prebivalci, ki še niso vplačali samoprispevka, močno zavlačujejo začetek gradnje, in če se ne bomo uspeli pogoditi z lastniki zemljišč in izvajalcem del, da bi jim del denarja izplačali šele prihodnje leto, se lahko zgodi, da konec leta še ne bo moč začeti s pokopavanjem. V tem primeru bo treba počakati, da bo v začetku prihodnjega leta izterjan ves denar in bomo šele potem končali z gradnjo.« Razen tega nam je tovariš Kacin povedal, naj lastniki zemljišča, kjer bo pokopali- šče, upoštevajo maja letos sklenjene pogodbe in okto bra ne zasejejo rezerviranega zemljišča. Opozoril pa je tudi, da vsi tisti prebivalci, ki pravijo, da še niso dobili odločb za samoprispevek, lete lahko dobijo v pisarni krajevne skupnosti v Stražišču. A. Ž. Škofja Loka Domicil partizanski enoti »Jurišni bataljon 31. divizlfe« Na zadnji seji občinske skupščine Škofja Loka so odborniki sprejeli odlok o podelitvi domicila partizanski enoti »Jurišni bataljon 31. divizije«. Jurišni bataljon je bil ustanovljen 6. decembra 1944 v Dobračevem pri Žireh. Sestavljali so ga mladi, prekaljeni borci, prostovoljci iz G radni kove, Prešernove in Vojkove brigade. Deloval je v Polhograjskih Dolomitih, napadal sovražne kolone, patrulje in postojanke v Luč-nah, na Črnem vrhu, na Korenu, v Horjulu, v Polhov-gradcu ter drugod. Njegove akcije so vnašale preplah med Nemce in zbujale simpatije med prebivalstvom, poprej zastrupljenim od okupatorjeve propagande. Zlasti se je skupina proslavila z napadom na posebni bataljon divizije Princ Eugen dne 16. januarja 1945. V bitki je padlo 72 SS vojakov, 60 pa »Tovariš direktor zvedeli Smo, da nameravate v Teks-stilindusu ukiniti tretjo delovno izmeno. Povejte nam prosim, ali boste zaradi tega morali zmanjšati število zaposlenih v podjetju?« »Mislim, da mi ni treba podrobneje razlagati, kakšni so danes problemi ženske delovne sile, zaposlene v tekstilni industriji. To so težave, o katerih že nekaj časa govorimo. Ugotovili sino namreč, da se ženska delovna sila v tretji izmeni močno izčrpava. Tako niso ravno red ki primeri, da tkalke in deloma predilke ne morejo doseči pogojev za upokojitev. Povem naj, da so povsod v svetu tovrstna delovna mesta zasedena z moško delovno silo. Znano pa je, da je v jugoslovanski tekstilni industriji nasprqtno. Prav zato smo Se odloČili, da postopoma ukinemo tretjo delovno izmeno oziroma omogočimo zaposlenim ženskam, da bodo delale le v dveh izmenah. Bojazen, da bomo zaradi tega zmanjšali število zaposlenih pa je popolnoma odveč. Nasprotno! Nikogar ne bomo odpuščali, niti ne ukinjali delovnih mest. Skratka, tretjo izmeno bomo po s topoma ukinili zaradi pretežkega dela za ženske.« A. Zalar MURKA LESCE objavlja prosto delovno mesto prodajalca v miniaturni trgovini na Voglu v Bohinju za sezono 1969 70. Pogoj: trgovski delavec in 5 let prakse ter pasivno znanje vsaj enega tujega jezika. Interesenti naj prošnje z dokazili o strokovnosti viložijo ma upravi podjetja do 30. 9. 1969. STALNO IMAMO na zalogi vse vrste kmetijskih strojev, traktorje ZETOR, EERGUSON, FERRARI, AGRIA ir FIAT. SADNE STISKALNICE in KOTLE za žganjekuho ter vse rezervne dele za traktorje in kosilnice. Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj skladišče Cesta 1. maja 65 (pred mlekarno čirče) je bilo ranjenih. Jurišni bataljon je imel le 6 mrtvih. Ob koncu vojne so člani omenjene udarne skupine sodelovali tudi v bojih za Trst in prišli v mesto med prvimi. Posvetovanje predsednikov SZDL V ponedeljek, 22. septembra, ob 15.30, bo v prosto rih kranjske občinske skupščine posvetovanje s predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in člani izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na posvetovanju bodo govorili o ne- j j katerih aktualnih političnih | vprašanjih v občini in orga- j I nizaciji javnih razprav o go | spodarjenju z gozdovi. Ra" zen tega se bodo dogovorili o seminarju za predsednika in sekretarje krajevnih organizacij SZDL. Predvideno je namreč bilo da bo ta se* minar konec meseca, vendaf bo zaradi odsotnosti nekate* rih predstavnikov, ki bodo sodelovali in vodili razpravo na seminarju, prestavljen na prihodnji mescc. A. t- Praznovanje na Beli Odprli bodo cesto in nov dom Jutri dopoldne bodo na Beli slovesno odprli novo asfaltirano cesto in dom družbenih organizacij. Tako so prebivalci te krajevne skupno sti v kranjski občini k vrsti delovnih uspehov dodali še dva. Ob otvoritvi ceste in no vega doma pa so krajevne družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost pripravile tudi nekatere druge prireditve v počastitev 50. obletnice KPJ Skoja in sindi- katov. Tako je bil v četrtek popoldne nogometni tunnifj včeraj pa kegljaški dvoboj med Triglaivom in Belo. Danes zvečer ob 20. uri bo ustanovni občni zbor tuT»* stičnega društva Bela. Po trišnji otvoritvi asfaltiran« ceste ob 9. in novega doma ob 10. uri pa bo ob H-pri gostilni Bizjak velika vrtna veselica. _ A. t. Javne tribune o novih šolah v Tržiču končane oj. Postopek za izgradnjo novih osnovnih šol v Krizah "i ^ strici pri Tržiču je pri kraju. Potem ko so bili načrti za g1"1 njo novih šol razstavljeni v tržiškem razstavnem paviljo in ko so pred dnevi končali javne tribune o tej P rob'0 tiki, bo gradbeni odbor predložil občinski skupščini '^-j., načrte v potrditev. Občinska skupščina bo potem ^ projektanta za izdelavo glavnega projekta za no\i šoli v žah in v Bistrici. .. ,lC> Ob razstavi idejnih načrtov so pripravili tudi javne ll,Uv|J o novih šolah pa so na seminarju razpravljali tudi trz' . Bistrici P in objekta izku- prosvetni delavci. Udeleženci javne tribune v Tržiču so razpravljali predvsem o obliki strel samega. Ton takšne razprave je bil seveda zaradi slabih šenj z osnovno šolo na Zalem rovtu ob avtomobilski c ^ Razpravljavci na bistriški javni tribuni so se zav/.rr"'|vrl6 bolj klasično obliko stavbe in precej kritično so oceniIi ' Vjg. dele strehe. Predlagali so, naj bi bilo sleme pokrito s.s --;ah, nimi ploščami. Podobno je bilo tudi r.a javni tribuni v rs-r le da so udeleženci še zahtevali cd občinske skupšeui«-, ^ zagotovi temeljit nnd/.or nad gradnjo, skratka, da boc' > j^o ni .vedeli, kdo je za ka j odgovoren. Po splošn *m mnenju rečemo, da so na obeli javnih tribunah zahtevali, na I vrC. šole zgrajene v takšni obliki, ki bo primerna kraju '' ev3. menskim n /iiicram, da ne bo prevelikih stroškov z v/" ,nskO njem in da se bodo sredstva resnično uporabljala nam in smotrno. da je ig,išČC Prosvetni delavci so n*» seminarju poudari o trebi z gradnjo šole povečati. Po njihovem mnenju bi mora i i pri šoli v Križah premajhno in da bi ga b ilo treba skjg. in z. cuiii aiMV* v i. i v; iijiuvvviii iuiiviijm ' -f) ** sanitarije za nižje in višje razrede ter tehnično dela>11 1 vSjti pevsko sobo, da trušč iz delavnice ne bi oviral sobi. TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA KRANJ vas vabi na ogled graškega jesenskega velesefma z avtobusom dne 4. oktobru 1969 Odhod i/. Kranja ob 6. uri zjutraj. Povratek okoli 22. ure. Cena izleta je konkurenčna! Vožnja, strokovno vodstvo in vstopnica stane samo 65 din. Prijave in informacije: turistična poslovalnica Crelne Kranj, Koroška 4, tel. 21 022 KšCREIITR turistično prometno p od je t je K R AN J direktorja Tekst il-indusa tov. Rudija Polaka IMatakarja-rico ZA STALNO ZAPOSLI restavracija Park Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju Proizvodnjo bohinjskega sira smo zmanjšali Kmečkega prebivalstva je vedno manj z^a celn ' Pladnja se vič 2a ^ ^Jšati. Zakaj? Pr-hiniskeo Proizvodnja bo- S o'7mlaica Ln če^o di *** traja. Ce ho-obrat' vi, v v Prihodnje bo»ir» Mlckarna rentabilen. druge iTf izddovati tudi tano Cčne izdelkt: sme izdd'kiJc0gUrt' skul<> ''d Ti junkl - namr^ danes kon-VnovS "h 'ah ko hitro ProiZVod,nia sira To ry} na jrnanj tri mesece. Pomeni 1 današnjih pogojih obren ' , zadrugo preveliko Pa e I CV' z?1^ težava 1111 v% ''Z ®ohinJu skoraj n^ieriRv t arjov oziroma kak^h Trenutno j.h je le PrcSi v i!CSet' na še ti so neVh^,hvM,IadLna nam" 1 v plamnc, mar- Najsodobnejši slrni stroj za 5000 litrov. — Foto; F. Perdan Na Gorenjskem ga je največ v občini Škof j a Loka, kjer se s kmetijstvom preživlja 21 odstotkov prebivalcev, najmanj pa na Jesenicah, namreč le 2,5 odstotka Koga prištevamo med j kmečko prebivalstvo? Stati- . stiki opredeljujejo to kategorijo ljudi takole: H kmečkemu prebivalstvu štejemo ose- i be, ki opravljajo osnovna . kmečka opravila kot oranje, J sejanje, delo z živino itd., ne glede na področje dejavnosti i,n sektor lastništva. U pok o- | jenci in invalidi, ki jim je po- i kojnina in invalidnina gilavni i vir dohodkov, ne spadajo k tej kategoriji prebivalstva, čeprav živijo na kmečki način. Prav tako ne člani krneč- i kega gospodinjstva, ki so sialno zaposleni izven kmetijstva. Torej, h kmečkemu prebivalstvu štejemo !e tiste, j katerim je kmetijstvo osnovni vir dohodkov za preživlja- j nje. Zadnji statistični podatki, j k: so bili zbrani konec letos- j mjega marca, povedo, aa je j kmečkega prebivalstva v ! Sloveniji vedno manj. 1965. J leta je kmetijstvo preživljalo j 28 odstotkov Slovencev, ieto j kasneje 26,2, 1967. ;eta 25,5 | odstotka, lani 25, konec ie- j tošnjega marca pa 24.4 od- j stotka. Torej, v enem letu 0,8-od s t ot n o zmanjšan j e. Največ kmečkega prebivalstva v Sloveniji je v občini Ormož (64,1) in Črnomelj ' (47,6), najmanj pa v trboveljski občini (2,4) in na Jesenicah, kjer se s kmetijstvom preživlja 2,5 odstotka ljudi, i število kmečkega prebivalst- ! va se je povečalo edino vi občinah Hrastnik, Izola, Rad- ; lje ob Dravi, Slovenska Bistrica in Velenje. Kako je na Gorenjskem? V občinah Kranj, Radovljica, Tržič, Jesenice in Škofja Loka je 147,883 prebivalcev. S kmetijstvom se jih preživlja 14.942 ali okrog 10 odstotkov. Po posameznih občim ah pa jo delež kmečkega prebivalstva naslednji: Jesenice: 27.202 prebivalcev, s kmetijstvom se preživlja 693 ljudi ali 2,5 odstotka, Kranj: 54.626 prebivalcev, se kmetijstvom se jih preživlja 5436 ali 10 odstotkov, Škofja Loka: prebivalcev 25.788, s kmetijstvom se preživlja 5424 ljudi ali 21 odstotkov, Tržič: prebivalcev v občini je 11.921, kmetija je osnovna dejavnost 329, kar pomeni 2,8 odstotka. Radovljiška občina pa ima 28.346 prebivalcev. S kmetijstvom se preživlja 3060 ljudi ali 10,8 odstotka- Torej, na Gorenjskem je največ kmečkega prebivalstva v občini škofja Loka, najmanj pa na Jesenicah. Zanimivo je tudi, kateri kraji na Gorenjskem so najbolj kmet.jski. V kranjski občini je največ kmečkega prebivalstva v Cerkljah, Šenčurju, Trbojah in Mavčičah. V jeseniški občini je najbolj kmetijska okolica Kranjske gore, v radovljiški občini je največ kmečkega prebivalstva v okolici Bleda Bohinjske Bistrice, Sredmje vasi v Bohinju ter Radovljice, v loški občini je največ kmetov v Gornji vasi in Železnikih, v tržiški občini pa v okolici samoga mesta in Križah Točnih podatkov o starostmi strukturi kmečkega prebivalstva ni. Kljub temu pa prav gotovo drži stara resnica, da večina kmečkega prebivalstva tvorijo starejši ljudje. Mladi, rojeni na kmetiji, še vedno v skoraj nezmanjšanem tempu odhajajo v industrijska središča. Da je to res, potrjuje dejstvo, da se je kmečko prebivalstvo v Sloveniji v zadnjih štirih letih zmanjšalo za 4 odstotke. J. Košnjek Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju Je lani opustila proizvodnjo znanega bohinjskega sira (ementalca in trapista) v vseh nižinskih sirarnah v Bohinju; tako v Jereki, Ceš-nJ«s, Stari Fužimi, Srednji vasi, Studorju in v Bistrici, nekaterih starih sirarnah uredili zbiralnice oziroma gradili naprave za hlajenje mleka. Vendar pa proizvodnja znanega bohinjskega sira s tem ni prenehala. Stekla je v novem obratu Mlekarna v srednji vasi. »r,Ker Povpraševanje po znanem bohinjskem emental-« In trapistu vse večje, smo »K* direktorja Goz-drsKo kmetijske zadruge šulr ja Vas tovariša Filipa »oija, kakšna bo letošnja Proizvodnja in kvaliteta sira. »V novem obratu še vedno Poskusno obratujemo in sodelujemo z mlekarno oziro-'Pekarsko šolo v Kranju jer mlekarskim inštitutom v ^ubijani. Naši sirarji, ki so D!il navajeni delati po sta-ern, se še niso povsem pridi na novo proizvodnjo. It0 je bila lansko sezono — ^ decembra do julija -'a'-iteta sira narejenega v 0v'i sirarni, nekaj slabša kot Prejšnja leta. Za letos smo . oiJe Pripravljeni. Trenutno imamo na zalogi samo pla-"mski sir. živina je že od ju-«Ja naprej tamkaj na paši. vendar pa bodo že čez kak-n,|i 14 dni prignali živino v r*mo m s tem se bo začela sezona nižinske oroizvodnje Predvidevamo, da bomo decembra do junija oziro reyUli,ja Prihodnje loto ,na-ed U okroi!, 80 do 90 ton sira, u*i J? ta tudi boliš: kot bU v? uma taks«n, kot je fcvtS k° ga delali v itdt 'h sirarnah.« ^o'zvnrrva/e v prih°dnJe Čati? J° Slra kuJ P°ve- Filip šubelj enak — okrog milijon sto do milijon dvesto litrov. Od tega pa ga približno tristo litrov prodamo, ostalega pa predelamo v sir in druge mlečne izdelke. Morda je zanimivo, da se je v zadnjem času število glav živine v Bo- Sicer pa se srečujemo s podobnimi težavami kot druge zadruge. Trenutno imamo težave zaradi napovedanega oovečanja cene za hlodovino. Zaradi napovedane večje cene se bo povečala cena naših proizvodov, to pa bo prav gotovo slabo vplivalo tako na nas kot na kupca. Nazadnje bi rekel le še to, ' da smo s trenutnim poslovanjem zadovoljni in upam, da nam nekatere podražitve v prihodnje ne bodo povzročile večjih težav.« A. žalar več odhaja v .podjetja itd. Tako se bo že čez nekaj let najbrž zgodilo, da bo planinski ementalec in trapist v Bohinju prava redkost.« — Koliko mleka pa na leto odkupite od kooperantov? »Odkup je že nekaj let | hinju zmanjšalo, vendar pa proizvodnja mleka ni padla. Ce bi torej sklenil ta pogovor okrog proizvodnje sira, potem lahko rečem, da je po-praševanje po njem veliko, vedar pa bomo v prihodnje ostali pri proizvodnji 80 do 90 ton na leto.« — Tovariš direktor, povejte nam nazadnje, kakšno pa je sicer poslovanje Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas? »Letni promet bo znašal okrog milijardo sto milijonov starih dinarjev. To bo naš rekord, ker prejšnja leta nismo dosegli milijardo prometa. V zadrugi imamo štiri enote: žago, obrat mizarstvo in kolarstvo, kjer izdelujemo stavbeno pohištvo, gozdarstvo za odkup lesa z negozd-nih površin in enoto kmetijstvo, v kateri imamo mlekarno, sirarno in nekaj trgovin. Sodelujemo z okrog 600 kooperanti, od katerih odkupimo vse viške: mleko, živino in les z negozdnih površin. V prihodnje nameravamo še posebno razvijati tovrstno sodelovanje. I9UMM4 1954 1989 »» f« urHa V času od 1. do 31. 10. 1969 Oktobrska razstava POHIŠTVA, TEHNIČNIH APARATOV IN TEKSTILNEGA BLAGA V ZGORNJIH PROSTORIH KAZINE na Bledu. Razstava bo odprta vsak dan, tudi ob nedeljah od 9. do 18. ure PRIPRAVILI SMO VAM POSEBNO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN. Zatišje po viharju Tri mesece je minilo od dne, ko so »žirovske zdrahe« nehale polniti stolpce slovenskih časnikov in revij, ko so se polegle debate okrog »puntarskih dezerterjev«, ki jim stari gospodar ni bil več pogodu, pa so si našli drugega. Junijski referendum, na katerem je prebivalstvo izbiralo med dvema občinama in izbralo škofjo Loko, ter seveda odločitev republiške skupščine, sta vsemu temu napravila konec. Tudi v Žireh ni več čutiti napetosti, ki je tedne in tedne sevala z obrazov ljudi in se sproščala po gostilnah ter domovih, na sestankih in zborih volivcev. Nasprotniki in zagovorniki odcepitve, oboji so utihnili in čakajo, kaj jim bo prinesla bodočnost, kakšne bodo posledice nedavnih prekucij. Hoteč zvedeti, ali je priključitev k občini škofja Loka že obrodila kakšne sadove, želeč se pogovarjati z domačini in prisluhniti njih sodbam, smo pred dnevi znova obiskali »mesto prcvratnikov«, kot zadnje čase svoj kraj posrečeno imenuje eden od znanih Žlrovcev. POLITIČNO IN GOSPODARSKO MRTVILO Jože Bogataj novi predsednik krajevne skupnosti — prejšnji je kmalu po referendumu podal ostavko — trdi, da so Žari zaipadle v gospodarsko in politično mrtvilo. »Trenutna situacija ni nič kaj rožnata. Logatec se počasi umika. Seveda še naprej Izpolnjuje svoje obveznosti, vendar kakšnih večjih akcij kn prizadevanj za dvig žirov-skega gospodarstva z njegove strani ne moremo pričakovati. Do 1. januarja, do roka, ko bomo tudi uradno postali del občine škofja Loka, torej ne bo nikogar, ki bi ga zamenjal.« Zatišje žirovskega kova so obvezen sopotnik raznih upravno-teritorialnih sprememb, so pravilo ki mu sko-raj ai moč uteći. Toda pravilo ima svoje izjeme. Pri Žireh je to gradbeništvo. Zadnje mesece kraj naglo spreminja svojo podobo. Kdor le more, si hiti postavljati hišo, kajti komunalne prispevke za gradnjo stavb lahko občani Logatca izplačajo po obrokih, medtem ko je treba v škof j i Loki dajatve poravnati naenkrat. Mogoče še bolj kot gospodarsko prihaja do izraza pođitičao mrtvilo. Starejši funkcionarji, vsaj. nekateri, se nam,reč umikajo, prepuščajo mesta mlajšim ljudem. Jože Bogataj meni da so mnogi užaljeni, da jih bolijo očitki, izrečeni v burnem času pred referendumom. Potem smo spregovorili o nalogah, ki čakajo »gospodarje« občino škofja Loka. VD tajnik krajevne skupno sti Franc Bačnar je dejal, da bodo morali odgovorni — če hočejo opravičiti zaupanje svojih pristašev in utišati nasprotnike — po novem letu pošteno pljuniti v roke in I izpolniti obljube, ki so jih i dali Žirovcem. »Prključitev k Škofji Loki je podprla predvsem mladi- j na. Nagle razvijajoče se mesto ob Sori in njegova okolica resnično vlivata zaupanje, zbujata vt;s napredka. Za mlade iz obeh dolin sta nekakšno okno v svet, zadnja postaja na poti do izobrazbe ter uspeha. Starejši pa, ki ne morejo pozabiti napak iz prejšnjih let, so bolj nezaupljivi. Ns verjamejo lepim besedam, skrbi jih nadaljnja usoda kraja. Samo z dejanji bo moč porušiti zid skepse in dokazati, da se motijo.« [ BODOČNOST NA PAPIRJU Poglejmo, kaj vse čaka občino Škofja Loka, kaj bi bilo treba v Žireh nemudoma spremeniti. Načrtov, smelih načrtov, ki doslej žal še niso zapustili papirja je veliko. Med tiste, tkat eri h izvedibo ne kaže zavlačevati, sodi predvsem gradnja nove telefonske centrale. Kranjčanom, Ločanom, Žele/.nikarjem ali prebivalcem katerega koli drugega mesta na Gorenjskem — da o bolj oddaljenih krajih niti ne govorimo — je danes skoraj nemogoče dobiti zvezo z Žirmi, saj so zmogljivosti tamkajšnje centrale nekajkrat preobremenjene. Lahko si predstavljamo, da domačim gospodarskim organizacijam, zlasti Alpini, ki trguje tako rekoč 6 celim svetom, »telefonski molik« ni ravno v prid, da močno ovira njihovo poslovnost. Za današnje razmere premajhno bencinsko Črpalko v žireh bo podjetje Petrol v kratkem raz-Hrilo In poleg nje uredilo servis za drobne mehanične storitve — Foto: F. Perdan Prav kot centralo bo nujno čim prej urediti center Žirov, kjer že izdelan in sprejet urbanistični načrt predvideva postavitev nove avtobusne postaje, moderne poslovno — stanovanjske zgradbe in hotela z okrog 60 posteljami. Naraščajoči promet terja tudi obnovitev bencinske črpalke, ki jo nameravajo prepustiti Petrolu. Črpalko naj bi opremili z večjimi cisternami, jo razširili, pokrili ter asfaltirali vso njeno okolico, vštevši prostor pred zadružnim domom. Kakor smo zvedeli, bodo prostore spremenili v pravcati avtomobilski servis, spo,soben muditi manj zahtevne tehnične storitve. Razen tega je krajevna skupnost Transturistu in drugim avtobusnim podjetjem, katerih avtobusi vozijo na progah Škofja Loka - Žiri in Žiri - Logatec, predlagala., »naj prispevajo del sredstev za gradnjo in asfaltiranje vdikega parkirnega prostora blizu črpalke. Naštete zamisli so seveda le majhen izsek iz obsežnega programa razvoja Žirov. Vodilna možje upajo, da bo skupščina podprla zamisli j njihovih strokovnakov in jih pomagala uresničevati. LJUDJE ČAKAJO In kaj pravijo Žirovci? Pred zadružnim domom, v katerem ima poleg krajevnega odbora SZDL krajevne skupnosti in kmetijske zadruge sedež tudi več podjetij, kjer so trgovine in kino dvorana, živžav nikdar ne zamre. Za sedaj, ko še ni poslovnega centra, predstavlja zgradba srce in možgane kraja. Tu srečaš prebivaJcev okoliških vasic, kmete z bližnjih hribov, otovorjene gospodinje, šoferje in sprevodnike, otroke in brezdelneže. Tu se rojevajo čenče, izmenjujejo novice, sklepajo drobni dogovori ... Tu smo naleteli tudi na Leo skupaj z vodno skupnostjo Gorenjske popravljajo n Se ki, izdelujejo program za razširitev podjetij ^rak etika Kladi var in Modna oo-lačila, lotili se bodo obnove opekarne ... »Brez sodelovanja KS z ^ ri ne sprejmemo več nobt"f ga dolgoročnega program • Razen tega smo se domen®' da bomo odslej na vse sej občinske skupščine vabil« dl odbornike Žirov. V svet In komisije nameravam vključiti nekaj predstavnico žirovskih gospodarskih drugih organizacij. Odbor proslavo 1000-letnice SkoiJ Loke Je sklenil, da Žiri dobiti poseben po«01* bor Muzejskega društva, P?