Zli. stranka. V LMIjui, i »Mi, U. ttfttain I9IZ. XLV. lelo. f^^^^^^^^w ^HHh^^^I ^^^^^^^F ^^^^b ^^^^^^^^^H ^^^^^h ^^^1 ^^^^^^^^^F ^^^^^I^^^^^h ^^^^^H ^^^^^1 ^^^1 ^^^^^b^^^^^h ^^^^^^1 ^^^^H ^^^^^^^r ^IKSI^HfP^ wE& .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ccio leto.......K 24-— ćelo leto.......K 22-— rol leta ..•••,•. . 12-— pol leta......., 11 — četrt leta - ...'•■*• • • 6*— čem leta ......., 5*50 na mesec...... • 2*— na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica šL S (v pritličju levo), telefon SL 34. Izfeafa vsak dan svetu* isnMOi aedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viiL, za trikrat ali večkrat do 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se posiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■■ Posamezna številka velim to vinarjev. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna liskama" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto.......K 30*— ool leta ....... » 13*— . „ četrt leta...... 650 za Amenko m vse druge dezele: na mesec .......2*30 ćelo Ie\t»......K 35*—' Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravništTO (spodaj, dvorisče levo), Knaflova ulica: St. 5 telefon St. 85 Harodnonapredni voli! Dne Z!f. t. m. so dopolnilne deželnozborske volifve. Ker je sedanja deželnozborska veČina proti vsern zakonitim predpisom nasilno razvreljavila mandata naših dveh poslancev, je naša posebna dolžnost, da ista dva gospoda zopet kandidiramo. Kandidata narodnonapretine stranke sta Jožef Reisner, c- kp. profesor v Ljubljani Adolf Ribnikar, mestni tržni nadzornik v Ljubljani« Za izvrševalni odbor narodnonapredne stranke: Dr. Ivan Tavčar, predsednik. teini računski shlep za leto 1911. Pravkar je bil deželnemu odboru predložen računski sklep za leto 1911, iz katerega je razvidno, da so vsi kritiki klerikalnega deželnega ^»spodarstva od najmilejšega, t. j. >ega glavarja Suklieta. pa do naj->:rož!ega, t. i. deželnega poslanca dr. TriHerja, poiožai presojali še vse pre-optimistično. Naj govore številke! Proračunjen primanikljar za leto mi je iznašal. . 1,299.891 K— v x'aktični primanj-kljaj po račun-skem skiepu pa iznaša . . . 1.762.086 - 25 » <-rej za .... 462.195 K 25 v več. kot proraču- njen. Od tega brut-to - primanjkljaja 1,/62.086 :> 25 v pa je treba v re- snici odbiti v dež. elektrarno nad prorač. 50 tisoč kron inve- stovanih 75.302 kron 74 v in pa v nove zgradbe v deželni bolnici izven proračuna investiranih 106 tisoč 669 K 64 v skupaj tor ej . . 181.972 » 38 » tako da čisti deficit za 1. 1911 iznaša . . . 1380.113 » 87 v torej se vedno za 280.222 87 » već, nego je iznašal proračun. Deželno knjigovodstvo skuša sicer ublažiti ta uprav usodni gospodarski efekt klerikalnega deželnega gospodarstva na ta način, da odbija od zgoraj izkazanega primanjkfjaja še sledeče vsote: 1. povračilo dolga lastnemu vse-učiliškemu zakladu, kateri se je leta 1911 povrnil v ta zaklad v svrho, da se ga je zamoglo v celoti odstopiti Zadružni zvezi«. Ta vsota zna-ša......135.880 K — v 2. Za dolgove melioracijskega zaklada plaćanih . • 605.290 » 74 3. faktično iz-gubo pri užitnin- skem zakupu . . 105.228 » 36 v (proračun jen je bil čisti dobiček po 20.000 K!) ter prihaja tako do tolažilne zavesti.da končni primanj- kljaj pri norrnal- nem gospodarstvu (sic!) iznaša le . . 683.714 » 87 v Ampak ne glede na to, da je tuđi ta številka za malo in ubogo kranjsko deželo že respektabel dovolj, je tako razlikovanje »normalnega« in »nenormalnega gospodarstva in zlasti odbijanje faktične izgube pri užitninskem zakupu od vsote pri« manjkljaja naravnost nenormalna otročja naivnost, nevredna resnega u rada. O normalnih stvureh naj bi naše deželno gospodarstvo sploh raje ne govorilo, ker v celem deželnem dvorcu ni danes prav nič več — nor-malnega. Lstotako leži na dlani roke, da je tuđi odštevanje plačila visećega dolga lastnitn zakladom, katere je bil klerikalni deželni odbor v prejšnjih letih »napumpal«, potem pa zopet dopolnjene v celoti vrgel v zrelo kaki strankarski organizaciji, zgolj igranje s številkami in pesek v oči davkoplačevalcev. Ostane torei neizpodbit končni primanikfjaj za leto 1911 nad poldru-gi miliion kron. Tako izgleda v luči resnice tišti niHijon, katerega je obetal dr. Lampe v tem letu prihraniti! Nad vse poučna je tuđi končna bilanca deželne imovine, ki izkazuie glasom računskega sklepa koncem leta 1911: irnetja .... 26,019.827 K 22 v in dolgov . . . 24,533.264 » 62 » torej čiste imovine le še . . 1,486.562 K 60 v ozir., ker je čista imovina koncem leta 1910 za ... 2,274974 » 76 » manj za ... 788412 K 16 v In sedaj naj se še kdo drzne tr-diti, da je pretiraval poslanec dr. Triller, ko je v zadnji proračunski debati prorokovah da bo deželna i»i; ;\ iiKt najkasneie koncem leta 1913 pasivna in s tem dežela faktično v konkurzu! S cenenimi dovtipi, kakr-šen n. pr. je trditev deželnega knjigovodstva, da je vrednost deželne elek-trarne izkazana v končni bilanci le z vsoto, katero se je zanjo faktično izdalo, da je pa v resnici »neprecen-liive^ vrednosti, se ne bo premostilo zevajočega prepada. Sedaj ima besedo kranjski dav-koplaeevalec — in sicer predvsem dne 24. septembra pri dopolnilni de-želnozborski voiitvi v Ljubljani. Dokument jezuitizma. D u n a j, 13. sept. V dunajskih listih iščeš zaman enega izmed najkarakterističnejših gbvorov, ki so bili izrečeni na otvo-ritvi evharističnega kongresa. V ofi-cijalnein poročilu, ki ga izdaja »Pius-verein«, stoji, da so zbrani kongresi-sti odobrili izvajania kranjskejga deželnega glavarja dr. Ivana Šuster-šiča z velikanskim aplavzom. Ta po-ročilna opomba ni pomaeala; redakcije so vrjjle govor dr. Susteršica v koš in le maloštevilni čitatelji Reichspošte« bodo izvedeli, kaj je povedal mož, katerega smo navajeni videti v dežeii kot brezobzirnega nasilnika, v parlamentu kot nepobolj-šljivega intriganta uprav jezuitske prakse, na pobožnem zborovanju, ko je sedel kot zastopnik kršćanske demokracije med škofi, grofi in baroni, visoko gori nad pobožno in radoved-no misera plebs. Škoda, da je Juster-šičev govor zapadel taki prezirljivo-sti- Nad vse je značilen za presoje-vanje verskega jedra one ideje, ki jo ta najbrezobzirnejši, pa tuđi naj-uspešnejši klerikalni vojskovodja za- stopa in v javnem življenju, v družbi, narodu, državi udejstvuje. Malo je ljudi, ki znajo vero in verski čut tako spretno in brezvestno zlorabljati v politične svrhe, kakor dr. Šusteršič, malo je strank, ki skri-vajo svoje materijalistične posvetne cilje, svoje poželjenje po blagrih tega sveta, svoj boj za materijalno moč in slavo tako malo sramežljivo za plašč verskih svetinj, kakor baš slovenski klerikalizem. Jezusov nauk: >; Ljubi svojega sovražnika« so nado-mestili s Krekovimi besedami: »Ubijte liberalce!« svetopisemsko: Tvoja beseda bodi »da, da^ in »ne, ne<% se je preobrnilo v: »laži, dokler ti še kdo verjame«, božje čednosti poniznosti, pravičnosti, resnice in pošte-nosti so postale zavržene dekle, ki služijo krivici, nasilstvu, nepošteno-sti in brezvestnosti. Voditelj te stranke, mož, ki spada med »spreobrnjence« (njegova mladost je bila kaj malo klerikalna), je postal na evharistič. kongresu pije-tističen pridigar: izbral si je tema: o prevzetju, razširienju in ohranitvi dedščine po Jezusu Kristusu. Ni ga gršega pogleda, kakor je ta, če stopi brezobziren bojevnik iz politične arene na cerkveno prižnico ter izvršuje duhovniške funkcije. Ni ga mučnejšega vtiska. kakor Če pri-di^a oni, ki je od nekdaj smatra! vero in verske nauke za dobro politično sredstvo, o svetotajstvih bežjih. Vse notranje hinavstvo te situacije je baš Sustersičev govor do nagote razkril, r.eštete težkopadne fraze, sestavlje-ne deloma brez vsake notranje zve-ze, trditve brez dokazov, izvajania^ polna protislovij, pijetistična zamak-njenost, servilistično denuncijant-stvo — to so ingredijencije, s kateri-mi je namešal dr. Šusteršič svoj slav-nostni govor. Dr. Šusteršič je izvajal, da je za-pustil Izveličar dedščino, čudno in za človeško pamet uničujočo. Toda apostoli in njih učenci so jo prevzeli, za njimi tisoči in cei svet je poklican, postati dedič Kristusov v njegovi evharistiji. V stoletnih bojih je postala ćela naša zemlja depozitor Kristu-sove dedščine, milijoni in milijom pripoznavajo danes evharističnega Izveličarja ter ga verno prejemajo. Kmalu na to pa pravi dr. Šusteršič, da vse bolj podlega najnižjim materi-ialističnim instinktom, da pa se zato tem tesnejše oklepa skromna Petro- USJEK. Hahosejcimel gospod Buceh pri horitarjih. Spisal L u i g i C a 1 c o. Ni dobro, če človek vedno hodi v eno in isto gostilno, ker postane preveč enostranskl, si je zadnjič mi-slil gospod Bucek in krenil zato v iicnavadno gostilno pri »Trdoklju-nem gavranu^. Kakor se spodobi za cljaka njegove baze, ostal ni med navadnim narodom v prvi sobi, tem-več se podal v posebno sobo. V posebni sobi so bile razun ene miže vse prazne. Pri zasedeni mizi je bilo pa več gospodov, ki so bili, kar je dr;kazoval štefan vina, pač posebne volje. Ko se je gospod Bucek hotel v svoji skromnosti vsesti k eni praznih miz, spoznal ga je eden izmed vesele družbe in ga takoj prijazno povabil k svoji mizi. Gospodu Bucku se je prijazni gospod zdel znan po glasu in ko ga je bližje ogledaj, videl je, da je nadzornik Janez Koritar. s kate-nm sta se pred nedavnim prav dobro zabavala pri ženski kapeli v ka-varni »Central*. Z ozirom na te njune skupne doživljaje gospod Bucek prijaznega povabila ni smel od-Kloniti in je prisedel k veseli mizi. I>ovolite. slavna gospoda okrog te častite miže, da nas medsebojno predstavim,« uvede! je nadzornik Janez Koritar gospoda Bucka v svojo družbo. »Tu je gospod Matevž Bisa-gar, dezelni nadzornik in predstojnik »Oddelka za napravo katastra o vseh znamenjih. kri/ih in kapeli-cah na križiščih občinski potov,« tu gospod Oašper Netopir, deželni nadzornik in vodja »Oddelka za varstvo sov in čukov in drugih domačih po-nočnih »tičev^, tu gospod deželni nadzornik Urban Požrešen, načelnik > Oddelka^ za umetno polhorejo«. tu gospod Šimen Pobijaj, vodja >Od-delka za izstrebljenje škodljivih libe-ralcev-, tu g. nadzornik Mina Ro-mar, predstojnik »Oddelka za ohra-nitev in razmnožitev božjih potov«, tu gospod Jernej Strela. sedaj še cer-kovnik pri Sv. Petru in bodoči ravnatelj deželnih električnih naprav ob Završnici in tu gospod Izidor Potuh-njen, bodoči vodja deželne klavnice in sedaj še gospodarski poduradnik v Ijubljanskem semenišču. Sami ime-nitni možje in vsi v deželni službi, pa ne v slabi. Tu je pa gospod Bucek, ljubljanski veljak in večkratni hišni posestnik, z eno besedo mož, ki ima srce na pravem kraju in ki nikdar ne občuti zaspanosti, kadar mu sveti na mizi cei štefan, kakor sedaj-le nam. Na čast novodošlemu gospodu Bucku predlagam cejo kupico.« Vzdignilo se je devet rok, po- neslo kupice k ustom in kot bi trcnil, bile so vse prazne. Ze to dejstvo je dokazovalo. da vladata v družbi vzorna disciplina in red. > Da vpeljetn gospoda Bucka takoj in temeljito v našo družbo,« na-daiieval je nadzornik .lanez Koritar, naj mu povem. da nas je navzočih osem mož, ki smo vsi v službi naše preljube deželice ustanovili si prele-po društvo Oeželno korito^. Naše društvo ima vsako soboto svoje redno zborovanje pri ♦ »Trdokljunem gavranu«. Pri tem zborovanju mora pa vsak društvenik povedati ostalim društvenikom, kaj je med tednom delal in počel. Povedati pa mora vsak po resnici, da je stvar bolj zabavna in vesela, ker so nam znana njegova uradna porocila, ki se pa glase seveda malo drugače. Ravno-kar sem jaz kot društveni predsed-nik končal svoje poročiio in častiti društveniki mi bodo potrdili, da ni bilo dolgočasno. Sedaj je pa prišla vrsta na gospoda Matevža Bisagar-ja. Torej posluh, častiti društveniki »Deželnega korita!« Sledeč pozivu začel je svoje poročiio nadzornik Matevž Bisagar. »Ne bom vam pripovedoval, da tičim v zakonskem jarmu in da imam za boljšo zakonsko polovico žensko, ki ima v sebi najmanj tri satane. Vsaj to tuđi ni čudno, ker je služila skoro dvajset let v raznih župniščih za kuharico in mi prinesla poleg treh otrok raznih očetov v zakon tuđi vse vrline in slabe lastnosti farovške kuharice. Vrline ima sicer samo dve; prva je, da si je tekom dvaisetih let svojega službovanja po župniščih prislužila celih 60.000 svitlih kronic in druga, da me je znala spraviti v deželno službo potem, ko sem ji ob-Ijtiliil zakon. () njenih slabih lastno-stih pa ne govorim, jih je preveč in toliko, da samo boga hvalim, ker je moja služba pri deželni gosposki taka, da me skoro osem dni v tednu ni doma. Vsaj bodem tuđi iz današnje celotedenske komisije prišel sele jutri nazaj. Sedaj pa k stvari. Moje poročiio bode bolj kratko. Kakor veste, obrnjena je sedaj vsa skrb naših deželnih gospodov v zanemarjeno in zapuščeno Belo Krajino. Veste, doli so bolj čudni ljudje. komaj se strese-jo nekoliko materinega krila, pobe-ro jo vsi moški tje v Ameriko. Tam v Ameriki se pa navzamejo prav nekako čudnega in takega duha, ki ni nič kaj v čislih pri naši deželni gospodi. Ko pridejo nazaj iz Amerike ti vražji Belokranjci, pa pravijo, da mora v Ameriki vsakdo delati, kdor hoče živeti. Pa pravijo nadalje in se pri tem še sklicujejo na apostola sv. Pavla, da naj tišti, ki ne dela, tuđi ne je. Seveda take prekucijske govo-rice okužujejo naše dobro in verno ljudstvo in je naravnost hujskajo proti naši častiti duhovščini kot naravni vodnici slovenskega naroda. Zato se ne smete čuditi, če od naše častite belokranjske duhovšeine že dalj časa prihajajo na deželno gospo-sko mile prošnje za odpomoč. Deželni odbor pomaga, kar more in stori vse, da bi ugnal uporni in revo-lucijonarni duh. ki se širi med Belokranjci. Vsak dan jim zida kako deželno cesto ali gradi kak nov vodovod. Kmalu bo poprej tako zanemar-jena in zapuščena Bela Krajina tako prernrežena z deželnimi cestami, da v.e bo več v Beli Krajini kmetske ko-čice, ki ne bi bila s svojim sosedom zvezana s široko deželno cesto. Nove ceste pa seveda ne morejo in ne smejo ostati brez znamenj, križev in kapelic. Zato sem dobil od naše deželne gosposke nalog, da naj izde-lam natančen nacrt s potrebnim proračunom, kako bi se dalo na vseh teh novozgrajenih cestah tehnično-pravilno namestiti vsa potrebna znamenja, kapelice in krize. To pa ni malo delo. Doslej sem porabil za to že pet mesecev in če bo šio vse dobro in srečno, bom s svojim elaboratom gotov v treh letih. Iz tega dej-stva se lahko prepričate, da delam temeljito in natančno ter da poleg svoje plače pošteno zaslužim tuđi one dijete, katere se mi izplačuje za moje pošteno delo. Sedaj imam v delu ravno tristo metrov dolgo cesto med dvema kmetoma v blizini Se-mica. Stvar je malo sitna, ker hoče-ta imeti oba kmeta, da naj jima napravimo na ti kratki progi kar cei križev pot — na vsakem koncu ceste pa še zidano lurško kapeh). Ne vem, Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 211 štev. va četa (Petru sschar) sv. Evharisti-|e. Svoje neštete milijone je bil dr, šostersič to^jd med tem že izgubil, pove nam tuđi zakaj. E>r. Šusteršič primerja neštete trume proletariata in sploh nižjega ljudstva, ki se tru-dijo v potu svojega obraza za vsak-danji kruh, svetopisemski množici v sinanogi kafarnaumski ter očita ljudstvu, da se le vseda jest in pit in le vstaja, da bi plesalo. KarajoČe pravi gospod doktor, ki si je bil pridobil tekom svoje karijere stotisoce, da išče ljudstvo le svojo materijalno eksistenco ter prezira kruh večnega življenja- Koliko milejši je govornik napram zbranhn aristokratom in kapitalistom, ki so navajeni najrafini-raneiših užitkov tega sveta m kate-rim je tuđi evharistični kongres pač le prijetna družabna prilika! V krat-kem stavku poudarja dr. Šusteršič, 4a rabi zlasti tuđi inteligenca one sile, ki jo daje evharistija. Nato pa za-Čne vrsta »zgodovinskih konstata-ca«, ki bijejo vsaki resnici v obraz. Dr. Šusteršič se postavlja na stali-šče, da je zgodovina kršćanstva zgo-dovina evharistije, kar pomenia boj med kulturo in piemenitostjo človeš-ko ter nekulturo in surovostjo. Šu-steršičev nauk ustvarja pooštreno teorijo o ničvrednosti vsega kar ni katoliško, in zarnetuje velikanske kulturne uspehe baš onega dela člo-večanstva, ki ni v naročju edino zve-ličavne cerkve, logično pa tuđi vseh onih, ki so sieer po imenu katoličani, katerih zveza s cerkviio pa je že zdavnaj popolnoma prctrgana. Or. Susteršič bo morda vedel, da takih ljudi ni malo. Danes, ko je poteklo toliko sto let od triđentina, ki je nespremenljivo tormuiiral dogmo © evharistiji in ko ie cerkev že dolgo prenehala biti odločujoči kuLurni faktor ter se je morala religija (seve-da ne pri onih. ki jo zlorabljajo) za-dostiti. da kraljuje v srcu in ne vlada v hrupnosti javnega boja. trdi dr. Šusteršič, da je »boj za tabernakelj boj za kulturo!« Le v enem oziru bi se dalo Su-steršičevim besedam pritrditi: proti-kulturni boj. ki ga vodilo klerikalne stranke proti človeskemn napretku, gotovo ni boj za tabernakeii, ni boj v zmislu Iz veliča nevena. Konečno zmanjka govorniku verskih fraz. Toda to mu fe Te đotro-dcšla prilika, da poseže v svoj patri-Sotični arzenal. Naenkrat preneha pridiga o božji dedšcirri in oni preti-rani, svetohlinski patrijotizem, ki je pravemu klerikalcu pr:rojen fdokler se zlaga z njegovimi strr*nkarsk]mi interesi), slavi prave orgije. Orgije, ker je združen z najnodlejsim demin-cijantstvom. V molitvi pri evharistični daritvi. da ima pravi patrioti-zem svoje vire. je trdil dr. Šusteršič tako apodiktično, da je bilo namigivanje očividno. češ. kdor ni katoli-čan, pravilnejše. klerikalec. ta ne more hiti doher patrijot. Tako si upa govoriti zastonnik onega noliticrega' klerikalizma, ki je od reketej rnoril veličanstvo prestola. će mu to ni ho-telo služiti, in ki še danes brezmejno crti enega rajslavneiših sinov naše vladarske hiše. ker se je leta z uspehom unrl morečernu tiranstvu iiltramontanizmu. Tak je bil Susteršičev govor, katerega treba oteti pozablienosti kot dokument Klerikalnegn sveto-Tilinstva in one verske nestrpnosti, k; ie s svojim! nre?'cs'irrni sredstvi ustvarila sistem, katree^ označuje ves svet z eno samo zaničevalno be-sedo: fezuitizem. Toda ne iezuitstvo, tem već kr-sčapstvo ie od n^kdaj tvorilo kultur- no seme, ki je mogočno deiovalo v razvoju čftovečanstva. Vrhniški lov. (Informacija deželni vladi, deželnim poslancem in eventualno državnemu pravdništvu.) Vrhniški klerikalni občinski za-stopniki so oškodovali občino za svoto, ki se računa do kakih 40.000 kron. In sicer so se pri tem vzornem zastopstvu občinskega premoženja najbolj modro izkazale tri prve ob-cinske glave, namreč župan Tršar, prvi občinski svetovalec Maver in drugi občinski svetovalec Mullev. \' pojasnilo, kako znajo ti gospodje občinsko korist varovati, naj služijo sledeče vrstice: Zakupna doba vrhniškega lova je potekla s 30. junijem 1912. 2e ne-kaj mesecev pred pretekom te dobe je župan Tršar se z vso močio širo-koustil, da mora biti lov za prihodnjo dobo drag in da bo on za to skrbel. Vaškim oskrbnikom, kateri navadno prejemajo na posamezne vaši pri-padle letne prispevke iz lovske na-jemščine, se je kar z garancijo pri-dušal, da bo lov v prihDdnje znašal najmanj 3 do 4 tisoc kron na leto. V občinski seji se ie na županovo prigovarjanje sklenilo zakupno dobo lova podaljšati od običajne dobe pet let na 10 let. Izvolil se je posebni lovski odsek, obstoječ iz župana, občinskih svetrikov Maverja in Mulleva in gosp. Fran Furlana v svrho, da naj skrbe, da se bo za občinski lov dosegla koiikor mogoče visoka zakupnina. Vaški odborniki, odhaiajoci oj te soj. so sc veselo razgovariali. kako bodo to ali ono pot ali kako drugo vaško napravo uredili z večjimi do-hodki. ki iih bodo prejemali iz povijane lovske naiemnine. Kaki vaški možakarji so bili v trdni nadi, da bode odsek, ki so ga izvolili, gotovo sk^bel tako. kakor je bilo dogovorje-no in obljubljeno. Toda razočarani so se pogledovali vaški možakarji dne 13. julra t. 1-, ko so izvedeli. da je bil Inv izdražen le zt* borili 1500 kron in da župan Tršar, ki se je preje tako širokou?ti!. pri dražbi se ust ni od-prl v korist svciih občancv, ter da se c'baiaio v družbu ki ]c V — župan Tršar sam in že omenjena ob-č*nska svetovafea. Kmalu so postale skrivnosti ie-ga lovskega pakta javne in ra^burje-rost je nastala no ce!i občini. ko so vasčani izvedeli. kako imenitno §a-hovo potezo so napravili njihovi glavni občinski očetje — scveda v svofo !astno korist. 2upari Tršar. ki ie popreje pri občinski seji in po ne-katerih vaseh vpil. da mora biti lov koiikor mogoče drar. ie tako] do tišti soji pozabil na vse obljube. Kar čez noČ so na^i prvi, za b1a-cor ohčine tako vnetl občinski mo-žie, spravili skupaj neko lovsko družbo sedmih članov. Ohćinske karir-ti fo stopile popo'notna v oz^die in ?!o se je samo za l3«tno korist. Ker župan Tr.šar lovskega od-seka, izvoljenega od občinskega od-bor?.. nj niKdar sk1:cal k seji — ni četni član tega odseka, gosp. Fran Furlan, ničesar vedel ni, kal ^o njegovi tovari si — ti triie moOn Kralii — za njegovim rirhtom kovn"\ Kniti baš ^osp. Furlan je bil edint Ki bi to lovsko zadevo v zmi«;lu skk-pa ob-činskepa odhora v korist obćine iz-peljal. On i*e bil teđnj nevraren ^abrbt-nemr delovaniu omenjene tr »jice in r?6\ tej?a se Tršar, Mayer in Mullev o tem tndi i njim nišo hoteli razgo-varjati. NajlepŠe pa še le priđe. Ta ime-nitna družba je takoj po občinski seji napravila medseboioo obvezno pogodbo, da zapade vsak iz sedmorice (a ne grških modrijanov) v globo 500 kron, kdor bode na katerikoli način delal proti koristim tega njiho-vega lovskega dogovora, — to se pravi, na lastno pest dražih Pa to še ni bilo dovolj. Neki premožnejŠi gospod na Vrhniki — katerega ime za aanes še zamolčim — je imel neko obvezno pismo z neko tujo družbo, ki je bila pripravljena za vrhniški lov dati letno do 5500 svitlih kronic. Z lepimi in hinavskimi besedami zvabila je Tršarjeva lovska družba še tega konkurenta v njih skrivni tabor, in čujte! Tuđi ta mož, dosedaj njih na-sprotnik, je potem podpisal omenjeno obveznico, da ne bo pod globo 500 K delal proti lovskim koristim te družbe. In slednjič so se z zadnjim konkurentom graščakom gosp. Oalletom, ki je bil namenjen vrhniški lov dražiti do 4000 K, ti vzorni občinski za-stopniki pogodili tako, da jim pri dražbi ne bi škodoval. Odstopili so mu del občinskega lova ob njegovem sa-molastnem lovisču za letnih 600 K in tako je bil še ta zadnji konkurent od-pravljen. Bila ie sicer še neka druga do-mača družba, ki se je za lov zanimala in potreba je bila, se še te družbe na kak zvit način odkrižati. In tuđi to se jim je posrečilo. Eden izme-d te družbe je vprasal par tednov pred dražbo nekega gospoda iz te dične kršćanske lovske družbe, kdaj se bo vršila dražba lova. In ta mož ga je nafarbal, da 18. juli ja na Vrhniki, na-kar se je dotični zanesel ter ni ve-del. da je razpisana dražba lova na dan 12. juHja v Ljubljani, ker je biia dražba naznanjena le v »Laibachcr Zeitung«, katere nobeden na kmetih ne čita. Nasprotno pa dotični razglns ni bil, kot je običajno, na občinski deski prav nič objavljen. Vsaka večja občina objavila zakup lova po slovenskih listih, in ^ -no tako bi bil moral ta lovski odsek, ako mu je bila blaginja občine kaj na srcu, to objaviti tuđi v slovenskih časopisih, kar se pa seveda name-noma ni zgodilo. Ker nihče izmed interesentov ražen te pristno kršćanske družbe ni vedcl, da bo 12. julija pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani lov oddan. je ćori omernena slavna lovska družba bila ta dan brez vsake konkurece. Lov je bil izklican za 1240 K. Tz formalno lepšega ozira jara ie gospod Oallc nodrazil na 1500 K. tedai za letnih 4000 K manj, kakor ie namerava-la dati neka, že omenjena tuja družba. Ako bi bili možje, ki iih ie občinski odbor izvolil v lovski odsek. na pravom mestu in varovali užitno rremoženje iz občinskeca lova. bi vrhniški lov znasal letnih 5500 kron. najmrinj pa 4000 K. tedaj bi imela vrhniška občina, ki je tako precej zadolžnena. v desetin letih od 25 do 40 tisoC K več dohodhov. Ker so pa ti možakarji v prvi vrsti videli le lastne koristi, so po-sc etnike vrhniške občine dne 12. julija t. 1. oškodovali za to vsoto. — Mnposled je tn družba odstopila kot or^enjcrio. mali dcl lova Rosp. Oalle-tu za 600 K in nekemu Ijublianskemu gospodu nek mailien del za 35() kron, tako, da stane to za dobrobit kmeta tako vnefo gospodo ves ostali se ob-sc/ni in znameniti vrhniški lov le 550 kron. Ka ine, računati pa znato ti gospodje za svoje žepe izvrstno. Sli-ši se, da pripravlja večina obćinske-ga odbora za te svoje prve vzor-vo-ditelje nezaupnico. Proti zakupodaji lova je bil vlo-ižen ugovor, podpisan od vaških za-stopnikov, toda malo je upanja, da bi se ugovoru ugodilo. In tako je šio po zaslugi dičnega župana Tršarja in njegovih prvih svetovalcev najmanj 25.000 K po Liuhljanici v Crno morje. Ako so taki možje Še vredni, da vladajo občini na čelu, o tem naj sodi ostali občinski odbor in volilci, kateri so jih izvolili. Mogoče prihodnjič še vec. Prizadeti davkoplačevalec. Đrobiž iz "ioriLc:i Korajža se jim vrača. — Iz vsenem- škega vrta. — »VVochenschrift des dćuischeu Schiilvereines.« V Mariboru, mes. sept. Ko je dobila mariborska »Straža« na svoj uvodnik »Obtožujcrno« v »Slov. Narodu« z dne 30. julija t. 1. v članku, oziroma dopisu >O Ijudeh, ki iniajo maslo na glavić, primeren odgovor, je v splošno začudenje — molčala. Ni si upala pogumna »Straža« z nadaljnim »materijalom« na dan, niti ni posegla — po obrambi na vsa očitanja. Zakaj? »Straža«, ozi-roma gospoda okro^ nje. se je pač vstrašila, da se ji posmodi na očitanja tuđi — z dokazi, na katera pa bi ne mogla reagirati dalje ter jim morala z molkoin dati polno — priznanje. A bodi! Ker ji pa v zadnjem ča-^u som nismo vec tr-ko natanko pre-iskovaii obisti, se je csmelila in v številki z dne 30. avgusta je zopet zadonel našemu dopisniku iz njenih predalov bojni klic, čes: »Čudno samo, da je v zadnjem času zavbdal tak mir. Pa se vendar ni kdo prestra-šil, ker smo enkrat nekoliko 7.aropo-taii?!« Clovek bi moral misliti, da so se gospodi res možgani skisali, če bi letos tu ob Dravi ne imeli — tuđi v pasjih dnevih — tako hladnega polet-ja- »Straža« je zaropotala. Kje in kedaj pa?! Morda v preneumnih »Doneskih« z dne 30. avgusta? Vendar ne misli gospoda, da je ves svet tako neumen kot — bi se rado vi-•Jelo v njih uredništvu? Kdor širi po svojih tiskarniških revolverjih take pamflete, kot delata to dan za dne-vom »Straža« in ^Slovenski Gospo-dar«. kdor hujska brata na brata, sina na očeta, mater na hčer. kdor cdo-bruje ali pa prikriva staro pariško moralo naših mladih kaplanov, bodi-si v politiki ali v nravnem življenju, kdor daje v takih revolverjih direktive za pokolj in poboj nad vse. kar je in čuti napredno — oni ne srne očitati surovosti in odurnosti tam, kjer je ni. Kar pa se tiče požrtvoval-nosti in gonje za dobičkom. kseftom, za lastno dobrobitio, za tostr.irn koritom, o tem vam zapojemo pri^cd-njič enkrat, da vam bodo brnela uše-sa. Za danes samo — če ste v stanu, roka/ite, da ste darovali v narodne namene, recimo, samo eno petino vsecra onega v tem letu — kar smo mi darovali. Iival;te se, da šteje > Slov. Straža- toliko in toliko podru žnic, da imete toliko in toliko ti-sočrv, Kie so? Za kaj se bodo obr-niii? Kdai izpoinite svoje blebetave obljube? Na dan! Vaša požrtvoval-nost naj bode deležna pohvale cele-sa naroda! Će pa tepra ne bo.^te sto-rili, potem ... Več narodne odločno-sti! Gospoda — kje ste? Dajte no, da vas vidimo! V Mariboru živita kar dva vaša poslanca, dr. Korošec in dr. Verstovšek, in vendar — kaj pa sta storila, recimo, za našo enakoprav-nost z Nemci? Ljubljano ste prodali — hic koritarstvo! — za judeževe groše po več kot 20Ietnem odmoru nazaj v roke Nemcem. Evo vam! Občinske volitve, o katerih je v Mariboru že leto dni govor, čakajo... Letos ne, kaj ne? — a čez tri leta? Gospoda, pa bodite vi narodno od-točni, tu imate hvaležno polje, pokažite kaj in kako daleč da ste narodno odločni. 4000 Slovencev nas nima niti enega zastopnika v mestni hiši, v Ljubljani jih ima 5000 kar se-dem! A kaj samo to! Gospoda, tako narodno odločno, ali se ne sramujete, da — ne poznate niti gesla o narodni emancipaciji. Vi ne podpirate so-rojakov, vi ne agitirate med— da rabimo vaše lastne besede — ljudstvom, med katerim je vaša stranka, ki z »izobrazbo« in gojitvijo »zaved-nosti« resu je slovensko mejo, da bi se v kupčiii držalo svojcev? Ali je to ljudstvo morda samo »zavedno« za to, ker voli Vaše Žebote? (»Straža«, 2. t. m.: »Zopet sijajna zmaga •.. — Poroč.«) Ej da, lahko se je ščeperiti s pavovim perjem! Kodi je stišati geslo — »med Slovenci Slovenec, med Nemci Nemec«. Pri Vas, in ni-kjer drugod, koder nas je dal Bog! Da ste pa dosegli v hinavščini že zdavno največje rekorde, vedo vsi naši obmejni sodržavljani. Vaše orožje ni meč, a je pšica, oddana izza grma, strup, izlit v neopaženem tre-notku, ki ga je izlila roka — Iškari-jelova. Kar se pa tiče globokosti v mišljenju, je pač križ, kajti vsakdo ne more dan za dnevom prositi v cerkvi sv. Duha — da bi mu poglobil neumnost, v kateri se clovek tako siadko počuti. da gre še ćelo ob pet-kih na golaže! Za nio vas res zavi-damo. saj se je že tako daleč razvila, da kreše električne plamene modro-sti, one edino zveličavne modrosti, ki je obsijala v zadnjih letih Sloverio malone od Mure pa skoro tja doTr-sta. Pa brez zamere, če smo bili tako prosti in si usoiali, dati vam zopet — eno po ustih. Vsi pač ne moremo biti — »kršćanski žurnalisti« ... — Čedne stvari krščanskega »dela usmilje-nia« se čujejo v zadnjem času o hoh-enzollernskem odposlancu v Mariboru, dr. Mahnertu. Protestantovsk: fara je imela nedavno temu cerkov-nika Motschana. ki je pa zbolel in kmalu za tem umri. Zapustil je že priletno ženo in več otrok. Žena, tuđi bolehava, se je obrnila po moževi smrti na dr. Hahnerta s prošnjo, da bi ji pomagal v težkem položaju^ kar ji je ta tuđi obljubil — z odpravuino 30 kron. Ko je pa poteklo nekaj časa, si ie pa nekam premislil in žena je novedala vso stvar nekemu tukaj-šnjemu uredniku, nakar je prišla stvar potom »Unterst. Volksztg.« v javnost. Mahnerta je to bojda še boli vjezilo in za^rozii je. da se sedai sploh ne smatra več pršmoranega iz-polniti obljjibo. Žena se je nato obrnila do brata, ki živi na Dunaju, in mu potožila vso bedo, kakor tuđi že označeno okolnost, da se Mahnert brani. Brat ji je nato pisal z Dunaja, češ, da mu je pruski aoostol dne 2. avgusta t. 1. dopoldan dvakrat obljubil, da bode skrbel za podporo njegove sestre, in mu vrhu tega še za-stavil Častno besedo. Že na prvofro notico v imenuvanem nemškem teđniku je odgovorit Mahnert s popravkom, sedaj pa, ko le »Volksztcr. objavila tuđi ponatis pisma z dne 30. avgusta t. 1., pisan na Dunaju. hoče odgovoriti — s tožbo. Radovedni smo. kako se vsa zadeva izteče. — Kako se bode ta stvar iztekla; su-inim pa. da sta oba kmeta naščuva-na od Mazelejevih pristašev, kar bodem tuđi jutri povedal gospodu referentu iz dežefnega odbora. V ostalem pa v Beli Krairni ni ravno dols: czs. ker je tam veliko mladih vdovic, katerih možje so v Ameriki. Toda pst — to je uradna tajnost in uradno tajnost znam varovati! Samo en eks tem mladim vdovicam!