* doben onemu v Železnih'" Se In še bi lahko naitev*£ Toda ob zaključku bom J-Je izrazil svojo osebno m* željo, da bi vsi skupaj op stili nepotrebna razmiš'J nja »za« in »proti« Logatc"' »za« In »proti« Škofjl MjV tla bi se lotili dela in Pl<*V sodelovali s sosedi. To Je <*> na pot do uspeha, do v stranskega razcveta Hi, konjiček moj, potegni! Zapis o ljudeh, ki so v rajnki Avstriji in stari Jugoslaviji dneve in noči presedeli na parizarjih in prevažali hlode, deske ter klaftrska polena Furmani. Slovenske narodne pesmi jih opevajo kot močne, postavne fante, z bičem v rokah, ,na i^ogočnem parizarju, katerega kolesa so okovana z debelimi železnimi obroči, a v ojnicah dva nemirna rjavca. Kadar voznik P^či z bičem, stečeta. Pod njunimi kopiti se krešejo *skre... Cesti od Kranja na Jezersko so ljudje včasih rekli »velika cesta«. To ime se je ohranilo do današnjih dni. Cesta je ljudi vodila v Ko-£ro, ina Fužine, Jezersko, v kraje z bogatimi gozdovi. °neve in dneve so pele drvarske sekire. Ob cesti se je kopičila hlodovina. Treba jo Je bilo spraviti na žago. Takrat je bila ena največjih v koncu v Preddvoru. Za t'ste čase je bila nenasitna, ^o/irala je kubik za kubikom. Ta velika cesta je dala Iju-dem ob njej kruh. Furman-stvo- Prevoz lesa in desk. Zato ni čudno, da v stari Av-slr'ji in Jugoslaviji na Prim-skovem, Visokem, Lužah, "otemažah in Tupaličah sko-rai ni bilo domačije, da se eospodar ali njegovi dorašča-sinovi niso podali na ve-o cesto. Le da so imeli voz 'n konja. Komaj so zvečer ob obetih ali enajstih trdno zar že se je ob dveh ali , h 71 i utraj začel zanje de-°vni dan. Dremajoči in pre-mr,ih udov so napregli in ou,^/ali v Kokro ali na Je-crsko. Tam so njihove praz-. v'°wve čakali hlodi. so. jih odpeljali v ^'eddvor na žago, nakrmili "onie, sami pojedli kaj ma-^nkostnega in z vozom . desk naprej v stSo'Tna *elezniško Po- koi a je bit,a njihova sami pojedli kaj mahanja pot. Dan jc bil T Noč J« bila na»- lo w 'u eČkrat ic sPloh ni bi-Ja i/ .ka/ll!o drugega. Kmeti-furmo JaI? Premalo (večina PrS^-30 bUo kmetov), a PoPravi t L in PH hiŠi jJ'eh ljudi, katerim so bili je '„r ya/wi delovno orod-tlanel lurmanstvo poklic, jih u žtvi veliko. Vzela starcMi» ali Pa so zaradi st0 7' Por,mli- Včasih dve-v Tunt vS,'e Nekaj s tm m Lužah. d,ii J« .od njih smo obu-ćase o na furmanske ®li« če t ^ man&ki mlado-Pr'Pov.vi. ,7ar>^em' *> nam E Franc Ar»> »n P'^clvo^ČJ,;lkJz Tupallč pri Li* V^1 1,1 Ja"e* Kuhar lz ' V8i so ž« krepko preko- račili šesti križ, a so še vedno prave korenine. JEZERSKA CESTA JE BILA PODOBNA KOLOVOZU Tupaliče pri Preddvoru so bile pred vojno vas furmanov. Nič čudinega, saj so vozarili pri Brolhu, Sajovicu, Olipu, Bajželnu itd. Zavili smo k Francu Arhu, ki ima v Tupaličah ob glavni cesti lepo urejeno hišo. Ko smo mu povedali, zakaj smo prišli, se je najprej za trenutek zresnil, potem pa nasmehnil in dejal: »Zaradi tega? Ja, včasih smo res veliko furali.« Možakar je star 70 let in je še kar pri moči. »28., 29. in Franc Arh 30. leta sem fural noč In dan. Zapregel sem ob treh zjutraj, vrnil se pa okrog osmih zvečer. Vendar ni bilo vedno tako. Največkrat se je dan zavlekel do enih ponoči. Vozil sem z Dolenčevimi konji. Na Fužinah sem naložil hlode in jih peljal v Preddvor na žago, od tod pa v Kranj na železniško postajo deske. Bili so dnevi, ko se jc v zgodnjih jutranjih urah vila po veliki cesti kolona dvestotih furmanov, podobno opoldne, ko smo se vračali v Preddvor in naprej v Kranj. Nekateri smo furali za lesnega trgovca in magnata Dolenca, drugi za Hein-riharja. Kljub temu, da smo se skušali kdo bo prej naložil in odpeljal, smo drug drugemu pomagali. Za tiste čase smo prevozili zares velike količine lesa, tudi 15 000 kubičnih metrov na lelo. Zato ni čudno, da je bila Jezerska cesta pravi kolovoz. Na njej Je bilo tudi devet ali deset kolesnlc.« Plačilni dan je bil za furmane praznik. Vsako drugo soboto v mesecu so sc zbrali v sedanji gostilni Vreček v < Tupaličah, kjer jim je Arh, ki je pri Dolenčevih furmanih opravljal nalogo »plačilnega«, razdelil z žulji in potom prislužen denar. »Tudi 100.000 starojugoslovanskih dinarjev sem razdelil na pla- < čilni dan. Takrat smo pošteno zalili, tako da je teklo od miz. Spominjam se, da visoški furmani niso šli prej domov, da vino ni priteklo za duri.« Zaslužek furmanov za tiste čase ni bil tako slab. Na štirinajst dni so prejeli tudi 700 ali več dinarjev'. Vendar za utrujene furmane in njihove vsak dan premočene konje ni bilo preveč. P-o fu-ranju /jih je doma čakalo delo, trdo kmečko delo. Kmetija ni smela propadati, če sami in njihova družina ni zmogla, so morali najeti. To pa je spet zahtevalo denarce. DOLENC JE BIL RADODARNEJŠI Tudi drugega nekdanjega furmana smo poiskali v Tupaličah, 66-letnega upokojenca Poldeta Volčjaka. Očeta mu je vzela vojna, zato mu ni preostalo drugega, kakor borba za vsakdanji kruh. Furmanstvo ga je že nekdaj veselilo. Rad je imel konje, zato je kot 16-letni fantič kupil vojaškega konja in se napotil na cesto. Furmanska karavana ga je potegnila v svoj Polde Volčjak vsakdanji tek. Bilo je 1919. leta. Sprva je vozil pri lesnem trgovcu in podjetniku Heinriharju, vendar je kasneje presedlal k Dolencu, ker je le-ta veliko boljše plačal. Vozaril je do 1935. leta. Takrat je hudo zbolel in za vedno zapustil konje, voz iti Za konja in voz ^e skrbel bolj kakor zase. Konja sta na teden pojedla 100 kilogram mov koruze. Poleg sena in slame. ■■i ■■i IBBBBBB ■■■■■■■■■■■■BBHanKBBaBJSMHHHI IBBBBBB ■■■■■■■■■■■■■■■■ESCHBH££BaaHttHI UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI S ■ •NADI« FUŽINE - 800 m OD DRŽAVNE MEJE. 5 MOTORNE KOSILNICE znamke BCS — LAVERDA ALPINA OLIMPIA — vse rezervne dele za te kosilnicc. Noži BCS 127 — 2600 lir - Palci za greben 780 lir — škropilnice volpi Razno konfekcijo in gospodinjske potrebščine. S ■ 01 IBBBBBBaBBBaBBBaBnaarniftllBaVHBBBaBHBaa iaa4a4*iaaaiaaBaBaBaaaBaaux;atfMwatiaBB2JSB KONJA STA POJEDLA STO KILOGRAMOV KORUZE NA TEDEN Zavili smo na Luže. Oglasili smo se pri kmetu Janezu Kuharju. Celih dvajset let ja fural, od konca prve svetovne vojne do začetka druge. A kaj to! Mlad je bil in rad je kaj zaslužil. Stalno je imel dva lepa konja in dobre vozove. Zato se je kdaj podal na daljšo pot; v Šentvid, Ljubljano in dlje. Njegova konjička sta vlekla 3000 ali 4000 kilogramov. Iz Preddvora v Kranj je peljal tudi 10 kubikov desk! »Furmane so najbolje plačevali 1928. leta. Ce sem peljal hlode z Jezerskega v Preddvor, sem dobil 35 dinarjev za sto kilogramov, iz Fužin pa 25. Res je, vozil sem cele noči, zato za kmetijo nisem imel časa ... Niti 1929. leta, ko Je bila pe-klenska zima, nisem odnehal. Vstajal sem ob štirih zjutraj in odšel na pot. Povem vam, zelo rad sem fural kljub garanju in naporom. Danes ne morem več. Preveč sem izčrpan ...« Janez Kuhar menil. Znižal jo je in začel plačevati od kubika. Nič čudnega, saj so nekateri enemu konju naprtili tudi 2 toni hlodovine ali desk. (Normalno 1500 do 1600 kilogramov). V skopih besedah smo se vrnili v čase, ko po sedanji jezerski cesti niso drdrali tovornjaki in brzeli osebni avtomobili. Starejši ljudje, predvsem pa furmani se jih radi spomnijo. Ta »velika«, danes asfaltirana cesta jim je odprla pot v življenje in jih popeljala do kruha ... • J. Košnjek cesto. »Dolenc nas je plačeval od kilograma lesa. Za sto kilogramov iz Kokre v Pred- | dvor prepeljanega lesa sem j" dobil 7 ali 8 dinarjev. To je , bilo dobro plačilo, vendar kratkotrajno. Nekateri furmani so imeli namreč boljše konje in vozove^ zato so lahko več nakladali, še več. Celo pretiravali so. To nas je ^ drago stalo. Dolenc je uvidel, da nekateri preveč zaslužijo, ^ zato je plačilno tarifo spre- I. festival narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 26. in 27. septembra 1969 Letos poteka 1900 let odkar je rimski zgodovinar Tacit v svoji knjigi Historiae prvič omenil mesto Poetovio v zvezi z važnim vojaškim dogodkom v takratnem zimskem vojaškem taboi-u legije XIII. Gemine. V Poetoviu so se namreč leta 69 zbrali vojskovodje takratnih rimskih panonskih legij in izvolili za novega rimskega cesarja vojskovodjo Vespasiana. S tem je bilo mesto Ptuj prvič omenjeno v nam znanih in ohranjenih pisanih zgodovinskih virih. Na tem za Poetovio pomembnem zgodovinskem dogodku temelji tudi letošnje proslavl janje 1900 letnice mesta Ptuja — najstarejšega mesta v Sloveniji. V okviru proslavljanj tega visokega jubileja je bilo v letošnjem letu že izvedenih več kulturnih, športnih in drugih prireditev. Centralna proslava v počastitev 1900-letnice mesta Ptuja bo 27. septembra v Ptuju pod pokroviteljstvom predsednika Izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča Poleg drugih, uspešno izvedenih prireditev v tem jubilejnem letu pripravlja Radio Ptuj v okviru centralne proslave tudi I. FESTIVAL NARODNO ZAEAVNE GLASBE SLOVENIJE Narodno zabavna glasba je med Slovenci, zlasti še med občani ptujskega območja zelo cen jena in popularna. Prav zato se je Radio Ptuj odločil organizirati in izvesti ta festival s ciljem, da bi ga prirejali vsako leto in bi tako postal tra dicionalen. V Ptuju pripravljamo in urejamo arkadno dvorišče nekdanjega minoritskega samostana. Ta prostor bo namenjen raznim večjim prireditvam na prostem. Dvorišče lahko sprejme do 2500 obiskovalcev, je zelo akustično, obdano z arkadami mogočne starinske zgradbe nekdanjega minoritskega samostana. Do 15. avgusta se je prijavilo za festival 43 ansamblov iz Slovenije in Trsta. Izbirna strokovna komisija je na osnovi ocene predloženih skladb in avdicij sprejela le 28 ansamblov. Vsak ansambel bo nastopil z dvema skladbama, od katerih bo vsaj ena vokalna. Skladbe, ki jih bodo izvajali so izvirne, še neposnete in bodo na festivalu prvič predvajane. Prvega dne, to je v petek, 26. septembra, bodo nastopili vsi ansambli, izmed njih bo strokovna komisija izbrala deset do petnajst ansamblov za finalni drugi večer. Strokovno komisijo bodo sestavljali: — Boris Kovačič in Jure Robcžnik, predstavnika RTV Ljubljana — Mirko Gavrilovič in Pero Gotovac, predstavnika Jugotona Zagreb — Adolf žižek, predstavnik Radia Ptuj Ansamble bo ocenjevala tudi komisija občinstva, besedila pa posebna strokovna komisija. Finalni del tekmovanja bo v soboto, 27. septembra, ob 20. uri, to je po centralni proslavi 1900 letnice mesta Ptuja. Na tem tekmovanju bodo podeljene nagrade, in sicer: 1. 2000 din za najboljšo pesem — izbira komisija občinstva. — Nagrado prispeva 1000 din Radio Ptuj in 1000 din pleskar in soboslikar Maks Černezel iz Ptuja; 2. 2000 din avtorju za najboljšo melodijo. — Nagrado prispeva Kreditna banka Ptuj; 3. 2000 din za najboljšo vokalno izvedbo. — Nagrado prispeva Kreditna banka Maribor; 4. 2000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo. — Nagrado prispeva Odbor za proslavo 1900-letnice mesta Ptuja; 5. 2000 din za najboljšo pesem o Ptuju. — Nagrado prispeva Turistično društvo Ptuj; 6. 1000 din za najboljše besedilo. — Nagrado prispeva Radio Ptuj; 7. 1000 din za najboljše besedilo v narečju. — Nagrado prispeva Odbor za proslavo 19(XMetnice mesta Ptuja; V primeru slabega vremena bo oba večera festival v dvorani v Kidričevem. Ob 10-letnici delavskih univerz V bodoče več pozornosti turistični vzgoji prebivalstva Delavska univerza škofja Loka, ta najširša vzgojno-izobraže-valna ustanova občine, praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Nemogoče je na kratko opisati vso njeno razvejano dejavnost, vse akcije, ki so jih njeni uslužbenci in sodelavci organizirali v minulem obdobju. Povemo naj le, da se je začetni dohodek ustanove — 10.623,82 novih din — lani povzpel na 336.694,02 novih din, računajo pa, da bo vsota ob koncu leta 1969 narasla za 5 do 10 °/o. Šole za odrasle, različne seminarje in tečaje strokovnega, družbenega in splošnega značaja, ki jih prireja DU, je do danes obiskovalo kar 46.097 ljudi. Komentar ni potreben, navedene številke so dovolj zgovorne in nazorno pričajo, da igra delavska univerza v procesu razvoja naše družbe zelo pomembno vlogo. Pred dnevi, med pomenkom s sedanjim direktorjem DU škofja Loka Mirkom Polajnarjem, smo zvedeli, da je glavni in najbolj pereč problem, ki tare ustanovo in ki ji preprečuje razvoj novih dejavnosti, nezadostna kadrovska zasedba. Že od vsega začetka sta namreč na delavski univerzi redno zaposlena le dva: direktor in računovodja oziroma administrator. Resda si pomagajo s honorarnimi sodelavci, vendar pa njih storitve ne morejo povsem zadostiti potrebam. I za vključevanje novih kadrov manjka denarja. Posledica teh pomanjkljivosti je seveda slabša kvaliteta dela. Drugo pereče vprašanje, ki terja skorajšnje rešitve, so predavalnice. Primanjkuje učilnic, kajti DU škofja Loka razen dveh pisarn nima { lastnih prostorov. Odvisna je od dobre volje drugih, od gimnazije in poklicne šole, ki ji v popoldanskem in večernem času odstopita proste razrede. Precej težav imajo tudi zaradi nezadostne opremljenosti z učili in sodobnimi učnimi pripomočki. Direktor upa, da bosta temeljna izobraževalna Skupnost in svet za izobrazbo in vzgojo kmalu našla rešitev. Zadnje, kar bi bilo treba spremeniti, je podpora splošnega in družbcn.ga izobraževanja. »Trije milijoni starih din, kolikor dobimo za razvoj teh dveh dejavnosti, so mnogo premalo,« meni tov. Polajnar. »Zlasti družbenemu izobraževanju na Gorenjskem ne posvečamo dovolj pozornosti. Tečaji in predavanja, pri katerih gre za vzgojo človekove zavesti, gospodarske in politične organizacije enostavno ne zanimajo. Vzrok je verjetno premajhna stiinula-tivnost, odsotnost kasnejših materialnih koristi, ki so na primer povezane s strokovnim izobraževanjem ali Šolanjem. Trudimo se dobiti podporo družbenik organizacij, jih zainteresirati za tečaje, namenjene vodilnim osebam javnega življenja, mladini, novim članom ZK, sindikalnim funkcionarjem in drugim. No, vse kaže, da bomo sčasoma le uspeli, da napovedane spremembe — v pozitivnem smislu, seveda — niso samo prazna obljuba. Na plenumu občinskega sindikalnega sveta je bil namreč sprejet načrt o izvedbi minimalnega dopolnilnega izobraževanja sindikalnih delavcev, članov sindikalnih podružnic v posameznih delovnih organizacijah in članov vodstva občinskih sindikalnih ter delovnih organizacij.« Kljub vsemu je DU lani realizirala celoten program dela. Ne bi se spuščali v podrobnosti, vendar moramo omeniti zelo uspel ciklus petih predavanj za kmetijske proizvajalce. Predavanja so bila v 15 različnih krajih občine. Obisk — skupno 4220 ljudi — je presegel pričakovanja. Kmetovalce so najbolj zanimale strokovne teme (poljedelstvo in živinoreja), nadalje kmečki turizem, pa tudi aktualni razgovor o Bližnjem vzhodu. Vzporedno z naštetim je DU organizirala še traktorski tečaj, ki ga je končalo 51 zasebnih proizvajalcev, sadjarski tečaj na Godc-šiču in štiri gospodinjske tečaje v Poljanski dolini. Za letos pripravljajo podoben program kmetijskega izobraževanja, ki bo samo logično nadaljevanje prejšnjega in bo zajel prebivalce ostalih kmetijskih predelov. Novost pomenita le seminar za čebelarje in tečaj iz osnov kmečkega knjigovodstva. V zvezi s tem velja omeniti tudi skupna prizadevanja vseh gorenjskih delavskih univerz, da bi odprli posebno kmetijsko šolo, namenjeno izpopolnjevanju mladih ljudi, bodočih gospodarjev zasebnih posestev, šola bo delovala bodisi v škof j i Loki, bodisi v Straži- šču, saj je kmetijska zadruga Sloga Kranj zanjo pokazala veliko zanimanja. Poglejmo še, česa se DU Škofja Loka namerava lotiti letošnjo sezono. Osnovna dejavnost so kajpak šole. Pravkar zbirajo prijave za vpis v 1. letnik srednje ekonomske šole. Te dni se bo začel pouk tudi gojencem 2. in 4. letnika tehnične šole strojne stroke in obiskovalcem 5., 6., 7. in 8. razreda večerne osnovne šole. Program izobraževanja odraslih je prilagojen programom drugih delavskih univerz na Gorenjskem. Sploh te ustanove med seboj tesno sodelujejo in uvajajo celo nekakšno delitev dela, tako da ima vsak kraj le določene šole. Naslednja dejavnost je strokovno izobraževanje. Semkaj prištevajo strojepisni tečaj, seminarje za turistično izobraževanje in vzgojo, seminarje za obrtnike in gp" stince (letos prvič), tečaj >z varstva pri delu, ter seminarje iz psihologije in sociologije dela. Direktor Polajnar pravi, da skušajo slediti razvoju in potrebam občine ter dinamiki trga, da se trudijo stopati v korak s časom. to-da pri tem jih ovira že omenjeno pomanjkanje sredstev. Vodstva gospodarskih organizacij očitno še niso spoznala pomembnosti DU, ki bi morale postati vir izobraževanja kadrov tistih delovnih organizacij, ki nimajo lastni" strokovno-izobraževalnih oddelkov. O družbenem Izobraževanju smo govorili že na začet • Toda podobno kol slednje J nekoliko zapostavljeno tu« splošno izobraževanje. KIJ1 g temu nameravajo letos podporo občinske turist«-1n^ zveze — organizirati ic/ ne tečaje iz nemškega, škega in italijanskega ter vanje pritegniti turistici in gostinske delavce, trgovec, ribiče, lovce, lastnike 7.asc nih turističnih sob in tlr,,bs občane, ki imajo opravka tujimi gosti. Vse to in Pa la vrsta tečajev in senuna^ jev sodi v obsežen ^ turistične vzgoje Pr .1 o0. stva, ki mu bodo odslej P svečali vedno več pozorno« Od ostalih splošno-izobr^ ževalnih dejavnosti velja om niti še nadaljevanje soit ^ starše, obrambno vzgojo krojno-šivilski tečaj, Kl obiskuje prek 100 Žena. ^ dobne tečaje namerava,jo ganizirati tudi v 2i dolgem času ChGKaCooperja in Dc B. česen '""»•MM,,,.. °dpiu,RsFNiJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši jc tunetn Ma arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in ra/si-M ,OZKOdovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa V ha x .arskih (,el Jo*ela Tisnikarja. ogled stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nadstropju na v n r^publlSka zbirka: Slovenska Žena v revoluciji in Gorenjsk^m°PjU etnografska razstava Planšarska kultura na GalcrinrCŠCrn-0vi jc odPrt Prešernov spominski muzej, v sko 1Stl stavl)i pa razstava barvnih reprodukcij: Krajin- Gz eruT0 V ,8' in 19. Stoletju I. '2. in „h'h !n muzeJske zbirke so odprte vsak dan od 10. do ,n °d 17. do 19. ure. Aloš Bosak, Hermina Tyrolova In Janez Petrič — Foto: Franc Perda" prostora. Leta 1963 so ga sprejeli v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Tri leta pozneje je prvič razstavljal v Ljubljani, in sicer v Mestni galeriji, skupaj z Jakijem. Umetnostni kritik Bassin je ob tem zapisal, da njegova dela potrjujejo, da predstavlja laično slikarstvo — ne glede na to, ali prevladuje v njem naivni ali primitivni moment — fenomen v množici sodobnega likovnega izražanja. časovno neposredno tradicijo bi v domačem polpreteklem slikarstvu težko odkrili. Nasprotno, zdi se, da lahko govorimo o aktivnem (in hkrati pozitivnem) vp'ivu predvojnega ekspresionizma, močne struje, formirane v vrstah najviše izobraženih likovnikov, v delih Jakna m Tisnikarja, ki predstavljata poleg Janeza Sedeja najboljše, kar imamo na našem ožjem območju. Tu moramo torej odkrivati izvir za izražanje psihe preko zgolj na videz zunanje pojavnosti točno definiranega okolja. Ekspresionizem kot aktivni moment je očiten pri Tisnikarju, ki poleg neposrednih zapisov iz bolniških sob razširja svoj svet, svoj slikarski horizont tudi z drugimi snovnimi elementa. A. P. O Jožetu Tisnikarju, slikarju, ki te dni razstavlja v stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše, o njegovi osebnosti in likovnem fenomenu, bomo največ zvedeli, če se sprehodimo skozi njegovo biografijo. Značilna je in tesno povezana s Tisnikarjevo slikarsko rastjo. Rodil se je 26. februarja 1928 v Mislinji. Dr. Stane Strnad, predstojnik slovenj-graške bolnišnice, kjer je bil (ali je še) Tisnikar zaposlen, je prvi odkril njegov slikarski talent in mu z vzpodbudnimi besedami ter z ateljejem pomagal stopiti na pot likovnega razvoja. Mlademu umet- niku so se v bolniški prosek-turi nudili prizori, ki nas, preneseni na platno, presenečajo, ponujal se mu je svojevrsten svet, ki se ga v običajnem življenju izogibamo. Prav sredi tega nevsakdanjega okolja je izoblikoval zeleno barvo, tako svojstveno in nenavadno, da so jo nekateri imenovali kar 'tisnikarsko' zelena. Z njo upodablja temačne, grozljive, skominjajo-če prizore iz svojega delovnega prostora — secirnlce. Toda slikarjev umetniški jaz ni ostal za vedno utesnjen med stene shrljivega domov-ja mrtvakov. čez nekaj let je njegov iščoči duh posegel tu- di drugam, na druga področja našega življenja, ki jih je j doslej spričo stalno prisotne smrti zanemarjal. V seznamu del ob razstavi v Novem me- i stu (1966) najdemo že avtoportret in muzikante, počasi pa se izbor širi in danes za-obsega tudi Pohorske hribe z ogljarji, prizore iz proste narave ter motive, upodobljene med slikarsko kolonijo v Izlakah. A vrnimo se nekoliko nazaj, na začetek Tisnikarjeve slikarske kariere. Slikati je začel šele leta 1951, vendar od takrat dalje rajstavlja neumorno, tako da bi naštevanje razstav zavzelo preveč Zima je trkala na vrata, pa je bilo za drvarje obilo dela. Tudi blejski policisti so se spomnili, da je ob cesti v Radovni še skladovnica drv, last gozdne uprave. Sledil je ukaz: Po drva v Radovno. Bilo je 7. septembra 1944. j leta. Nemški vojaki so s konji in vozovi prišli v Radovno po drva. Marija Šanca (zdaj živi v Kranjski gori), se je Nemcev bala bolj kot samega zlomka. Pred zelenci je z družino pobegnila v gozd. Ko pa se je vrnila, je opazila, da so ji vojaki vzeli iz peči sveže pecivo in po- [ kradli vse nože. Dolga vojna je tudi Nemcem krčila želodce. Z naloženimi* vozm'i polnimi drv so se vračali na Bled, ko so jih pri Frčkovi koči med Spodnjo in Srednjo Radovno z rafali »pozdravili« partizani. j V napadu so borci Nemcem 1 ubili dva konja, dva vojaka j pa sta se priključila partiza- j Dom. Moram pa takoj na za-četku opisa tega dogodka reči, da so o tem različne ver- 1 zije; nekateri pravijo, da partizani sploh niso ujeli no- ' benega nemškega vojaka, ' drugi zatrjujejo, da se je eden sam priključil, tretji pa ' vedo povedati, da sta se dva ' priključila naši vojski. Niso ' mi znana imena borcev, ki so 1 bili v zasedi, pa zato nimam podatkov iz »prve roke«. Podatki se ujemajo samo glede dveh konj, ki jih je ubila partizanska zaseda. V VRTINCU BESA Drugi dan so Nemci besni, zaradi dveh ubitih konj in baje dveh pobeglih vojakov, pridrveli v Srednjo Radovno. Skozi okno domače hiše je aktivist Pangrčev Franc (živi v Lescah) opazil Nemce na koncu njiv. V hiši sta bila še Olipov Jaka s Krnice in partizan Ža-loharjev Nace iz Podhoma. France je trdil, da so na koncu njive Nemci, partizan pa, da so partizani. Ko so končno le ugotovili, da prihajajo Nemci, so zbežali iz hiše proti gmajni, partizana, ki je bil | zadnji, pa so že spremljali j streli. Spominsko obeležje v Radovni — zadaj pogorišče — Foto: J. Vidic Sanje kot pošastna mora strašnega prizora Anton Rekar Klemenček je pogorel v krušni peči, njegova 16-letna Marija pa na postelji — Pri Lojzu sta mož in žena pogorela v hlevu — V Tončkovi hiši je pogorelo 11 oseb dveh družin, med njimi osemmesečni Primož — Francka ne bo več prinesla mleka, Primožu pa ni bilo sojeno, da bo gospodar — Sanje, te strašne sanje, ki se kot mora vlečejo dolgih 25 let skozi vse noči hišo požgali. Ožgane Kle-menčkove kosti so dobili v krušni peči. Ali se je tja sam skril pred Nemci, ali pa so ga prisilili, da je zlezel v peč? To je skrivnost pogorišča. Okostje njegove 16-letne hčerke Marice so dobili na mreži postelje. Tudi pri Lojzu so bili siromašni kajžarji. Oče je drva-ril, da je lahko preživljal družino. Lojzova hiša je bila tam, kjer so še zdaj ostanki pogorišča pri spomeniku v Srednji Radovni. 76-letnega gospodarja in njegovo ženo so zaprli v hlev, kjer sta zgorela. Lojzov sin je bil poročen in je imel svojo hišo v I Radovni. Ko je sin pri Kle-menčku opazil ogenj, je z ženo in petimi otroci naglo pobegnil v gozd in tako rešil družino, hiša pa je pogorela, j Pangrčeva hiša je bila že prej minirana. Tisto noč je na senu na skednju spal samo Prngrčev Jako'}. Ko je za slišal streljanje in kričanje liudi, je skoraj nag pobegnil v gozd in se tako rešil. Toda v Pangrčevo hišo so pripeljali 40 letno Heleno Zupan in njeno nečakinjo 15-letno Ivanko Čuden, 15-letnega Pangrčevega pastirja Rada Stajerja in 15-letnega Jožeta Vončino, ki je bil pastir pri Klemenu. Te štiri so Nemci zaprli v hišo, hišo zažgali in ob obupnih krikih so v njej umrli oziroma zgorele štiri žrtve tega grozovitega /ločina. PRIMOŽ 30 GOSPODAR Januarja 1944. lota je pri Tončku prvič glasno zajokal sedmi otrok. Bil je sin. Oče, sila ponosen, je dejal: »Tako, zdaj nas je pa dovolj. Ta bo bodoči gospodar naše kajže, zato mu bomo dali ime mojega pokojnega očeta Primoža.« »Kaj?« je zavreščala žena, »Primož pa res ni lepo ime.« Z mamo so se strinjali tudi otroci. Pa je bilo res tako kot je zapisano. Zaradi imena sedmega otroka so se pri Tončku skregali. Prišlo je celo tako daleč, da so svojci šli na občino vprašat, ali naj krstijo otroka za Primoža, kot to želi oči, žena in otroci pa se z imenom ne strinjajo. Obveljala je gospo- darjeva beseda. Otroku so dali ime Primož. Anton Rekar ali kajžar | Tonček po domače je le s j trdim garanjem preživljal številno družino. Živeli so ' skromno, toda bili so srečni, ker so se dobro razumeli. Tisto zaradi Primoževega imena pa res ni bilo tako hudo. 70-letni Anton Rekar živi v Zgornji Radovni. Ondan sva se srečala na travniku v Mojstrani, ko je pospravljal otavo. Dobri dve uri mi ie pripovedoval svojo s krvjo pisano življenjsko pot. Iz ; njegovih živahnih oči sije ! žar grenkih spominov, ki bi I jih kazalo ohraniti bodočim I rodovom. Morda se bo nekc-j ga dne ta ali oni književnik ! le lotil tega pomembnega dela. Naj bo ta skromen zapis posvečen spominu njegove družine. Prosim vas, kar, spregovorite za nas, sedanjo in bodočo generacija „ .1 »Bil sem kajžar. Redu sem eno ali dve kravi, Pra" šiča in nekaj perutnine. Rad sem imel ženo, rad sem i met svoje otroke. Kruta usoda nas je ločila. I Bilo je seot-mbra '944. leta. Hotelir Jane/. Rabič >z Mojstrane me je prosil, naj zanj pripravim 12 m' drva. Sel sem do konca Kota, doline pod Triglavom, kier 'C imel Rabič gozdove. Z me-noj je šla 10-letna hčerka Francka, ki mi je pomagala na vozičku peljati orodje z«1 delo in hrano. Ko sva prišla do Rabičevih gozdov v Kot, mi je pomagala požagati t)1 debele bukve, potem pa 1e odšla domov. ,Oče, čez dva dni ti prinesem mleko,' Je dejala ob slovesu. In res )e čez dva dni spet prišla in mi prinesla mleko in nokaj hrane. Prijetno sva kramljal?-Povprašal sem jo, kako Je doma, kaj je novega v vasi, , nato pa sem jo spremu3 pol ure daleč do mostu j Klančnici. Sredi mostu se le obrnila in mladostno ložena dejala: ,Oče, ne skrb" Cez dva dni ti bom spet P'1' ! nesla mleko.' Pomahala i je v pozdrav in že so jo "If* ne urne nožice hitro nosile 1 proti domu. Kakšna hrabra deklica, sem pomislil, kv som razmišljal, da g>^ . vojnem času sama sk<>/ V Srednji Radovni so vse hiše oziroma vsi vaščani sodelovali z osvobodilno fronto. V starih časih so bili tod pašniki blejskih in gorjan-skih kmetov ter kmetov z Dovjega in iz Mojstrane. Sčasoma so se pastirji za stalno naselili na pašnikih ob reki Radovni, kjer so zrasle tri po dolžini zelo raztegnje-en vasi Spodnja, Srednja in Zgornja Radovna. V Srednji Radovni sta bila le dva velika kmeta; razen Šancovih so bili drugi kajžarji, ki so se preživljali z delom v gozdovih. Pri Pangrcu so redili 40 glav govedi, tri konje, 10 prašičev, 35 ovc in precej perutnine. Samo Pangrčeva hiša je med vojno partizanom prostovoljno dala 13 glav govedi. 8. septembra so Nemci prišli v Radovno s točno določenim načrtom. Minirali so Pangrčevo hišo, iz hleva pa vzeli lepega dveletnega konja. Tistikrat hiša ni pogorela. Kako pa mu Nemci minirajo dotnačijo je sin France gledal z razdal je 400 metrov. S konjem pa Nemci niso imeli sreče. Žrebe ni poslušalo in razumelo vojaške ukaze, pa je pobegnilo. Razdraženi vojaki so ga ubili. GROŽNJA Po miniranju je nemški komandant sklical vse vaščane in jim zagrozil: »Ce se v osmih dneh ne vrne- ta naša dva vojaka, bo vas pogorela, v njej pa vaščani!« Ljudje so se prestrašili. Minil je prvi, drugi, tretji dan; vse je bilo v pričakovanju ; osmega dne. Določenega dne j so ljudje s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo. Tudi ' naslednji dan je bilo vse mirno. V napetem pričakovanju sta minila še dva dneva. 19. septembra zvečer je skozi vas šla četa vojaške državne , varnosti. Ničesar niso slutili. I Zvečer pa so ljudje opazili, ! da se je nekje na Mežaklji utrnila raketa in osvetlila I nebo nad Radovno. Ali res I prihaja huda ura? Kaj pa, če ! je vse to le utvara? Napeti 1 živci? Mnogi, premnogi so tokrat zadnjič večerjali, zadnjič legli k nočnemu počitku. Rano zjutraj 20. septembra 1944. leta se je začel eden največjih zločinov na Gorenjskem. | SMRT V KRUŠNI PECI Pri Klemenčku so bili kajžarji. Oče je bil I vdovec; imel je dve hčerki. Živeli so skromno. Ker v hiši ni bilo dovol j prostora in pa zaradi siromaštva so se partizani le poredko oglašali v hiši. Usodne noči hčerka Rozika ni spala doma, ampak pri prijateljici San-covi Majdi. Kaj se je tistega jutra dogajalo pri Klemenčku, nihče ne ve. Nemci so gozd. še slutil pa nisem, da sem jo tistikrat zadnjič videl. To je bilo zadnje slovo od moje hčerke Francke, od moje družine in doma. Čez dva dni Francke ni bilo, kot je obljubila. Šel sem Ji naproti, saj človek ne ve, kaj se ji v gozdu lahko zgodi. Ob poti sem srečal pokojnega Pintarja, ki je drva ril. Povprašal me je, kam grem. ,Dekliču nasproti/ sem odvrnil. .Težko mi je povedati/ je dejal Pintar in žalostno gledal v tla, ,a moram. Nekdo ti mora povedati. Deklice ne bo več; nimaš več družine, nimaš več doma/ Tako sem zvedel za kruto resnico. Bilo je to drugi dan po Požigu, šel sem naprej, potrt, otožen, misli pa so mi kot strele švigale do doma, do moje mame, žene, hčerk in sinov. Naenkrat so mi začela kolena klecati, srce močnejše biti, telo je stisnila nepopisna žalost in Sroza, da nisem mogel več naprej. Opotekajoč sem se J^'l v Kot v Brolharjevo Da'to- Minil je dan, dva, tri, jaz se še vedno nisem mogel odločiti, da vidim pogorišče m grob moje družine, "ovestili so me, da bodo zoglenele kosti članov moje oru7.1 ne pokopali na vrtu po-,e£ luše. Od žalosti nisem ™ogel narediti koraka proti oorou. Minil je prvi drugi, |retJi mesec. Minilo je dol-8»h sedem mesecev preden zbral toliko moči, da sc napotil proti domu. ™ sedmih mesecih sem Prvič v:del požgano vas in Požgano domačijo. Mojo hišo so najprej minirali, nato Ja zažgali. V ognju so našli »mrt moja mama in žena, "-letna hčerka Helena, 10-Francka. 5-letni sin 3-letni sin Viktor in osemmesečni sin Primož. ^Pomnil sem se prepira zaradi njegovega imena. V našo hišo so pripeljali j „. Setinovo (Konavčevo) družino, tako da je v moji nis, pogorelo 11 ljudi. Boleči cn ■ . h^u „ so spomini na hčerko Francko, ki me je tako rada. Se vedno n zven.jo njene z otroško Ol* 'zrečene besede: CZ dva dni »i zopet Pnnesem mleko.' A ni bilo V Francke, ne mleka. v Kotu pod Triglavom sem siJgJ1. Postavil dva metra kočr, C,Va mctra dolgo do J" u nie' stanoval vse ž i vel mV od i t ve. Pa nisem Znan , .galno. temveč javno. Vsak-,° Ju'.da je m°d vojno hišno li* * morala imeti valcev TuHS P°Pi-S°m S,an°- listo l"Cn?r..ncsel originalno v kerf . JCJ pa ic P'sa,o. da Živo! anuJc An,on Rekar. mrsllh ^"1 kot sa"^tar, v z ženo k*® u sc Pogovarjal ^ mislih in sinovi, se S ' Sf-m zibal Primoža, Heleni " Franck<>. Vinku in zgodbe SCm Pr'Povedoval ^Neštetokrat se spomnim, Kom ^ , 1 Pred poži-Kadovne sredi noči hčerka iznenada začela jokati. ,Kaj ti je?' sem jo povprašal. ,Oče/ je dejala .sanjala sem, da so prišli Nem-in da so nas hoteli vse pobiti/ Kakšna zla slutnja? Spomnim se, da sem nekoč sanjal, da so po zidovih okrog pokopališča v Gorjah gorele sveče. Nenadoma so se vse sveče ugasnile razen dveh. Ko smo po vojni žrtve Ra-dovne prekopali in pokopali na pokopališču v Gorjah, se mi je nudil isti prizor. Povsod so gorele sveče. Tedaj sem pomislil: v sanjah so se vse sveče ugasnile, gorele so le dve. Ugasnilo je življenje moje družine, ostal sem le jaz in sin Jože, ki je bil pri partizanih, sin Anton, ki je bil tudi partizan, pa je padel kot borec nekje na Primorskem. Dve sveči, dve življenji. Še vedno v sanjah vidim svojo družino. Še vedno sem v mislih z mojimi otroci, mamo in ženo.« Tako presunjeno sem poslušal Rekarjevo izpoved, da sem se ga skoraj bal vprašati: »Ali zelo sovražite Nemce? Ali ste jezni, čc jih srečale v Radovni?« Nekaj časa me je pozorno opazoval; zdelo se mi je, da razmišlja, ali naj na vprašanje sploh odgovori. »Ne sovražim nobenega človeka,« je počasi, toda s poudarkom povedal, pri tem pa prodorno zrl v moje oči, kot bi iz njih želel razbrati, če sc z odgovorom strinjam. »Če bomo še naprej sovražili drug drugega, potem vojne nikoli ne bomo iztrebili. Razumel sem ga. Niso ljudje krivi za pokol v Radovni, kriva je vojna. In dokler bodo vojne, sc bodo dogajali zločini, tako kot se danes dogajajo v Vietnamu ali pa v spopadih na Bližnjem vzhodu. Rekar odločno odklanja sovraštvo. To ne vodi nikamor. Povedal je naslednji dogodek: Pred kratkim sta se v triglavsko pogorje podala dva nemška turista na lov. V hribu je lovec padel in si poškodoval koleno. Šepajoč je ob podpori drugega lovca prispel v Zgornjo Radovno in se ustavil pri hiši, kjer zdaj biva Rekar. Beseda je dala besedo in Rekar je izvedel, da je nemški turist doma iz vasi, v kateri je Re-karjev oče služil vojaški rok. Nemcu je obvezal rano, ga namazal z arniko, vpregel konja v voziček in odpeljal lovca iz Zgornje Radovne na avtobusno postajo v Mojstrano. Rekar ve, kaj je vojna in kam pelje sovraštvo med narodi, državami in ljudmi. Da se nikdar več ne bi ponovil zločin, kakršnera je doživela Radovna pred 25 leti, je potrebno izbojevati boj za nove, bolj humane odnose med ljudmi vseh narodov, držav in celin, brez razlike na barvo kože, versko ali politično prepričanje. J. Vidic (Se nadaljuje) V soboto, 13. septembra, je bila v kranjski garniziji Stane Žagar svečana zaobljuba mladih vojakov, ki so prišli v Kranj služit vojaški rok. Po zaobljubi je mladim vojakom spregovoril komandant garnizije polkovnik Viktor Cvelbar. Zaobljubi so prisostvovali tudi predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij in skupina dijakov kranjske gimnazije. Vojakom je čestital tudi sekretar občinske konference zveze mladine Kranj Karlo CeJ. J. K. Srečal sem ju v Železnikih DVOJE PLAC Naleteli smo na možakarja s slamnikom. Bil je to Franc Bevk iz Sovodenj. že iz sokolskih vrst pred vojno je bil navdahnjen z idejami pravičnejšega sveta. In še danes je tak. Bil je predsednik njihove prve kmetijske zadruge, prve v tej dolini, domala vsa leta je sekretar osnovne organicacije komunistov, predsednik SZDL in podobno. Z velikim zanosom je pravil o tej in oni organizaciji in kako so pri njih to in ono organizirali. Pa sem ga vprašal: »Kaj vas spodbuja k takemu delu na vasi, kaj imate od tega?« »Tako je. Plače so dveh vrst. Ene so materialne z denarjem, druge pa so moral- ne. In to drugo imam jaz. Zadovoljen je človek, kadar nekaj uspe če kaj organizira v dobro ljudem in kraju. Pred vojno je bilo pri nas samo 6 zaposlenih. Danes jih je že veliko. Vse se razvija in napreduje. To pa je tudi moralno zadoščenje. Kolikor vem, sem tudi osebno nekaj k temu pripomogel,« je povedal Bevk. KDO BO NADALJEVAL? Tudi 83-letni Ivan Prezelj ali domače Podgrivar iz Dav-če je prišel na srečanje. Veliko aktivistov iz raznih krajev Gorenjske ga je pozdravljalo. Poznali so ga iz časov vojne. V njegovi hiši so bili razni sedeži, štabi, konferen- Srečanfe borcev in spominska slovesnost v Radovni Občinska odbora ZZB NOV Radovljica in Jesenice organizirata veliko spominsko slovesnost v Srednji Radovni. Letos mineva 25 let odkar so podivjani in pijani esesovci zloglasne divizije Brandenburg požgali in popolnoma uničili Srednjo Radovno, v objemu ognja pa je izgubilo življenje 24 vaščanov. V spomin na ta tragičen dogodek bo 28. septembra ob enajsti uri dopoldne pred spominskim obeležjem v Radovni komemorativna slovesnost. Obenem bodo v Radovni pra/.ndvali še naslednje pomembne jubileje: 25-letnico ustanovitve jeseniško bohinjskega odreda; 25-letnico zbora aktivistov jeseniškega okrožja v Radovni; 25-letnico zbora gorenjskih aktivistov v Bohinju In 25-letnico prve mladinske konference, ki je bila na Pokljuki. Na proslavi v Radovni bo sodelovala gorjanska godba In pevska zbora iz Radovljice In Gorij. Organizatorji vabijo šole in mladino jeseniške in radovljiške občine, da v nedeljo, 28. septembra, organizirajo pohod po partizanskih poteh do Radovne. Organizator vabi aktiviste, borce, mladino in vse občane Gorenjske na proslavo v Srednjo Radovno. J. Vidic ce, skladišča ... In on je bil vedno vsem na voljo. Tudi vsa povojna leta, zlasti ko je še bila občina v Železnikih je bil odbornik, član te in one komisije, v Davči osrednja osebnost na vseh sestankih. Dandanes pa ga že leta težijo. Razumljivo. »Zdaj, ko ste pod pritiskom časa prisiljeni prenašati vso tako drobno al^livislič-no delo na druge, na mlade, kako se vam zdi? Bodo nadaljevali tisto, za kar ste se vi toliko pohali?« sem ga pobaral. 1 Ivan Prezelj f »Seveda bodo. Saj so mladi tudi pripravljeni delati. Zlasti, če vidijo uspeh. Nekaj drugega pa me še bolji muči. Kdo bo delal na kmetijah? Zlasti žena, deklet ni, ki bi bile pripravljene oprijeti se kmetije,« je dejal in me povabil, naj pridem kdaj v Davčo. Nihče več ne prihaja k njim. Niti tisti, ki so bili pri njih kot domači v najtežjih časih. Tako in podobno bi pove-daili mnogi iz Tuhinjske doline, z Dovjega, iz Gorič .. j Polno je spominov. Pa za drugo leto! K. Makuc Hudourniki odnašajo zemljo Deževje v preteklem mesecu je povzročilo številne poplave. škoda_ ki so jo povzročili hudourniki, ni majhna. Vprašujemo se samo, kdo je tega kriv. Davčna odločba odloča davek od zemljišča in poseben prispevek za vodni sklad ne glede na to, ali ima lastnik parcelo ob vodni strugi ali ne. Denar, ki se tako zbira, mora vodno gospodarstvo vlagati za zaščite zemljišč, ki jih ogroža poplava. Regulirati mora vodne struge, dolžnost lastnikov pa je, da so struge očiščene vsake navlake. Največkrat zanemarjajo svoje naloge prvi in drugi. Ko nastopi deževje, hudour- niki prestopijo bregove, poplavijo ravninske predele in trgajo cestišča. Tako voda odnaša tudi denar, ki so ga lastniki zemljišč namenili za vodni sklad. J. Ambrožič Kmetijska zadruga Naklo bo na svojem delovišču v Strahinju čistila in razku-ževala žito samo 24. in 25. 9. 1969. od 7.—12. ure. Na istem delovišču lahko kupite tudi drobni krompir za krmo po 0,20 din za kg. Zadruga prodaja od 27. 9. 1969 dalje na delovišču v Podbrezjah vsako popoldne od 14. ure dalje namizna in industrijska jabolka po najugodnejših cenah. Priporočamo se! Skladiščnik Andraž »Tu bo tvoje delovno mesto, Andraž!« so mu rekli in mu pokazali obsežno skladišče, prenatrpanu z vrečami, zaboji, škatlami in bog si ga vedi s čim še. Gledal je Andraž skladišče in kimal z glavo. V ušesih so mu še vedno zvenele direktorjeve besede. Lepo je povedal, zares lepo. »Dobil boš skupino delavcev,« mu je dejal. »Pridni so, radi ti bodo pomagali, ti pa pazi, da bo vse lepo zloženo na svoje mesto in čisto mora biti, Andraž, čisto! Mi ti zaupamo, potrudi se.« Samo kimal je, v notranjosti pa je začutil ponos. »Mi ti zaupamo, potrudi se,« je ponavljal sa>n pri sebi. »Lepo mu je povedal direktor, zares lepo. Seveda se bo potrudil, kakopak. Moraš Andraž, saj ti zaupajo, tebi Andražu Mihovcu zaupajo. Ej, Andraž, to pa ni kar tako, sam direktor ti je rekel, da ti zaupajo.« Skriviie v> se nui ustnice v nasmeh. Spomni se je dela in st zresnil. Hitro se je vživel v delo, kmalu je vedel, kaj je prav, kaj ni, preložiti je bilo treba to in ono . . . Dela je bilo vedno dovolj. »Pa preložimo tole, fantje!« je dejal in pokazal na gomilo vreč. Molče so ga gledali. Tako tope in mrtve so bile njihove oči. Nobenega življenja ni bilo v njih. »Če oni lahko sedijo, bomo tudi mi!« je blek-nil eden od njih in z roko pokazal na drugo skupino. Res so sedeli, kadili tn se smejali. Andraž je skomignil z rameni. Sam ni vedel, kaj bi. »že nimajo dela,« je zamomljal, čeprav ni bil prepričan o tem. »Potem ga tudi mi nimamo!« je slišal odgovor m moral je priznati, da ima fant prav. »Eh, Andraž, kaj bi se gnjavil?« si je dejal. »Sam primi, pa bo. Naj sedijo, saj so utrujeni. Saj drži, da imaš šole, pa kaj bi tisto. S tem še ni rečeno, da ne moreš preložiti teh vreč. Bolj prijetno bi res bilo, če bi jih vsi, pa tudi hitreje bi šlo, pa bo tudi tako šlo « Pljunil je v toke in pričel. Tisto, da druga skupina poseda, si bo že zapomnil. Jasno, če oni sedijo, da hočejo tudi njegovi. Andrai pa je delal *Človek mora znati delati.« si je mislil. Tudi vreče mora znati prekla- dati, vsako delo je treba znati delati. Delati je treba tako, da zraven uživaš.« Tudi ostali v skupini so uganili njegove misli in tako se je večkrat zgodilo, da je Andraž sam delal, ostali pa so ga opazovali. Posebno tisti iz druge skupine. Tistega dne so rekli Andražu: »V pisarni te kličejo, sestanek bo.« Začudeno je pogledal. »Sestanek? Jaz, Andraž Mihovec, naj grem na sestanek? Saj nisem funkcionar.« »Si, si Andraž. Vodja skupine si, le pojdi na sestanek.« In je šel. Kar ponosen je bil na to. da so pa poklicali na sestanek. Vstopil je v že polno pisarno in ker so bili stoli že vsi zasedeni, je stopil k oknu in tam obstal. Bilo mu je neprijetno in sam ni vedel, kam hi z rokami. Sestanek se je pričel. Marsikaj jc slišal Andraž, celo kakšno laž. »Kaj bi.« si je mislil. »le mora tako biti.« Dolgo je premišljeval, kako bi pričel tudi on. Tista skupina mu is ležala na srcu. Ampak, kako naj prične? Končno se je ojunačil. Povedal je, kar mu je ležalo na duši. Vse te povedal. Da vidijo samo njegovo skupino, da ostali lahko delajo, kar hočejo in je še bruhalo iz njega. Ko je umolknil, jc v pisarni zavladala tišina. Postalo mu je nerodno, čutil je, kako mu je kri udarila v ušesa. Potem pa so prišli za Andraža hudi trenutki. »Da naj ne gleda na druge,« so mu rekli, •Gleda naj sebe, da so že opazili, kakšne napake dela, pa so to spregledali. Ni pa lejio, da on takole govori o drugih, pa še novinec . . . novinec v podjetju.« Andraž je lezel vase, tiščal je glavo med ramena, oči pa si sploh ni upal dvigniti z roba mize, kamor je imel že ves čas prilepljene. Zapeklo ga je pri srcu, hudo zapeklo. Sam ni vedel, kaj bi. Bil je prepričan, da je imel prav, kar je povedal, a se je vseeno počutil krivega. »Novinec v jjodjetju. To imajo pa tudi prav.« Sestanek se je nadaljeval, on pa se je zaprl sam vase in tuhtal. Tudi to je želel, da sestanek čim prej mine. Min:: je. Andraž pa je le s težavo pozabil dogodek. Se bolj je zgrabil za delo. Pa je naneslo, da so Andraža povišali. Dobil je novo mesto v pisarni. Kaj takega res ni pričakoval. Sedel je za pisalno mizo, pisal, računal, dvigal telefonsko slušalko in sploh se mu je zdelo novo mesto nadvse imenitno. »Andraž Mihovec pa v pisarni. Ha, to ti je nekaj, to je pravo mesto z.a mene, saj imam šole.