« Vsi društveniki »Deželnega korita« so z gospodom Buckorn vred izpili na čast belokranjskim vdovicam ćelo knpico. na kar ie nadzornik Janez Koritar pohvalii Matevža Bisagarja za temeljito poročilo in po-delil besedo nadzorniku Gašperju Netopirju. »Cei pretekli teden,<* pričel }e Oašper Netopir, »sem imel ^užbo na Oorenjskem v blizini onega kraja, ki je postal svetovnoznan po svojem mirovnem sodišča in po znanem ko-zolcu. ki je bil predmet prve razprav ve pred tem mirovnim sodiščem. O tem kozolcu sem slišal med ljudmi prav čedne stvari pripovedovati; Ijudje so rni pa tuđi pravili, da je mirovno sodišče sklenilo. da bode imelo vse razprave odslej pod tem ko-zofcem. ker uživa med svetom že tako veliko slavo. S tem sklepom pa baje župnik ni nfč kaj zadovoljen, ker meni, da je ta kozolec namenjen za vse kaj drugega kakor za sodbe. Sploh se mi pa pretekli teden ni godilo posebno dobno. Moral sem nam- rcC ce! teden polučevati cn cei »Odsek orlova v ministriranju in to ni nobena šala. ker imajo kmetski faniie zelo trde butice za latinščmo. Na drucri strani so bile pa mojim učen-c?m misli vedno pri njihovih !^ovi-cah, kar tuđi ni posebno pospeševa-lo napredovanja v ministriranju. Kakor vidim, bodem moral najmanj še štiri tedne hoditi učit te junaške orle v ministriranju, predno bodo znali vsa? za silo ministrirati. Pri tem bo pa moralo se Hi vse po sreči in se ne smelo več pripetiti taki prizori, kot so se pretekli torek. Dva moja učenca sta se nekai snorekla zaradi neke sovice. Tnkoj sta se začela ob-kladati z besedo »čuk, čuk«\ Beseda »čukOddelku za izstrcbljenje škodljivih liberalcev.« Prepričan sem tuđi, da so v meni našli pravega moža za to mesto. Praktičnih skušenj imam tuđi že precej, ker sem bil zavolio pretepa že sedemnaistkrat za-prt in ker sem stal enkrat že ćelo za-voljo uboia pred porotnim sodiščem. Pa sem se takrat pošteno zmazal, ker sem se zagovarjal. da sem se samo brani!. Raz praktično stališče se torej moji usposoblienosti za odlično mesto, katero zavzemam danes, ne more prav nič ugovarjati. Pač pa so bili nek odlični gospod iz naše stranke, ki so že parkrat pridigovali po deželi, kako je treba pobijati liberal-ce, mnenjn. da teoretično še nisem dovolj podkovan v svoji stroki. Radi tega so me povabili kar za osem tednov v divni Podlonk, kjer se od-počivajo od svojega trudapolnega dela, da mi le-tam sami preskrbe potrebno teoretično podlago za temeljito izvrševanje moje službe. Odkri-to moram priznati, da sem se v teh štirih tednih, odkar sem deležen tega teoretičnega poduka, neznansko veliko naučil in tako v svoji stroki iz-popolnil, da bom, če bo Šio vse po sreči, na podlagi teh naukov najmanj v dveh letih iztrebil vse liberalce iz naše deŽele. Da pa ne pridem popol-noma iz prakse, sem pa nekega po-nočnjaka, ki je prisel pod okno onega dekleta, ki mi hodi postiljat mojo posteljo, prav pošteno premikastil. To bi vi morali videti mojega ucl ka, kako se je smejal, ko je zvedei za moje junaštvo, za katero sem bi1 tuđi deležen njegove posebne pohvale, ker je bil dotični ponočnjak član smradiiivecra bralnega društva v Dražgošah. Moje bivanje v Pod-lonku ima pa še to priietno stran, d?. bom vse svoje lepe dijetice prinese! nazaj v Ljubljano. ker v Podlonku ne morem prav nič zapraviti, ker so Ijudje vsi srečni, če smejo mojemu učeniku in meni zastonj streči. Zato je pa bodoči štefan zopet moj. IzpiH ga borno pa r»a zdravje one deklice, ki mi zna tako mehko postiljati mojo posteljo.« Zopet so zapele kupice in bile izpite do dna na čast podlonžki umetnici. Nadzornik Janez Koritar je pa poročevalca Šimna Pobijaja posebno pohvalii in dal potem besedo k poročilu Urbanu Požrežnu, ki je to-le pripovedoval: »Kot načelnik »Oddelka za umetno polhorejo« sem si za svoje poletno poslovanje izbral Cirknico in njeno okolico, kjer so se letos vršile velike vojaške vaje. Ko je naš najboljše informirani list »Slovenec za to zvedel, da se nahajam v Cirk-nici, naprtal mi je potom mofe višje gospode takoj posel svojega vojne-ga poročevalca. Ne rečem, da ne bi imel za ta posel potrebnih lastnosti. vsaj sem vendar služil za poddeset-nika pri sanitejcih. Vendar pa moram na drugi strani odkrito priznati 211 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Zadnja *Wochenschrfft des deu-tschen Schulvereines« Je zof>et en-krat pokazala, kako izborno je obve-ščena o vsaki malenkosti našega na-rodnega življenja in, kako pazno da motri in sledi vsakemu najmanjšemu koraku naše družbe sv. Cirila in Metoda. Vrhu vsega pa je tuđi pokazala vso kulturno visino tega »Edelvol-ka«. List, oziroma korespondenca, katerega odgovorni urednik je sam dr. Gross, se potem poslužuje takih pocestnih izrazov, kot bi pred njimi zardela še ćelo naš Jahn, ali pa celjski Amhroschitz. Tako piše med drugim tuđi o proslavi cesarjevega roistnega dne v Št. Lenartu y Slov. poricah, koder se je pri maši onega dne, prvič po desetletjih pelo nem-sko cesarsko pesem. Bojda so se je Slovenci tako prestrašili, da so zapustili cerkev »fluchtartig-, le slovenska mladina je stala »mit otfenen Maulern« poslušala in strmela, strmela. ... Nadalje pravi dopisnik v dotični korespondenci, da je bila ;>Ober-rmnpelung« polna in, da je nemški zamahljaj »dobro obsedel«. »Straža«! Kje si?! V šentlenartsko cerkev se je zaneslo nemsko politiko! Zgani se, če imaš kaj moči. saj zastopnika imaš v £t. Lenartu, in zabrani take ponovitve. In vi. gospoda, tuđi vi se zganite in ne pustite uboge »Straže^ na cediiu — v cerkvi. CvBflični dan. Skrbi zase. ljubi brata, Dvigni ga, odnri mu vrata; A sodnik — naj bo srce! Fr. Levstik. »Ptice pod nebom ne sejejo 'v. ne žanicjo. in vciJir ^krbi /,:;',j vaš oče, ki je v nebesih! Ali niste vi malodušni (sebičneži) več. nego ptice v zraku in bele lilije na polju?!« Tako nekako se glase besede v evangeliku, ki se nebrojnokrat čita raz leca po naših cerkvah vernim poslušal-cem. Nagon samoolira-nitve je priro-jem vsakemu žjvemu bitju. tedai tuđi vsaki rastlini, koja v ta namen proizvaja seme ter tako skrbi za svoje potomstvo! »Skrbi zase!- — A tuđi usmilienost in ljubav do bližnjega sobrata je v naši naravi uko-rcninjena; kajti vsakemu človeku je v srce zapisana zapoved, da imej usmiljenje s trpečim in pomoći potrebnim sobratom. Vedno se je visoko čisla! čut usmil jenja med liud-mi. Kadar sloveči rimski govornik Cicero proslavlja razne vrline in čednosti mnogo oboževanega voj-skovodje in nisatelia. slavnega Ce-zarja, vselei imenuje njegovo sočut-no in usmiljeno srce do bednih ljudi \"ot najvišjo in najplemenitejšo čednost! Po večjih mestih so se ustanovila društva > za varstvo živali«. — \.c?-o je videti. s kako skrbjo naše :*;bljansko društvo na posebnih mi-7icah polaga hrane pticam, ki po-končujeio škodljive mrčese po đre-ves:h in koristnih zeliščih ter nas ra?yese!jujejo sromladi in poleti s svojim preljubkim žvrgoljenjem in ^erjem! Ako že skrbimo za ptice in dru-~e živali — aM ni potem naša presveta in vzvišena dolžnost skrbeti za svoje notomstvo, za naš mladi r.araščaj?! Družba sv. Cirila in iMe-toda in pa Radogoj« sta si nadefa ta prehvalevredni nalog, da skrbita a naše nežno potomstvo, oziroma "d odraslo akademično, podpore po-ebno mladino. Da bi dobilo zadnje imenovano društvo potrebnih denarnih sred-stev, priredi v zvezi z drugimi dru-štvi v teh dneh v Ljubljani svoj »cvetlični dan«. Dragi čitatelj! Ako pomisliš, koliko naših najboljših talentov se }e pogubilo in za narodno stvar brez-koristno izginilo le radi pomanjkanja najpotrebnejših sredstev; ako dalje pomisliš, da revni slovenski akademik v tujini živeč mnogokrat nima zasiguranega gorkega obeda — pozimi pa mu kruti mraz v nezakur-jeni sobi riše najbujnejše cvetice in slike na zamrznenih oknih: potem ti ne bode pretežko pri srcu, prispevati po 10 in 20 v v blagi namen, da se ublaži bedno stanje naših po tujih mestih učečih se akademikov! — Česar posameznik ne zmore, to lah-ko izvrši množina in radi tega pri-spevaj vsakdo le: >do vinarja vinar, da nastane goldinar!« Vsak tuđi Še tako majhen po-darek v ta namen bode imel pomen trdne in nepremagljive skale v oni zgradbi, koja naj ima na sebi ponosni in daleko čitljivi napis: »Sami iz sebe!« Ako vsak zaveden Ljubljnnean v teh dneh vrši svojo sveto narodno dolžnost in priskoči po geslu: »Mal položi dar, domu na altar!« našim gmotne podpore potrebnim društvom na pomoč; potem smemo s nonosnim čelom in mirnodušno pri-čakovati one dobe, katero nam je prerokoval naš največji pevski že-nij, rekoč, da: »Vremena bodo Kranjcem se zjas- nila, Jim milše zvezde, kakor zdaj, si- jale?« Selim I. ----------------^---------------------------------- StaiBnsSo. Iz Celja, U. septembra. (B 1 a -maza celjske policije. Trgove c A. Kolenc oprošcen.) Celjskemti slovenskemu rneščanstvu bo še v živem spommu surov napad, ki ga je vprizorila znana celjska po-ulična svojat zvečer dne 4. avgusta na peščico žalskih Sokolov in neka-terih drugih celjskih Slovencev, ki so se vrnili z večernim vlakom s sokolske slavnosti v Trbovljah. Vpričo znanih vamostnih razmer v Celju bi bila naročena množica dobro oboro-ženih nemških barab gotovo temeljito pretepla peščico Sokolov in Sio-vencev, ako bi odlični slovenski rne-ščani in veliki davkoplačevalci ne bili energično opominjali celjske policije na njeno dolžnost. Bili so to, kakor smo že svoječasno omenili, gg. A. Kolenc, dr. V Kukovec in dr. J. S e r n e c. Ker je dr. Kukovec imun. se je vrgla celjska policija na g. Kolenca in »vahtarica« mu je že vnaprej grozila z občutno kaznijo zaradi niegovega odločnega, a do-stojnega nastopa proti policiii. Mest-na policija ga je ovadila državnemu pravdništvu — razume se, da v čim naiprimernej.ši obliki — in to je uvedlo po okrožnem sodišču proti Kclencu preiskavo zaradi javnega nasilstva. Ko je pa čitalo izpovedbe zaslišanih prič. je državno pravdni-stvo samo predlagalo, naj se akt od-stooi okrajnemu sodišču in g. Kolenca obtoži zaradi prestopka po >§ 312 in 314 (razžaljenje uradne os»-bc m vmešavanje v urad. poslovan c). Na to obtožbo se je vršila danes onoldne pri okrajnem sodišču obr:1 n;»\a. Sodnik je bil dr. A. R o j i c . obtvV ženca je zagovarjal dr. Kalan. Ko-i e n c je v svojem zagovoru pripove-doval, da so ga takrat,^ ko je šel po Ringu za Sokoli, različne neznane barabe, med njimi ćelo žena pleskar-ja Vrečarja, suvale z rokami in dež-niki, ne da bi policija to zbesnelo nemškutarsko svojat odstranila. On da se je obrnil na za njim hodečega stražmeštra Prettnerja, prijel ga za roko in pozval, naj ga venlar kot po-klican varuh javnega reda in miru v Celju brani. Izvajanja v obtožbi, da bi bil policaja Prettnerja davil za vrat ali sunil z obema rokama v prsi nišo resnična. Prettner pravi, da ga je Kolenc res sunil v prsi z obem.i rokama, tako da bi bil kmalu padel. Od napadov na Kolenca ni nič videl, tuđi tega ne, da je imel Kolenc dežnik v eni roki in bi ga torej ne mogel lahko grabiti z obema rokama. Prizna pa, da je bila gnječa in da je Kolenc lahko v razburjenju tako proti njemu nastopil. Glede kraja, kjer bi se ta napad zgodil, pa si je v prejš-njih in sedanjih izpovedbah naspro-toval. Tuđi na nekatere druge okolnosti se ni vedel prav spominjati. V ilustracijo dogodkov je dostavit trgo-vec Kolenc. da so se obnašali Slovenci od kolodvora sem, docela mirno in dostojno, da nišo na nobe-no izivanje odgovarjali in da so barabe same vpile »živio« in »na zdar -. Priča Emil Košem, 19 let star, kontorist pri tvrdki Raku s c h , je šel tišti večer čakat prijateljev na kolodvor. Potem je seve-da šel s temi prijatelji po Ringu na sprehod, kajpada. čisto blizu Sokolov. Pravi, da se je Kolenc najprej s Prettnerjem skregal — zaradi Česa, se mož več ne spominja — in potem z obema rokama v prsi sunil. Ta Emil Košem je sin znanega okrajne-ga tajnika Kosma. Na zaprisego njegovo ni nikdo reflektirah Priči Vre-č a r in dr. .Tanko Sernec ne izpo-vesta nič bistvenega. Priča Ignac Z a 1 o ž n i k , solicitator, slika do-godek tako: Šel je poleg Kolenca in opazih da ga je nekdo sunil. Kolenc je zaklical: Kdo me suva in se je naglo obrnil ter rekel Prettnerju: Branite me! Ne isključuje, da je Kolenc pri tem prijel Prettnerja za roko ali se zadel vanj, ker je stal Prettner tik za Kolencem. Isto potrdi priča Andrej P e v c , tajnik očine Celjska okolica, ki Še omeni, da ga je ta večer nekdo v gnieči brez povoda udaril po roki. Nemška množica je torej naravnost izzivala k pretenu. Po zagovoru dr. Kalano v em je izrekel sodnik dr. R o j i c o p r o s t i 1 /n o r a z s o d -b o , oziroje se posebno na to, da Kolenc gotovo ni imel namena učiniti eden ali drugi prestopek. 7 raznustom štaierskega deže!-negra zbora se je med drugim ukvar-jal dež. posh Einsninner na zborova-nju občinskih volilcev v Gradcu. Svaril je pred optimističnim mišljenjem, da bo 7 razpustom za dela-zmožnost štaj. dež. zbora že kaj storjenega. Nedvomno ie, da se bodo povrnili iz Sp. Stajerja v deželno zbornico ravno isti poslanci in špek-takel se bo nadaljevah če se ne bodo hoteli slovenski klerikalci ukloniti ncmško - nacijonalnim zahtevam. — Na to izjavo naj odgovarjajo naši klerikalci sami. Gasilno društvo v Št. Petru v Savinslii dolini priredi v nedeljo, dne 6. oktobra veliko ljudsko veselico v prostorih gospoda A. fribarja v ?t. Petru. Naj se sosedna društva na to oziraio. Dramatično društvo v Mariboru opo7nria slavno občinstvo vljud- no, da se prične letošnja gledališka sezona dne 6. vinotoka z vprizorit-vijo igre: »V dolini^, narodne drame v tren dejanjih, ko je snov je povze-ta iz kmetskega življenja in bode kot taka naredila na slavno občinstvo najboljše vtise. Mariborski »Sokol« priredi v nedeljo, dne 22. t. m. popoldne ob 3. uri v »Narodnem domu« ob vsakem vremenu javno telovadbo in ljudsko veselico. — Iz sporeda te prireditve je razvideti, da se bodo izvajale ljubljanske proste vaje, orodna telovad-ba in skupine. — Za ljudsko veselico pa bode postavljenih več šotorov, kjer bodo mariborske narodne gospe in gospice razpečevale med drugim tuđi razna jedila in pijaco. — Kdor bo iskal srečo, našel bo isto v srečolovu. — Klub »Narodni Pipec« iznenadil nas bode v svojem poseb-nem šotoru z nepričakovanimi zani-mivostmi. Slav. »Glasbeno društvo v Mariboru« in pevski zbor obljubila sta istotako svoje sodelovanje. Zvečer ob 9. uri prične se v veliki dvorani ples. — Vstopnina znaša le 40 v. Cisti dobiček veselice je name-njen skladu za zgradbo »Sokolskega doma« v Mariboru. Opozarjamo p. n. občinstvo na to prireditev in vabimo k mnogobrojni udeležbi. Iz Gradca se nam poroča: Last-nik »Orand hotela Eletant« v Gradcu gosp. Anton P i 1 ! e r star. uredil je v svojem hotelu čisto novo moderno, krasno kavarno na Murskem trern. Priprave so se vršile skoro 6 mese-cev. Kavama se otvori jutri 15. septembra t. 1. Na razpolago bode slovenskim gostom, ki se tu shajajo se-veda tuđi slovenski listi, predvsem »Slo\renski Nnrod«. To v ravnanje na .