« Kar ni in ni rrtU šlo v glavo, da je to res on. Še bolj se je zagnal v delo. Dobil je tudi šefa in ta mu ni kdo ve kako ugajal. »Andraž, sedaj pa le pokaži kdo si« mu je ta večkrat vzvišeno dejal, Andraža Pa je imelo, da bi bruhal. Vedel je, zakaj. Na listen1 sestanku ga je prav on najbolj potlačil. Andraževo novo mesto pa ni bilo všeč ostalun v skladišču. Zavidali so mu, tista zelena zavist jih je razganjala. »Kaj pa jaz morem, če so nie dali sem,« je mislil in delal, delal tudi po drug'> če je bilo treba. Tudi tistim v skladšču je se kdaj pomagal. Mislil je, da je prav tako. Oni Pa so ga samo postrani gledali. Nekega dne ga pokliče direktor. Andraž je nerodno sedel v fotelj. Še premikati se ni upal. . Direktor mu je z resnim, strogim glasom dejal: »Andraž Mihovec, razočaral si nas. Zaupa smo ti, a pričakovanj nisi izpolnil. Vsak dan s šini pritožbe, Andraž je to, Andraž ono . . • t('k ne gre.« ,x . Še je govoril direktor, on pa ga ni več sh>a • Zatopil se je v svoje misli in težko mu je ' »Andraž, polomil si ga,« je modroval. »Direkt ti je zaupal, ti pa takole. Ja, ampak kaj sem P naredil . . .? Nič ne sprašuj Andraž, direktor i ve, ni te dostikrat videl pri delu, a on že ve, ? je šolan, Andraž, on je direktor, kako ne bi 1 del. Saj če te pri delu ni videl on, so te drugi, tudi drugi lahko povedo, seveda lah« > pravico imajo, kar hočejo, lahko povedo.« Kimal je Andraž Z glavo, kimal in bilo nui težko. Sklonjene glave je zapustil direktorjev pisarno. Prav zares mu je bilo hudo pri src^ obenem pa je zasovražil vse tiste ostale, ki sovražili njega. . ' »Kaj bi Andraž,« si je prigovarjal. »Oni že do, že mora tako biti. Pa tudi zavist, tista -e na zavist je naredila svoje.« .. v Šel je Andraž, naslednji dan pa ga ni " službo. Pa ne samo naslednji dan, nikoli vet ni bilo. »Kaj bi,« si je dejal. »Razočaral sem i" >e mu bi Še hodil tja, le čemu?« paviloom Qfrre*tfske*ti se/tih /ur/ TEKSTI IHl ŠOLi -t^j* opremo 6*A/cU,i ooks, liberijsko ministrico. ^HALIFAKS, 17. septembra tika ^ °dnem delu Atlan-tnanevriSe ZaČdi sedemdnevni Pakta' se,vcfrnfjatlantskega 40 'adij in 200 "letal ^^ SElJL 17 Velika septembra — Juwrr,denj' ki Je zajela slej ter Sk? °ba,°' i« do- par 17 iq francolt: " »Ptembra - V spod°S' jugoslovansko go-» o ali truo-la, trupla žensk, ki so prišle po vodo pa so se od onemoglosti sesedle in umrle. Kdor je pil vodo iz Neve, se ni mcgei n'»; vse zabiti okusa — pa naj je — če je imel drva — vodo prekuhal in pil, ali jo uporabil za kuho kavinega nadomestka. Bila je sladkobno gnilobnega okusa — po smrti. Celo najpogumnejši so začeli počasi dvomiti, da bi Leningrad mogel vzdržati vse hudo, vso stisko. Vera Inber, ki je hrabro vztrajala ob strani svojega moža zdravnika, je 4. januarja zapisala v svoj dnevnik: »Ne verjamem, da bi mesto moglo vzdržati obleganje še deset dni. Če bi zunaj vedeli, kaj mora Leningrad tr el«! Mraz je strašen in zima le dolga.« GLAS ŽIVLJENJA Ko je pisatelji Lev Uspenski prišel nekega dne v radijski studio, kjer je bilo mrzlo kot v ledenici, je opazil tam čudno reč, ki je bila podobna vilam brez rogljev. Babuškin pri oddajniku mu je pojasnil, da se opira na nenavadni pripomoček, kadar zaradi slabosti ne more več stati pred mikrofonom. »Program pa moramo oddajati « je dejal, »ljudje nas hočejo slišati, v vzpodbudo smo jim in v okrepitev, čudna priprava je postala v studiu neobhodno potrebna. Pesnik Vladimir Volšenin sc je pri branju pesmi pred mikrofonom zgrudil in nekaj dni nato umrl. Pri oddajanju opere Sneguročka Rimski-Kor/ako-va sc je pevec, da sc ne bi zgrudil, opiral ob palico. Zvečer je bil mrtev. Vsevolod Rimski Korzakov, nečak velikega komponista, Je bil dodeljen gasilski straži na strehi sedemnadstropne zgradbe radia Leningrad. Neke noči, ko so se v daljavi pojavili ognjeni zublji, se je s prijateljem pogovorjal o zmagi, ki mora kmalu priti. Zhurai ie bil mrtev. Pridobivanje orana iz morja Japonskim znanstvenikom je uspelo razviti nov postopek za pridobivanje urana iz morske vode. V ta namen so uporabili kovinski, predvsem železov in aluminijev hidroksid, ki ga mešajo z aktivnim ogljikom. Navajeni smo že na popotnike, ki so peš obhodili pol sveta. Med svetovne popotnike se šteje tudi Svetozar Djurovič iz Nikšiča, ki je peš prehodil že vso Evropo. Svetozar je invalid; nima leve noge Na poti po Evropi je prehodil že 7200 kilometrov. Prav sedaj je prispel v Stockholm. Pot pa ga vodi še na Norveško in Dansko kasneje pa še v Turčijo. Razdelitev luninih kamnov NASA ie pred kratkim sporočila, da bodo vzorce luninih tal začeli razpošiljati v preučevanje 140 :.nanstvenikom iz Avstralije, Belgije, Britanije, Kanade in Gmgih dežel. Kot je z.nano, so lunine kamne najprej preučevali v laboratorijih NASE. Pričakujejo, da bodo rezultati preiskav, ki jih bodo objavili najboljši znanstveniki po vsem svetu, pripomogli k odkrivanju Luninih skrivnosti. Dvestomilijonske ZDA Po statističnih podatkih je prebivalstvo ZDA v prvi polovici letošnjega leta preseglo število 200 milijonov. Od leta 1960 se je število prebivalcev povečalo za nekaj več kot 12 odstotkov. Povečanje je manjše kot v piejsnjcm desetletju, ko se je število ljudi dvignilo za 18 odstotkov. Najbolj naseljene so Kalifornija, New York, Pensvivania, Texas in Illinois. 1 2 3 * 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1-t 15 16 1? jjK* mi 18 19 20 21 22 23 25 m 26 27 2i 29 30 31 32 33 34 fUj^H^ 37 38 39 <.0 <.1 VODORAVNO: L domoljubna pesem Simona Jenka, katerega stoletnico smrti proslavljamo letos, 7. južni sadež, 12. prebivalci na nasprotni pohiti Zemlje, 14. zelenkasto rumen duši j Ivi plin, 15. kratica za »singular«, 16. nižina, raven nizek svet, 18. vrsta vrbe, 19. ime slov. gledališkega in filmskega igralca Ranerja, 21. dedna zasnova, 22. prilika, priložnost, 24. gorovje v zvezni državi Missouri (ZDA), 26. oblika snega, prediva, volne itd., 27. del imena mcsteca vzhodno od Rim« (----del Liri), 28. uradna kratica za eno izmed naših republik, 29. del živalskega telesa, 31. kratica za »dativ«, 32. model, kiparski osnutek, 35. svojeročno, 36. letoviško mesto na otoku Cresu, 38. slovenski dirigent in skladatelj (Rado), 40. znana žrebčarna na Primorskem, 41. pripadnik starega predindoev-ropskega plemena. NAVPIČNO: 1. zavod za raziskavo vesolja v ZDA, 2. germanska plemena (AngH, Saši, Juti), ki so prodrla v V. in VL stoletju v Britanijo in se tain naselila, 3. »pleno titulo«, japonski denar, 5. kratka duhovita pesem, 6. ljubkovalno moško ime, 7. lij, lijak, 8. kratica za »Mladinska knjiga«, 9. i«1« i tpovcdovalca zagrebške televizije Mlakarja, 10. mesto v Sloveniji, kjer je hodil v gimnazijo Simon Jenko, 11. mesto na trv. neji Jugoslavija—Madžarska—Romunija, 13. časovno merilo, 17. vnet pristaš kake ideje, 20. različna oblika iste prvine, ki se loči po atomski teži, 20. središče vrtenja, 25. kem. znak za aluminij, 26. lepot lino mazilo, nadev za na torte, 27. m«"*' 28. skandinavski naziv za smuči, 30. korist, 33. starožidovsk« kralj, 34. pogosto žensko Ime, 37. avtomobilska oznaka liX Reko, 39. kem. znak za iridij. Vsega so krive krave, ne bi bilo, sc mleko ne podražilo. Če j»h bi INFORM AZIONI TU RIS TIC H E FREMĐENVERKEHRSNACHRICHTEN Gamsov bal na Kriški gori jeX:,nedcJj0. 14. septembra, wna Kriški gori nad Kri" gamsov bal. Že na veter prireditve je bilo ob koči zelo živahno, člani planinskega društva Križe K sčemo Brnik! sko vreS^C dc,avcc na Brniku slabo in muhasto, pravo jesen-dneva 845 mot'- Zračni promet sc odvija enakomerno iz mogoče^k la,lIco poletimo v tem mesecu? Na vse gram ^ , oncc >n kraje zemeljske oble. Danes poglejmo pro- Dan itOV d° srcdc" DC-9 aKS . |ctala proti Dubrovniku. Lahko se peljete z •»]• "••»«« I'IUU fUUI UVIUJVU. I^IIIMJ ptljtic f. bodo bj C(Jnv.airicm- Jutri bo na letališču bolj živo. Ves dan cilj bo P i. let*lski motorji in dvigali jeklene ptiče. Njihov Pristal0 ' ^Insterdam in Manchester. V ponedeljek bo Ziirich ij*} letaI« odletela pa štiri, in sicer v Titograd, V torek b V Beo«rad-b° tudi u pnstal° P^v tako pet letal, prav toliko jih Bc*>gradu C,° Proti Titogradu bo potnike peljal DC-6B, Vel]a ca»"avella, Dubrovniku DC-9 in Amsterdamu cara- Pa podobna torku. Pristalo bo pet letal, odletelo Pulj. p sest; Plloti jih bodo usmerili v Titograd, Beograd, Beograd zvečcr nekaj po deveti uri pa ponovno v 99 TržJčank na Storžič planinsko društvo iz Tržiča bo v nedeljo, 21. septern- Sto^-i,o ie tradicionalni pohod 99 žensk na vrh 0r ^"skoletna prireditev je zelo lepo uspela in °mei ,Zat°r^ Ietos Pričakujejo še večje število planlnk. »toril n ° "aj Še da priJavc ** Pohod zbirajo v pro-1 tržiškega turističnega društva. vg in še nekateri planinci so zakurili na Tolstem vrhu in na Križki gori kresova. Plamen kresov je zanesel dobro voljo med vse navzoče in večer je minil v prijetnem razpoloženju. V nedeljo zjutraj je odšel »divji lovec« nad gamsa. Prav kmalu se je vrnil s plenom, kar je med številne obiskovalce bala, čeprav je bilo vreme megleno, prineslo še več veselja. Višek prireditve pa je bil, ko sc je sestal sodniški zbor in obtožil »divjega lovca« za prekršek. Seveda je sodba potekala po vseh pravilih. Preden so ga obsodili, je sodnik med navzočimi iskal zdravnika, da bi pregledal obsojenca, če je sposoben, da bo prenesel kazen. Ker zdravnika ni bilo, se je javil »živino-zdravnik« ter opravil uradni pregled. • Pri izvajanju kazni — dobil jih je po zadnji plati — so sodelovali vsi člani sodišča. Ob dobri postrežbi in veseli zabavi sc je končal letošnji gamsov bal. B. Frece 0 V Bohinju so od 20. septembra dalje zaprti hoteli Triglav, Bellevue in Ski hotel na Voglu. V drugih hotelih in v zasebnih turističnih sobah je dovolj prostora. Žičnica na Vogel ne obratuje. ^ Na Bledu je dovolj prostora v hotelih, zasebnih turističnih sobah v počitniških domovih. ^ Na Jesenicah in v okolici je povsod še prostor. Prostor je tudi v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na črnem vrhu. 0 V Tržiču, Podljubelju, na Ljubelju in na Zelenici je dovolj prostora. Prostor je v planinskih domovih na Kofcah, Pod Storžičem in na Kriški gori. Dom na Dobrči bo od 20. septembra dalje odprt samo ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih, vendar le, če bo lepo vreme. Žičnica na Zelenico redno obratuje. f} V Kranju je prostor v obeh hotelih in zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je v domu na Joštu, v hotelu na Šmarjetni gori, na Jezerskem in na Krvavcu. V Preddvoru je prostor v Gradu hrib fn pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi v domu Kokrškega odreda na Kali-šču. Žičnica na Krvavec redno obratuje. Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsako sredo, četrtek in petek od 15. do 19. ure, v nedeljo pa od 7. do 19. ure. # V škof j i Loki je prostor v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v planinskem domu na I.ubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski in Selški dolini je povsod še prostor. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v Retečah. Prireditve 9 Planinsko društvo Jesenice priredi v nedeljo, 21. septembra, izlet na Vršič, kjer bo proslava 45-letnice društva. Odhod je ob 7. uri zjutraj izpred gimnazije. Prijave sprejemajo v društveini pisarni v Domu TVD Partizan do 20. septembra opoldne. Košarkarski klub Jesenice prireja v nedeljo, 21. septembri ob 14.30 tombolo. Gostovanje ansambla Avsenik Na desetdnevni turneji po slovenskih mestih je v torek, 16. septembra, v kinu Dom v Kamniku gostoval zabavno narodni ansambel Avsenik. Ta ansambel, ki letos praznuje 15-letnico obstoja, je s svojim dveurnim programom navdušil prek 700 gledalcev v nabitopolni dvorani. T. S. Kravji bal 1969 Spored: Ob 10. uri pozdrav obiskovalcem kravjega bala. Igra godba na pihala iz Gorij v narodnih nošah. Pričetek prireditve ob 11.00 uri na prireditvenem prostoru v Ukancu — pod Pršivcem. # Prihod planšarjev in majerjev s tropi na prireditveni prostor; # Pevski zbor DPD Svoboda Boh. Bistrica zapoje Bohinjsko # Pozdrav planšarjem Franc gostom in — Ukčev Q Pevski zbor zapoje: Triglav, Naše gore in Nazaj, nazaj v planinski raj % Nastop folklorne grupe Bohinj: splet gorenjskih plesov 0 Ples majerjev in planšaric 0 Ansambel Veseli plan-šarji vas bo zabaval do 20. ure čsZ hoteli transturist — Hoteli Bohinj — Bohinj esisasim VSAK DAN GLASBA v hotelu Jezero od 19. do 24. ure (razen ponedeljka). Ob delovnem in življenjskem fuhilefu Jeseniškega planinskega društva Na planine, na planine vedno vleče me srce ... Nad zakajeno in zaprašeno dolino med Mežakljo in Golico, kjer je le malo blagodejnega sonca, toda toliko več ropota in prahu, se od jutranje do večerne strani čredijo in poganjajo v nebo edinstveno lepi in mogočni skalni vršaci. V tej dolini jeseniških železarjev nenehno žarijo plavži, martinovke in električne peči, neprestano odmeva pesem dela, žuljava dlan kuje in kali jekla ... Ti ljudje so neposredni potomci starih bohinjskih ko-sezov, pastirjev, lovcev in fu-žiinarjev, Kolumbov našega planinstva. Med Kose, Korošce, Ravnike in Torkarje so se pomešala nova imena. Kar ni uspelo najzgodnejšim raziskovalcem našega planinskega sveta Francu Ksaveju Scopoliju in Saussuru Julijskih Alp Balthasarju Haeque-tu ter »štirim srčnim možem s ta vel'kim Jurjevcem« na čelu ki so 26. avgusta 1778 1. stopili na »vrh očakov kranjskih siv'ga poglavarja« — Triglav, so hoteli nadoknaditi bohinjski priseljenci na Jesenicah. Trideset let po krstni letnici našega in svetovnega planinstva in alpinizma, ko se je vrh alpinistov začel zanimati in navduševati za Mt. Blanc, Matterhorn in La Meille, se pri inas pojavijo trije veliki predhodniki našega planinstva brata Jakob in Janez Dežman in Valentin Stanič, svetovno znan goro-hodec. Jakob in Valentin sta septembra 1808. leta obiskala rTiglav, Janezu Dežmanu, kaplanu z Jesenic, pa je uspelo premagati težko dosegljivi vrh leto kasneje, 8. avgusta 1809. Ti podvigi pomenijo rojstvo planinstva na Jescnicah. Od tedaj na Jeseni/ah ni zamrla misel o organiziranem planinstvu. Devet let po ustanovitvi prve planinsko-alpinistične organizacije na svetu Alpin Club Anglije v Londonu 1857. leta, je vrh Triglava dosegel tudi starosta slovenskih planincev France Kadilnik. On je bil prvi, ki je z besedo in dejanji kazal potrebo po ustanovitvi slovenske planinske organizacije. Spodbudnim besedam ki jih je napisal Janez Dežman na vrhu Triglava, »Narvechi moje veselje je na gorah«, so sledile Kadilmikove besede: »čvrste noge, dobre roke, čista glava dospo vrh Triglava.« V bohinjski Srednji vasi so komaj štiri leta po Kadil-nikovem pristopu na Triglav, po zaslugi Ivana Žana ustanovili prvo, sicer skormno planinsko bratovščino Triglavski prijatelji. To je biila prva planinska organizacija na slovanskem jugu. Triglavski prijatelji so zgradili prvo slovensko planinsko po-stopanjo, triglavski tempelj na Ledinah, kjer stoji danes Planika (2408 m) in prvo nadelano planinsko pot z Ledin skozi triglavska vrata na mali Triglav. Leta 1870 se je z očetom in bratom Lovrencem povzpela na Triglav tudi prva ženska Rozalka Šestova-Skantar. Tega leta so zgradili tudi železno cesto Trbiž—Jesenice —Ljubljana. Rojstvo planinstva ina Jesenicah je hkrati tudi začetek planinstva v Dolini na severni strani Triglava. Zoisova rudna bogastva v Bohinju so kopnela, fužime na Dunaju, v Stari fužini, Nomnju in na Bistrici so ugašale, plavži in fužine pa so dokončno pogorele 7. oktobra 1890. Železarstvo in z njim planinstvo v Bohinju je skoraj popolnoma zamrlo, in se preselilo v Dolino. Veliko pionirsko delo Kosov, Korošcev, Rožičev, škantar-jev, Cvetkov in Coklinov so nadaljevali v Mojstrani, na Dovjem, v Kranjski gori, Podkorenu in Ratečah Gregor Rabič, Grogar, Janez Klančnik, Šimenc, »delovodja poštenjak« Janez Klinar, Požganc, Koširji, Lakoti Lahi, Luksi, Bobek, Korobidelj z župnilkom Aljažem in dr. Tičarjem na čelu. Ti marljivi ljudje so se trudili za napredek in zdravo rast planinstva in alpinizma v Dolini pod Triglavom, Razorano, Škrlatno in Prisojno goro. Deset let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, SPD v Ljubljani, Kamniku, Mozirju, Gornjem gradu so ljubitelji gora iz tedanjega kranjskega sodnega okraja 19. aprila 1903 na Jesenicah ustanovili deseto samostojno podružnico SPD Jeseniški železarji so skupno s prebivalci Bele peči, Rateč, Kranjske gore, Mojstrane, Dovjega, Javornika Koroške Bele in Žirovnice znova zavihali rokave in prijeli za krampe in lopate. Le-ta 1904, 11. septembra, so dogradili Kadilnikovo kočo na Golici. Otvoritvi, 18. junija 1905, je botroval sam France Kadilnik. Po Karavankah je tedaj že s grabežljivo roko segal tujec, ki je prok njih gradil dostop k morju. Pet let po ustanovitvi kranjskogorske podružnice SPD na Jesenicah je bil sedež podružnice zaradi nesoglasij prenošen z Jesenic v Kranjsko goro. Župan in predsednik turističnega društva dr. Josip Tičar je začel razvijati svoj borbeni program poti geslom »Slovenski planinski svet Slovencem! Nobene pedi slovenskega planinskega siveta tujcu brez boja!« Poživi j eni borbeni program so pozdravili vsi narodno zavedni gorniki. Delo dolinških planincev pa je zavirala osrednja planinska organizacija v Ljubljani, ki si je neopravičeno lastila Kadilnikovo kočo na Golici. Dr. Josip Tičar in župnik Aljaž sta se namenila urediti dolino Vrat. Leta 1909/10 so zgradili Aljažev dom. 1912 so na Lepem sedlu na Vršiču zgradili novo planinsko postojanko, Vossova koča na Močilih je dobila večjo sosedo Slovenski planinski dom sedanji Tičarjev dom. še prej, 31. julija 1910, so Kranjci na Stolu postavili Prešernovo planinsko kočo (2193 m). Tako je bil zgrajen slovenski obrambni zid pred grabežljivimi tujci. Po prvi veliki svetovni moriji so planinci iz Doline dobili žalostno dediščino — dotrajane in izropane planinske postojanke. Slovenski planinski dom na Vršiču je zavzela Italija, Vossova koča se je preimenovala v Erjavčevo kočo Kadilnikova koča pa je ostala v starih rokah. Turistovski klub Skala je 16. marca 1924 obnovil planinsko društvo na Jesenicah. To je bil njihov tretji krst. Po gorah so gradili skromna gorska zavetišča. V Veliki Dnini pod severno steno Škr-datice so zgradili bivak 11, na Jezerih pod Rokavi in še druge v Za Aku, na Rušju pod Dol k ovo špico in na Voglu. S Skalaši so 1930. leta začeli na Rožci graditi pla-ninskosmučarski objekt, že 1925. leta pa so gradili v Med jem dolu. 8. januarja 1928 so Dovžani in gorniki iz Mojstrane ustanovili svojo, Triglavsko podružnico SPD, že nasilednje leto pa so hoteli graditi svojo planinsko postojanko pod Kepo, katera je bila zgrajena 1938. leta. Planinsko društvo v Kranjski gori zgradi s pomočjo Jesenic leta 1933 postojanko v Krnici. Samostojno podružnico SPD ustanove leta 1933 tudi v Ratečah. Mreža samostojnih planinskih društev v dolini je bila gosta. Spor z osrednjo planinsko organizacijo v Ljubljani zaradi KadiJnikove koče kn drugih planinskih objektov pa se je vedno bolj zaostroval. Leta 1947 so ljubitelji gora tudi na Javorniku Koroški Beli ustanovili samostojno PD, ki upravlja štiri planinske postojanke: Prešernovo kočo na Stolu, Pristavo, Kovinarsko kočo v Krmi in Storžičev dom pod Triglavom. Po osvoboditvi so jeseniški planinci zaščitili in pO" pravili številne planinske objekte. V Vratih so padlim gornikom — partizanom po stavili veličastan spomenik. Številne, skoraj dotrajane planinske postojanke gospodarsko preobremenjujejo jeseniško planinsko skupnost-Kljub temu pa so 31. julij® 1966 zgradili nov Tičarjev dom na Vršiču, elektrificirali Vršič. Velik del so prispevali tudi h gradnji novega Prešernovega planinskega doma na malem Stolu. Vidno vlogo so jeseniški planinci odigrali tudi v raz-nih inozemskih alpinističnih odpravah v Dolomite, centralne Alpe Tatre, Kavkaz, Pamir, Hiiidukuš, Karako-rum, Spitzberge, tudi Himalajo. Vsakoletna triglavska štafeta (od 1948. leta) s Triglava, letni in zimski množični pohod na Stol in drugi pohodi so dokaz pestrega planinskega dela in življe; nja na Jesenicah. Našj člani so bil tudi pobudniki za ustanovitev Triglavskega in P°" zneje Slovenskega planinskega muzeja. Ob vsem tem Pa ne smemo pozabiti nesebičnega dela gorskih reševalc-v> j ki so tolikokrat reševali P°" i nesrečene gornike vsem nC* I varnostim navkljub. Klic Janeza Dežmana je danes vodilo ter gonilna jeseniške planinske in železarske skupnosti. U. Župančič Obisk pri naših planšarjih Tfl Tradicionalni kravji bal v Bohinju, ki bo letos 21. septembra, je za marsikoga zelo privlačen. Življenje plan-šarja na planini pa je le malokomu znano. Zato sem obiskal nekaj planin. Najprej sem se ustavil na Rpečnekovem rovtu. Na pašnikih gorjanske kmetijske zadruge paseia zakonca Ambrožič iz Krnic 40 glav živine. Kljub skrbem, ki ju neprestano nadlegujejo, sta zadovol jrna. Na planini Kranjska dolina sem srečal šest deset letnega planšarja Janeza Polca. Pasti je začel že s desetim letom. Njegov delovni dan se začne ob 4. uri. Skrbi za 65 govedi. Po jutranji molži žene živino na pašo, vrača se ob devetih, počisti stajo pripravi hrano ... »Skratka, dan je prekratek, Čeprav so poletni dnevi daljši,« pravi Janez. Toda Janezova čreda ni edina na Kranjski dolini. Žvegclnov trop iz Viselnicc pase pastir Podiipnik z Blejske Dobrave. S svojo 41-glavo čredo se bo kmalu umakni! niže, v rovte na stari Pokljuki. Na planini Velika Raven pod Debelo pečjo pase Ukčev Tine svoje vole. Za Javomi- kom je več tropov iz Nom-nja in Gorjuš, v Lipanci pa blejske krave. Nisem mogel zgrešiti starega pastirja Janeza Ravnika ki pase na Uskovnici, oziroma na Konjščici. Skoraj sedemdeset let že pase. Posrimi je trdil, da ne bo več plan-šaril, pa ga je zelena pomlad spet zvabila v planine. Na planinah ne predelujejo več mleka tako kot nekoč, temveč svežega sproti oc\ žajo v dolino. Le odroda planina na Velem polju siri, ker ne morejo vsak da odvažati mleka v dolino- Naše planine še živ.'J** kljub industrializaciji- žlVh nekaterih iikaK" noreja je sicer v pretitiih upadla, v maršu rem hlevu pa je število " ne porast Io. Na planinah P so minili tudi stoletni prfP ri med pastirji in gozdar)'; j. AmrožK- V Kranjski gori zapirajo hotele Letošnja jesen je malce prej potrkala na turistična vrat* dneh kot druga leta. številni turisti so že ob dežju v zadnjih avgusta začeli zapuščati letovišča. Ta teden bodo v Kranjski gori zaprli hotele Eriko, Plan,c^' Slavec in Prisank. V teh hotelih bodo sobe še naprej oddaJa ' • <; stav"1 restavracija pa bo za goste odprta v Boru, ki je v isu kot Prisank. izletnike >ki de- dneve. Te dni so v Kranjski gori samo prehodni gosti in skupine. 