-im štitierskim in sploh slovenskim rojakom. DroLne novice. Umrla j e v sredo zvečer v Oradcu gospa Beti P 1 o j roj. Wegschaider, stara 69 let. FJokoina ie mati senatnega predsed-nika g. dr. M. P 1 o j a . kateremu iz-rekamo na bridki zgubi svoie soža-Ije. — V r e m e je še vedno neugodno. Deži že cei teden kakor za stavo. TJudje pravijo, da se bo vreme zbolj-salo sele po evhsrističnem kongresu na Huna ju. Treba je torej Še potrp-Menja. Na Zgornjem ?tajerskem je tako hiađno. da naletava sneg že ćelo po dolini. Nekateri višje ležeći krnji, kakor Seckau. St. Lambreht in dr. so bili 11. septembra popolno-ma v beli obleki. — Iz Konjic po-ročajo: 7. septembra je pustila ose-benkarica Turnšek eno leto starega fantka svoie hčerke brez nadzorstva doma na tleh in šla na polje. Ko se ie vrnila. ie nnšla otroka v groznem staniu: prisel fe do njega prašič, ki mu je odgriznil levo uho ćelo in del desnega ter otroka grozno zgrizel po celem telesu. — Iz Celja. Minulo ncdelio so imeli tukajnji prote-stantie in vsenemci nekak »družin-ski« večer pri »zamorcu«. Zabavala f':h ie med drugim hčerka trgovca Matica s petjem, govoril je pa za-stopnik katoliško - narodnih Slovencev v sodni dvorani, dr. Fritz Zang-^cr. Večer ie zaključilo harmonično petje ^Rismarckove nesnr'«. Bilježimo v ilustracijo toliko slavljenega patrijotizma celjskih Nemcev. Hnrnš^o. Žrtev pokliča. Kakor smo že po-ročali, sta se ponesrečila v Celovcu znana artista d' Orvilles. zakonska Sommer. Med izvajanjem raznih vaj na vrvi. se je vrv utrgala in oba sta to ni prav Iahka naloga. K sreći n se pa takoj prvi dan seznanil z Kkim računskim podčastnikom od Tena, ki se je po nesreći izgubil od >vojega oddelka in le-ta v vojaški ■užbi že skoro osi veli praktični vo-ak mi je potem dajal vse potrebne "formacije o gibanju nasproti si stotih armad m o vseh onih visokih ospodih. ki so ineognito nadzoro-. ali vojaške vaje. Te informacije em vestno vporabljal za svoja izvi ma porocila iz bojišča, ki sem je cšiljal ^Slovencu«. Ker mi je pa noj podčastnik svoje strokovne in-^rmacije dajal samo v gostilni in to . najrajši po noči, si lahko mislite, '.a se med tem časom za svoje ljube olhe nisem mogel prav nič brigati -i da sem jih moral odložiti na po-neiši čas. Le moj vojni informator, ;:i ie prav težko izgovarjal črko b, e bil mnenja, da bi tuđi v najini go-ri!ni imel prav lepo polje za izvrše-• anfe svoje službe. To je moje po-ročilo.c Da ne bi bil nadzornik Urban Požrešen razžaljen, se je tuđi njego-•(> poročilo zalilo s kupico vina, na J-ar je prišel do besede nadzornik ^^iha Romar. »Moje poročilo bode pa danes nrav kratko. Pretekli teden sem bil "a studijskem potovanju z neko mla-io vdovico iz Dolenjske, ki pozna Prav dobro vsa božja pota širom raše slovenske domovine. Oblezto ^va Brezje in Sv, Višarje in moram priznati, da nisem mogel naiti boljše spremljevalke od svoje vdovice, ker je temeljito poznala vse skrivnosti in misterije naših božjih potov. Kar mi je povedala moja vdovica, bodem vestno porabil za svoj »Oddclek za ohranitev in razmnožitev božjih potov«, poleg tega pa se spisal posebno rdečo knjižico, katere vsebina bo še nadkriljevala ono knjižico enake barve, o kateri se je pred par leti toliko pisalo pri nas in drugod. Ker bodete pa v moji rdeči knjižici vse potrebno sami našli, bodem za danes končal svoje poročilo s pozivom, da zvrnimo to kupico na čast moji doleniski vdovici!« Za nadzornikom Romariem je povzel besedo zopet nadzornik Ko-ritar. ki je v svojem poslu kot pred-sednik društva »Deželno korito« izrekel prisrčno zahvalo in priznanje vsem poročevalcem za temeljita po-ročila, potolažili bodoča deželna ravnatelja Jerneja Strelo in Tzidorja Potuhnjena, da bodeta skoro tuđi prišla v društvu do odlične besede kot poročevalca in potem nadalje-val: »Oficijelni del današnje seje našega veleodličnega društva se bliža s tem svojemu koncu in preiti nam bode v zabavni del. Predno pa se to zgodi, izpolniti imam v svoji lastno-sti kot društveni predsednik še pri-jetno dolžnost, da vas vse zbrane častite društvenike društva »Deželno korita« pozovem, da konec oficijal- nega dela proslavimo dostojno s po-pevanjem naše društvene himne.«r Po znanem napevu »kaj maram, da nimam ne srebra, zlata.« zagrine-la je v tem trenotku v posebni sob: >Trdokliuneea gavrana« velelepa koritarska himna: Kaj mar, če reko mi, neumen zabit — živim od deželnih se dobro korit! Kaj mar mi, če stoka pod davki trpin — denarja imamo kot satan črepinj! Kaj mar, če zdihuje pod davki vsakdo — v deželni pa službi živi se lepo! Kdor k nam se zapiše, le-ta je gospod, on vseh je deležen deželnih dobrot. Će novcev mu zmanjka, dobode kredit al druge koristi deželnih korit Če dela ne mara, čeprav je lenuh, zato ga dejali ne borno ob kruh! Kaj mar nam poštenje in moški značaj: Pri nas ]e življenje, na zemlji že raj! Če priđe nesreća in strela in grom, če priđe v deželi vseobči polom: Adijo usahla korita tedaj — prekrasnih več časov ne bode nazaj! Zato pa živimo, imejmo svoj spas na stroske deželnc, dokler je še čas! Bog živi dobrote deželnih korit, da ovca bo ćela, pozrešni volk sit! Po končani koritarski himni za-čel se je takoj zabavni del, pri kate-rem sta imela prvo besedo Jernej Strela in Izidor Potuhnjen. Kvasila sta vsak iz svojih krogov tako mast-ne in zasoljene, da je čas potekel kakor blisk.Vsled tega se ni čuditi, da so vsi koritarji z gospodom Buckom vred zamudili šesto jutranjo maso pri ocetih frančiškanih in da je Ma-tevž Bisagar komaj še vjel oni jutra-nji dolenjski vlak, s katerim se je nameraval iz naporne komisije pri-peljati domov v naročaj svoje boljše polovice gospe nadzornice Bisage. padla z znatne visine na tla. Žena je dobila lahke poškodbe, mož pa se bori v bolnišnici s smrtjo. Počila mu je pri padcu lobanja. Obesil se je v Celovcu 561etni trgovec s premogom Josip Heilig. — Vzrok je neozdravljiva bolezen. V Paternjanu pa se je obesil v domaći drvarnici posestnik Juri Scherzer. — Samomor je izvršil v pijanosti vsled slabih premoženjskih razmer. Na paši, nedaleč od St. Vida, je udaril konj 131etnega dečka Tomaža Beračnika s kopitom v tilnik in mu ga zdrobil. Dečka so odpeljali v brez-upnem stanju domov. Roparski umor in rop. Ne daieč od Mal. Sv. Pavla, v takozvanem Scnčnem grabnu, je napade! zvečer neki neznanec gozdarjevo ženo Nej-kartovo. Zalotil jo je pri ognjišču, kjer je pripravljala večerjo za so-proga, ki bi se moral v kratkem vr-niti. Vrgel ji je od zadaj vrv okrog vratu, jo potegnil k tlom in zadavil, Ko je bila žena odstranjena, je šel v stanovanje, kjer je s sekiro razbil in odprl vsa predala in pobra! vse pri-hranke, ki sta jih že priletna zakonska prištedila za stara leta. Mož je prišel domov okrog 8. zvečer in je moral ropar malo prej zbežati, kajti truplo žene je bilo še mehko. Ćelo okolico je ta napad silno razburil, kajti niti najstarejši ljudje y okolici ne pomnijo podobnega zločina. Prebivala in orožništvo so preiskali vso okolico, da bi ujeli roparja, toda za-man, dosedaj nimajo o niem šc nobe-nega sledu. Primorsko. Župnik Kadenaro - Ipavec. O tem zanimivem procesu smo že vče-raj poročali. Kadenaro !e bil izpuščen iz preiskovalnega zapora. Ipavec pa je bil obsojen zaradi javnega nasilstva. Zanimivo je za ćelo afero, posebno za župnika Kadenara, ki je bil z Ipavcem, takrat pravzaprav kot glavni krivec aretiran, spričevalo o duševnem stanju Kadertarovega pristaša Ipavca. Zdravnika sta izrekla, da je obtoženi Ipavec duševno nor-malen, opaža pa se pri njem pomanjkanje moralnega čuta. — Državni pravdnik je vložil proti obsodbi nič-nostno pritožbo. Izjava. Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani. Podpisani odbor izjavlja k brzojavki v »Sloven-skem Narodu« dne 6. septembra t. 1. in na izjavo pevskega društva »Haj-drih« v »Edinosti« dne 8. septembra t. 1. sledeče: 1. Telovadno društvo »Sokol« na Prošeku ni v nikaki zvezi z omenjeno brzojavko, (To potrju-jemo! Uredništvo »Slovenskega Naroda«.) pač pa prosi odbor pevsko društvo »Hajdrih«, naj objavi odpo-šiljalca one brzojavke, oziroma vsaj vrsto onih, ki iz osebnih razlogov hočejo ovirati nadaljni razvoj društva. 2. Odbor »Sokola^, poznajoč razmere na Prošeku, obžaluje sam, da je prišla ona brzojavka pred slav-nostjo v javnost. 3. Odbor »Sokola« potrjuje javno, da brzojavka dne 6. septembra v »Slovenskem Narodne je odgovarjala istinitosti in resnici in da je izjava »Hajdriha« v »Edinosti« tako zavita in zaokrožena, kakor da bi »Hajdrih« ne prepovedal cvetli-čnega dne. 4. »Hajdrih-- je z dopisom na odbor »Sokola« na Prošeku z dne 30. avgusta t. 1. prepovedal »Sokolu« prireditev cvetličnega dne, boječ se konkurence pri razprodaji svojih za-ložb. — Za odbor telovadnega društva »Sokol« na Prošeku: Jaromir Š t r u k e 1 j t. č- tajnik. Okrajna bolniška blagajna v Trstu je, kakor znano, v rokah medna-rodnih socijalnih demokratov. Kako ti ljudje izvajajo jezikovno enako-pravnost, s katero tako bobnajo po svetu in se hvalijo, dokazuje zado-stno, da se je konstatiralo, da blagajna, pri kateri je vpisanih tuđi lepo število Slovencev, ki ji dajejo svoje trdo prislužene groše, nima niti ene-ga slovenskega napisa, in da mora Slovenec, če priđe v pisarno po opravkih in govori slovensko, romati od vrat do vrat, predno dobi uradni-ka blagajne, ki baje zna, oziroma ki bi moral znati slovensko. Ta mož pa, ki edini zastopa slovenščino v takem zavodu, govori slovensko tako, kot M imel porcelanasti jezik. Z vso pravico se torej »Edinost« proti takim razmeram in takemu ravnanju socijalnih demokratov v Trstu kruto pri-tožuje in zahteva, da se razmere v prid Slovencem predrugačijo. Vodovodno vprašanje v Trstu. Včeraj se je vršila draga seja vodovodne komisije. Poročevalec prof. Kosmat se je v svojem poročilu izrazil proti kamnitemu jezu v Pade-ški dolini in proti umetnemu jezeru v Trpčanski dolini. Proti temu pa je iz-javil, da je Klivniška dolina ugodnej-ša za napravo urnetnega jezera. — Dr. Kinzer je izjavil, da napeljava vode direktno iz Reke ni priporočlji-va, ker bi bila voda pregorka. Treba je zatorej na vsak način napraviti umetno jezero, kjer se voda ohladi. Umetno jezero v Padeški dolini bi v zvezi z Bistrico in Brojenco zado- Strna 4* SLOVENSKI NAROD. 211 štev. štovalo Ta. oskrbo Trsta % vodo. — Vprasanje, če daje timavski projekt večje jamstvo glede stalnosti in ne-pretržnosti, nego vodovod s pomo-Čio umetnih jezer. so vesčaki potrdi-lu Seja se nadaljuje danes. Smrt pri delti. Mesar M. Rumec je padel včeraj v mesnici na Largo Sartorio v Trstu med tem ko je stre-gel strankam, nenadoma v omedle-vico. Ko so ga prfepeljali v bolnišni-co, je bil mož že mrtev. Zadeia ga je bržkone kap. Ponesrećen žetezničar. V Delni-ci je padel železniški uslužbenec s predzadnjega voza pod kolesa. Padel je ravno čez tir. Kolesa so mu od-trgala obe nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico na Reko. Kupeiwieser in istrski kmetoval-ci. V okolici Pulja je zemljišče jako drago. Milijonar Kupelwieser, lastnik Brionskih otokov, kupuje od kmetov zemijišča za precej nizko ceno, da jih potem precej dražje prodaja via-dL Vlada kupuje svet v strategične s\The. Čudno je, da vlada ne kupuje direktno od kmetovalcev in da spravi na ta način milijonar Kupelwieser vclikanski dcbiček v svoj žep. Zader-Zagreb —Jukićev atentat na Cuvaja. V Zadru so aretirali po Ju-kićevem atentatu na kraljcvega ko-misarja Cuvaja v Zagrebu, maturanta Filipovića in Curino, čeŠ, da sta bila v zvezi z Jnkićevim atentatom. Tuđi jih je državno pravdni-štvo osumilo veleizdaje Preiskave so se vršile do sedaj, toda zaman. Obtožencema nišo mogli dokazati niti najmaniše sokrivde, oziroma krivde in so jih včeraj izpustili iz preisko-valncga zapora. Obdržali pa so v preiskovalnem zaporu dijaka A 1 f i -r e v i č a. ki ie ht! večkrat 'menovan v zagrebškem procesu proti Jukiću in tovarišem. Državni pravdnik ie naperil proti njemu obtožbo. da je sokriv atentata Jukićevega na kralj, komisarja Cuvaja. Samomor Ljubi jar! čanke v Dubrovniku. Pred par dnevi smo poro-čali, da so v Dubrovniku v morju dobili truplo nekega 181etnega dekle-ta. Dalmatinski listi poročaje. da je bila samomorilka Fani 11 i j a š iz Ljubljane in da je služila pri sprevodniku električne železnice Iv*. Gromu. Absofutlzem na Hrvnskem. Klub hrvaske stranke je poslal. kakor po-ročajo iz Zadra, vsem ćeželnozbor-skim skupinam poziv, da se udeleže po svojih zastopnikih sesranka. na katerem se bo sklenila resolucija proti podaljšanju absolutizma na Hr-\raškem in v Slavoniji. Jadran - Balkan. Povodom obra vnave proti ravnateljstvu zavaro-valnic »Jadrana, o kateri smo svoje-časno poročali, so se odkrile take sleparije, da so oblasti bile primorane, posvetiti vsem zaT*arova!n*"cam te vrste več pozornosti. Uvedli so natančne preiskave. ki so dognale nezaslisane goljufne. pri katerih so prizadeti ra\Tio najbolj revni sloji, goljufiie. ki presegajo stotisoče. Rezultat teh pre;*kav je bil. da so areti-rafi ravnateHa zn^reb^ke družbe »Balkan - A 1 b i n i j a. Goljufiie, ki so se izvršile pri »Balkanu *. presegaio se za izdatno vsoto goluifije pri »Jadranu^. Tuđi so aretirali ravnatelje provincijalnih podružnic. Vlada bo vsled teh odkritij primorana, da de-lovanje in ustanavlianje takih zava-rovalnic ustavi, odnosno prepove. Dnevne vesti. -r Za banane. K včerajšnemu našemu poročilu, da je g. župan dr. T a v č a r zaprosil državne pomoći za vsled povodnji oškodovane bar-jane, nam je dostaviti, da se je bil tuđi državni poslanec dr. Ravnihar obrnil tako do ministrskega predsed-nika kakor do notranjega ministra, proseč ju brzojavno izdatne pomoći za v mesinem okolišu bivajoće bar-jane. -r Dr. Šnsteršič na evbaristič-nem kongresu. Dr. Šustersič ne za-mudi nobene prilike, da obrne naše pozornost najvišjih krogov in popol-noma naravno se nam zdi, da se je vsilil tuđi med govornike na evhari-stičnem shodu. Lahko to pać ni bilo, kajti navsezadnje je dr. Šusteršič vendarle jako neznatna osebica in ima klerikalizem vse drugaćne može na razpolaganje. Dcsegel je pa Ie dr. fusteršič — pravijo, da s pomoćjo jugoslovanskih škofov — da so ga sprejeli med govornike, četudi za zadnjega. Kritiko njezovega govora prinašamo v današnji številki na drugem mestu. Zlasti opozarjamo či-tateije na brezobrazno očitanje, s katerim je dr. Šosteršič žalil vse, ki žive od poštenega dela in sploh na vso tendenco njegovega sicer plitve-ga govora. Tu naj Ie pribijemo, kak-šen maler je imel dr. Šasteršič, pri tem svojem govoru. Ze v članku je povedano, da noben veČji list ni hotel natisnrti Susteršičevih puhlih fraz, doćim so priobčili listi izvode iz vseh drugih govorov, so Šusterši-čev govor vr«ti v koš. A dr. Suster- ši&u se fe primerilo Ie neka} hufšega. Še udeležniki kongresa ga nišo hoteli poslušati, nego so bežali z zborova-Hšča. Govornike Je bilo sploh slabo slišati, a udeležniki so vztrajali, že zaradi oseb govornikov. Ko je pa dobil besedo dr. Susteršič, so jo llud-je kar popihali. Kdo se pa tuđi interesira za takega provincijalnega kapetana! »Arbeiter - Zeitungi poroča o begu poslušalcev pred dr. Suster-sičem: »Potem se je v govorništvu vadil deželni glavar dr. šusteršič. Ta je imel gJas in tuđi nemški je go-voril, a razumeti ga vzlic temu ni bilo mogoče, ker je na tisoče ljudi smatralo njegov govor za spremlje-valno godbo za njihov odhod.« Tu-kaj je torei potrjeno, da se za govo-ranco dr. Susteršiča ni nihče zani-mal. Toda — kaj je dr. Šusteršiču na tem! Sa] tišti najvišji, ki se jim prili-zujc, so ga Ie videli in so bili nović nanj^ opozorjeni in to je vendar za dr. Šusteršića glavna stvar na celem evharističnern kongresu. + To so značaji. Znano je, da 50 prinesle »DolenjsKe Novice-< le-tos še spomladi enkrat pod naslovom »Pod svobodnim solncem« napad na novomeškega župana g. Roz-mana, kjer se mu je očitalo, da je z zvijačo postopal pri voiitvah. Na ovadbo župana, se je začela pre-iskava, ki je bila pa s tem otežena, da več prič ni hotelo pričati. Knjigo veza Seiferta, gorečega pristaša S. L. S., so nekaj časa zaprli, ker ni hotel pričati, kdo >e pisec onega članka. Nišo se ga usmiiili krivci in nišo se javili sami, čeprav je Seifert jeticen. Nazadnie se je pa Ie dognalo toliko, da sta spisala članek, ozir. ga obelodanila kanonik ?logar in vikar Ka-l Supin, prcti katerima je bila rudi dvigr.jena obtožba. Porotna raz-prava bi se imela vršiti 2. septembra. Tedaj pa sta 2lokrar, ki urejuje -DoL Novice« in Supin zlezla pod klop in se poravnala. »Dol. Novice« z dne 10. septembra prinašajo, kakor srao že pcročali izjavo, da sta bila Zlogar in Supin — zapeljana po prof. Maksu Severju. To je nekaj nezaslišanega, Ja je urednik »Dol. No vic« izdal pisca članka, osobito ker je pisec oseba, kateri bi moglo to občutno skodovati. $e bolj neza-slišano pa je, da urednik, če je že misli! izdati pisca, tega ni staril ta-krat, ko je Seifert ponedolžnem se-đe\ v zaporu. Seveda, knjigoveža Seiferta ni bilo škoda, njegovo zdravje ni bilo vredno, da hi bil ka-norik-urednik izdal uredniško tajnost, toda če gre duhovniku 2lo?:ar-Ju in Supinu za kožo, takrat ja, to je kaj dru gega. — Da bi na pobožni *bravci« pobožnih »Do!. Novic« ne veseli, da s^a dva katolika dithov-nika kradla čast in morala dati izjavo, je značaj obeh preklicevalcev izpuščen. Gbsi se narr.reč začetek iziave Ie: »Midva An on Žlo^rar in Karl Surin izjavljava itd.