29. novembra se bodo odprli vsi hoteli. Gostins» lavci bodo te dni nastopili dopust in izkoristili proste d ^ ki jih niso v sezoni, sezonski gostinski delavci pa že zaPllbL' Kranjsko goro. „ Žarko Sanca, direktor hotela Prisank, jc izjavil, da Kranjski gori zadovoljni z letošnjo poletno turistično j Vidie Ko si boste ogledali prelepo sotesko KORšKE PECI Urogernerklamm) na poti v (Trogern) _ obiščite ^USTILNO PRISTOVNIK PRI CERKVI butan CAMplim _ AVTOPLIN £raJ Polnjenja: damping v Zaki - BLED JUNARNA LJUBLJANA, CCSta (za Lit(>- te,e*On 316-798, 315-759 F^iTunL,N ~ AUTOGAS un,Ungsstelle: Canipl"8 in Zaka - BLED &NA UUBLJANA, Vo-stroj) Cesta nev nost stalno prisotna. v v „3 denem primeru bi lovci spužve utegnili biti ka/"scCi ni najmanj s tremi m0^ oziroma največ s petimi zapora.« --- tfa Sporu ni videti konC nCllli-Kornate je legla senca \so- Verjetno ne. Ali pa t.|j tlite sami. Kam po faholka? V P idvor V skoraj vseh družinskih »proračunih« so te dni precejšnja sredstva namenjena za nakup ozimnice. Krompir pa jabolka in ne nazadnje drva in premog — to so besede, ki danes prevladujejo v medsebojnih pogovorih. Medtem ko smo v eni prejšnjih številk našega lista pisali o krom-Plrju, smo se tokrat odločili za jabolka. Zanimala nas je predvsem cena in seveda tudi vrsta tega okusnega sadeža. Za odgovore smo pobarali upravljavce plantažnih nasadov v Preddvoru, v Podbrezjah in pri Podvinu v nasadu Resje. V PREDDVORU LAHKO JABOLKA SAMI OBERETE Sadna plantaža Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja se razprostira na 20 hektarih v Preddvoru. Medtem ko so predlani prodali kar na Plantaži 60 ton jabolk in lani 30 ton, letos računajo na precej večji pridelek — okoli 100 ton. d desetimi vrstami jabolk, kolikor jih imajo na omenjeni plantaži, prevladuje jonatan, bobove, damasonski kosmač ter zlati in rdeči delišes. oleg tega imajo naprodaj še hruške, in sicer Pastorjevke in pariško grofico. Medtem ko je ena jabolk vrste jonatan, zlati in rdeči delišes enega do 1,60 dinarjev za kilogram, so cox am.na jn baumanova reneta naprodaj od 0,80 o 1.33 dinarja za kilogram, kilogram krivopeclja Pa veija en dinar do dinar in pol. Cena hrušk dinar do dinar osemdeset za kilogram. Z letošnjo letino so zadovoljni, saj je boljša od lanske tako po količini, zlasti pa še po kakovosti. Plantaža razstavlja svoja jabolka tudi na ljubljanski razstavi sadja, cvetja in gob. Na razstavi sodelujejo z jabolkami vrste jonatan, cox oranžna reneta, rdeči boskop in baumanova reneta. Delovodja Ivan Avsec nam je povedal, da jih sicer nekoliko skrbi prodaja vsega sadja, vendar je omenil, da je letos veliko več zanimanja za zimska jabolka kot prejšnja leta. Jabolka so ponudili za ozimnico v kranjsko Iskro, kupcem pa puste, da si sami oberejo jabolka in jim pri tem znižajo ceno za deset par. Jabolka prodajajo vsak dan od sedme do 19. ure. PLAT ZVONA ZA NASAD V PODBREZJAH V Podbrezjah ima nasad jabolk kmetijska zadruga iz Naklega, vendar ga bodo kmalu opustili, ker jim prinaša samo izgubo. Nasad, ki se razprostira na osmih hektarih, je namreč star in skoraj popolnoma izčrpan. Največ imajo voščenk in bobovcev — računajo pa, da bodo letos imeli okoli 30 ton jabolk. Cena za kilogram je od 0,60 do 0,80 din skoraj dve tretjini letošnje letine pa zavzemajo industrijska jabolka. Predstavnik kmetijske zadruge mi je bolj zares kot za šalo dejal: »Kupci, ki pridejo v Podbrezje, dobe jabolka skoraj za vsako ceno, samo, da jih prodamo in da ne bodo zgnila na drevesih.« RESJE PRI PODVINU — LETOS 300 TON JABOLK Največji sadni nasad na Gorenjskem je prav gotovo plantažni nasad kmetijske zadruge Jelovica iz Radovljice na Resju pri Podvinu. Na tej plantaži letos namreč računajo na pridelek okoli 300 ton jabolk Nasad obsega 30 hektarov, od katerih 7000 jablan zavzema 23 hektarov. O cenah jabolk naj zapišemo naslednje: jesenska jabolka: cox oranžna reneta, zlata pramena in jesenski križanci — I. kvaliteta po 1,50 din za kilogram, II. kvaliteta pa po 1,20 za kilogram. Damasonski kosmač, krivopecelj in voščenka so naprodaj po 1,30 din za kilogram — I. kvaliteta, medtem ko je druga kvalitetna vrsta naprodaj po en dinar za kilogram. Zimska jabolka — jonatan, zlati in rdeči delišes, boskopski kosmač, befler in šampanjska reneta — so naprodaj po 1,70 din za kilogram — I. kvalitetna vrsta in 1,40 din za kilogram II. kvalitetne vrste. Kot so nam povedali na plantaži, bodo letos prodali precej jabolk individualnim kupcem, sem prihajajo iz Ljubljane, pa tudi iz Avstrije. Velike količine bodo prodali večjim ljubljanskim podjetjem in gorenjskim bolnišnicam. Poleg tega bodo vsem gorenjskim šolam prodali jabolka po 0,50 din za kilogram — jesenske sorte in po 0,70 din za kilogram zimske sorte. Zanimiva je tudi ta ugotovitev, da so v nasadu pri Podvinu letos znižali cene, saj so v poprečju za 0,50 din nižje cene lanskoletnega pridelka jabolk. Vsa jabolka na tem nasadu so naprodaj že obrana ter sortirana v zabojčke po sorti in kvaliteti. V. Guček *B°g drži MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 36 ŠOsDnrč, u,/l 7 gospodo,« so govorili. Pa naj Tudi\f ia k mašam in časti. te,i in d i osemsto rudarjev (tako je rekel pisa-čih' sho i OVnik Fin?8ai") se je udeleževalo 'rde-iurtjSko„ m obavljalo čez glavnega lastnika PoS nidnika ~ dr**vo. še hujši j ° «Cesarstvo ('e Poudaril pisatelj) je bil lastnik" So manj človeški lastnik kakor zasebno težkih uda,'ji so morali delati in živeti v mal« briV,iraZmerah' uPrava rudnika se je prav ln marši k Za varnost na rudarskih, marsikdaj Sam0 kad smrtnonevarnih delovnih mestih. m inšpekt' Se ie Y Idri.i' pojavil državni delov-Zaradi ieD*0r' se 'e uPrava, največkrat samo ?redpisov v 3' drža,a uzakonjenih varnostnih Cl'° Proti'i- u?3 se je inšpektor odpeljal s ko-Priganjal i/"1' zc so z,rohneli predrudarji ln nagnali «i!' . kor iim praviio delavci v rovih, * b° zavar pine rudarjev zopet na nevarna in Cala Po nesreč"3 delovna mcsta» ki so kar kri" ,fje. Pred plebiscitom 1. 1920 jc bil v času jugoslovanske oblasti na Koroškem imenovan za tehničnega vodjo Državne strokovne šole za puškarstvo v Borovljah. Zgodilo pa se mu je tako kot mnogim zavednim slovenskim Korošcem: zaradi teženj in akcij, da bi pri plebiscitu zmagala Jugoslavija, jo moral zapustiti rodne Jai Im Ravnik kraje in iti čez Ljubelj v Kranj. Janko Ravnik pa ni bil sam v teh tegobah, z njim vred je moralo zapustiti Borovlje in Koroško kar 34 slovenskih puškarjev! In da bi bila kujja njegovega gorja polna, so Avstrijci Ravniku zaplenili očetni dom na Trati pri Glinjah. Tako se je zaveden koroški rojak znašel pri nas sicer praznih rok, a s silno energijo v sebi in z obsežnim strokovnim znanjem. In še z nenavadno razvitim smislom za organizacijo. PUŠKARSKA ŠOLA M nogi stari Kranjčani se gotovo še spominjajo nekdanje Puškarske šole, ki je bila po ustanovitvi stare Jugoslavije prva in edina strokovna šola v Kranju. — Pa tudi prva in edina te stroke v vsej Jugoslaviji. To šolo je organiziral in dolga leta vodil naš jubilant. Zanjo je pripravil učne načrte in vse druge programe za proizvodnjo lovskega orožja v šolskih delavnicah. Napisal je tudi potrebne učbenike, ki pa so ostali — žal — v tipkopisu. Kajti Pu-škar.ska šola se je morala — zaradi bližine meje! — že I. 1929 preseliti v Užice, 1. 1935. pa od tam v Sarajevo, kjer je tudi ugasnila kot samostojen zavod. Našemu jubilantu ni kazalo, da bi se za dalj časa selil iz Kranja, kjer si je medtem uredil novo domače ognjišče. Zaposlil se je zato po 1. 1935 na oddelku za strokovno šolstvo pri takratni upravi Dravske banovine. ZVESTOBA STROKI Kljub začasnemu slovesu od puškarstva je Janko Ravnik le ostal s srcem pri stroki. Mnogo je pisal v strokovne revi je in sodeloval pri raznih strokovnih posvetih o lovskem strelnem orožju in balistiki. Tako je med drugim objavil študije: Strelstvo in streljanje, Ročno izdelovanje strelnega orožja, Razvoj puške in puškarstva, Zaklepi lovskih pušk, Varnostne naprave pri puškah itd. Razen tega je kot prvi v stroki zrisal načrte za pre-izkuševalne znamke. Sestavil je tudi — kot najbolj poklicani — slovensko puškarsko terminologijo. Organiziral je, ne glede na najrazličnejše ovire iz centralističnih krogov v takratnem Beogradu, Državno preizkuševališče strelnega orožja v Kranju. Tako je bilo Ravnikovo delo na področju puškarstva za dobo med obema vojnd-ma sklenjeno — vsekakor dovolj častno in uspešno. wTRDEN NARODNJAK C as domovinske osvobodilne vojne za starega koroškega borca ni bil nebena preiizkuš-rvja. Vedel sika je, kje je njegovo mesto. Sam aktivist Osvobodilne fronte na terenu, je tudi svojega sina poslal v vrste borcev kokrškega odreda. Proti koncu vojne je Janka Ravnika aretiral gestapo in ga zaprl v kletne prostore proslule »škofije v Kranju. Seveda so Nemci imeli zavednemu Korošcu kaj očitati: bil je soustanovitelj »Sokola« 1. 1909. v Borovljah (pozneje njegov načelnik), z jugoslovanskimi prostovoljci se je 1. 1918. udeležil zasedbe Celovca, bil organizator na-rodnostno-buditeljskih množičnih izletov po Koroški itd. Tako nam vstaja pred očmi kremenit, delaven in žilav mož. Zaveden Slovenec v vseh časih, še vedno z željami in načrti, kako bi mogel koristiti domovini. še vedno je zaverovan v svojo stroko, čeprav sodobna tehnologija noče več dosti slišati o staroslavnem obrtnem puškarstvu. Pa čeprav smo tudi v Kranju po osvoboditvi skušali obuditi staro tradicijo — ki so jo k nam prinesli Boroveljčani — in ustanovili pri podjetju Puškami posebno strokovno šolo, ki ji je bil tehnični vodja naš jubilant. Danes je situacija taka, da celo podjetje »Puškama«, ki se je obdržalo, izdeluje vse kaj drugega, le pušk ne! C as je stori! svoje in hiti dalje... LOVSKA PUŠKA Le redkokdo še vc ceniti dobro lovsko puško z umetelno izrezljanim kopitom in gravurami na cevi. Tudi lovcev ni več dosti, ki bi imeli po več pušk v svojih omaricah — risanico, šibrenico pa še ka,ko boke-rico, triling in flobertovko. Zdaj ima lovec navadno le eno puško in potreb po orožju ni več takih kot nekoč. Natančno delo pri izdelavi puške in mukotrpno graviranje v jeklo — ni več cenjeno. Nekoč pa so bili mojstri ponosni, da so si to znanje podajali iz roda v rod. Saj je bijo npr. samo v Borovljah kar 25 samostojnih pu-škarskih obrtnih delrr/nic! Le kdo še pomisli, da mora lovska puška skozi mnogo izurjenih rok preden se ji lahko prida odličje kvalitet-nosti. — In da je tudi krat-kodobno kranjsko puškar-stvo slovelo, je dokaz v priznanju, ki ga je Puškarska šola v Kranju dosegla 1. 1925. v Parizu: dobila je zlato kolajno in posebno diplomo. Uspeh šole pa je bil hkrati tudi uspeh takratnega ravnatelja šole Janka Ravnika. Vsekakor bi bila še tako prisrčna Čestitka premalo, našemu jubilantu moramo izreči predvsem zahvalo za pošteno opravljeno življenjsko delo. In Željo: da bi doživel še mnogo let v sreči, miru in zdravju! Črtomir Zoreč JULIUS MADER V Hamburgu, Harvestehuder Weg št. 26 stoji njegova luksuzno opremljena vila, ki si jo je pridobil z denarjem nagrabljenim med vojno in prinesenim iz Švedske. O vsoti se seveda ne govori. Franz von Papen je v Niirnbergu kot vojni zločinec na posredovanje vplivnih osebnosti v Angliji in ZDA odnesel samo buško. To, da si je v gospodarsko uničeni povojni Nemčiji lahko zelo hitro in razkošno uredi svoje posestvo v Obers-bach-Badnu, priča da se je tudi njemu splačal posel s ponarejenim denarjem. V Na začetku leta 1945 so čete protihitlerjevskc koalicije p«"®" koračile nemške m^ja. Vendar Hitler in njegovi fanatiki nis® mislili na kapitulacijo, s katero bi prihranili nemškemu ljudstvu nadaljnje- uničevanje. Nasprotno. Storili so vse, da W postal somrak bogov tretjega rajha tudi katastrofa za ves nemški narod. Vsako nemško mesto je bilo treba braniti do zadnjega. Še 20. marca 1945 je Hitler zapovedal prek nemškega radia-»Boj za obstanek našega naroda nas sili tudi na naših tleh uporabiti vsa sredstva, da bi oslabili bojno moč našega so* vražnika in zadržali njegovo napredovanje... Zato zapovedujem: 1. Vse vojaške, prometne, komunikacijske, industrijske jn oskrbovažne objekte, kakor tudi vse dobrine na področju države; ki bi lahko kakorkoli koristile sovražniku pri nadaljevanju vojne, takoj ali v doglednem času, je treba ur.Mjt«- 2. Za izvršitev so odgovorni: vojaške oblasti za vse vojake objekte vključno prometne in komunikacijske naprave, ga_11* leiterji in komisarji državne obrambe za vse industrijske i oskrbovalne objekte in druge dobrine. Gauleiterlem in kolesarjem državne obrambe je pri izpolnjevanju njihove nalog* treba nuditi vso ustrezno pomoč. 3. S tem poveljem je treba najhitreje seznaniti vsa vojaška poveljstva; nasprotna navodila so neveljavna.« -'S rti i Popolna izvršitev tega Hitlerjevega povelja bi sprem-'' ^ , vso Nemčijo za dolgo dobo v ruševine in pogorišče. Fiz,c ^ uničenje velikega dela nemškega naroda — to je Hitlei j klika namenila nemškemu ljudstvu, ko je bilo rečeno, da ob svojem odstopu s treskom zaloputnila vrata. Zase Pa i seveda imela druge načrte. V ta namen so težko dostop*^*- ; avstrijsko in bavarsko alpsko področje spremenili v tako J novano »alpsko trdnjavo«. Tu — z nevtralno Švico za hrbtom — so se hoteli ti tiki zabarikadirati, zapreti vae alpske prehode in tako zdržati, da bi se ob srečanju sovjetskih in zahodnih voja:> ^ : sil razc:pila protihitlerjevska koalicija. Potem bi sklem« zahodnimi silami separatni mir In na njihovi strani jef J je vali vojno proti Sovjetski zvezi. V tej smeri sta Him {(| America«1 in Schiellenbsrg i.c leta 1943 navezala stike z Angleži in jih zadnje mesece še okrepila. v vzel g**' V skladu z važnostjo teh načrtov je nazadr,cV£g obet' no poveljstvo nad »alpsko trdnjavo« avstrijski PrTja«, ^gjjAl gruppenfiihrer In šef državnega varnostnega urada ( Ernst Kaltenbrunner. Od začetka leta 1945 je začel si8riloSt-tično preseljevati tja posamezne oddelke državnega va ^ nega urada, varnostne policije (SP) in varnostne služl»c ^ Posebni Hitlerjev varovanec, zloglasni SS-obei * bnJ bannfiihrer Ollo Skoi-zeny Je dobil nalogo, da sestavi P zaščitni korpus SS Alpcnland. |j To alpsko trdnjavo, v katero so nacistični veljaki verovali, naj hI branile vojaške enote, ki so se um (ret,* Madžarske, Balkana, Italije in z zahoda. K temu J« jdJi prišteti še divizijo padalcev in 2000 mož Iz elitnih eses ^ ^ enot, ki so prisegli, da se bodo upirali do zadnjt-lia vClt,u bodo priznali nobenega povelja o kapitulaciji- Nj'^ ^ ^ varstvu so se zaupali vsi, ki so med nacisti imeli j'1' ^aj*1* ložaj. TI seveda niso bili preveč vojaško organizirani. 0,n, so s celimi družinami, z ljubicami in 7. vsem gospo« £.,itei>' Zato Je bilo področje okoli Ausseeja, kjer Je PostaV,j.lCjSttf«li brunner svoj poslednji glavni štab, kmalu podobno " j gfr In esesovski koloniji. Sem so se iz vseh vetrov ||t00i ** obersturmbannfiihrer Adolf Elchmann s svojim 0 ^ihrer df" uničevanje Židov, šef SD za Balkan SS-sturmbanntu ^v-Wiihelm Hiittl, šef razpečevanja ponarejenega denarja ^ud, nem varnostnem uradu SS-sturmbannfuhrer Fritz jster f ki Je upal, da bo postal finančni in oskrbovalni n.jubiJeO*e »alpski trdnjavi«, itd. Tu so se znašli tudi Hitlerjev u ^„raO general Fabiunke in gnulelterja Avgust Flgruber Hcnleln ter Ilugo Jury. Piše dr. Valič Helena v mm***" Ozimnica: sušenje sadja Med pripravijATijem ozim-7*Ce ne smemo pozabiti na ®taro konzerviranje živil — »a sušenje. S sušenjem odstranimo iz sadja ali zelenjave vodo, tako da sadje izpostavimo soncu ali kakemu drugemu viru toplote. Najprimernejša toplota je 60 do ™ stopinj Celzija, če suži-™o zunaj na soncu, tako su-lm° Predvsem gobe, jih na-esame razprostremo na večje mreže, da lahko zrak ne- moteno kroži okoli njih. Sadje za sušenje mora biti zelo zrelo in zdravo. Ceš-plje za sušenje pustimo na drevju toliko časa, da se začno okoli peci j a gubati, saj so takrat najbolj sladke in zanesljivo brez črva. Ce sušimo v pečici, potem obrnemo gumb na 60 stopinj. Vratca pečice naj bodo nekoliko odprta, da lahko vlaga izpari. Sadja ne smemo sušiti predolgo, ker je potem trdo, krhko ali celo zažgano. Pravilno sušeno sadje je svetlo rjavo in suho. Mora biti voljno in na pritsik ne sme dati soka. Suho in ohlajeno sadje shranimo v platnene ali papirnate vrečke na suhem in zračnem prostoru. Pozimi bomo prav radi po- i segli po suhem saclju. Kompot bomo izboljšali z dodat- j kom ruma in vanilije. Suho i sadje prav tako uporablja- j mo za cmoke: marelične in ' češpljeve. Iz če-špe'j speče- ' mo tudi sadno pito. Sadje seveda prej namoiimo in pred uporabo dobro odcedi-mo. Pri nas najpogosteje sušimo jabolka. NeoIup":me konec, tokrat ne le za kraites čas. Pomislil sem, koliko škode, kakšne zastoje v tovarnah, vlakih in po bolnišnicah povzročila daljša prekinitev toka. Zmeda bi bila zares velika. Janko Anžič, 4. a razred o. š. Lucijan Seljak, Kranj Makedoniji Bližal se je mesec avg^ čas našega odhoda na P£ čitnice v Makedonijo. Ko" no sem le dočakala ta srec^_ dan. Makedonija je zelo pa, vendar mi je od vse?e„ ostal najbolj v spominu a dek in njegov osliček. Do-^j in težko sem ju čakala, k" prideta. Ln res, nekega dne. med igro, sem ju zagleda^ kako se približujeta. P ^a. je peljal oslička na vrvi. vriskala sem od veselja-je potem zaprl žival v »J da bi se lahko odpočila, s hodila eCedati. Bil^ ga zanimivo videti, kako P kuje. To je bil zame najlep- ši dogodek v počitnicah. Gorda na Temelj kov, os. š. Cvetko Golar, škofja Loka Za dobro volfo To^1' Stric je malemu rij ju za rojstni dan pn0jcaj boben. Ko je če/ ^ mesecev znova P1"'*^*: obisk, je vprašal n ^ »Tomi, kje ben?« iC(« »Polomil sem ga, odvrne mali. »Pa očka to ve?« »Gotovo t. je P°S1 prašil hlače?!« ]0 sto »Sploh ne. St J ^ 0a-dinarjev mi jc/'Ljni-grado,« pojasni Borut Knoll, 3. b razred T ko, os. š. Simon Ju Kranj A SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Svet za zadeve borcev NOB in VVI Komisija za stanovanjjske Jadeve borcev IMOB komisije za stanovanjske fc^cleve borcev \OB DH svetu za ^deve borcev NOB ^ VVI ^upščine °*>cine Kranj VRSTNI RED PROSILCEV (UDELEŽENCEV NOB) ZA POSOJILA ZA NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE STANOVANJSKIH HIŠ, ZA KATERE KOMISIJA PREDLAGA SVETU ZA ZADEVE BORCEV NOB IN VVI, DA SE JIM POSOJILO ODOBRI ■M xn d a N štev. točk Ime in priimek Bivališče Štev. članov Zaposlitev — upokojitev Predlog za posoj. Za kaj bo posojilo potreboval 1 2 3 4 5 6 7 8 1. 118 KLEMENCIC JOŽE Nemilje 12 6 Kmet 15.000 dograditev stan. hiše 2. 105 CUDERMAN MARIJA Bašeli 40 1 upokojenka 25.000 dograd. stanovanja 3. 103 BEZOVŠEK ing. FRANC Vašca 9 2 Dorr oskrb. Preddv. 20.000 dograditev stan. hiše 4. 98 OSTERMAN FRANC Luže 34 6 Tekstilindus 10.000 dograditev stan. hiše 5. 98 ZELNIK MATEVŽ Podreča 35 4 Tekstilindus 30.000 dograditev stan. hiše 6. 98 BEVCJOŽE Mavčiče 57 8 Slov. ceste Lj. 30.000 adaptacija stan. hiše 7. 98 REHBERGER ANTON Nova vas 4 7 kmet 30.000 adaptacija stan. hiše S 93 COTMAN MARIJA Šenčur 156 2 upokojenka 30.000 adaptacija stan. tv.še 9, 93 ZALETELJ DRAGO Zupančičeva 19 2 Tekstilindus 20.000 dograditev stan. hiše 10. 90 GRILC VALENTIN Ambrož 3 9 kmet 10.000 adaptacija stan. hiše 11. 88 TESTEN ŠTEFANIJA Tomažičeva 67 3 soc podpir. 20.000 dograditev stan. hiše 12 80 MARKUN IVANA Šenčur 268 5 upokojenka 20.000 dograditev slan. hiše 13. 78 MARKOVIC PETER Tenetiše 27 3 upokojenec 10.000 dograditev stan. hiše 14. 78 NAGLIC ANGELA Olševek 24 5 upokojenka 30.000 dograditev stan. hiše 15. 78 SLEVEC JANKO Optešnikova 84 4 ŽTP Ljubljana 20.000 dograditev stan. hiše 16. 75 KOTNIK RISTINIA Britof 63 5 upokojenka 30.000 dograditev stan. hišo 17. 75 SAJOVIC PETER Mlaka 21 7 kmet 25.000 adaptacija stan. hiše 38. 75 KOVAČ JANEZ Suha 32 4 Varnost Ljub. 10.000 adaptacija slan. hiše 19. 73 BERGANT STANE Kokra 42 5 upokojenec 25.000 adaptacija stan. hiše 20. 73 GARTNAR ALOJZ Breg ob Kokri 18 5 upokojenec 10.000 adaptacija stan. hiše 21. 73 GRILANC JANKO Jezerska 108 4 Žel. Alp les 30.000 dograditev stan hiše 22. 73 REZEK ANTON Pivka 3/ 5 Tekstilindus 6.000 adaptacija stan. niše 23. 70 GRUŠOVNIK VLADO Smledniška 36 3 upokojenec 20.000 adaptacija stan. hiše 24. 70 CIMŽAR VINKO Kokrica 112 6 upokojenec 15.000 adaptacija stan. h še 25. 70 VALTER PETER Goriče 29 5 upokojenec 20.000 adaptacija stan. H še 26. 70 MLINAR ing. JANEZ C. St. Žagarja 34 1 LIK Kranj 20.000 dograditev stan hiše 27. 68 ROBLEK MANCA Mlaka 14 5 upokojenka 20.000 dograd'tev stan. hiše 28. 68 REJC ANGELA Breg ob Kokri 7 2 upokojenka 20.000 dograditev stan. Iv še 29. 68 LAZAR JOŽE C. St. Žagarja 4 5 upokojenec 40.000 dograditev stan. hiše 30. 68 ROBAS MARIJA Cerklje 94 5 Oš Cerklje 20.000 adaptacija stan. hiše 31. 68 NOVAK MILAN Naklo 120 6 Iskra 30.000 adaptacija stan. hiše 32. 68 RAKOVEC FRANC Zg. Duplje 40 7 upokojenec 15.000 adaptacija stan. hiše 33. 65 ŠTER JOŽE Predoslje 20 11 upokojenec 10.000 dograditev stan. hiše 34. 63 BREGANT STANE Adergas 21 5 upokojenec 10.000 adaptacija stan. hiše 35. 60 ZELIC ALOJZ Zg. Duplje 6 4 upokojene- 10.000 adaptacija stan. hiše 36 60 MUBIFRANC Britof 93 5 Iskra 20.000 dograditev stan. h -c 37. 58 POGAČNIK LOVRO Nemilje 13 6 kmet 15.000 dograditev stan. luse 38. 58 BREZAR JOŽE Praprotna polica 10 7 Iskra 20.000 dograditev stan. hi 'e 39. 58 GALJOT JANEZ Lahovče 57 5 Tekstilindus 5.000 adaptacija stan. hiše 40. 58 BRAJC MATEVŽ Podbrezje 18 6 kmet 5.000 adaptacija stan. hiše 41. 55 DELAVEC FRANC Preddvor 24 4 LIK Kranj 3.500 adaptacija stan. hiše 42. 55 GROBOVŠEK SLAVKO Planina 34 6 Iskra 10.000 adaptacija stan. hiše 43. 55 IURAJEVIC TONČKA Mlaka 46 5 Iskra 10.000 dograditev stan. hiše 44. 50 PLEVEL FLORJAN Visoko 92 6 KžK 10.000 adaptacija stan. hiše 45. 50 MESEC PETER Žabnica 1 5 kmet 20.000 adaptacija stan. hiše 46. 50 BOROVNICA KATARINA Britof 169 2 upokojenka 10.000 dograditev stan. hiše 47. 50 TRDINA JOŽA Zg. Bitnje 152 4 Iskra 10.000 dograditev stan. hi>e 48. 50 KIKELJ LUDVIK Smledniška 60 4 Iskra 10.000 dograditev stan. hiše 49. 50 FENDE ANTON Jezerska 50 4 Creina 15.000 dograditev stan. hiše 50. 50 REHBERGER ANTON Zg. Brnik 96 7 Iskra 40.000 dogradit jv stan. hiše 51. 50 ŠTULAR CIRIL, CILKA Sp. Duplje 41 3 upokojenec 20.000 adaptacija stan. hiše 52. 48 BEDINA ANTON Ješetova 30 2 upokojenec 30.000 dograditev stan. hiše 53. 48 BOGATAJ JOŽE ' Kokra 73 3 upokojenec 10.000 adaptacija stan. hiše 54. 48 CELAR JAKOB Breg ob Kokri 15 3 upokojenec 5.000 adaptacija stan. hiše 55. 45 SAJOVIC JOŽE Sr. vas 46 4 Tekstilindus 10.000 adaptacija stan. hiše 56. 45 FERJAN FRANC Luže 16 4 KŽK 10.000 adaptaci ja stan. hiše 57. 45 JEŽ ALBIN šempetrska 46 5 upokojenec 20.000 dograditev stan. hiše 58. 43 SAJOVIC ANGELA Visoko 62 1 upokojenka 10.090 adaptaci ja stan. hiše 59. 40 ŠENK MARICA Predoslje 71 4 upokojenka 10.000 adaptacij?, stan. hiše 60. 40 GRUBOR NIKOLA Stražiška 15 5 upokojenec 20.000 adaptacija stan. hiše 61. 40 ERŽEN ALOJZ Zg. Jezersko 60 4 SO Kranj 40.000 dograditev stan. hiše 62. 40 KOKALJ JOŽE Goriče 20 4 upokojenec 30.000 dograditev stan. hiše 63. 40 GRIL DANILA Delavska 43 2 upokojenka 20.000 adaptaci ja stan. hiše 64. 38 ROGELJ FRANC Kokrica 42 6 upokojenec 15.000 adaptacija stan. hiše 65. 38 VRHOVNIK STANKO Vopovlje 11 5 kmet 15.000 adaptacija stan. hiše 66. 38 ŠVEGELJ NACE Goriče 6 4 upokojenec 30.000 dograditev stan. hiše Z namenom, da se dokončno rešijo stanovanjska vprašanja udeležencev NGB, je Skupščina socialistične republike Slovenije sprejela zakon o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB. Z odlokom o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOB, pa je določila tudi ključ za delitev sredstev, tako da občina Kranj dobi približno 4,500.009 din teh sredstev. Skupščina občine Kranj je sprejela odlok o merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOB v občini Kranj, po katerem določa svet za zadeve borcev NOB in VVI na predlog svoje komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB vrstni red upravičencev do stanovanj in do posojil. Svet za zadeve borcev NOB in VVI je prejel 278 zahtevkov za dodelitev posojil za dograditev ali adaptacije stanovanjskih hiš in 107 zahtevkov za dodelitev stanovanj. Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB je obravnavala vse zahtevke in pri tem v smislu odloka določila stališča, ki so poleg ostalih predpisov s tega področja osnova za njene predloge svetu glede vrstnega reda prosilcev za posojila in stanovanja. STALIŠČA KOMISIJE SO: 1. Odlok določa, da lahko de jijo posojilo za novogradnjo aH adaptacijo le tisti prosilci, ki imajo stavbo zgrajeno do 3. faze. Komisija mora dosledno upoštevati to določbo odloka, vendar bodo upoštevani tudi tisti prosilci, ki bodo imeli 3. fazo zgrajeno do 31. 10. 1969. 2. Kmetje — borci imajo enake pravice pri dodeljevanju posojil kot vsi ostali borci. 3. Prosilec, ki dobi posojilo za dograditev stanovanjske hiše, pa ima družbeno stanovanje, ga mora odstopiti stanovanjskemu fondu za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOB. Zato mora predložiti pristojnemu upravnemu organu svojo pismeno izjavo in izjavo stanodajalca, da odstopata izpraznjeno stanovanje stanovanjskemu fondu za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB. 4. Pri dodeljevanju posojila za novogradnjo, adaptacijo ali pri dodelitvi stanovanja se upošteva velikost upravičenčeve družine. 5. Prosilec za posojilo za novogradnjo, adaptacijo ali za dodelitev stanovanja, ki ima počitniško hišo, ne more dobiti posojila in ne stanovanja. 6. Upravičenec, ki Je že dobil stanovanje ali pa hišo pod ugodnejšimi pogoji, ne more dobiti posojila, pa tudi stanovanja ne. Kdor pa Je dobil gradbeno zemljišče pod ugodnejšimi pogoji, ima pravico do posojila za gradnjo stanovanjske hiše, nima pa pravice do stanovanja. 7. Pri dodeljevanju posojil komisija po presoji upošteva ponttjlla, kJ Jih je proM-Icc žc dobil. 1 2 3 4 5 6 7 8 67. 35 ŽI3ERT VINKO Visoko 63 3 upokojenec 10.000 adaptacija stan. 68. 35 BOGATAJ FRANC Hrast je 3 4 KZSZ Kranj 20.000 dograditev stan 69. 35 POGAČNIK MARIJA Zg. Jezersko 87 1 upokojenka 10.000 dograditev stan. 70. 30 KENDA IVAN Kokrica 182 4 upokojenec 10.000 adaptacija stan. 71. 25 PIČULIN OTO Ješetova 15 4 Iskra 6.000 adaptacija stan. 72. 25 LESIČNIK FRANC Pševska 2/i 4 Tekstilindus 10.000 dograditev stan. 73. 20 KAVČIČ MARIJA Kokrica 263 2 ZD Kranj 20.000 dograditev stan. 74. 20 ROBLEK MARIJA Kokrica 187 4 upokojenka 10.000 dograditev stan. 75. 20 MARKELJ STANISLAV Titov trg 10 7 Tekstilindus 15.000 adaptacija stan. hiše hiše hiše hiše hi^e hiše hiše hiše hiše VRSTNI RED PROSILCEV (UDELEŽENCEV NOB) ZA POSOJILA ZA GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ, KI IMAJO sJAJjjJ VANJE IN ZA KATERE PREDLAGA KOMISIJA SVETU ZA ZADEVE BORCEV NOB IN VVI, DA SE POSOJILO ODOBRI Zap. Št. Štev. točk Ime in priimek štev. dr. Predlog za B,valiSČe članov posojilo Stanovanje last 1. 78 ZUPAN ANTON Lahovče 56 5 30.000 KŽK Kranj 2. 65 ŠMID FRANC šempetr^ka 50 5 20.000 SO Kranj 3. 60 SEVCNIKAR LADO Zalog 80 4 20.000 KZ Cerklje 4. 48 KOROŠEC PAVLA Trboje 39 3 10.000 KZ Cerklje 5. 45 CUDERMAN RUDOLF Jezerska 41 10.000 KZ Sloga 6. 40 PIROVAT IVAN Kebetova i8 4 40.000 SO Kranj 7. 40 GRIČAR CIRIL Kidričeva 3 3 40.000 SO Kranj 8. 40 KUSTERLE KRISTINA Kidričeva 23 4 30.000 Tekstilindus 9. 38 VEVAR FRANC Golnik 59 3 40.000 Bol. Golnik 10. 35 TEROPSIČ JERNEJ Ul. St. Rozmana 9 30.000 SO Kranj 11. 35 BAJŽELJ PAVLE Kidričeva 8 4 40.000 Tekstilindus 12. 35 LAVTAR VALENTIN Ul St. Rczm. 1 15.000 Elektro Kranj 13. 30 GATALO SPASO C. St. Žagarja 7 4 40.000 SO Kranj 14. 30 SUHADOLNTK MATIJA Kidričeva 22 4 40.000 Elektro Kranj 15. 30 NAGLIC FRANC Koroška 49 40.000 Planika 16. 30 URBANCJANKO Nazorjeva 4 5 40.000 SO Kranj 17. 30 DEBELJAK FRANC Savska 36 4 20.00-0 Tekstilindus 18. 30 CVAR IVAN Ul. St. Rozmana 5 5 20.000 SO Kranj 19. 25 STOPAR ADOLF Ul. St. Rozmana 3 4 20.000 UJV Kranj 20. 25 KEPIC VINKO Kidričeva 32 20.000 JI.A Kranj 21. 25 PEČJAK BRANKO Kidričeva 24 4 40.000 Elektro Kranj 22. 25 URANKAR JOŽE Kidričeva 28 40 .(XX) SO Kranj 23. 25 ŽUGELJ FRANC Val.iavčeva 7 3 30.000 UJV Kranj 24. 25 STEPAN MARTIN Stritarjeva 2 4 40.000 SO Kranj 25. 20 KRAMARIC FRANC Begunjska 7 4 20.000 SO Kranj 26. 20 ČRNIČ VINKO Ul. M. Pijade 3 3 10.000 SO Kranj 27. 20 KORDIŠ ALOJZ Soštičcva 4 3 15.000 Iskra Velik0?* stanova 2-soc 1-soc 3-sot 2-s ob 3-sob 2-s ob 4-sot 4-sot 3-sod 4sOr VRSTNI R F. PRIČAKOVALCEV STANOVANJ - UDELEŽENCEV NOB Tek. it. S te v. točk PRIIMEK IN IME Bivališče štev. članov Zaposlitev upokojitev 1. 123 BALTA MELITA Golnik 40 2 Bolnica Golnik 2. 108 ŠKAPIN STANE Kranj, Kebetova 35 1 upokojenec 3. 108 KOPUSAR SREČKO Visoko 13 7 Sava Kranj 4. 105 ŠIBENIK IVANKA Kr., Smledniška 21 2 upokojenka 5. 103 BREMEC RADO Kr., Planina 3 4 Iskra Trbovlje 6. 103 CRV MILKA Suha 26 2 Oljarica Britof 7. 103 ROZMUS JAN Podnart 35 5 Kovinar Kranj 8. 100 PRIJATELJ ANTONIJA Kr., Tomšičeva 26 1 upokojenka 9. 98 DROL J02E Preddvor 4 LM Kranj 10. 98 OREHEK KARLO Kokrica 43 7 Komun, servis Kranj 11. 98 P02GAJ IVAN Kr., Reginčeva 4 1 umetnik 12. 93 ŠINKOVEC MILAN Kr., Kocjanova 22 2 upokojenec 13. 93 POPOVIC JANKO Kr., Valjavčeva 14 2 upokojenec 14. 93 KRISTAN JELKA Kr., Zlato polje 11 3 Vino Kranj 15. 93 ŠOLAR GAŠPER Ncmilje 10 1 upokojenec 16. 90 • ŠTROS FRANC Kr., Smledniška 3 3 upokojenec 17. 90 TURSIC PEPCA Kr., St. Žagarja 25 1 upokojenka 18 88 RIBNIKAR FRANC Kr., Stritarjeva 2 2 upokojenec 19 K NEGRO ALOJZIJ Kr., šempeterska 6 2 Bolnica Begunje Ka^e sta<$ potr«" garsort"; uo^ tr o#*>°° garso',,er ga,st>n>*r uos<»«° t*'*01. dvos o** cnosobn" 8. Prosilcem, ki niso lastniki zgradb, se odobril dograditev ali adaptacijo ne • Komisija je pri dodeljevanju posojil adaptacije upoštevala predvsem tiste Prosilce, ki pridobijo stanovanjske prosto- > ne pa tistih prosilcev, ki z adaptacijo e obnovijo ali vzdržujejo hišo ali stanovanje. 10. Prosilci za posojila, ki imajo druž-lisf13 Stanovanja, ne spadajo na prioritetno prosilcev za posojila, ki nimajo sta-f"J in nai se rešujejo v okviru stanovskega fonda. g^.?1, komisija je pri reševanju stanovanj-" vprašanj upoštevala tele bolezni: rak, srčne bolezni ter invalide. *gg* JE SPREJELA TUDI TE dod" *Vi0ritetna lista udeležencev NOB za točk ,leV stanovanj se sestavi po številu gled ^ S° iih pridobil» pričakovalci, ne 6 na Vrsto oziroma velikost stanovanja. Za je Za Prioritetno listo udeležencev NOB *a dc ? kI S° zaprosi,i za posojilo ali v,oge k-UeV stanovar,ja> se upoštevajo vse ne«.0' SO PrisPele k pristojnemu uprav-mu organu do !. 9. 1969. • p°goJi za odobritev posojila so: — obrestna mera je I °g; po**^?''.3 Izkoriščanja kredita je 1 leto Po tp!iPlSU Pogodb o najetju posojila, zapad™ TOku "ekfcoriščeni del posojila Izplačil v gotovini ni; b0^ia!>kSOjnOienialec mora skleniti pogod-vestil-, v 6 mesecih po prejemu ob- o odobritvi posojila: rok odplačila posojila Je: v»šina bedita 5.000 «000 ^.OOfi JS.000 20.000 25.000 30.000 35.000 40.000 mesečni obrok 106,70 102,90 102,50 102,90 101,50 101,70 113,40 132,20 151,00 polletna doba anuiteta vračanja 640,00 4 leta 617,00 5 let 615,00 8,5 let 617,00 13 let 609,00 18 let 610,00 23 let 680,00 25 let 793,00 25 let 906,00 25 let JCWoAD?VS?B S™™VANJ OBVEZE BO STANOVANJ V LETU 1969 ^^uTzI"1' UdeIeŽenci N°B, za katere ko-Predlaga , "°VanJsk® zadeve borccv NOB VVI, da 8Ve,u za zadeve borcev NOB in adaPtaciioC m POSojil° za dograditev ali o L, s "ovanjske hiše ne odobri, so,,, komisije obveščeni z dopl- ^deveCrb^'epe komis,lc za stanovanjske ^inost ,,„iCV NOB ,maJ° upravičenci ?*Ve horcev Mn^ 15 dneh na - -°Čno ZlJ?Vn VVI' naka»- »o ta do-°b*i«e vT . gOVOr 8C Pošlje Skupščl-in dr«žbene"u^de,ek ** 0bČ° Uprav° ni- 1.9.1969 Predsednik komisije Maks Stromajer !. r. Tek. št. Štev. točk PRIIMEK IN IME Bivališče štev. članov Zaposlitev upokojitev Kakšno stanovanje potrebuje 20. 88 JAKŠEANČKA Golnik 40 1 Bolnica Golnik garsoniero 21. 83 LUKMAN FELIKS Kr., Zlato polje 3/d 6 Creina Kranj trosobno 22. 83 ALIC FRANC Zg. Bitnje 69 6 upokojenec trosobno 23. 83 SVETIK CECILIJA Golnik 21 1 upokojenka garsoniero 24. 83 IVŠIC KAROLINA Kr., Valjavčeva 11 2 upokojenka enosobno 25. 80 MARONDINI RUDI Podreča 65 3 upokojenec dvosobno 26. 80 PISK MARIJA Kr., Ul. 31. div. 15 3 Šola Fr. Preš. dvosobno 27. 78 ŠORLI IVANKA Kr., Vrtna 1 1 upokojenka garsoniero 28. 78 MAKUC MARIJA Struževo 60 1 Planika Kranj garsoniero 29. 75 TROBEC IVANKA Kr., Koroška 33 2 upokojenka enosobno 30. 75 ŠILAR FRANCKA Kr., Gradnikova 5 5 upokojenka trosobno 31. 73 LAVTAR FRANC Kr., Smledniška 17 2 upokojenec enosobno 32. 73 FIDLER MARIJA Kr., Gorenjesavska 22 3 upokojenka dvosobno 33. 73 TROBEC JERCA Kr., Tavčarjeva 47 1 upokojenka garsoniero 34. 73 KALCIC FRANC Kr., Savska 44 2 upokojenec enosobno 35. 73 ZAGRADI SNI K FRANCKA Kr., Tekstilna 5 2 Iskra Kranj enosobno 36. 73 DOLENC IVANA Kr., Moše Pijade 8 1 upokojenka garsoniero 37. 70 ŠAVLI VIKTOR Kr., C. 1. maja 5 3 upokojenec dvosobno 38. 70 JERMOL MILAN Podbrezje 52 6 upokojenec trosobno j 39. 70 KRIŽNAR IVANKA Kr., Trojarjeva 4 2 upokojenka enosobno 40. 70 PRINCTC MARIJA Kr., C. 1. maja 3 2 upokojenka enosobno 41. 70 VELIKONJA LIDIJA Kr., Reginčeva 4 1 Tekstilindus Kr. garsoniero 42. 68 ŠESTOVIC MILOŠ Kr., Maistrov trg 11 4 upokojenec dvosobno 43. 68 LOTRIC MARIJA Kr., Koroška c. 29 1 upokojenka garsoniero 44. 68 PAVLIN IVANKA Kr., Gradnikova 11 1 upokojenka garsoniero 45. 65 TALAR ROZALIJA Kr., Župančičeva 23 2 upokojenka enosobno 46. 65 GROBI N ANTON Kr., Ul. Moše Pijade 3 7 upokojenec trosobno i 47. 73 TEROPŠIC ANTON Kr., C. JLA 11/a 6 KŽK Kranj trosobno | 48. 63 BOHINC FRANC Kr., C. JLA 6 3 študent dvosobno 49. 63 MOČNIK ANDREJ Kr., Nai tnikova 3 4 TŠC Kranj dvosobno 50. 63 ČESEN STANE Kr., Nazorjeva 12 1 upokojenec garsoniero 51. 63 KRAPEŽ DOROTEJA Kr., Gosposvetska 1 1 upokojenka garsoniero 52. 60 MARCINA MARIJA Kr., Valjavčeva 8 3 Samop. rest. trosobno 53. 60 GODNIC JUST Kr., Levstikova 1 5 upokojenec trosobno 54. 58 MERTELJ MARIJA Kr., Huje 2 3 upokojenka dvosobno 55. 58 MENCINGER LOJZE Kr., Kebetova 20 1 Iskra Kranj garsoniero 56. 58 KURAŠ BAJRAM Kr., Župančičeva 19 1 TŠC Kranj garsoniero 57. 55 MOČNIK IVANKA Kr., Koroška 12 3 upokojenka dvosobno 58. 55 LADIHA CIRILA Kr., škrlovec 1 3 upokojenka dvosobno 59. 55 STIRN MILKA Kr., Cirilova 7 2 upokojenka enosobno 60. 55 VREZEC MARIJA Kr., Gradnikova 4 4 upokojenka trosobno 61. 55 GRUBOR NIKOLA Kr., Stražiška 5 5 upokojenec trosobno 62. 53 URšIC MILORADA Kr., Tavčarjeva 18 3 dijakinja dvosobno 63. 53 KAVCIC IVANKA Kr., Vodopivčeva 12 1 upokojenka garsoniero 64. 53 SELJAK DRAGICA Kr., Ul. 31. div. 46 2 Cen. za soc. del. enosobno 65. 53 LAVRIN SAN DA Kr., Savska 42 1 upokojenka garsoniero 66. 53 POLAJNAR JANEZ Kr., Savska 20/a 4 Tekstilindus trosobno 67. 53 NOC VINKO Kr., Titov trg 7 4 upokojenec dvosobno 68. 53 RIGA IVAN Kr., Savska loka 16 4 Iskra Kranj dvosobno 69. 50 PRETNAR JAKOB Kr., Tomšičeva 40 3 upokojenec dvosobno 70. 50 KAVCIC FRANC Kr., Savska c. 3 2 upokojenec enosobno 71. 50 MARJEK JOŽE Kr., Kidričeva 5 5 upokojenec trosobno 72. 50 JERAJ AMALIJA Kr., C. na klanec 22 4 upokojenka dvosobno 73. 50 ŽIROVC VALENTIN Kr., C. kokr. odr. 7 3 Elektroteh. podj. dvosobno 74. 50 MAKUC KAREL Kr., Ul. 1. avgusta 9 4 UJV Kranj dvosobno 75. 50 TRILER JOŽE Kokra 16 4 upokojenec trosobno 76. 48 šTROViAJF.R SLAVKA Kr., Tomšičeva 19 7 upokojenka trosobno 77. 48 PERVANJA MARIJA Kr.; Titov trg 13 8 upokojenka trosobno 78. 45 ROZMAN MIRKO Golnik 55 4 Creina Kranj trosobno 79. 45 MEDVED JELKA Kr., Valjavčeva 1 upokojenka garsoniero 80. 43 TEPINA ANICA Šenčur 49 3 upokojenka dvosobno 81. 43 KNAP ANTONIJA Kr., Levstikova 8 4 upokojenka dvosobno 82. 43 TOMC VIDA Kr., Delavska 19 1 Tekstilindus garsoniero 83. 40 MADON DANA Kr., Gorenjesavska 10 5 Želez, postaja trosobno 84. 40 TOMAŽI C KAREL Kr., Župančičeva 12 4 Tekstilindus trosobno 85. 40 ZALETELI JOŽE-Hafner Kr., Ješetova 10 2 upokojenec enosobno 86. 38 KOKAU KATARINA Kr., Maistrov trg 8 2 upokojenka enosobno 87. 38 KlJNSTCi I ADOLF Kr., Savska 42 4 TšC Kranj trosobno 88. 38 KAVĆN'K JANEZ Kr., Stara c. 6 4 upokojenec dvosobno 89. 38 PIRD1FRANCKA Kr., UI.31 div. 44 2 Tekstilindus enosobno 90. 35 BRATKOVIC FRANCKA Dnilovka 14 2 upokojenka enosobno 91. 35 COTAR AVGUST Kr.. Savska c. 38 • 3 upokojenec dvosobno 92. 35 KLENOVŠEK VILI Naklo 92 3 Tekstilindus dvosobno 93. 35 ŠMID ROMAN Kr., Gradnikova 3 4 UJV Kranj trosobno 94. 33 STRLE JOŽE Kr., Gorenjesavska 47 2 brezposelni enosobno 95. 33 GUZEU NEŽKA Kr., Savska 40 2 upokojenka dvosobno 96. 33 TOMAŽIC AVGUST Kr., Titov trg 7 4 Živila Kranj t rosobno 97. 33 VALENCIC ANICA Kr., Pot na Jošta 15 2 Tekstilindus enosobno 98. 30 KAŠTRUN MILICA Golnik 55 3 upokojenka dvosobno 99. 30 LIKOZAR IVAN Kr., Ul. 1. avgusta 9 4 Iskra Kranj trosobno 100. 30 RAVNIKAR ALEKSANDER Kr., Ul. St. Rozmana 5 4 upokojenec trosobno 101. 30 ZUPAN MARA Kr.. St. Žagarja 33 2 TŠC Kranj enosobno 102. 30 JANKOVIC PETER Voklo 89 3 šola Voklo dvosobno 103. 28 KOS ŠTEFKA Kr., Delavska 19 2 Tekstilindus enosobno 104. 25 BERNARD AVGUŠTIN Kr., Zlatnarjeva 1 2 upokojenec enosobno 105. 25 ERMAN FRANČIŠKA Kr., St. Rozmana 11 3 Tekstilindus dvosobno 106. 25 ZORN RAFAEL Kr., Stražiška 1 2 Sava Kranj enosobno 107. 25 KRMELJ VILMA Kr., Stražiška 26 l upokojenka garsoniero V podjetju ^»aNJ KAMNOSEšTVO KRA* LAIIKO NABAVITE nagrobne spomenike izbiri, razne vaze, bci ske plošče za tlakov«™ 50 x 50, okenske a In stopnice iz i"ar,11° in umetnega kamna. ,. razO® Opravljamo tud. ' storitve ter oMaf*irt,i stene ln tla z <1 gjjg. in inozemskimi ,mod- nimi ploščicami P° UK nmu ploščicami i— Bfl^ rt^^ŽT^f^T^ff^irĐHa »ib cenah. ^^ SGP Sava gradi v Kranjski gori vrstne hišice — Foto: J. Vidic ______— MJf Sin IIIMIMIjIIIIII4JII(lli||ttJIMIIllllt11l3IIIIlli:il1i;iM:MlMIIII1llMIMlMllillll«lllll(lllIi:iMll1ll!(1ll^ I ! <~> KOVIN OTE H NA «® ®l KUPPERSBUSCH I 1490 din trajno žarne peči O KOVI N OTE H NA import BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE KUPPERSBUSCH dostava BREZPLAČNA na doftl iiiiimh»"m1 1111111"' Taborništvo — družbeno koristno delo Na Jesenicah je bila taborniška organizacija ustanovljena leta 1951. in od takrat dalje je njen član Božo Pan-čur, ki je trenutno starešina odreda Jeklarjev. Božo resnično živi za tabornike in otroci mu večkrat rečejo kar »tabornik« ... 0 Božo, koliko je tabornikov v naši občini? »Njihovo število se neprestano spreminja. Zdaj jih je približno 860—1000. V naši občini je 6 samostojnih odredov in sicer so to: Pod Prisoj nikom v Kr. gori, Pod Špikom v Gozd Martuljku, Aljažev odred in odred Triglavskega brezna v Mojstrani, odred Pod Stolom v Žirovnici m odred Jeklarjev na Jesenicah.« # Vaša organizacija je zelo aktivna. Kje vse ste bili že letos? »Bili smo na državnem prvenstvu v smučanju na Popovi Šapki (osvojili so 7 pokalov in 3 šotore)t doma pa smo organizirali republiško prvenstvo; organizirali in udeležili smo se medobčinskega mnogoboja za medvedke im čebelice, izlet na proslavo v Velenje, prvomajski izlet v Kočevski Rog in Belo krajino, tekmovali smo Po poteh partizanske Ljubljane (kar 27 ekip) itd. Trasirali pa smo tudi dohod k prvi partizanski bolnišnici v tem koncu v Mežaklji.« # »Ali starši radi puste otroke k tabornikom? »Do zdaj zelo radi, ker vidijo, da so otroci v ineki skupini ter se uče delati in privajati na disciplino, ki je starši doma ne zmorejo vedno. Starši so lahko braz skrbi, ker so otroci pod vodstvom odraslega človeka. Vsak izlet v naravo pa otroka tudi odtegne s ceste, kjer je zanj največ nevarnosti.« 0 S kakšnimi težavami se borite? »S finančnimi in volonteriz-mom, ki vedno bolj izumira. Včasih kakšna enota ni delavna samo zat®, ker ni ljudi, ki bi bili zanjo pripravljeni žrtvovati več časa.« # Kot vem, se z ostalimi odborniki neprestano trudiš, da bi kje izvrtal kakšen dinar. Koliko bi potrebovali, da bi uresničili vse svoje zamisli? »Za dokončno ureditev taborniškega doma Pri Fencu 70.000 din, za nakup opreme (nekateri šotori so stari že 18 let) 40.000 diin, za redno delo vseh enot pa še 25.000 din. Vsega skupaj pa imamo na voljo približno 40.000 din na leto.« # Vaši taborniki sodijo med najuspešnejša v Sloveniji, In priznanja? »Že osmič zapored smo bili priznani za partizansko enoto, kar je najvišje priznanje i republiške zveze. Že v drugo ' pa smo dobili tudi pohvalo Saveza izviđača Jugoslavije.« # Rad delaš z mladimi. Zakaj? »že zelo zgodaj sem izgubil starše, zato sena bil veliko sam in sem pogrešal < družbo. Že v šoli sem prevzel več funkcij, potem pa sem spoznal da več funkcij paralizira pravo delo. Tako sem se odločil le za tabornike. Veselje do dela je zdaj postalo že skoraj dolžnost, obveza tudi takrat, ko za to nisi najbolj pri volji.« 0 Katerega dogodka se najraje spominjaš? »Dneva, ko je cdred prvič % dobil naziv partizanske enote ter ko sem prejel odlikovanje reda dela s srebrnim renoem za cIjIo pri tabornikih, ko je tudi družba pokazala, da ceni delo volonterja pri družbeni organizaciji.« 9 Boš kdaj zapustil tabornike? »Mislim, da ne. Zapustil bi jih le v primeru, če bi se naša aktivnost zdela nepotrebna. Dokler bo to družbeno koristno delo pa prav gotovo ne.« # Kaj si želiš? »Po 18 letih obstoja je ( odred končno le dobil svoje prostore. Videti je bilo, kot bi mu družba pred polnoletnostjo ne zaupala. Želim pa si več razumevanja pri dodeljevanju sredstev glede na to, da naša aktivnost ni specializirana na tekmovalne dosežke, zajema pa množičnost.