« Sodbo o takem postopanju naj si ustvari vsak sam. — Za nepristransko slb-žbovanje — kaznovan. Orožniski nadporočnik Miiller v Novem mestu je brzojavno prestavljen v Oalicijo. O nadporoč-niku Miiller ju pravijo orožniki, da je v službi stro?, a vesten in pravičen; meščani pravim v Novem mestu, da je liubeznjiv družabnik; radi ea ima-}o meščani in radi ga iroajo njemu nodrejeni orožniki. Toda — nadporočnik Mfiller ima dve lastnosti, ki jih Nemri in klerikalci ne tne: po rodu je Ceh in se v službi rvna po postavi in predpfsih služben -i. Kot Ceh se je rad mudil v češki in slovenski družbi in ni zahaial med tisto »anstokratsko« družbico, v kateri so sami ^rdi in zagrizeni nemčurji in semtertja kak Nemec. S tem si je na-kopa! nasprotje teh lindi. Na dru??i strani je pa pošteno in objektivno iz-polnil svojo dolžnost. ko so se zgodila nesramna sleparstva pri volitvah v Prečim* in se je s tem zameril kle-rikalcem, ki hoČejo, da naj tuđi orož-nistvo ščiti in podpira klerikalne zločine. »Volksrat* in klerikalci so spletkarili proti nadporočniku Miil-ierju in Ra izpodrinili, tako da mora v Oalicijo. Novomeško občinstvo priredi nadporočniku Miillerju od-bodni večer, da rrra posvedoči svoje simpatije. -r KlerikalcJ na shođtti. Iz Do-lov pri Idriji: V nedeljn. dne 8. t. m. sta posetila našo občino nnša dična poslanca g. drž. poslanec Oostinčar m £. dež. poslanec Perhavec. Napo-vedala sta prvi shod zjutraj ob 7. v Zavracu v hiši znanega klerikalnega agitatorja Slabetovega Matica, dru-?ega na ob 11. po maši na Oorah v hi.^i Franceta Leskovca, Za shod ništa izdala nikakfh oklicev, tcmveč sta obvestila samo klerikalne agita-torje, da prideta m da brx1eta poro-čala o njiju vspešnem delovanju v državnem in dežeinem zboru. Ob-enern sta jih seveda tndf nanrosila. naj delajo na to. da bode udeležba na shodih čimbolj sijajna. Razume se seveda, da ie bila vršitev shodov tuđi na prižnici oznanjena s povdar-kom, da naj se shoda vdeleže samo možie. ker *o se gotovo bali, da bo- de premalo prostora, ako se shoda udeleže tuđi radovedne ženske. Po-slanca sta v soboto prenočila pri g. Mravljišči v Potoku. V nedeljo zjutraj sta se podala v Zavratec k maši in po isti sta jo popolnoma sama z žalostnim obrazom mahala v hišo zborovanja. Većina mož je odšla do-mov, tako da je bila udeležba na shodu tako klavrna, da je bilo sram vse klerikalne agitatorje z Gostin-čarjem in Perhavcem vred. Tuđi shod na Oorah je bil jako slabo obi-skan. Vendar sta bila tukaj že vsaj poslanca sijajno sprejeta. Pozdravil jih je namreč od vseh klerikalnih dohtarjev in poslancev velespošto-vani g. Janez Zajec iz Lešetnice in jih vpeljal na shod tor ju predstavil navzočim. Med shodom je g. Zajec sedel zraven poslancev in se s ponosnim pogledom oziral po niši kako mu nekateri zavidaio to srečo in čast. Da r-oslanca ništa povedala nič bistvenega se pač samo ob sebi razume, ker ni eden ne drugi nič storil ni za korist celega volilnega okra-ja, tem man| pa ?a korist našega kmeta in naše občine sploh. V pri-hodnje mislim, da si bode tako g. (jostinčar, kakor tuđi g. Perhavc dobro premislil, predno bode prišel tako daleč premlevat svoje prazne otrobi. Je pač za vas žalostna res-nica. da so se nnši kmetje naveličali vaših farbani, ker so prišli do pre-pričanja, da samo farbate in farbate. -f- Nimajo sre^e. Iz Zirov se nam poroča: Ko je žirovski Sokol zgradil svojo lepo stavbo Sokolski dom, nišo hoteli zaostati ondotni klerikalci in zgradili so svojim čukom slabo kopijo Sokolskega don^, . Toda Ie malo časa je bilo življenje v čukarskem domu. Klerikalci so pač veliko žrtvovali za stavbo in te!o-vadno orodje čukom, toda zastonj so bili ogromni stroški, čedalje bolj pusto je bilo v čukarskem domu i^ sedaj je tam pravo dolgočasje doma, čuki so prenehali s telovadbo, ker so preleni za gojitev telovadhe Tolažiio se s tem, da je skoraf pri vseh Čuksrskih odsekih tako. doveli je, Če ob raznih cerkvenih prilikah deiajo parado klerikalcern v Sokol-stvu ukradenem kroju. Vedo, da tuđi v Ljubliani ni nič holjše, pri njiho-vem Ljudskem domu Je nastal polom, ki era hodo čuki te?ko prenesH. Ker torej žirovski čuki s svejirn ču-kr.rskim domom ns Dobračevi nišo ime1: sroče, hote! iim ie neki kmečki posestnik. prorec klerikalec. sezidati prav v žirovski \a<\ ^cliko pcslopje s prostrano dvorano. V tem r ju bi bilo nastanjeno tuđi klerikalno gospodarsko društvo. Toda še ni bilo poslopje pod streho, že se rode-re zađnia strna in sreća je hotela, da se ni zgodila velika nesreča. Žirovski kler'kalci nimajo toraj sreče s svoj im i domovi. Doti čn em u r»o-sestniku. ki je hotel zaraditi kleri-kalcem lepo in prostorno rfomova-nie, najbrže mine vesele še nndalj? trošiti tisoeake v klerikalne naTne-ne, ko spolna, kaka smola se drži čukarskih domov. I juMianski klerikalci pa baje hočejo žirovsko ćoy no osrečiti 7 električno centralo, ki hi se zaradila na Fužinah. dasi je že napredna zadruga oskrbela dolini električno s^etilno in gonilno moč. V ta namen sta dva deželna inzenir-jn 7e rneriia vode in njihove padce. Radovedni smo, kako se bo rentira-!a njiho\ra električna nanrnva in komu bodo ocidajali tok. Lahko jim je delati poskuse z deželnim denar-jem. dokler se ne bodo posušili najeti miliioni. Ubogo fe ljudstvo, ki bode moralo drago plaeevati klerikalno fahkomiselno in brezvestno gospodarstvo 7 ćezelnim denarjem. 4- Klerikalni denuncijanti v > Naši Moči« denuncirajo c. kr. gozdarje na Vojskem, češ, da se nekdo izmed njih ni udeležil maše na dan cesarje-vega roistnega dne, drugi pa da ne-previdno ravna s svojo službeno pu-Ško. Ne vemo, kaj ima opraviti masa s cesarjevim rojstnim dnem. sa?' smo v državi, kier je v osnovnih zakonih zajamčena svoboda veroizpovedanja in se torej patriotizma ne more klasificirati po verfckt gorečnosti, Toda klerikalcem priđe vse prav, samo da morejo obrekovati njim neljube osehe. Dotični gozdar stanuje v Tre-buši in naj gre klerikalcem na ljubo uro hoda visoko na Vojsko k maši. Kdo more to od njega zahtevati, saj ga ne plačujejo klerikalci, da bi iim opravljal paradno službo. — »Naša Moč« je baje glasilo kršćanskih so-cijalistov, ki hočejo izboljšati položaj delavnega ljudstva in zlasti nižjih uslužbencev. Ta slučaj pa kaže ravno nasprotno, da je njih delo za vse kaj drugega, samo ne za izboljšanje emotnega položaja malega ljudstva. Skodovati hočejo revnemu uslužhen-cu samo zategadel, ker ni dovolj vnet katoličan. »Naši Moči« so torej najprvo klerikalni nameni in v službi teh more opravljati grdo denunciranje gozdarskih uslužbencev. Kadar se bo poslanec Oostinčar se dobrikal državnim uslužbencem, naj mu ti po-kažejo zadnjo številko »Naše Moči« in obrneio hrbet. Kar pa se ti£e ne-previdnega ravnanja s puško, je od konca do kraja zlagano. To db si iz-mislili klerikalni pisači v »Naši Moči«, ker nimajo drugega, s čemur bi mogli napadati njim neprijetne go-zdarje. Na poti so klerikalnim poštenjakom, a ne radi patrijotizma ali javne varnosti, marveč radi vse kaj drugega. Prepričani smo, da klerikalna denuncijacija ne bo mogla skodovati v težki službi vestnim go-zdarjem. -f- Odlikovanje. Učitelj na Viču, znan slovenski planinec, Pavel Kuna v e r, ki se je posebno odlikoval povodom nesreće pokojnega profe-sorja Cerka in njegovih spreinljeval-cev na Stolu, kjer je rešil s skrajno požravovalnostjo in nepopisnini naporom 7 dijakov v Prešernovo kočo na Stolu, je dobil od cesarja srebrni zaslužni križec s krono. -r Iz ifnančne službe. Finančni svetnik dr. Rudolf Thoman, ki je imel do sedaj naslov in značaj višje-ga finančnega svetnika, je imenovan za višjega finančnega svetnika pri finančni prokuraturi za Kranjsko v Ljubljani. — Jutrišnji cvetlični dnevi- Zo-pet se vrši lepa vrsta prireditev pod skupnim vodstvom »1. vseslovenske-ga cvetličnega dneva«. Na vseh kra-jih naše domovine se bodo jutri zo-pet razprodajale cvelke, povsod bodo navdušene gospe in gospodične žrtvovale trud in čas najvažnejšim narodnim name:iom in zopet bodo Slovenci ^ pokazali neomejeno požrt-vovalnost v prid dobri slovenski stvari. Med drugimi bo jutri priredi! »Sokol« in rnoška in ženska Ciril-Metodova podružnica v Trbovljah cveiiićni dan. Združeni Ciril-Meto-dovi podružnici v Radovijici imata enako jutri cvetlični dan. Tuđi Ciril-Metodova podružnica v Vrtojbi priredi jutri cvetlični dan. Enako prireditev napravijo dne 15. septembra v PodfcGri. Cvetfični tede.n, ki se jutri konca, je aranžirala Ciril - Metodo-va podružnica in narodna čitalnica v Starem trgu pri Ložu. Dne 14. in 15. septembra pa priredi cvetlični dan Ciril - Metodova podružnica. »So-kol« in akademiki v Škofil Loki in »Sokol« na Vrhniki. Končno se vrši danes in jutri tuđi II. ljubljanski cvetlični dan. Tako smo dosedaj nabrali za narodne namene čez 3000 kron. Naprej do 12.000 K! — Skupščina »Organizacije svo-bodoniiselnega narodno - naprednega dijaštva« se ie vsled ogromnega dla pri cvetličnem dnevu in vsled Ciril-Metodove skupščine preložila na sredo, dre 2. oktobra. — Za cvetlični dan so darovali: veliki rodoljub g. Fr. Bož. Š t i f -tar, državni svetnik in profesor 10 kron, ga. trgovka Katinka Š t e r k 5 K, £. trgovec Andrej V e r b i ć. Hvala jim in mnogo posnemovalcev! — Tvrcifca Iv. Bonač v Šelen-burjrovi ulici je poslala 10 K v kor sr cvetličnemu dnevu, ker povećano delo ob Šolski seziji zabranjuje sode-lovanje. — Dovezen Je tretii tisočak za I. vseslovenski cvetlični dan. Centralno vodstvo je namreč prejelo od ge. Minke Detičkove iz Ža?ca zbirko 93 K 84 v, dalje zbirko gospe Ane dr. Krautove iz Kamnika vr znesku 7^ K, od katerih je prispevala ženska C. M. podružnica 34 K in moška C. M. podružnica 40 K. Ciril-Meto-ciova podružnica in sokolski odsek v Sodražici sta poslala potom g. Po-g-orelca 60 K, ker se radi pomanjkanja cvetlic ni mogel vršiti cvetlični dan. Iz Kranja na nam je poslala sra. Nuša Sajovic 323 K kot dohodek cvetličnega dneva, katerega so priredila C. Al. podružnica. Sokol in Narodna čitalnica v Kranju. Zahva-liujoč se vsem vnetim sodelovalcem in požrtvovalnim kupovalcem v pri' naših najvažnejsih kulturnih dru-štev, želimo tuđi drugim narodno-navdušenim krajem enakih uspehov, kajti naša deviza mora biti, da zbe-remo letos 12.000 K s pomoČjo cvetličnega dneva za »Branibor«, družbo sv. Cirila in Metoda, dijaško pod-porno dručtvo »Radogoj« in »Slov Sokolsko Zvezo«. — Dohodki cvetličnih đnevov. Dne 8. septembra sta se vršila v ljubljanski okolici cvetlična dneva v Sp. Šiški in na Viču. Dosedaj smo prejeli dohodek šišenskega cvetličnega dneva, ki znaša po štetju pri vodstvu Ciril - Metodove družbe 381 K 10 v. Za ta veliki uspeb narodnim Sišen-čanom vsa čast! Denar ostane deponiran v blagajni Ciril - Metodove družbe, dokler se obenem z dohodki U. Ijubljanskega cvetličnega dneva ne izmenja v avstro - ogrski banki. Odbor za II. ljubljanski cvetlični dan Je izroČil danes popoldne ključe od nabiralnikov za ljubljanski cvetlični dan zapeČatene v shrambo vodstvu Ciril - Metodove družbe, v roke g. kontrolom Josina. Ko se vrnejo na-biralniki od gospe načelnic, se ob navzočnosti zastopnikov »Slovenske Sokolske Zveze«, vodstva Ciril-Me-todove družbe in dijaškega odbora za II. ljubljanski cvetlični dan odpro nabiralniki m sešteje denar. — Hrvaškl akademski športklub S. F. K. »Ilirija«. Dopolnujoč naša poročila, prinašamo f anes najvažnei-še rezultate od tekem, ki jih je imel hrvaški športklub v pretekli sezoni: Mvegictemi atletikai club 5 : 2, Associazione del calcio, Vicenca (Italija) 2:1 Grazer Atletiksport-klub 2 : 1, Nemzeti sport club 2 : 0 v prid H. Š. K.; Viena Cricket and Football Club 2 : 2, Budapesti Rgvetemi atletikai club 2 : 2, Magyar Testgyakorlok Kore 1 : 2, Budapesti atletikai club 0 :2 , Magyar atletikai klub 0 : 3, Ferenzvarosi Torna club 0 : 5, H. A. Š. K. izgubil. Pripomni-nio, da je zadnji klub poslal v Zagreb mostvo, v katerem je bilo 5 igralcev iz reprezentativnega madžarskega tcama, med njimi znani dr. Bodnar, ki se meri lahko z vsakim angleskim profesonjalom. H. A. Š. K. je tor.j vedno dobro odrezal in bo imela jutri »Ilirija« nad vse težko stališče, osobito, ker nastopi z dvema rezervama, Tekma se prične točno ob 4. popoldne in to ob vsakem vremenu. Občinstvo prosimo, da se strogo drži navodil rediteljev, kateri bodo imeli bel trak na levi roki. Vstopni-na: Numerirani sedeži 3 K, navadni sedeži 2 K, stojišča 60 vin. Dijakom je plaćati 40 vin., to pa Ie proti izkazu šolske legitimacije. Preplačila se 2 zahvalo sprejmejo. — Ker je tekma v korist I. vseslovenskemu cvetlične-mu dnevu, je vsakega Slovenca dolž-nost, obiskati to tekrno. — Hrvaski športni klub v Ljub-isani. Opozarjamo občinstvo, osobite po elane »Ilirije«, da se pripeije mo-štvo »Hrvatskog akademskog šport-kluba« v nedeljo s poštnim vlakorr, kateri priđe v Ljubljano ob 1. uri popoldne. — Nogometna tekma med nai-bolišimi jugosiovanskimi moštvi v korist !iub!janskemu CVETLlCNE-MU DNEVU se vrši jutri ob 4. popoldne na igrišču ob Lattermanno-vem drevoredu pri vsakem vremenu, — Vsi k tekmi! — V imenik »SJomškove zveze« so natlačili imena od vseh vetrov. Med člane je vpisana tuđi učiteljica Vilma B e n i g e r , ki ni placevala še nikdar članarine temu društvu, sploh ga ni podpirala v nikakem oziru. — Prvi slovenski zasebni trgov-ski tečal (lastnik g. Fr. Gartner. učite-j na gremijalni trgovski soli) ima vpisovanje za prihodnje šolsko leto. Imenovani zavod staršem naj-topleje priporočamo, ker je lastnik istega strokovno naobražen in je iz-prašan na c. kr. trgovski akademci v Gradcu za pouk trgovskih pret/-metov. Opozarjamo na današnji in-serat! — Mestna zastavljalnica na-znanja, da se vrši tamesečna dražba v julim 1911 zastavljenih dragoceno-sti (zlatnine, srebrnine, draguljev itd.) in v septembru 1911 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev. keles itd) v sredo in četrtek dne 15. in 19. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2. — Marsikatera slovenska gospo-dinja morda Še ne ve, da dobivajo od čistega dobička od prodane Kolinske kavne primesi redne letne prispevke vse naše važne kulturne in narodne korporacije, predvsem naša prepo trebna družba sv. Cirila in Metoda Pri nakupovanju cikorije naj to naše crospodinje \TJOstevajo, in odločitev jim ne bo težka: odločile se bodo brez dvoma edino za izborno doma-čo Kolinsko kavno primes. Zanimiv naš rojak je g, Ogrin, novi posestnik Lenčetovega po-^estva v Lavrici. V rani mladosti ie odšel v Brazilijo, kjer se je razvil za nristnega podjetnega Amerikanca. V San Paolu ima še sedaj s sodrugom veliko usnarno. Z bogatimi skušnjV mi in z lepim premoženjem se je vr-nil v domovino, katere tuđi v Ame-riki nikoli ni pozabil. Nakupil je Tur-kovo graščino na Gorenjskem, Kranjčevo veleposestvo v Št. liju na Štajerskem in Lenčetovo posestvo v Lavrici. Tu misli tuđi ostati. Da se spozna s svojimi sosedi in z ljubljanskim narodnim obČinstvom, priredi dne 22. t. m. pri njem ondotna C. M. podružnica veliko veselico. Glavne stroške, kakor godbo itd. nrevzame rodoljubni gospodar sam. Rodoljubna požrtvovalnost našega ameriškega rojaka naj dvigne vse narodne sloje iz bližnje in daljne okolice, posebno iz Ljubljane, da rri-delo drugo nedeljo 22. t. m. na Lavri-co. Začetek takoj po prihodu pop danskih vlakov. Veselica se vrši rr vsakem vremenu. Glede na sedanie poplavljenje in povodn}! se nam piše iz Borovnice: Zadnje deževje je tuđi v naši dolini povzročilo precejšnje poplavljenje, ki je odneslo les in otavo ter kvari noljske pridelke. Pokazalo je pa tuđi, da se je nad mostrm laViko skorai po-nolnoma uhranimo, ako Ie nekoliko iztrebimo struge in naredimo ob njih semtertja potrebne nasipe. A tuđi od viadukta proti barju (mahu) bi se voća hitreje odtekala, ako se odpravi žaga v Logu in struga Borovniščice malo izravna in poglobi. Cutiti je pa 211. Ste*. SLOVENSKI NAROD. Stran 5« rila tuđi že regulacija Ljubljanice, ker je voda precej hitrcje odtekala, kakor prejšnje čaše. Vendar je pa ljudem to deževje silno škodovalo: krompir bo gnil, fižol kalil, ajda bo pa gluha. Tu bo treba pomoči. Mero-dajnim možem pa priporočamo, da čim preje preskrbe regulacijo Borov-niščice. Deževno vreme na Dofenjskem. Vsled neprestanega deževja, ki še ni prenehalo od ponedeljka do sedaj, je Krka prestopila bregove in napravila po poljih precej škode. Povodeni je velika ovira pri gradnji betonskega mostu pri Straži in železniškega mostu pri Novem mestu. Odnesla je nekaj orodja, desk in brunov. Vsled deževja miruje delo po ćeli progi in delavci hodijo brez dela in hrane okoli, kdor ima pa kaj okroglega, se-di pri zganju. V takem položaju priđe večkrat do pretepa. V Šmihelu je delavec Jakob Mestele udaril delav-ca Stanislava Kikelja s steklenico po glavi, da se je onesvestil. Prenesli so ga v mosko bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Nadležni cigani na Do!enj$kem. Posebna nadloga v teh dneh so ciga-ni, katerih kar mrgoli po predmest-ju in po kmetih. V sredo se jih je nekaj ustavilo v Matkovi restavraciii na novomeškem kolodvoru. Ker so N!fi nekateri žc pijani, se je vnel med numi pretep. par tičkov se je pa vti-liotapilo v sobo, kier so začeli krasti ugaiajoče jim stvari. Eden je ćelo odnesei 30 K gotovine. Toda ravno pri delu so jih zalotili. Dva so takoj nrijeli, dva sta pa zbežala skozi okno proti mestu. kier iu je aret»ral službujoči straznik. Odvali in pripo-ročili so vse štiri okrožnemu sodi-sču. Usoda ga }e dohhela. Pri zgrad-bi belokranjske železnice je debi le-tes poleti tuđi iz Hrvaškega nrišed?; delavec Simon Rafač;č. ki pa je še pred kresom dobil tako domotofio. da se mu ni mo^el več nstavljati. Ker pa potovanie mnoeo đe.isrja stant je se! Rajačič dne 4. junita t. 1. v go-stilno Andreia Šobra v Lozih. Ko se je grcstilmčar za trenotek nekoliko očJcLiHi!, je porabil to needno priliko Rajačič in je ukrade! Sobni iz omare 230 K denarja ter žepno uro z ve-rižico in se je pri tej priči podal na not n\ Ffrva^Vo. kan^r *e mu je se-veda zelo mudilo. Zasledovani^ bilo brezusnešno. Ravro tri me3~ee po izvršeni tatvini t. j. 4. septembra pa se je snrehafa! Rpjačič po Novem mestu. kjer ga je zapazilo bistro redarievo oko. Aretirali so ga in od-dafi v zapore okrožne sodnije. — Alojzij Meglič. doma od Straže sv. Lovrenca pri Krškem. je pa letos noleti delal v Rihrvci. Zaradi nekego fantovskega pretena ie NI zasijan kot priča pri sodniji v Ribnici. Po-zreje se je izkazalo, da je po krivem Pri cal. Zato so se zanj začele brigati ob!asti in so ra v več Ifstih ronisan. ker je bil iz Ribnice izginil kakor l:afra. Povpraševali so po njem po-v^od. toda Medica ni bilo, na ga ni bilo. Dne 10. sentembra je bil v Kr-;''em letošnji nabor. Orožniki, ki s^ r^.eli skrbeti za red in mir med f-»n-*i, so za^adii med natonnk; frdi ta-h željno ;ska:;eea Mcgiiča. Po do-vršenem naboru so ^a povabili s 5-ehoi h krski sodrnn, k?er so ga pri-držali kar v zanoru, da jim zopet ne zgine po svetu. Iz Dragatuša nam nišejo: Danes moramo zonet poroč?ti o veliki izobrazbi naših klcrikalcev. Preteklo ^edelio je sedelo več naprednih 1 metovalcev v gostilni M. Mušica v nragratusu. Kar priđe mežnar J. Mu-l'c — najbrže ga ie noslal župnik x'ovak — da hi nrisluškaval in ljudi dražil. Ko se pa nihCe ni z^nj zmenil, je začel kar sam dražiti. Pri tem je na par takih sfišal, da jih ne bo krra-!u pozabil. Čudno se nam pa zdi, da ce je poštar potegnil za mežnarja, nojhrže se je zbal župnikovih nisem. Tedaj je pa mežnar dohil še večii pn-r um ter se lotil nekega popolnoma mirnega gosta, katere^a je ohkladnl z naigršimi priimki. To ie bilo pa ^ostu dovolj in je poklical mežnarja ra »ameriski dvoboj«. Ko je pa n^j-prej mežnarju segel v žep, je našel pri njem nož ter mu ga vzel. Tedaj je pa mežnar izgubil pogum. Niti be-sede ni rekel ter poparjen odšel iz rrostilne. Seveda ho dosegla ćela za-^eva sele pri sodišču svoj zaključek. Hobi?! smo zdaj od župana, oziroma ;upn:ka Novaka nov ukaz, da se ^roso ne srne več sušiti na rjuhah na javnih prostorih, čeprav je bilo to že r d nekdaj v navadi. Nas župnik ie pa "e vedno tožhar. Se nikdar ni bilo v *'aši fari toliko tožba, kakor ravno v "asu, odkar imamo za župnika Nova-ka. Nas župnik je pravil tuđi marl-raricam, da so bile v časopisu. Pač ni povedal resnice, če je to trdil. V ^sopisu ie bila samo ena marinari-ea. In župnik naj hi marinaricam tuđi p^Hsnil, znkai je bila v časopisu. Čuki na Rakeku. Piše se nam: laz sem takega mnenja, da so bili rnkovski orli nekam manj podivjani. ko so še v Pavletovem hlevn imeli »izobraževalnc« sestanke, kakor pa sedaj, ko jim crni možakarji utet vajo spasonosno »kulturo« v kato«-liškem domu. Preje se vendar ni tako pogosto slišalo o napadih te ču-karske zalege, kakor sedaj, ko jim Pavlinček iz Cerknice ct consortes opasujejo uma svitle meče. Gledaj vedno v tla, ne pozdravljaj nikdar, razmetavaj poljske pridelke izpod kozolcev poštenih gospodarjev, na-hruli kjer moreš mirno družbo, pre-tepavaj se čim Češče in zmerjaj naprednjake z barahami — to so devize naših orlov. Da podprem kar tr-dim, bodi navedeno nekaj dogodhic izza zadnjih dnij: Dva napredno misleča uradnika sta se mudila v podvaški gostilni ter kramljala bog ve kaj. Kar prileti med njiju od so-sedne miže s spremstvom hribovsko-rebate kletve stol, ki ga je zagnal čuk Milavec. Ta dva uradnika, ne heteč prenira, nagovarjaja sta ga pomirjevalno ter mu ponudila ćelo čašo vina, kar pa je on z besedami: »Jaz ne pijem od vaju. ker sem orel, a dobita jih pa lahko« odklonil, ob-enem pa opotekaje se omahnif. Ko je eden g. uradnikov odšel na plan, ča-kaia ga je tam že trojica, ki ga je za-vratno nn.nadla, a ranel je on v si!o-brann sokolske mišice in padli so — »junaki«. — Njega dni zažvenketali so ko7arci v Faturievi gostilni. Pre-tepaci seveda zopet orli, ki so gospodu županu, kateri jih te komaj trenotek pred izbruhom radi izobra-/enosti in mirnega temperamenta kovnl v zvezde. napravili za neknj svtel'h kronic škode. NavzoČe so bi?e tuđi neke gospodične, katere so nred brahijalno silo morale iskati Tavetia ^p'oma pod mt^ami. deloma r»a za hrhti ne^ralnih gledalcev. Nis ^- ! lo rr-\i poior \Tandalov? — Korenčič, sam najholj podohen tržaškemu fakinu si upa na cesti znierjati nanrednjake z barabami. Za sedai crn. je okrntno sod;šče še pnrdo-niralo, ker ie bil tako živinsko pimn, da ni vedel kaj je govoril, obljubila mu je pa za v bodoče. da ga za par dni po vabi na ričet. Kakor vidite, hi ^as rndi utopili v ž-ici vode. če bi se i?m dali. da ra se jim te nakane č^m mini posrećio. nDeltrnm rn rnkov-ske fante. naj ustanove sokolski od-sek, ki bo r^dutim Čukom malr razrrr?il pernti. Glas z Je>e^ic. ^or»esreČ?1 se je vppko'eni rudokon Pavel Rohič z Je«;enic. Posestnik Franc Kosir iz Plavza nad Je^enTcam^ ima svoj rov kier kor»!fe il^vico za tovarno. V temu rovu je Rohič snm brez nad-rorstva korjal ilovico. Čez nekai časa so ?ra mrtvesra dobili. Zlomljeni ?t?. mu H'e rf'~e rehri, ime! ^e na tud: večjo noskodbo na glavi. Sodnijska komisTfa ^^» ^cr^ni no izvedencih do-^nala, kaka nesreća se ie tu pripe-ti!a. — Gorenje Marija, nevarna ta-tica in vlačncra, 21 let stara in pri-stofra v Mokronog ie ukra^ia g. ravnatelju Trappenu več dra?rocenih srerrnih nosod v vrednosti 70 kron. Priđe nred de*e1r»o sodi^če. — Umri je na .Tesenicnh posestnik in Čehelnr Jo^ef Vovk. Bi! ie svoj čas n?š pri-staš, pri zadnjih volitvah se je na popnlnoma udal znanemu Skub^ču. — O-Č:r;ski zastOD ne skrbi popolnoma nič ne za javno varnost in ne zn razsve*ljavo na Savi. Vsa nota na Savi, izvzemSi tnkozvane P^ffen-sfrasse« so ponoći ternne. Redana vidiš samo oh rolnoči po rostilnah. ko napove policijsko uro. Tatvine so pa na Savi na dnevncin redu Pretekao leto ni bilo nič \inj kot .ino kokosi rta Savi pokrade Min! Za-kaj pb. čujemo nočneea čuva ja in polica ja? — f-olsko leto se je zopet nričelo, o novi soli pa še ni ne duhn in sluha. Otroci bodo tuđi Še najmani 2—3 leta morali v staro prenapolj-neno solo hoditi, ker klerikolni sa-moglavneži od leta do leta zavlaču-jejo šolsko vprašnje na Jesenicah. Delavstvo ie sed^i razvidelo. da o^ klerikalna farharija pri »Jelenu« Tlima nošene podlage!! Eiektroradiostraf »Ideal«. Vcčer-ne predstave od 7. do pol 9. in od pol devetih do 10.; ob nedeljah od 6- do pol 8., pol 8. do 9. in od 9. do pol 11. s popolnim sporedom. Spored za so-boto 14., nedeljo 15. in ponedeljek 16. septembra 1912: 1. Kandyjsko jezero. (Zanimiva potovalna slika.) 2. So-vraštvo Mirke. (Dramatično.) 3. Fri-cot je zaljubljen. (Humoristično.) 4. Napoleon, Mirko in kozaki- (Krasna kolorirana igra z 61etnim Abelardom v glavni vlopri.) 5. Med nebom in vodo. (Dramatična učinkovitost v dveh delih tvrdke Nordiskfilm Co.) 6. Ko-legialnost. (Velekomično.) — Ujnrla je danes v Ljubljani na Krakovskem nasipu št. 12 učiteljica gdčna. Pavla 2enko, stara sele 24 let. — R v m.! Nevaren tat pri]et. Te dni je ne-kemu stražniku prišlo na uho, da se nahaja v neki gostilni na Sv. Petra nasipu neki neznanec, ki ima večjo vsoto denarja, s katerim pa prav nič ne varčuje, marveč daje za pijaco, kolikor kdo hoče. Ker se je zadeva zdela varnostnemu organu sumliiva, Je neznanca v gostilni legitimoval, potem pa odvcdcl k uradu. Možakar je rekel, da je Fran Razboršek, roj. 1881. leta v Predaslju, sedaj pa da služi za hlapca v Dravljah. Kmalu po aretaciji je došla pri policiji ovadba, da je bila na Kodelijevem v baraki Rozalije Krivčeve iz predala ukradena denarnica, v kateri je imela 110 K denarja. Pri policiji se je do-zdevni Razboršek začel zvijati, ko so mu hoteli naložiti na hrbet navedeno tatvino, a ker se je pa dognalo, da je bil ob kritičnem času r.-s v baraki, kjer je napravil še 1 K 77 v dol-ga in jo z njim popihal, je slednjie tatvino Ie priznat. Dognalo se je pa poleg tega, da poštenjak ni Razboršek, marveč brezposelni delavec Fran Roblek iz Predaslja, ki ni bil zaradi tatvine nič manjkrat, kakor desetkrat predkaznovan in se mu je poleg te tatvine dokazala še ena druga, manjša. Poleg tega ga pa zaradi tatvine v policijski tiralici pre-ganjajo kar tri okrajna sodišča. Ker se je Roblek klatil delj časa po mestu brez vsakega posla, ima bržkot-ne na vesti še kake druge grehe, ki ni izključeno, da bi ne prišli na dan. Premetenga in nevarnega ptička so izročili deželnemu sodišču. Neprevideii voznik. Hletni ples-karski vrajenec Ivan Kalteneger je peljal po Kopitarjevi ulici civokolni-co. Srečal ga je z vpreženim vozom nek mesarski pomoćnik, kateremu se je Kalteneger pravilno umaKrnl h kraju. Za tem vozom pa ie pridirjal še nek drug voznik, ki je kliub temu, da je moral uvideti, da je nesreća ne-izogibna, prehitel mesarskega pomoćnika, pri tem pa zadel v njegov voz s tako silo, da je ta odskočil v Kaltenegerjevo dvokolnico. Vslcd šunka je Kalteneger padel na hud-nik. Poškodoval se ni, pač pa se je močno prestrašil. Proti neprevidne-mu vezniku je vložena kazenska ovadba. Trpinčenie živali. Včeraj dopcl-dne je delavec Fran Grandič na Do-lenjskem kolodvoru na voz, v kate-rega sta bila vprežena dva konja, na-ložil toliko drv, da sta ga po ravnini komaj peljala. Na Nadvojvode Fride-rika cesti pa sta konja ornagala in ništa mogla voza nikakor več spraviti dalje. Izpeljati sta ga sele zamogla, ko je stražnik Grandiču zaukazal, da ima drva odložiti. Voz z drvi je teh-tal okoli 6400 kg, kar je na taki cesti za dva konja vsekakor preveč. Aretirana je bila včeraj slabo-glasna Neža Gliebejeva, rojena 1851. leta v Mozelju pri Kočevju, ker ima za mesto prepovedan povratek, a kljub temu še vedno rada zahaja na-zaj. Po prestani kazni jo bodo poslali zopet domov. Pri zadnjem neurju so bili silno prizadeti razni ptički, posebno pa ptice selivke. Po mestu je dež in vi-har na tla zbit mnogo lastovk, po-največ ietošnjih, tako. da so uboge živalice popadale na tla in poginile, nekatere pa so usmiljeni ljudje pobrali, ko so se v stanovanju osušile in zopet prišle k sebi, so jih zopet iz-pustili. Izgubljeno in najdeno. Posestni-ca Katarina Sršenova je izgubila de-narnico, v kateri je imela 34 K denarja. — Kovaški mojster Fran Pervanja je izgubil denarnico. v kateri je imel 30 K denarja. Gospa Marija Pemiče-va je izgubila bankovec za 50 K. Tr-govski vajenec Lovro Ahačič je našel srednjo vsoto denarja, katerega dobi lastnik nazaj pri najditelju na Turjaškem trgu št. 8. — Policijski stražnik Fran Poljanšek je našel srebrno ovratno verižico. Ivan Tičar je našel srebrno kratko verižico, katc-ro dobi lastnik nazaj na Zabjeku šte-vilka 8. Stražnik Ivan Gerilca je na-sel dve srećki »Steiermarkische Woltatigkeits-Lotterie«. Gdčna. Ana Bantanova je izgubila bankovec za deset kron. Gostilno na Tiirjaškem trgu št. 1 je otvoril gosp. Zupančič, bivši go-stilničar »Pri Kramarju« na Dolenjski cesti. Dunaiski damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-gerf koncertuje danes in prihodnje dni v kavarni Central na Sv. Petra nasipu. Narodna obramba. C. M. podr. v Št. Petru na Krasu očni zbor bo v nedeljo, dne 15. t. m. v gostilni pri Jelenu ob 4. uri po-poldne. Obrambna razstava. Obrambna razstava, ki jo priredi akad. fer. društvo »Prosveta« v Jakopičevem paviljonu, se otvori iutri. v nedeljo ob 11. dopoldne. V Ljubljani bode na ogled Ie pet dni (do vštetega četrt-ka), ker se prenese ob priliki družbi-ne skupščine v Trst, pozneje pa v Celje. Otvorjena bo vsak dan od 9. do 12. zjutraj in 2. do 6. popoldne. Vstopnina 20 v. Opozarjamo na to zanimivo in dosedaj za nas še čisto novo prireditev, ki naj jo slavno ob-činstvo obišče v čim največjem šte-vrtiL Društvena naznanila. »Splošno slovensko žensko društvo« vabi svoje cenj. članice, da se mnogoštevilno udeleže otvoritve I. obrambne razstave, ki se vrši ob 11. dopoldne v umetniškem paviljonu g. Rik. Jakopiča. Danes zvečer se vrši XXI. redni občni zbor akad. fer. društva »Sava« ob ll49. v restavraciii »Na-rodnega doma«. Prijatelji društva dobro došli. »Sokol II.« se udeleži v nedeljo, dne 15. t. m. javne telovadbe šent-vidskega Sokola, kjer postavi tuđi svojo vrsto. Zato prosi odbor vse svoje elane, da se udeleže te priredit-ve kar v največjem številu. Sokol v Št. Vidu se je rad ođzval naši prošnji kadar smo ga vabili na našo prireditev, storimo tuđi mi tako, ter pohitimo v nedelio v Št. Vid. Zbirališče je ob polu 2. na Grabnu, od koder kora-kamo po Sv. Jakoba trgu, Starem trgu, Mestnein trgu, Stritarjevi ulici na Prcšernov trg, kjer se nam pridruži bratsko društvo »Sokol I.«. Od tam korakamo, skupno po Prešerr.o-vih ulicah, Dunajski cesti, Marije Te-rezije cesti skozi Šiško v Št. Vid. Za zgradbo Sokolskega doma »Sokolii I.