« Z. Felc Danes in jutri v Lescah Bled - cup mednarodno tekmovanfe radijsko vodenih modelov V Lescah se je danes, 20. septembra, zjutraj, začelo II. Bled — cup mednarodno tekmovanje motornih, večkomandnih, radijsko vodenih letalskih modelov. Prijavljenih je 30 amaterskih modelarjev iz ZRN, Avstrije, Švice, Italije in Jugoslavije. Dvodnevna prireditev šteje tudi za trofejo »3L«, trofejo, ki jo ho osvojil modelar z največjim številom točk, zbranih na tekmovanjih v Liechtensteinu, Lienzu in Lescah. Posebna asfaltirana modelarska steza ob letališču povsem ustreza mednarodnim predpisom. Modeli, ki startajo p"* tako kot velika letala in ki jih njih lastniki usmerjajo radijsko, imajo na voljo po 10 minut. Med tem časom morajo * zraku izvesti vsaj 18 akrobatskih figur, povsem enakih pravil* letalskim. 4-članka komisija ocenjuje točnost akrobacij, ganco, prostorsko razmestitev in točnost pristajanja. Uporabljaj« poseben točkovni sistem. Tekmovanje se je začelo danes ob 7. uri in bo trajalo neprekinjeno do 18. zvečer. Jutri, v nedelio, je na sporedu sanio en turnus (od 8. do 16. ure), potem, takoj po zaključku uradnega dela, pa bo sledil ekshibicijski program za gledalce. IG. Jeseniški Jeklar pred novo sezono enkrat poslušajo pevci Pr®[ davanja nemščine, ker se z veda jo, da jim obvladanj tujega jeni k a v obmejnem Bivši martinarski moški pevski zbor se je v jeseniškem jubilej nem letu reorganiziral v zbor jeseniških železarjev z imenom Jeklar. Pokroviteljstvo nad zborom, ki šteje blizu 50 pevcev in je imel v letošnjem letu že 15 raznih nastopov, med drugim tudi radijsko in televizijsko oddajo, je prevzela sindikalna organizacija jeseniške železarne. Po enomesečnem počitku je pričel zbor novo sezono in se trenutno pripravlja'na gostovanje v Štorah, Ravnah in Beljaku ter na jubilejni koncert z zbori i/, omenjenih krajev na Jesenicah. Zanimivo in morda edinstveno je, da so z letošnjo sezono uvedli za člane zbora tudi tečaj nemškega jezika. Tedensko mestu vse bolj koristi. Zboff ki nastopa v enotnih °b kah, je odšel včeraj, 19. }■ ' na dvodnevni izlet v CriK. nico, kjer bo imel dva certa. Izlet je omogočil ^ osnovna organizacija kata Železarne Jesenice nagrado za sodelovanje prireditvah v počastitev letnice Železarne Jesenice kot spodbuda za nadaUJJ delo zbora. Poudariti je trebno, da ima TO osno^ organizacije sindikata zarne Jesenice velik in da bi deloval zbor čimbou še in povsod častna z»s železarske Jesenice. ^ ^ j *We,ia poslušajte vsak dan 17 r> V" 10 ' 12» li" 15< i&k? hH iD 24 Uri ter ra" Oh » ,,dnevnik ob 19.30 uri. nedeljah pa ob 6.05. 7., 9 ' i?" botnib petn-L minut - 21.15 Polj' ^ ert - 22.30 Po- ezije Iz slovenske po- 4 lQ n---2L felliS?^ - 7:30 Za r-8.44 ,gra Za °trt>ke 905 KcŽcert f ** mladi"o - " ,0 « 4 "aSih krajev r 10-30 pl^T,tc ,ovariši la - 10.4VZ WHC in de-1050 Naš? ™?lrt Za Ep ? ltaio in ' PT,uša,ci «0 100 T^tlčTraVljaj° - napotki za tuje goste — 12.00 Na današ- | nji dan — 13.15 Zabavna j glasba — 13.40 Nedeljska re- . portaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Pet minut za EP — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — I 19.15 Jugotonove glasbene 1 razglednice — 20.00 V nede- : ljo zvečer — 22.15 Zaplešite : z nami — 23,05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.35 Nedeljski Koncert — 13.35 Pričnimo s plesom — 14.00 Molodije mediteranskih dežel — 14.35 Lahka glaba — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 Glasbeni variete — 16.35 S pevcema Tomom Jon esc m in Milvo — 17.00 P!es ob petih — 18.00 Strani iz slovenske proze — 1820 Iz operet in glasbenih revij — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.30 V ritmu današnjih dni — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Figarova svatba - oj>era — 23.20 Iz repe >.rja 'Berlinske filharmonije — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 22. septembra Brahmsove komorne glasbe — 20.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 23 septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za nnlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Raymond Lefevre — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Impresije z Jadrana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhem koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nastop dveh koroških zborov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere To-sca — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z a.n samblom Avsenik — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje ja/za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z orkestri — 15.00 Popevke na teokčem traku — 15.35 Ob lahki glasbi — 16.02 V plesnem ritmu — 16.40 Počitniški cocktaU — 17.35 Glasboni variete — 19.50 Orple> klavir in kitara v ritmu — 19.30 Popovke današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20JO Svet in mi — 20.45 Jugoslovanski simfonični plesi — 21.15 Iz 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za klarinet in godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Virtuozi na kitaro — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.17 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Pol ure z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe velikih mojstrov — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije jx> pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Shakespeare v operi — 21.15 Večerni concertino — 22.00 Recital or-ganistke Marie-Claire Alain — 23.10 Iz klasične koncer-tantne glasbe — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 24. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Odlomek iz opere Veronika Descniška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz Dvofakovih orkestralnih legend —■ 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma iin po svotu — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00' Koncert opernih medodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v ritmu Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Popotovanje s popevkami — 15.00 V ritmu latinske Amerike z majhnimi ansambli — 15.35 Priljubljene slovenske popevke — 16.02 Za prijetno razpoloženje — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 šoferjem na pot 19.10 Zabavni zbori — 19.30 < Od tu in tam z majhnimi ansambli — 20.05 Ogledailo našega časa — 20.15 Lahka koncertna glasba — 20.30 Radij- ; ska kinoteka — 20.45 Slaven- ! ske narodne pesmi — 21.15 j Glasbene podobe grških mi- , toloških junakov — 22.00 Raz- ; gledi po sodobni glasbi — j 09.05 Iz slovenske poezije 1 ČETRTEK — 25. septembra 1 8.08 Glasbena matLneja — ! 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Iz zakladni- i ce resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 | Na današnji dan — 12.30 | Kmetijski nasveti — 12.40 Hr- j vaške narodne v izvedbi an- | sambla in solist Milan Stan- ' te — 13.30 Priporočajo vam j — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica ljubiljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Sklepni prizor drame Valkira — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Andrzej Markovvski dirigira Simfonični orkester RAI — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Popevke na tekočem traku — 14.30 V vedrem ritmu z velikimi orkestri — 15.00 Italijanske popevke — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Z orkestrom Peter Walden — 16.40 Počitniško cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.45 Kvintet za rog in godala — 21.15 Sonatina in divertimen-to — 21.50 Salon komornega jazza — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 26. septembra 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Klarinetist Alojz Zupan igra poljudne koncertne sladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz sveta pravljic in fantazije — 16.00 Vsaik dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Mali koncert zbora Slava Klavora iz Maribora — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Vesela godala — 15.35 Pisana paleta — 16.02 Z orkestri — 16.40 počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipot — 19.15 Minute z orkestrom Herb Al-pert — 19.30 Popevke na sprehodu — 20.05 Velika scena — 20.33 Glasbeni intermezzo — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.00 Salzburske slavnostne igre 1969 — 23.30 N octu rno z godalnim kvartetom RTV Ljubljana — 00.05 Iz slovenske poezije Kadrovska komisija DS VELETRGOVINE ŽIVILA KRANJ objavlja prosto delovno mesto šefa blagovnice v Cerkljah Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoko kvalificirani trgovski delavec — delovne izkušnje za vodenje trgovine Stanovanje po dogovoru! Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prijave za zasedbo delovnega mesta sprejema splošni sektor podjetja do 15.10.1969. SOBOTA — 20. septembra 9.35 TV v soli (RTV Zagreb) — 16.00 Disineyev svet (RTV Ljubljana) — 16.50 Evropsko atletsko prvenstvo (Evrovizija) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija-vaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Krapina 69, 22.05 TV biro (RTV Zagreb) — 22.20 Inšpektor Maigret - serijski film. 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 21. septembra 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Hmelj-ska princesa 1969 (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Dis-neyev svet, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 12.00 Mednarodno teniške prvenstvo Jugoslavije (RTV Beograd) — 14.00 Tekmovanje za Jadranski pokal iz Portoroža (JRT) — 14.55 Prenos športnega dogodka (Evrovizija) — 16.45 Evropsko atletsko prvenstvo, 18.25 Grajski biki - slovenski film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35* Muzikanti - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Vi-deofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) 22.05 Neobvezno, 22.55 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI »pored: 20.00 TV dnev-mik (RTV Zagreb) -- 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 22. septembra_ 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina 10.45 Angleščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 17.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Babica in trije vnučki - pravljica, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Obrambna vzgoja (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbeni album (RTV Skopje) — 19.20 Reportaša, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija vaja, 20.35 Dober in zvest služabnik - angleška TV drama 21.35 Koncert za trobento im orkester, 21.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet {RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Zabavno glasbeni album (RTV Skopje) — 19.20 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 23. septembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Po sle-iz studia 14 19.05 Sinovi neba, 19.35 TV intervju z Ara-deh napredka, 18.40 Novosti mom Hačaturjanom, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Posnemanje življenja — ameriški film, 22.35 Dosežki medicine, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Risanka, 18.00 Lutkovna igra, 18.20 Tele-sport, 19.00 Narodna glasba, 19.15 Mladinska tribuna, 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 26. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Za-greb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.45 Lassie — serijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 V središču pozornosti, 19.50 Cikcak^ 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Fantje v usnjenih jopičih - angleški film, 2220 Poročila, 22.25 Cuiz (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) —- 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V SREDA — 24. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Za- i greb) — 17.15 Madžarski TV j pregled (RTV Beograd) — | 17.45 Trapolo H - I. del mla- ) dinske igre, 18.30 Pisani trak, 1 18.45 Velika pustolovščina - ) sorijski film 19.15 Razstava j angažirane umetnosti v letih 1919—1969 (RTV Ljubijana) -19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, j 20.30 Vijavaja, 20.35 Mandr-i agola - predstava SNG Ma»ri-j bor, 22.15 Človek s kamero, j 23.20 Poročila (RTV Ljublja-' na) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Oddaja za ' otroke, 18.30 Poljudno znanstveni film (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija (RTV J Beograd) — 19.15 Angažira-1 nost v letih 1919—1969 (RTV ! Ljubljana) 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored itali-jaaske TV ČETRTEK — 25. septembra 9.35 TV v šoLi 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Lepa naša domovina, 21.10 Listi iz poletne likovne kronike, 22.00 Smart - serijski film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi prored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodna glasba, 18.45 TV komedija, 19.45 TV prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V Kranj CENTER 20. septembra franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera itali j.-špan. barv. CS filma SEDEM HRABRIH 2ENA ob 22. uri 21. septembra franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 15.. 17. in 19. uri, premiera šmn. barv. filma LOS TARANTOS ob 21. uri 22. septembra premiera amer. filma GOLA OSTRINA ob 16., 18. in 20. uri 23. septembra .šnan. barv. film LOS TARANTOS ob 16. in 20. uri, amer. film GOLA OSTRINA ob 18. uri Kranj STORŽIč 20. septembra danski barv film ODKRITJE LJUBEZNI ob 16. in 18. uri amer. barv. CS film UJETI V PUŠČAVI ob 20. uri 21. septembra danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film UJETI V PUŠČAVI ob 16. uri, amer. barv. CS film OPERACIJA GROM ob 20. uri 22. soptembra amer. barv. CS film UPOR APACEV ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 18. uri 23. septembra premiera jug. barv. filma KMALU BO KONEC SVETA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 20. septembra amer. barv. CS film UPOR APACEV ob 19. uri 21. septembra amer. barv. UPOR APACEV ob 15.30 in 19.30. Tržič 20. septembra angl. barv. CS film NOC GENERALOV : ob 17. in 19.30. 21. septembra slov. film KEKEC ob 10. uri, angl. barv. CS film NOC GENERALOV ob 15. in 17.30., jug. barv. film KMALU BO KONEC SVETA ob 20. uri 23. septembra amer. film j IDIOT V HOLLYWOODU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. septembra franc. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 17.30. in 19.30. 21. septembra franc. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 15., 17. in 19. uri 22. septembra jug. barv. film KMALU BO KONEC SVETA ob 17.30. in 19.30. Jesenice RADIO 20. septembra švedsko-nemški barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADI-GAN 22. septembra amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE 23. septembra amer. barv. VV film HIŠA MOJE MATERE Jesenice PLAVŽ 20.—21. septembra amer. barv. VV film HIŠA MOJE MATERE 22.—23. septembra švedsko-nemški barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADI GAN Žirovnica 21. septembra jugoslovanski film MEMENTO Dovje-Mojstrana 20. septembra jugoslovanski film MEMENTO 21. septembra amer. film ZANKA ZA NEDOLŽNEGA Kranjska gora 20. septembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK 21. septembra angl. barv. film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI Radovljica 20. septembra itali j. barv. film NAŠE DOBRE SOPROGE ob 18. uri, amer. barv. film PROPAD HIŠE USHER ob 20. uri 21. septembra amer. barv. film SODOMA IN GOMORA ob 15. in 20. uri, amer. barv. CS film PROPAD HIŠE USHER ob 18. uri 22. septembra amer. film VINCESTER 73 ob 20. uri 23. septembra angl. CS film USODNA GOSPODIČNA ob 20. uri Bled 20. septembra amer. barv. film MARY POPPINS ob 18. in 20.30. 21. septembra amer. barv. film V DEŽELI PRITLIKAVCEV ob 10., 15., 18. in 20.30. 22. septembra amer. barv. film POT NA ZAHOD ob 18. in 20.30. Škofja Loka SORA 20. septembra amer. barv. film OD TRENUTKA DO TRENUTKA ob 18. in 20. uri 21. septembra amer. barv. film OD TRENUTKA TRENUTKA ob 17. in 20. uri 22. septembra jugosl. fd® ZGODNJA DELA ob 19. uri 23. septembra amer.-itahj-film NEPREKOSLJIVI <*> 20. uri, jugosl. film ZGODNJA DELA ob 20. uri Loterija Neuradno poročilo u banju 38. kola srečk 18. septembra 1969: srečke s 7 žre* dne so zadele srecKe s so končnicami "i11 A 0 29340 58600 141 3261 19591 766491 947911 1522 00262 91712 111952 510152 83 73083 96323 032463 34 74 42834 6746' !• 5 92335 302225 466175 6096 9286 04396 39306 487966 67 6407 89437 199147 18 38 808 73978 074428 69 09679 40969 504 504 50 200 2.000 50.000 100.000 200 500 500 10.000 10.000 10 1.010 500 10.000 20 10 1.020 10.000 4 504 10.004 10.004 200 200 500 1.000 10.000 20 200 2.000 10.000 30 10 100 500 10.00° 10 500 510 KMETlJf0 ŽIVILSKI kombine KRANJ SKLADI*** (bivši 0<*scO obvešča •i Ha i*0 potrošnike krnul, a stalno na zalogi razi mila za: p*' % kokoši nesnice Ščance tejc- 9 krave molznice ta • prašiče if0t, O koruzo v *rnju, pšenico itd. pšenico, tropin« Cene zmerne Dostava hitra Prodam , Prodam NJIVE. Informacije Praše 33, Kranj 4391 Prodam 1 leto staro KOBILO. Meglic, Podljubelj 63, Tržič 4995 ^[odam večjo količino JABOLK in TEPK. Tiringer, krnarjetna gora 2, Kranj 4397 škofja Loka 4418 O^ Pl-INSKO PEC. - drejašič J' Ure dal'c- An" ska 7 ' Kranj, " Kolodvor-4419 kratko- Za lov p Ist«Janca, odlična tavlje 30 d °,rnel Jakob, Ho p, , ' Poljane 4420 akvfe 8aiitrski tropski Slov v z vso opremo. na p v ogl. oddelku 4421 fcllnlv Pr°dam rabljen šte-S®nčur drva (gorenje). Proda 4422 SpAatnM^abljcno komplet-? ° za 500 N din. P,,J V oddelku 4423 candv^ pralni stroj Nik kabinet štf.d1l- 5? KUHmmiV °krica 7i v na 3 P'o§če. Prod-, anj 4424 sr- vas ^ovnega konja. Šenčur 4425 Prodam zazidljivo PARCELO v Radovljici (stanovanjski dvojček). Ponudbe poslati pod »2x475« 4426 Prodam delovnega VOLA, 450—500 kg težkega. Zg. Br- ! nik 79 4427 Prodam nova GARAŽNA 1 VRATA, zidarska mera 213 x 1 x 200. Tine Jarc, Smledniška št. 62, Kranj 4428 Prodam MAGNETOFON — i 4-stezni grundig. Pušavec Janez, Voglje 61, Šenčur 4429 Prodam 9 KLEŠČ za vezavo ostrešja 7,5 cm in ŠPI-ROVCE 6,5 m. Tatine 7, Preddvor 4430 Prodam LOVSKO PUŠKO, j dvocevko 16 x 16 z nekaj stre- 1 liva, PAS za naboje, pribor za čiščenje in polnjenje nabojev. šink Franc, Sp. Besni-ca 81 4431 ( Prodam DVO-SEDEŽ, nov, in kompletni MAGNET dukati za moped. Praše št. 12, j Kranj 4432 Ugodno prodam skoraj nov MAGNETOFON telefunken, \ 4-stezni za 2000 N din, plastično JADRNICO, MOTOR lamo 06 in železniško TRAC-NICO 4.50 m. Omejc Milan, j C. talcev 12, Kranj-Huje 4433 i Prodam stoječi vzidi jiv ŠTEDILNIK (nerjaveč) in j razno POHIŠTVO. Kranj, Va- j ljavčeva 29 4434 Prodam malega KONJA, ' starega 3 leta, 300 kg težkega, ! KOZO in OVCO. Kranj, Go- ' renjesavska 63 4419 . Prodam GAJBICE za krom- | pir in bukova DRVA, dostavim tudi na dom. Pfajfer Blaž, Lajše 15, Selca nad Šk. Loko 4420 Prodam 100 BUTAR (bukovih) in PUNTE. Naslov v oglasnem oddelku 4421 Poceni prodam KOPALNO BANJO in bakren KOTEL za kuhanje krme. Cesta 1. maja št. 2, Kranj 4422 Ugodno prodam moderen globok OTROŠKI VOZIČEK. 1 Naslov v oglasnem oddelku | 4423 1 Prodam JABOLKA na drevju po 0,60 para kg. Vrbnjc j št. 14, pri Radovljici 4424 Prodam vprežne GRABLJE, SLAMOREZNICO z verigo, večjo količino drobnega KROMPIRJA in KONJA ali ga zamenjam za KRAVO. Jenko, Virmaše 32, Škofja Loka 4425 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 56, Cerklje 4426 Prodam PRAŠIČKI. Požc-nik 15, Cerklje 4427 Prodam dva FOTELJA, MIZICO in PREPROGO 2x3 m za 400 N din. Jensterle, Cesta JLA 6, Kranj 4454 Prodam KROMPIR igor in krmilni. Strahinj 63, Naklo 4478 ESH3 BB Prodam JAWO — roaster, 90ccm, prevoženih 3000 km. Cena po dogovoru, šnajder, Delavska c. 20, Kranj-Straži-šče 4430 Prodam dobro ohranjen MOPED kolibri po ugodni ceni. Olševek 55, Preddvor 4431 Prodam FIAT 750, dobro ohranjen, po generalni. Dani tudi na ček. Knific, Goriča-ne 22/'a, Medvode 4432 Poceni prodam dobro ohranjen MOPED, šempetrska 15, Kranj-Stražišče 4433 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T-13 in visok lep FIKUS, primeren za lokale. Groharjevo naselje 33, šk. Loka 4356 Kupim PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 82, Cerklje 4434 Prodam osebni AVTO 1300 zastava, letnik 1965. Trček Aleksander, ul. M. Pijade 46, telefon 23-001 4435 Prodam KOMBI IMV za 4500 N din, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 4436 Ugodno prodam FIAT 750. Markovec, Otoče 24, Podnart 4437 Vzamem v najem GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku 4438 Prodam mini MOPED za 100.000 S din. Kranj-Cirče 26 4439 Ugodno prodam FIAT 1400 v nevoznem stanju. Cernilec Jože, Transport, Radovljica 4440 Prodam FIAT 750. Boštar Ivan, Suha 7, Kranj 4441 Prodam dobro ohranjen MOTOR BMVV, R-26, 250 ccm z usnjeno obleko. Kranj, Jezerska cesta 37 4453 Iščem POSOJILO 8000 N din za dobo 1 leta z 20 % obrestmi. Ponudbe poslati pod »garancija« 4428 Iščem POSOJILO 1500 N din. Vrnem v roku 5 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 4429 Kupim SUHE BOROVE PLOHE, I. vrste. Polak Vlado, Brežice, Zakot 56 4399 Kupim za-idljivo PARCELO na Klancu, Primskovem, Go-renjah ali Britofu. Ponudbe poslati pod »takoj plačam« 4442 Kupim nekaj mlade PAŠNE ŽIVINE do enega leta starosti. Ponudbe z navedbo ce-nc in starosti pošljite v ogl. oddelek pod »paša« 4443 Kupim rabljene VLNSKE SODE. Pucelj Franci, Jezerska c. 8, Kranj 4444 Kupim MOTOR 2 KM. Je-rinc Franc, Vodice 102 nad Ljubljano 4445 Kupim 800 kg PŠENICE. Bašelj 20, Preddvor 4446 Iščem enosobno STANOVANJE s pritiklinami v Kranju. Oddati ponudbe pod »Gorenje« 4130 ENOSOBNO STANOVANJE dam osebi, ki bi v dopoldanskem času varovala 2 otroka Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kamno-seštvo Naklo telefon 21-058 (7 in 3 leta). V poštev pride mlajša upokojenka ali delavka na dve izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 4447 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4448 Zamenjam DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanje v Mariboru za enako v Kranju. Informacije dobite: Letališče Brnik pri Hanžel, soba 37, telefon 22-605 4449 Opremljeno SOBO oddam. Kranj, C. kokrškega odreda 1 4450 Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za Novo mesto. Kovačevič, Kranj, Pot na Jošta 21 4451 Zaročenca pred poroko iščeta za dobo dveh let neopremljeno SOBO v Radovljici ali Lescah. Možnost inštruiranja za vse razrede srednjih šol. Naslov v oglasnem oddelku. 4452 Dam 300.000 S din nagrade za večjo SOBO ali enosobno stanovanje. Ponudbe poslati pod »Kranj« 4455 Prodam večjo HIŠO z vrtom v predmestju Kranjai. Naslov v oglasnem oddelku 4456 Oddam opremljeno sobo z 2 posteljama na Bledu. Kolodvorska 2/1. Bled 4457 Oddam KOMFORTNO dvosobno stanovanje v predmestju Kranja Ponudbe poslati pod 1. oktober« 4458 Starejša ženska dobi stanovanje za pomoč k bolehni ženi. Kranj, Kocjanova 17. Ostalo po dogovoru 4459 Sprejmem na stanovanje in hrano v opremljeno sobo s kopalnico dva DIJAKA ali DIJAKINJI. Ponudbe poslati pod »mir« ali telefon 21-914 4460 Oddam v Kranju AVTOME-HANICNO DELAVNICO. Ponudbe poslati pod »sodobna« ali telefon 21-914 4461 VAJENKO ZA KRZNAR-STVO sprejmem takoj. Pogoj iz Kranja ali bližnje okplice. Krznarstvo Kranj, Maistrov trg 2 4462 Sprejmem FANTA za pomoč pri mesarju. Hrana in stanovanje v hiši. Mesarija Marinšek Naklo 4463 Iščem UPOKOJENKO za varstvo dveh (7 in 3) otrok. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4464 Sprejmem DELAVCA, ki bi po službi pomagal na manjši kmetiji. Dam stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 4465 ISCEM SNAŽILKO — 2 X tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 4466 žensko za varstvo 17-me-sečnega otroka sprejmem na dom. Varstvo od 6.—15. ure. Plača po dogovoru. Murko, Oldhamska 1, Kranj 4467 Iščem žensko za varstvo otroka in delno pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4468 Izdelujem KOMPLETNE NACRTE za gradnjo stanovanjskih hiš, vikendov, GA-RAŽ, gospodarskih poslopij in adaptacij. Ponudbe poslati pod »Projektant« 4278 Mlajšo UPOKOJENKO ali DEKLE iščemo za varstvo dveh otrok in morebitno pomoč v gospodinjstvu. Švigelj, Valjavčeva 4, Kranj 4469 Službo dobi DOBRA KUHARICA in SOBARICA, starost do 40 let. Informacije dobite Kranj, Britof 121 4476 Takoj sprejmem PREŠI-VALKO usnjene galanterije, kvalificirano ali priučeno. Stanovanje preskrbljeno. Ivan JAKOPIN, C. 1. maja 51, Kranj 4477 -V,: , Izgubljeno Izgubil sem zeleno »PLAHTO« od šenpetra do Gorenje-save v Kranju. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi, Gorenjesavska 21 4470 VISOKO NAGRADO DOBI, kdor mi izsledi »PONI EX-PRES« rdeče bane z belimi blatniki in ščitniki, gume z belim pasom. št. motorja 83819, okvir št. 01685, vzeto 17. 9. 1969 na Titovem trgu v Kranju. Javite najbližji postaji LM 4471 Obveščamo planince Selške doline, da Jože Jesenko ni pooblaščen za pobiranje članarine in prodajo planinskih izkaznic. PLANINSKO DRUŠTVO Železniki 4474 POZOR, GOSTINSKI DELAVCI! Turistično društvo Naklo odda s 1. oktobrom BIFE ob glavni cesti Kranj— —Bled v zakup za dobo enega leta ali več. Pismena ponudbe pošjite na TD-Noklo. 4475 SBi GOSTIŠČE GOVEJK nad Žirmi prireja v nedeljo, 21. 9. 1969, VESELICO. Igra Metodov kvartet s pevcem. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Se priporoča GOSTIŠČE »GOVEJK« 4472 GOSTIŠČE pri JANCF.TU iz Sr. vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA. Va ! ioni! 4473 Občinske sodišče na Jesenicah je v torek več kot šest ur obravnavalo primer globin- j skega miniranja v kamnolomu železarne Jesenice pod Mežakljo, ko je razletelo kamenje poškodovalo več hiš in ogrožalo življenje ljudi. Tako je velika skala priletela blizu dveh otrok. Občinski javni tožilec je obtožil inž. Miroslava Likarja iz geološkega zavoda Ljubljana, da ni poskrbel, da bi bili občani v zadostni meri in pravilno obveščeni. Pred sodiščem se je zvrstila vrsta izvedencev in inženirjev ter prizadetih občanov naselje blizu Kamnoloma. Ugotovili so, da prebivalci bližnje okolice niso bili obveščeni o globinskem miniranju. Na sodišču je samo ena priča potrdila, da je bila obveščena. Napaka je bila tudi v tem, da prebivalci . ogroženega področja niso bi- ; H posebno obveščeni, da bo popoldansko miniranje raz- j lično od klasičnega minira- j nja, da bo to nov način mi- 1 niranja in da se ne morejo točno določiti posledice miniranja. Izkustva kažejo, da Je pri globinskem ~ minira- . nju ogroženo področje v premeru 300 metrov. Inž. Likar pa je povedal, da je Metos , pri globinskem miniranju v Vrsaru kamen odletel celo Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavbo občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kracju 515-1-135. — ffe-lefonf: redakcija 21335 21 860; uprava lista, na-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letne 32, polletna 16 t in, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo ** 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Ob družinski tragediji na Češnjicđ Ko sta zaradi uživanja strupene zelene mušnice umrli Marija Bernik in njena 6-letna hči, smo bralcem dolžni pojasnila. Začele so se namreč širiti govorice, da mož, oz. oče ni dovolj hitro poiskal zdravniške pomoči. Zapisali »no, da sta šele v soboto iskali zdravniško pomoč, kar pa ni točno. V soboto so ju že pripeljali v ljubljansko bolnišnico, žal, prepozno. Po informaciji, ki nam jo je ljubeznivo odstopil novinar Dela Lado Stružnik, je Filip Bernik, mož in oče umrlih, z avtomobilom pripeljal obe bolnici v ambulanto k dežurnemu zdravniku že 13 ur po tem, ko sta uživali gobe. Ker pa so bila takrat znamenja zastrupitve še nejasna, Filip Bernik pa je dejal, da sta sicer gobe jedli, vendar njegova žena gobe dobro pozna, pa tudi sosedova fanta sta z njimi jedla gobe, pa sta zdrava, je zdravnik zato dal zdravila, vendar ne proti zastrupitvi, ker po tedanjih znamenjih za to ni bilo vzroka. Že takrat — 13 ur po uživanju — pa bi bilo za obe zdravljenje prepozno. L. M. Hlev je pogorel V torek, 16. septembra, je izbruhnil požar v hlevu! Alojza Pezdirnika v Dovjem. Hlev je stal kake štiri kilometre od Dovje-ga blizu državne meje. Pogorelo je seno. Škode je ( za okoli 15.000 din. Živune taikrat ni biLo v hlevu. Vzroik požara še ni znan. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Janka Koselja- J^rota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vašča-noni, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in poklonili toliko lepega cvetja, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Stane Žagar iz Krope, krajevnim organizacijam ZB, SZDL, ZROP, ADM, upokojencem, članom delovnih kolektivov UKO Kropa, ISKIDA Lipnica ter osnovni šoli Stane Žagar iz Lipnice za vence, spremstvo s prapori in tola-žilne besede. Prisrčna hvala predstavnikom ZB in UKO Kropa za poslovilne besede. Se enkrat vsakemu posebej in vsem skupaj prisrčna hvala' Žalujoči: žena Pavla, hčerka Magda, Metod, sestre, bratje ln drugo sorodstvo. Cešnjica, 11. septembra 1969 Jeseniški potres pred sodiščem Nesreče tega tedna 500 metrov daleč na odprto morje in padel točno na sredino čolna in čolnu prebil dno. Tovariš Verovšek, varnostni tehnik, je na sodišču izjavil, da je osebno o miniranju obvestil oddelek za splošne zadeve občinske skupščine, postajo milice in gasilce. Inž. Nikola Prokop, ki je zaposlen pri zavodu za varstvo pri delu, je povedal da bi se moralo globinsko miniranje v bližini naselij prepovedati, ker ni mogoče zagotoviti popolno varnost ljudi. Pred sodiščem so se prebivalci naselja v neposredni bližini kamnoloma pritoževali, ker jim nenehno miniranje ogroža življenje in ustvarja občutek nenehne nevarnosti oziroma ogroženosti tako za življenje kot za imovino. Sodišče je ugotovilo, da inž. Likar ni kriv, če ljudje niso bili obveščeni, ker je pred miniranjem od šefa kamnoloma dobil zagotovilo, da so postavljene straže, prebivalci obveščeni in znaki Ciganke na meji Te dni so iz Munchna z vlakom dopotovale na Jesenice štiri ciganke. Kaj so delale v Nemčiji, nam ni znamo. Prva ciganka je prinesla iz tujine nič več in nič manj kot 19 ( kovčkov raznega blaga, ozi.ro-ma 270 kg skoraj novih oblek, predvsem moških. Druga ciganka je prinesla iz tujine deset kovčkov in paketov, tretja in četrta ciganka pa po Štiri kovčke iin po en paket. Cariniki so hlago odvzeli, hodnik na jeseniški carinarnici pa je poln ciganskih kovčkov in škatel. Prvo ciganko so kaznovali z 80.000, drugo s 70.000, tretjo s 50.000 in četrto s 40.000 S din. Ciganke so kazen takoj plačale in brez blaga odpotovale. J. V. pripravljeni, zato ga je oprostilo obtožbe. Sodnik žitnik pa je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za varstvo pri delu SRS takoj že med razpravo obvestil načelnika za splošne zadeve občinske skupščine, naj v skladu z obstoječimi predpisi inšpekcijske službe prepovedo globinsko miniranje v kamnolomu pod Mežakljo oziroma povsod blizu naselij. J. Vidic V sredo, 17. septembra, nekaj po polnoči se je prevrnil s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Enver Omeragič iz Tržiča. Voznik nima vozniškega dovoljenja, vozil pa je pod vplivom alkohola. Nesreča se je pripetila, ker je voznik v ovin- ! ku vozil prehitro. Avtomobil je zaneslo s ceste, kjer se je ! prevrnil in nato drsel še kakih 80 metrov po travniku. Vozniku se ni zgodilo nič, na avtomobilu pa je škode za 5000 din. V sredo nekaj po dvanajsti uri je na cesti Ste Marie aux j Mineš v Tržiču voznik mopeda Štefan Gaber iz Loke pri Tržiču v nepreglednem ovinku zavozil s ceste in padel. V nesreči je bil mopedist ranjen. Na cesti prvega reda med Hrušico in Jesenicami je v sredo popoldne zaradi mokre ceste in neprimerne hitrosti zaneslo v levo voznika osebnega avtomobila nemške registracije Franca Kuronja iz Nomnja, tako da je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil — kombibus angleške registracije, ki ga je vozil Lavrencek L. Shaw. Sopotnika v avtomobilu nemške registracije so ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode ' na avtomobilih je za 10.000 din. Zaradi mokre ceste in neprimerne hitrosti je v sredo ob pol deveti uri zvečer na cesti proti Podkorenu zaneslo v desno osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Vincenc Cizelj iz Podkorena. Avtomobil se je prevrnil na streho, tako da je nastalo za okoli 2000 din škode. L. M. ■ Takole sc je pretekli teden v Cozd Martuljku ustavil kamion. — Foto J. Vidic Pogovor tedna Franc Peternel: rekordi s pištolo Član v SD »SAVA« je že od leta 1955. Čeprav se je Pozno vključil med športnike-strelce, je hitro napredoval. Z vsakim orožjem je dosegel -vrhunske rezultate, zato je postal član slovenske in celo državne reprezentance. Letošnja sezona strelskih tekmovanj je bila zanj iz-^edno uspešna. Posebno v streljanju s pištolo je pri-streljal vrsto odličnih rezultatov. Postal je občinski Prvak, zmagal pa je še na republiškem in državnem Pivenstvu. Z zadnjega je prinesel dve zlati medalji in kahb8el povrhu državni rekord s pištolo velikega v ® Streljanje s pištolo zahteva posebej urejeno stre-1 Xv S' sc Popravljal na tekmovanja? Kranjsko strelišče je popolnoma neprimerno za stre-kk .na silhuete. Voziti sem se moral v Ljubljano, Sk • Potrebne naprave za taka tekmovanja. »Krajni čas je že, da tudi v Kranju dobimo moder-ejsi objekt, saj nima vsakdo možnosti, da bi se vozil a*o daleč na vaje. Zato se tudi le redki strelci odločijo »e discipline. Najboljše dosežke imaš s hitrostrelno pištolo. Glede — na težke pogoje za vaje so rezultati precej Kljub temu bi se slovenski rekord 589 krogov bol- možnih ^ dal izboljšati, če bi imel na razpolago Jjc strelivo, ki pa ga žal pri nas ni mogoče dobiti. Državni rekord si letos dosegel s pištolo velikega "Jezultat 575 je še vedno za 6 krogov slabši od sloven kom3 ^ekorda' ki sem ga dosegel na enem od letošnjih ce Sr* tekm°vanj za sestavo slovenske reprezentan-leti ICer Pa ta disciplina streljanja šele pred nekaj rek«^et,ena v tekmovalni program in upam, d« tudi ta ne bo obveljal za dolgo časa. Pr dnuStalC tekmova'nc discipline? &kim sem dosegel nekaj dobrih uvrstitev z voja- « Đu l'™''1"1' bil 80,11 vsal Petkrat gorenjski prvak ntalok in. drugi ^ republiškem prvenstvu. Pa tudi »aUbrib pužka serijske izdelave mi je prinesla »^v republiškega prvaka. • »Josebne želje? hitrJLbi. Stre,Rka zveza Jugoslavije tudi streljanje s med m p,što,° ln Pištolo velikega kalibra uvrstila evroD«ik^,Pllne' 8 katerimi naši striecl tekmujejo na se strci j svetovnih prvenstvih. Vesel pa bi bil, da bi orožjem « Kra,1iu b»>J navdušili za streljanje s tem pred .ii bl Jlm ,ahko pomagal, da bi hitreje na jih je v ,n'eg°vem stanovanju je polna priznanj, ki je t rim tir osvojil na različnih tekmovanjih. Bil Prvak *Jslkrat republiški prvak in šestkrat državni s solidni n^ednar°dnih tekmovanj pa se jc vrnil vedno izrekel s"' ,uvrstitvami. Besede, ki jih je v razgovoru ^as, da s° vsekakor vredne premisleka. Res jc skrajni strelce k^ Pristojni organi v Kranju spomnijo tudi na razmerah skorai Petnajst let delajo v posebno težkih B. Malovrh Otvoritev sezone v Šahovski klub p Kranja i Borec iz svoj.h torek v "^ZTsn hladini vodi so bili doseženi solidni rezultati. Po stopnji invalidnosti pa so bili tekmovalci razdeljeni v kategorije. Rezultati: 50 m kravi — I. kategorija: 1. Belogiavec (Mrb) 34,4, 2. Prelog 43,5, 3. Tome (oba Kranj) 43,9, II. kategorija: 1. Bevc 38,0, 2. Furian 40,9 .. . 4. Meglič (vsi Krririij) 50,6, IV. kategorija: 1. Jereb (Kranj) 41,1, V. a. kategorija: 3. Čebul j (Kranj) 47,2 — V tej kategoriji je startal tudi Kranjčan Pire, ki je kljub slabemu vidu in brez obeh rok zasedel sedmo mesto. — ,V. b. kategarija: 4. Hudolin (Kranj) 49,7, VI. kategorija: L Žuikevič 34,2... 3. Bainbič (oba Kranj) 36,2. štafeta — 4 x 50 metrov kravi: 1. Kranj 2:32,6, 2. Kamnik 2:49,2... 4 Knnj II 2:56,1, 7x50 metrov kravi: L Kranj 4:35,7, 2. Avstrija 5:07,7. Vaterpolska tekma Kranj : kombinirana ekipa Kammik-Ponikve se je zaradi prehlad-i ne vode konča'a že v šesti minuti, ker so Kranjčani vodili 3:0. Za Kranjčane sta bila uspešna Meglič 2 in Bevc 1. Konec meseca pa bo kranjska ekipa nastopila na državnem prvenstvu v Beogradu. llpamo, da se tudi od tam ne bodo vrnili praznih I rok. D. Humer Gorenjska rokometna liga Kamnik v vodstvu V tretjem kolu gorenjske rokometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Neugodno je presenetil Tržič B, ki se spet ni pojavil na igrišču in je tako srečanje izgubil s 5:0 brez borbe. Rezultati nedeljskega kola so bili: Kamnik : Tržič B 5:0 b. b., Kranjska gora : Žabnica 22:25, (12:15), šešir : Selca 11:11 (7:5), Kranj B : Jesenice 28:18 (14:9), Besnica : Sava 9:32 (5:15). Lestvica: Kamnik 3 3 0 0 72:29 6 Kranj B 3 3 0 0 66:53 6 Selca 3 2 1 0 64:39 5 šešir 3 2 1 0 32:21 5 Žabnica 3 2 0 1 65:65 4 Sava 3 1 0 2 71:60 2 Kr gora 3 1 0 2 64:78 2 Jesenice 3 0 0 3 39:55 0 Besnica 3 0 0 3 40:91 0 Tržič B 3 (1 0 3 16:27 — 2 V četrtem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: Sava : Kranjska gora, Tržič B : Besnica, Jesenice : Kamnik, Selca : Kranj B, Žabnica : šešir. P. Didič Ljubljanska conska rokometna liga Crna nedelja V četrtem kolu ljubljanske conske rokometne lige so imeli gorenjski predstavniki črno nedeljo. Vsi so namreč izgubili srečanja, kar se do sedaj že več let ni zgodilo. V najpomembnejšem srečanju je ekipa Krmelja na domačem igrišču premagala borbeno ekipo iz Dupelj. Rokometaši Veterana pa so izgubili srečanje v šmartnem. Na domačem igrišču pa so ostali brez izkupička rokometaši iz Križ. Brez točk pa je ostala tudi Radovljica, ki se je pomerila z ekipo Mokerc. Rezultati: Krmelj : Duplje 10:9, Mokerc : Radovljica 30:21, Križe : Radeče 12:18, Usnjar : Veterani 27:22, Zagorje : Hrastnik 21:18, Šentvid : Grosuplje 33:18. V vodstvu so rokometaši Krmelja z 8 točkami, sledijo pa: Usnjar, Duplje in Radeče s 6 točkami, Veterani so na osmem, Križe devete, Radovljica pa na enajstem mestu. Jutri so na sporedu naslednje tekme: Duplje : Šentvid, Hrastnik : Križe, Veterani : Zagorje, Radovljica : Krmelj. Vse tekme bodo ob 10. uri. J. Kuhar Gorenjska nogometna liga Tržič v vodstvu V III. kolu gorenjske nogometne lige so bili doseže-Tržičani, ki so favoriti za ni pričakovani rezultati. prvo mesto, so v Predosljah visoko premagali domačine. Kranjčani pa so na domačem terenu s težavo premagali borbene goste iz Pod-brezij. Rezultati: Trboje : Preddvor 3:2, Predoslje : Tržič 0:7, Kranj : Podbrezje 4:2, Preddvor : Predoslje 2:3 (zaostala tekma). Vrstni red — vodita Tržič in Svoboda z šestimi točkami pred Jesenicami s štirimi točkami. — db Sindikalne športne igre V nadaljevanju tekmovanj v malem nogometu so se v sredo popoldne pomerile ekipe Kovinar : LIK 0:0, Exoterm : Iskra B 0:5 (0:3), Sava B : Projekt B 0:2 (0:1). Vrstni red: A skupina — Iskra B 10 točk, IBI 10, Projekt 9 točk itd. V B skupini pa je na prvem mestu ekipa Iskre A. Tekmovanja v malem nogometu bodo . na sporedu še danes (sobota) popoldne, v ponedeljek in sredo prihodnji teden. Tako so v ponedeljek odarstvo znašlo v težkem položaju. To so nekatera sistemska vprašanja in nedosledno uresničevanje gospodarice reforme. Opozoril je, da se bodo sindikati odločno zavzeii, da v delovnih organizacijah, kjer dobro gospodarijo in v tistih, kjer uspešno uresničujejo svoje sanacijske programe, ne bo prišlo do težav pri osebnih dohodkih. Pri tiskih pa, ki že vrsto let poslujejo z izgubo, in nimajo sanacijskih programov bo normalno, da se zaostri vprašanje o njihovem nadaljnjem poslovanju. Potem je tovariš Sane govoril še o uresničevanju XV. ustavnega amandmaja, različnih pritiskih, ki se najbolj kažejo v težnjah po povećavanju cen različnih prehrambenih in drugih izdelkov, o prizadevanjih in nalogah sindikata pri obravnavanju teh vprašanj itd. Na vprašanja pa sta odgovarjala tudi Tone Kropušek in Marjan Rožič. širši razgovor pa je bil po poSdnis tudi na občinskem sindikalnem svetu v Kranju, kjer so poudarili da se bo v prihodnje sindikat odločno zavzel za ureditev težav v tekstilni industriji. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta pa so goste seznanili tudi o delu občinske organizacije, osebnih dohodkih v občini, življenjskem standardu itd. A. Z. obrazložitvi pa je bilo tudi omenjeno, da so takšno maloprodajno ceno za mleko sprejeli že v vseh slovenskih občinah. V naslednji točki dnevnega reda sta oba zbora sprejela tudi odlok o najvišjih maloprodajnih cenah in maržah v prometu na drobno. Vendar pa kljub predlogu nista pooblastila svet za turizem ln blagovni promet, da bi lahko odločal o napovedani novi prodajni ceni za sladkor. O tem (če bo treba) bosta sklepala oba zbora občinske skupščine na prihodnji seji. A. 2. Ob lO- Eetnici delavskih univerz Radovljica, 19. septembra — Danes dopoldne so se v Radovljici sestali direktorji delavskih univerz iz Domžal, Jesenic, Kamnika, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča. Na rednem posvetu so razpravljali o proslavljanju 10-letnice delavskih univerz na Gorenjskem in o nekaterih problemih na začetku letošnje izobraževalne sezone. A. Z. Ob 100-letnici gasilskega delovanja na Slovenskem Tekmovanfe industrijskih enot v Kranju Prvo mesto osvojili gasilci Colorja iz Medvod Minulo soboto je bilo v Kran ju ob 100 letnici gasilskega delovanja na Slovenskem tekmovanje industrijskih gasilskih enot slovenske kemične, gumarske, usnjarske in živilske industrije. V športnem parku Stanka Mlakarja se je pomerilo sedem industrijskih gasilskih enot. Pokrovitelj tekmovanja pa je bila industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Pri tekmovanju v suhi vaji z motorno brizgalno, posebni taktični vaji, polaganju cevi na 105 metrov in preskusu znanja iz gasilske preventive je bila najboljša industrijska gasilska enota tovarne barv in lakov Color Medvode, drugo mesto pa je zasedla enota Save Kranj. Obe gasilski enoti sta bili precej boljši od preostalih petih. Tako se je na tretje mesto uvrstila industrijska gasilska enota Ko-linske Ljubljana, na črto enota tovarne usnja Šoštanj, na peto tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, šesta je bila enota industrije usnja Vrhnika - obrat Šmartno pri Če še niste za letos poravnati naročnine, pohitite. Se imate c as do 20. oktobra, da vas bomo upoštevali pri nagradnem žrebanju Litiji, na zadnje mesto Pa so se uvrstili gasilci industrijske gasilske enote lZ Peko Tržič. Tekmovanje gasilskih enot je bilo dobro pripravljeno m je tudi uspelo. Ogledalo P» si ga je okrog 300 gasilcev drugih iz kranjske občine. Ob 100-letnici gasilskega delovanja na Slovenskem bodo podobna tekmovanja industrijskih gasilskih enot & drugih panog še v štirih različnih mestih v Sloveniji. A. ž- Srbski mladinci v Iskri Včeraj je obiskala kranjsko tovarno Iskra delegacija centralnega komiteja zV mladine Srbije, ki jo sestavljajo oredsednik, sekretar n dva člana predsedstva. gacijo sla spremljala tu predsednik slovenske ne Mitja Gor j up in s^1",;,., Dagrnar šuster. Po oglj^ tovarne so se pogovarjali predstavniki mladine iz Is»» • Nimam denarja pa možila bi se rad a Kaj praviš, da v Zarji pohištvo na obroke dobiš- 11. SEJEM OBRTI V HRAI\JU OD 11.- 20. X. 69