« prireja sobotni kegljaški klub pri K. Draščku, Bohoričeva ulica št. 9. vsak večer do 22. t. m. keg-Ijanje na dobitke. Prvi dobitek je koštrun, drugi 10 K, tretji 5 K. Keg-ljanie ie v polnem teku in se vrši vsak dan ob 7. uri zvečer, tuđi ob nedeljah. Gospode, ki se za kegljanje zanirnajo, se opozarja na lepe dobitke, obenem se pa cpezarja brate Sokole na to, za zgradbo Sokolskega doma »Sokolu I. - tako važno prireditev! Slov. pevsko društvo »Ljub-2Janski Zvon« v Ljubljani naznanja, da priredi v soboto, dne 5. oktobra t. I. v dvorani Mestnega doma koncert, ki uvede v letcšnjo koncertno sezono. Na sporedu so samospevi, 2 okteta, moski in mešani zbori ter ženski zbor s klaviriem. Vse skladbe so iz najnovejše slov. glasbene literature, deloma objavljene v »Novih Akordih«, deloma še v ro-kopisu. Ker bo zato koncert jako zanimiv, ljubljansko občinstvo že sedaj nanj opozarjamo. Podrobnosti o sporedu in posameznih skladbah, ki se proizvajajo, borno pravočasno objavili. Šišenski Soko! se udeleži v kroju prireditve br. Št. Vidskega Sokola dne 15. septembra. Bratje naj se zbe-ro ob 2. pri Ančniku, odkoder se od-koraka v Št. Vid. Vsak naj vzame pelerino. Ker gre za zgradbo Sokolskega doma v Št. Vidu, udeleže naj se tega izleta kolikor mogoče pol-noštevilno tuđi člani društva »Zgradba«. Sestanek in veselica polit, društva »Vodnik« v Spod. Šiški, ki bi se moral vršiti dne 1. septembra, se je r:idi nepričakovanih ovir preložil na nedoločen Čas. Podrobnosti se bodo naznanile pravočasno. Odbor društva za zgradbo Sok. doma v Šiški ima dne 17. t. m. sejo pri Ančniku ob 7. zvečer. Odbornice in odboruiki se vabijo, da se udeleže seje polnoštevilno. — Jos. Seidel, t. č. predsednik. Odbor po!, društva »Vodnik« v Šiški ima važno sejo v soboto, dne 14. septembra ob pol 8. zvečer v salonu pri >Raci«. Radi važnosti se prosi in želi polnoštevilne udeležbe. — Jos. Seidl, t. č. predsednik. Telovadno društvo Sokol v Št. Vidu nad Ljub!jano vabi še enkrat vse brate in slavno občinstvo na tretjo javno telovadbo in veliko ljudsko veselico v nedeljo, dne lo. septembra. Razun domaćih Sokolov nastopijo tuđi bratje Sokola T. in Sc-kola TI. in naraščaj Sokola T. Spre-jem došlih bratov bo pri »Žibertu», cdtod odkorakajo Sokoli z godbo na telovadišče. Po javni telovadbi se prične takoj ljudska veselica, kjer se bo lahko vsak prav dobro zabaval ob zvokih godbe. Več paviljonov je postavljenih, kjer se bo žejne napajalo in lačne nasitilo za prav zmerne cene. Preskrbljeno je za prijatelje piva in vina, pa tuđi za abstinente. Mrzla in gorka jedila bodo pripravljena, pa tuđi za sladkosnedeže bo preskrbljeno. Kdor je prijatelj dobre crne kave, naj ne zamudi te prilike, pa pridi v Št. Vid. Razun tega pa naj si vsak kupi takoj v pričetku veselice listke za šaljivo loterijo. da zamore prinesti Čim več dobttkov domov, kajti praznih listov ne bo, vsak kupljen listek ima svojo števil-ko in zadene. Plesalci pa bodo tuđi imeli priliko, pokazati svojo izurje-nost na plesišču. Toraj v nedeljo vsak, kdor more, v Št. Vid nad Ljub-ljano. Čim več vas bo, tem preje se bo dvignila ponosna stavba Sokoi-skega doma sredi Št. Vida. Na zdar! Fposveta. Slovensko gledališče. Sezona se otvori 1. oktobra 1912. — Nacrt za repertoar: Drama. Slovenski komadi : Cankar: Kralj na Betaj-ni; Funtek: Brezčastna; Golar: Kmečko ženitovanje; dr. Lah: Nod na Hmeljniku; Milčinski: Grozni sen. — Slovanski komadi: Ce-hov: Medved, Snubač, Tri sestre; Lovrić: Dolgovi; Przybyszenski: Sneg; Turgenjev: Tuji kruh. — T u -ji komadi: Bahr: Otroci; Calde-ron: Sodnik zalamejski; Courteline: Boubonroche; Dregelv: Če frak dobro pristoja; Hauptmann: Mihael Kramer; Magnussen Saurow: Veliki mrtvec; Moliere: Georges Dandin, Tartuf; Molnar: Vrag; Porto-Riche: Zaljubljena; Schonherr: Rodbina; Sem Benelli: Cena delle beffe; Sha-* kespeare: Komedija zmešnjav; Skovvromek: Št. 17; Strindberg: Upnik; Sudermann: Tiha sreča. — Opera. Slovenski komadi: Foerster: Gorenjski slavček; Hoch-reiter: Povratek, Slovanski komadi : Blodek: V vodnjaku; Weis: Naskok na mlin. — T u j a d e 1 a : Adam: Postiljon iz Lonjumeauja; Boieldieu: Bela dama; Cantalani: Wally; Kienzl: Pesem z gora; Mas-cagni: Cavalleria rusticana; Mozart: Čarobna piščalka; Puccini: Madame Butterfly; Wagner: Večni mornar. — Operete: slovenska: dr. Ipavic: Princesa Vrtoglavka; — tu je: Offenbach: Orfei pod zemljo; Suppć: Boccacio; Zeller: Ptičar. — Pantomima: dr. Ipavic: Možiček. — Repertoar se bo med sezono po možnosti izpopolnil. Vabilo na abonnement. Inten-danca Slovenskega gledališča v Ljubljani vljudno vabi in prosi svoje dosedanje in nove čestite abonente, naj se čimpreje priglase pri gospe Češarkovi, trafikantki v Šelenburgo-vi ulici, ali pa pri gledaliskem blagajniku g. mag. pristavu Danilu Šap-Iji. Cene lož in sedežev so iste kakor lani, objavljeni repertoar bodoče sezone pa priča, da je intendanca v bogati meri poskrbela pravtako za raz-vedritev. kakor za resen umetniški užitek. Da se bode prijavljeni repertoar izvajal na povsem neoporečen, odbrano dober način, za to je povse angaževano osobje, čigar sestavo priobčimo v eni prihodnjih Številk tega lista, porok je pa tuđi intendanca, ki hoče vse svoje sile resno za-staviti v to, da bode sezono 1912/13 šteti med najboljše sezone Slovenskega gledališča. Izpred sodišča. Preiskovalni zapor. Včeraj je postal pravomočen zakon, ki določa, da se čas preiskovalnega zapora všteje v odmerjeno kazen. S to do- ločbo je vsaj nekoliko ublažen av-strijski kazenski zakonik, kajti dosedaj se v Avstriji preiskovalni zapor ni vštel v odmerjeno kazen, dasi se je to v drugih državah že davno uveljavilo. * Mrtvi volilci. Najvišji sodni dvor se je pečal včeraj z jako zanimivo zadevo, namreč z takozvanimi »mrtvhni volilci«, ki nastopajo pri volitvah, ki nišo »čiste« res kot jako tipične figure. Zadeva je resna in jako zanimiva, kar naj bi si posebno naši klerikalci, ki se, kakor dokazu-jejo razne številne obsodbe njihovih žrtev volilnih sleparij, posebno za ušesa zapisali. V tem slučaju se je vršila ćela zadeva sledeče: Neki Schnabel je zvedel, da so se izdali volilni dokumenti za ožjo državno-zborsko volitev dne 20. jun. 1911 tuđi za nekega njegovega znanca, ki je malo pred voiitvami umri. Ti volilni dokumenti so se dostavili vdovi \t)^ lilca. Schnabel je šel k ženi vdovi, iu jo je pregovori!, da mu je izročila volilne listine, določene za njenega pokojnega moža. Pri volitvi pa sa Schnabelna zavrnili, in na obtožbo državnega pravdništva je bil do-zdevni pooblaščenec mrtvega voiil-ca pri deželnem sodišču na Dunaju obsojen zaradi omejitve prostega iz^ vrševanja volilne pravice in zaradi poskušene volilne sleparije. Proti tej obsodbi pa je Schnabel vložil nič-nostno pritožbo. On trdi, da mu je žena, vdova, radovoljno in brez po-sebnega prigovarjanja ali zvijačnega nastopa izročila volilne listine. Zato-rej se mu ne more očitati, da si je protipostavno prilastil volilne listine pokojnega volilca in objektivni de-janski stan torej ne odgovarja ozir. ne zadošča za prestopek po § 8. zakona za varstvo prostega izvrševa-nja volilne pravice. Kasacijski dvor pa je Schnablovo ničnostno pritožbo zavrnil. Zagovor obtoženca je namreč ničev, ker razume zakon pod protipravno prilastitvijo volilnih li-stin, vsaka prilastitev, ki se izvrši brez vednosti, znanja in prostovolj-nega pritrdila volilnega opravičen-ca, kar je pa v takem slučaju gotovo nemogoče. Toraj klerikalci, ki imate tuđi marsikak mrtvi glas na svoji kosmati vesti, pustite mrtve, in naj volijo samo živi. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 211 štev. Kazenske obravnave pred deielnim »odiše em. Nepobol}si>iv vlačugar. Franc ValanU dninar, pristojen v Ribno, brez stalnega bivaiišča, je še krepak in za vsako delo zmožen, nepo-boijšljtv vlačugar in berač, ki, ako je malo opit tako nasilno nastopa, da ]e bila domovinska občina primorana, pri pristojni oblasti pomoći iskati. Dne 17. jun i ja t. 1. je prišel v Bohinj-ski Beli k Peternelovim prositi za kruh, katerega je tuđi dobil. Njegovo suho grlo je pa kaj drugega za-htevalo, zato se je vrnil, vrgel kruh nazaj in zahteval denarja. Umevno je, da ga ni dobil, kar ga je tako vje-zilo, da je jel v odprte vezne vrata metati kamnje, kar je povzroČilo ne-varnost za domaće, v veži stojeće, osebe. Preti! >e tuđi, da bode hišo za-žgaf. Od tod je šel k Burjevi hiši, in zahteval kaj jesti. Za kruh ni maral, marvec je zahteval juhe. Ker te ni mogel dobiti, marveč se mu je no-nnjalo mleko in kruh, je zopet zdiv-jal ter jel metati kamnje v zaprte vezne duri, kjer je napravi! za 10 K škode. Obdolženec vzlic temu se ni miroval. napadel je na cesti dve učiteljici ter teh prijatcljico, lučni kamenje za njimi. ćd so mu koma] utekle v bližnjo hišo. Dne 15. julija ga je pa našel v Blejskem parku občin-ski redar, ter ga je zaradi nedostoj-nega vedenja aretoval. Ker ni maral vstati, nameraval ga je naložiti na ravno mirno vozeco vprego. Valant se je pa temu z vso silo uprl, brcal in tolkel okoli sebe ter poškodoval redana nad desnim koienom. Ko ga je kasneje gnal orožnik v sodne za-Dore, ga je psoval ter se spotoma jako nesramno vpričo mimo idočih otro1: vedet. knr je b;>o bolski mhidi-ni v pohujšauje. ObUolženec, ki ne mara nieesar priznali je bi! obsojcn na 18 niesecev težke ječe, po prestani kazni bo pa oddan v prisilno defavnico. Ne bodi ga treba, se lahko reče Jožefu Kopaču, deU-vcu iz Šore, nestalnega bivaiišča. Nebroi pred-kazni so v dokaz, da je Kopač, delo-mržneš in tuji lastnini nevaren člo-vek. Njegova navada je kratek čas delati, potem pa hajdi po svetu. Me-seca averusta. ravno ko je prestal 2ierno ječo v Gradiški, je bil par ted-nov pri Francetu Sušteršiču na Svet-ju, ker si je za slovo vzel par novih čevljev. konjsko edejo in 5 K vred-nega domaćega psa. Letos od 3. na 4. julija je prenočil pri gostilničorki Mariji Perhavc v Vipavi. Za spornin si je vzel seboj posteljno odejo. dve rjuhi in nekai stare obleke. Drugi dsn je bil že v Dol. Logatcu v Hod-nikovi gostiini. Tu je pravil gostilni-čarki, da ima 4000 K pri sebi — ter tu prenočil, napravil je okoli 1 K dol-ga na zapitku, seboj je pa ztutraj vzel za 17 K vredne posteljne oprave. V Zapužah ie neka] časa delal pri posestniku Francetu Berličii in tega sosedu Francetu Breceliniku. Prvemu ie izrnaknil za 18 K, dr::ge-mu pa za 1 K pšenice ter ročni. 30 kron vredni. vožiček. Obdolženec, ki Ie deloma tatvine prizna Ie bil ohso-jen na 1S mesecev težke ieče. roterri se bode pa oddal v prisilno delav-nico. Gospodarsko napredno društvo za šeritjalvotKslvi ok:raj priredi jutri ¥ nedeljo, 1S. septaabra 1912 ob 3. uri p opol dne v gostiinl pri Češnovarju na Dolenjski cesti mm volilcev za predstojeće deželno-zborske volifve 24. t, m. Volilci! Klerikalna deželnozborska većina nas je oropala skoraj za ćelo leto dveh deželnozborskih mandatov, ki ste ju lani izrodli v roke naprednih svobodno izvoljenih poslancev. Da bi nam za vselej izirgali ljubljanske mandate, skleniia je ta većina deželnozborski zakon, ki je dal 600 zunanjim volilcem v Ljubljani volilno pravico, dasi jih interesi našega mesta nič ne bri^ajo. Naša doižnost je, da to nezaslišano krivko odbijemo s tem, da delujemo z vsemi silami, da bosta naša kandidata izvoljena s tako većino, ki bo klerikalcem enkrat za vselej pregnala skomine po ljubljanskih mandntih. Zato zlasti volilci in sploh naprednjaki iz Šent-jakobskega okraja, vsi na naš shod! Odbor. Telefonska in brzojavna popočila. Skupna ministrska konferenca. Dunaj, 14. septembra.^ Danes psevzame min. predsed. grof Stiirgkh svoje posle ter se udeleži tuđi skup-nega ministrskega sveta. Dunaj, 14. septembra. Jutri ob pol 2. popoldne se vrši skupni mini-strski svet, katerega se udeleže vsi skupni ministri ter oba ministrska predsednika in oba finančna ministra. Ministrski svet se bo bavil z vprašanjem sklicanja delegaeij ter z vprašanjem njih poteka, toda samo glede delegacije za leto 1912. Budimpešta, 14. septembra. Skupni ministrski svet se bo bavil tuđi z nacrti vojnega ministra za nove topove. Ministrski predsednik Lu-kacs in finančni minister Telesskv sta odpotovala že včeraj na Dunaj, kjer bo ministrski predsednik sprejet od cesarja v avdijenci. V ponedeljek se vrne Lukacs v Budimpešto. Državni zbor. Dunaj, 14. septembra. Kakor smo že poročali, je pisal načelnik kr-ščansko-socijalne zveze baron Fuchs ministrskemu predsedniku pismo, v katerem prosi, da naj se državni zbor sklice kakor hitro mogoče. Ministrski predsednik je baronu Fuchsu v daljšem pismu odgovori!, da zaradi razmer v nekaterih deželnih zborili in zaradi pogajanj na Češkem in v Galiciji sedaj se ne more doiočiti na-tančno termin za zasedanje držav-nega zbora. Dunaj, 14. septembra. Koncem septembra se sestane, kakor smo že poročali, konvent seniorov poslanske zbornice, da določi termin otvoritve jesenske sesije. Vlada bo izjavila, da želi prvo sejo dne 22. oktobra, posebno z ozirom na to, da imalo posamez-ni deželni zbori dovolj časa resiti svoje važne agende. Pri on em posve-tovanju hodo od raznih wani i ra-zili tud: željo, da naj se parlament sestane prej, najbrže pa bo večina pomagala do veljave vladnemu predlo-gu. Če bi se pa preti vsakemu priča-kovanju zgodilo, da bi obvelja! sklep, sklicati parlament pred 22. oktobrom, vlada najbrže ne bo mogla ta-koj v prvi seji predložiti redni proračun za 1913, ki naj priđe v prvo branje takoj po zakonu o nalezljivih bo-leznih. V tem slučaju bi se vrstile po zakonu o nalezljivih boleznih razpra-ve o razredni loteriji, drugo branje zavarovalne pogodbe in nekai poro-čil draginjskega odseka. Ob sebi umevno je, da bo konvent scnlorov izdelal tuđi jesenski delavni program zbornice. Ceško-nemška sprava. Dunaj, 14. septembra. Neki vo-diini član nemško-češke zveze je iz-iavil, da se bodo češko-ncmška spravna pogajanja brezpogojno zopet pričela začetkom prihodnjega tedna. Za nadaljna posvetovanja je treba k večjemu 14 dni, da se dožene. kaj ho-čejo Čehi priznati in v čem obstoji ultimatum. Sedaj ni več ostalo mnogo dela in po poteku dveh tednov bo mogoče odkazati elaborat nemškemu odseku, ki bo moral izreci kot prva instanca svoje mnenje. To mnenje pride na to pred plenum r.emških deželnih poslancev. toda tuđi ta votum se nima odločilne moči. Mnenje deželnih poslancev namreč pride še pred zbor župnih mož, ki imajo v ro-kah že tiskan elaborat. Ta zbor zaup-nih mož ne bo v detajlu kritiziral sprave, marveč bo samo doiočil, ali je spravo sprejeti ali odkloniti. Po-tern pride elaborat pred narod ;r^politično komisijo, kamor pride med tem tuđi češki predlog. Ce se \ >sreči spravni pogodbi premazati vse te težkoče, pride takoj v drugo in tretje branje v deželni zbor ter bo treba za poravnanje sporov, ki se hodo brez dvoma pojavili, kakih pet tednov, potem sele bo sprava perfektna. Začetkom novembra tedaj bo mogoče že natančno vedeti, ali se bo posrećila deina sprava ali ne. Iz tega pa je tuđi razvidno, da ni treba sedaj že predložiti elaborata kaki stranki ali osebi v odobrenje, zlasti ker delo še ni končano in ker ne gre nekončane-ga dela izročiti javni kritiki. Dogotovljeni spravni pogoji pridejo itak v retdnevno presojo pred merodajne faktorje. Vsekakor pa pogajanja v Pragi ne zadržuiejo državnozborske-^a zasedanja (?)- Upati je, da se po-sreči izgotoviti to spravo. Takoj ko se državni zbor zopet sestane. bosta obojestranska komiteja osmeric zopet začela s svojimi pogajanji. Praga, 14. septembra. Prestojni-štvo zveze nemških deželnih poslancev se sestane danes k posvetova-nju, katerega se udeleže tuđi člani nemškega komiteja osmerice. V tej seji se vrše posvetovanja o politič-nem položaju in o nadaljevanju spravnih pogajanj. Zveza bo označila tuđi svoje stališče napram zborova-nju zastopnikov nemških in čeških učiteljskih društev. Evharistični kongres in Čuvaj. Dunaj, 14. septembra. Komisar Čuvaj se mudi že več dni tu, ter se poskušal udeležiti evharističncga kongresa. Glavni komite pa ga je pregovoril, da je to opustil, ker se je bal denionstracij Hrvatov. Tako se je Čuvaj udeležil skrivno evharistič- nega kongresa. Hrvati pa namerava-jo imeti po kongresu zborovanje, na katerem bodo sklenili primerne re-solucije proti Cuvajevemu režimu na Hrvaškem. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 14. septembra. Po-trjuje se vest, da miru povodom prve seje poslanske zbornice dne 17. t. m. ne bo vzdrževalo vojaštvo, marveč samo policija in orožništvo. To pot vlada baje ne namerava odstraniti opozicije iz posvetovalnice. Delavna stranka hoče ščititi volilno posodo in predsednika pri volitvah v delegacije ravno tako, kakor takrat, ko je bil Tisza izvoljen za predsednika. Budimpešta, 14. septembra. Kar se tiče udeležbe opozicije na volitvah v delegacijo, bo delavna stranka ponudila opozicijonalnim strankam zopet 8 mandatov. Če minoriteta to od-kloni, potem večina ne bo več volila prejšnjih opozicijonalnih delegatov. Budimpešta, 14. septembra. Ministrski predsednik Lukacs je baje iz-javil v intimnem krogu: Vsak raz-sodni človek mora uvideti, da je ne-mogoče pogajati se z opozicijo,ker je ta narav nost izjavila, da zahteva mo-jo glavo, seveda tuđi glavo grofa Tisze, to se pravi, da opozicija sploh ne mara stika z inenoj. Če pa od-pošlje opozicija zaupnika bodisi k meni, bodisi k delavni stranki, smo vsak čas pripravljeni začeti s pogajanji. Budimpešta, 14. septembra. O svoji avdijenci pri cesarju je izjavil ministrski predsednik, da se je cesar zelo zadovoljno izrazil o nastopu vlade in deiavne stranke. Budimpešta, 14. septembra. »Az Est<; poroča: V domobranski voja -nici pri domobranskem polku št. i je bilo izdano povelje na podlagi mini-sterijalne odločbe, da naj se napravi posebni hataljon kot garniziiskn straža, da ta lahko nastopi z brahialno silo ter na ta način izvede povelja predsedstva državnega zbora. Takoj so izbrali vojake ter določili za po-vcljnika stotnika Štefana Bo'ngerja. Tuđi častniki te straže so že imenovani, ter so zavezani, da ostanejo od danes naprej v vojasnici. Od 16. t. m. naprej bo poveljnik tega bataljona komornik stotnik Emerik Bekazv. Bataljon bo imel v celem 220 mož. Enaki bataljoni se sestavljajo tuđi po vseh drugili budimpeštanskih vojaš-nicah ter morajo biti pripravljeni do 20. t. m. Votna nevaniost na Balkanu. Sofija, 14. Septembra. Vlada je baje skleniia. da v kratkein odpokli-če svojega noslnnika v Carigradu. Bnkarešta, 14. septembra. Bol-garska ^iada hoče doseči sporazum z Romunsko. da potem obe državi skupno nastopate v balkanskem vprasanju. Od uspeha bolgarske^a koraka v Bukarešti namreč Je odvis-no vprašanie: Vojna ali mir? Najbrže pa Romunska ne bo zapustila svojega dosedanjega stališča kliub zapeljivim bolgarskim ob-ljubam. Sofija, 14. septembra. Bivši srb-ski ministrski predsednik Oeorgević se ie mudil na povratku iz Carigrada v Sofiji ter imcl razeovor z mmistr-skiin predsednikom Gešovom. Sof»ja, 14. septembra. Moštvo, ki bi je bili morali včeraj odpustiti do-mov, ostane še nadalje pod orožjem. Eksminister Ohenadiev, šef stranke Stnmbulovcev, je iziavil. da mora Bolg:»rska izrabiti anarhične razme-re v Turčiji, da resi makedonsko vpr.išanjc. sicer bodo resili to vpra-šanjc pozneje, toda ne z Bolgarsko, marveč proti njcj. Carigrad, 14. septembra. »Jeune Turque < priobčuje izjave nekega člana kabineta, ki zagotavlja, da ni ni-kakršne nevarnosti za vojno z Bolgarsko, dokler ie na krmilu kabinet (lešov. Če pa pride kljub temu do vojne, bo vedela Turčija dostojno na-stopati. Nemška inspekcija v Bosni. Sarajevo, 14. septembra. »Ve-rein der Deutschen in Bosnien« je vprizoril na čast inspicirajočemu poslancu dr. Lan£enhanu časten večer ter je pozneje predstavil dr. Langenhan voditelje nemške kolonije v Bosni deželnemu šefu fzm. Potioreku, da ga opozori na razne želje bosanskih Nemcev. Potiorek je bil baje zelo dobro informiran o za-devah Nemcev v Bosni ter je oblju-bil, da bo storil, kar bo mogel. Izvozna prepoved iz Srbije prekli-cana. Beigrad, 14. septembra. Prvi akt nove vlade bo, kakor tu z vso goto-vostjo pričakujejo, da bo preklicala izvozno prepoved za krmo in žito. Albanija. Skoplje, 14. septembra. Iz Skadra poročajo, da je 48 Malisorov po-begrnilo v Čnio goro; 22 orožnikov, pod povcljstvom nekega poročnika, je odšlo v gore* Proti listom. Carigrad, 14. septembra. Iz Ja-nine prihajajo baje brzojavke, ki jav-ljajo, da se položaj v Albaniji vedno boljša. V pokrajini Silat so se uporni Albanci popolnoma pomirili. Vlada je dovolila, da se ustanovi albanska šo-la. Tuđi v Tirenu pričakujejo, da se vstaško gibanje v kratkem pomiri. Dunaj, 14. septembra. Politična korespondenca priobčuje danes izjavo nekega odličnega člana turškega kabineta, ki pravi, da je mnenje, ki je razširjeno o Albaniji po Evropi, popolnoma krivo. Albansko vstajo slika kot roparske poboje ter pravi, da so vesti, kakor da bi vladal Isa Boijeti-nac v Mitrovici kakor kak vladar, popolnoma izmišljene, Tuđi ni res, da bodo Albanci zopet začeli z represa-lijami po bajramskih praznikih. Turčija nima vzroka biti nezadovoljna s sedanjimi notranjimi razmerami ter nikakor ne pričakuje obnovitve gibanja v Albaniji. Dunaj, 14. septembra. Korespon-denčni urad poroča, da so vse vesti, kakor da bi bila Boćarska pri vele-silah intervenirala za avtonomijo /Makedonije, neresnične in v pučenih političnih krogih zatnujejo, da Bol-garska ni dobila od velesil nobenega svarila, ker je sedanje postopanje bolgarske države napram Turčiji popolnoma korektno. Carigrad, 14. septembra. Name-sto »Tanina« izhajajoči list »Makk« napada vlado zaradi namena razši-riti albanske reforme na ćelo državo ter pravi, da je to začetek razpada in razdelitve Turčije. Tuđi ta tretji list je bil od vlade suspendiran. Sulfan. Carigrad, 14. septembra. Sultan se v kratkem preseli iz Ildizkiokska v reslavrirano palačo Dolma-bagdže. Mirovno vprašanje. Danaj, 14. septembra. >N. fr. Pr.« poroča, da je gotovo, da so se turski in italijanski posredovale! zbližali. Tuđi je upati, da bo mirovna pogodba podpisana, kakor hitro se sestane novi turski parlament. London, 14. septembra. Kiamil paša je izjavil nekemu angleškemu žnrnaiistu: Radi bi sprejeli nepri-stransko posredovanje med narni in Italijo ter pozdravili tak dokaz pri-jaznosti kake velesile. Carigrad, 14. septembra. Ministri se sestanejo tuđi med bajram-skimi prazniki na posvetovanja ter obravnavajo o detafliranih upravnih reformah za Rumelijo, Anatolijo, Libanon in Jemen ter o mirovnih pre-liminarijah. Edina in največja ovira, da ni mogoče takoj skleniti miru, je omahujGče razpoloženje Arabcev. Med tem ko so Senusi in neodvisni Arabci za primeren mir, so Turko-Arabci in Arabci iz okolice Enver bega brezpojgoni pristaši osmansk. kalifata. Iz teh krogov dobiva veliki vezirat neprestano mnogo brzojavk in teologi iziamitske visoke sole v Kairn groze, da se bodo odpokiicanju turskih čet, če treba, uprli s silo. Porta se mora tedaj odločiti med Ev-ropo in osmansko kalifatsko idejo. Carigrad, 14. septembra Glede mirovnih pogajanj se je zunanji minister baje izrazil, da je upati na ugodno rešitcv mirovnega vpraša-nja. Vsebino pogojev pa obe državi še prikri vata javnosti. Milan, 14. septembra. Italijanska mirovna družba je slenila, da se ne udeleži mednarodnega mirovnega kongresa v Zenevi. Ta sklep opravi-čujejo s tem, da bi prišlo povodom diskucije o stališču mirovnih družb pri ofenzivnih vojnah do obsodbe ita-lijanskega nastopa v sedanji vojni in vsled tega do neljubih diskusij. Koncentracija franeoskega vojnega brodovja v Sredozemskem rnorju. Berolin, 14. septembra. Sedanja dislokacija franeoskega severnega vojnega brodovja v Toulon je sklepni akt ćele vrste konferenc in pogajanj med velesilami tripelententa. Zato je obiskal tuđi poveljnik ruskega vojnega brodovja Pariz in Poincare je imel tozadevna pogajanja na Ruskem. Sedaj pride v pravo luč tuđi pomen konference angleških državnikov na Malti, ki je imela za predmet dislokacijo angleških vojnih ladij v Sredo-zemskem morju v obrambo Egipta, Cipra in Malte. Angleška sedaj noče pomnožiti svojega brodovja v Sredozemskem morju, Francoska pa pre-vzame poleg zašcite lastnih interesov v Afriki tuđi zaščito morske poti skozi Sueski prekop. Pariz, 14. septembra. Viceadmiral Germiet se je izrazil o koncentraciji franeoskega vojnega brodovja v Sredozemskem morju sledeče: Odkar se je vršila ententa na Angleškem, je vloga franeoske mornarice popolnoma določena ter obstoja v tem, da si za-vojuje in ohrani gospodarstvo v Sredozemskem morju. Mi ne delamo, da ščitimo Angleški pot v Indijo. mi ne delamo za Angleško, marveč samo za sebe. Vloga franeoske mornarice na severu pa mora obstojati v tem, da zapre Pas de Calais vsakemu sovraž-netnu brodovju. i Ruska duma. Petrograd, 14. septembra. Car. jev ukaz je razpustil rusko dumo. No, ve volitve se začno 23. septembra ter se bo nova duma sestala 28. no, vembra. Petrograd, 14. septembra. Kabi. net se je pečal pred kratkim o pozivu sv. sinode na rusko duhovščino, ki zahteva, da spravi duhovščina ko, likor mogoče duhovnikov v rusko dumo. Ministrski predsednik Kokow cev in večina ministrov so se izraziti proti temu pozivu. Ministrski pred-sednik je izjavil nato višjemu proku, ratorju Sablerju, da bo ruska duma gotovo v 3 do 4 mesecih razpuščena, če se uveljavi ta poziv in pride v dumo več duhovnikov. Prokurator Sabler je vsled te izjave ministrske, £a preds. duh- oblasti napotil, da naj bodo previdne pri volitvah in naj ne vsiljujejo preveč duhovnov.l Poslal je duhovskim oblastim tuđi cirkular podobne vsebine. Ruska duhovščina je sprejela ta vladni po, ziv z veliko nejevoljo, ker se je že z| vso silo pripravljala, da si osvoji pri prihodnjih volitvah močno politično I stališče. V očigled temu je Kokovcev sinod še enkrat opozoril. da naj od-stopi od svojih sebičnih in častihlep. nih načrtov in naj ne spravlja duhovnikov v dumo. Novo kitajsko posojilo. Pariz, 14. septembra. Pri zadnjih pogajanjih za kitajsko posojilo v Londonu je baje interveniral Juan-šikajev svetovalec dr. Morrisson, pri čemer kitajski poslanik v Condo-nu ni imel ničesar opraviti. Bančna skupina, ki emitira novo posojilo, bo obsegala angleške, amerikanske, nemške in franeoske banke. Tuđi naj se ustanovi kitajska banka za tr* govino s centralnim birojem v Londonu. Maroko. Pariz, 14. septembra. „Agenze Havas" priobčuje brzojavko polkovnik Mangina, v kateri opisuje ta boj prc. zavzetjem Marakeša. Sovražnik je napadel z 10.000 možmi. Med temi :e bilo 3000 konjenikov. Napad je bi! jako silen in Ie hudemu ognju tope/ in pehote se je posrećilo, da je b;: zavrnjen. Po odbitem napadu je vdrl: francoska konjenica v tabor sovražnik pri čemer je pobila s sabljama IC. mož, zaplenila 3 zastavi ter večtopov in streliva. K smrii mikada. Tokio 14. sept. Novi mikado je izdal amnestijo, katere natačno izde- ( lavo prepuŠča posameznim oblasti?;?. \ Povodom smrti svojega očeta je ćo-ločil 1 milijon za dobrodelne namene. Žalne slovesnosti so se pričele dane-zjutraj ob 8. Po ulicah in pred vladno palačo se je zbrala že o polnoči ste-vilna množica gostov in domačinov, ći prisostvujejo slavnostnemu sprevodu ' katerem prepeljejo truplo mikadovo r.. paradno polje Aviano, kamor priJ; tuđi novi mikado s soprogo, materjo in sestrami. Tokio, 14. septembra. K pogrebu Mikada poročajo še sledeče: Generai Nogi in njegova žena sta izvršila ob pogrebu slavnosti samomor. Generai Nogi si je prerezal vrat, njegova žena si je zasadila nož v prsi v istem trenutku ko so zagrmeli topovi. Soba v kateri sta izvršila samomor je bila crno zagrnjena, ter sta zapustila pism^ na novega cesarja, v katerem pravila, da hočeta slediti svojemu vladarju. Potres. Carigrad, 14. septembra. Ob 1. uri 10 min. ponoći so čutili tu močan potresni sunek, ki je vzbudil med prebivalstvom veliko paniko. Dunaj, 14. septembra. Seismo-grafični aparati na Dunaju, v Puliu in drugod so zaznamovali danes v prvih ponoćnih urah 1400 km odda-Ijen potres. Hmelj. Norimberk, 14. septembra, lion do 1000 kupčija in cene neizpreme-njene — 6 mirnejše, nakup 70—140. I Ljubljanski kanali. Magistratna komisija je danes odprla ponudbe, vložene za zgradbo kanalov-zbiralnikov ob Ljubljanici. Ponudniki in vsote, ki jih zahtevajo so sledeči: N. Rella Neffe 586.665 K. Val. Scag:netti Ljubljana 654./61 K, Kranjska stavbinska družba Co. 699.15£ K in Zajc <5c Horn 750.993 K. Bohinjski meteorolog. Neki ljubljanski izletnik je v Bo-hinju govoril z nekim kmetom in ga med drugim vprašal, kako sodi o se-danjem slabem vremenu in kaj je po njegovih mislih vzrok sedanjega de-ževja. Mož je z iskrenim prepriča-njem odgovoril: »Veste gospod, to je pa tako: Lani je bila suša. Mi smo molili pri kapeli, dajali za maše in hodili za procesijami, a dežja ni bilo. V nebesih so našo prošnjo založili. Zdaj so jo pa spet našli in tako dežu-je letos, namesto da bi bilo deževalo lani. O, naša prošnja je bila uslišana, samo prepozno in za letos malo preveč.« 211 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Razne stvari. * Pol miHjona kron za Sokola. ^Narodni Listy« poročajo, da je v Opatiji umrri uradnik praške mestne hranimice Otokar Schiffner zapustil svoje premoženje v znesku pol mili-jona kron praškemu sokolskemu društvu. * Strupene gobe. V Lipniku so umrli kajžar Franc Soltvsik, njegova žena in njegova dva otroka vsled zavžitja strupenih gob. Tri druge osebe so v smrtni nevarnosti, * Zopet laški ogleduh. Iz Tri-denta poročajo: Na gori Folgaria so te dni aretirali trgovca s sirorn, Nel-lo iMunarija, italijanskega podanika, ker je na sumu, da je šnioniral. Pre-peljali so ga v Rovereto. * V enem dnevu iz Amerike v Evropo. Iz New Yorka poročajo: Znani zrakoplovec Vcdrines je izja-vfu da bo zgradil aeroplan, ki bo v eni uri preletel 300 kilometrov. S tem aeroplanom upa v enem dnevu priti iz Amerike v Evropo. * Grozen čin. Iz Krakova poročajo: V Lipniku je ondotni gozdar Sasonov ustrelil veleposestnika Adama viteza Lasto wickega. ker mu je ta službo odpovedal. Poprej je zozdar ubil svojega otroka ter težko ranil svojo ljubico. * Zrakoplovstvo. Iz Pariza poročajo: Aviatik Fourni je predvee-rajšnjim v Etampsu doscgel nov sve-tovni rekord. Napravi I je polet 13 ur 17 minut in 17 sekund. Preletel je inio kilometrov; povprečna hitrost znaša 7S kilometrov. * Kolesar povozil svojo mater. fz Kolna poročajo: V Stockungu je neki kolesar vozil zvečer brez sve-tilkc po neki strmini ravzcM ter ro-vozil neko žensko. Ko je prižgal vžigafico. je videL da ie povozil svo-}o testno mater. Žena je kmalu nato umrla. * Roparski napad. Iz Rrna poročajo: V soboto so v Drazovu vlomili v apnenico tvrdke Rossa in Mala-ček. Vlomilci nišo mogli vlomiti v \vertheimsko blagajnico in so nato vforrn'i v stanovanje žgalneea moj-srra Jtepanika. Skozi odprta vrata so ustrelili Stepanikovo ženo ter nato oropali ćelo stanovanje. * Nesreća na vodi. Iz Nurnher-cra poročajo: V Schwandorfu se je včeraj prevrnil neki čoln. v katerem je bil poročnik 11. bavarskega peš-nolka \VimscheI s svojo prijateljico. pdč. Schvvarz. Poročnik se je resi!, dočim je niegova prijateljica utoni-\z, Poročnik ie hotel dami pomagati ler zopet skočil v vodo. Pri tem je pa se sam utonil. * Povodili in snejj. Iz Zagreba poročaio: Deževje. ki že več dni trate, je novzročilo novsod veliko škodo. Posebno v Zaeorici je škoda v ^inogradih zelo velika. Potoki in re-lc so vsled velikeea deževja narasr-T: ter stopili čez bregove. V Liki je ■ nekaterih krajih snežilo. Vrhovi Velebita. Kapele. Oorskega kotana. Okića in Cmiberaka so s snegom no kriti. * Odvetnik — monlec. Iz New Vorka porocnfo: Dr. Oi^sona so še-ie predvčeraJ^riim aretirali v njecto-v? nisarni. Mrtvaski list matere go-^pe Szabo je r?ev vorško sod'šče že dobilo. Predvčerajšnjim so bili za--li^ani zdravniki. ki so obducirali rupio Mennkove. Izpovcdali so, da ie biia zadavljena in sicer s takozvanim tčin-tcin-prijemom. Znano pa je, i a je ćr. Oibson tčin-*čin-atlet. * Nesreće pri zrakoplovstvu. Iz Berolina poročajo: Predno so bili imški cesarski manevri končani, se doeodila še težka nesreća. Včerai ;opoldne ob devetih je pri Leiznigu, ^edaleč od cesarja, padel neki zra-oplov na tla ter se popolnoma razni. Častnik je bil težko ranjen. — Pn Osacu sta padla na tla dva čast-nika-aviatika. Oba sta se nevarno noškodovala. * Prijet slepar. Z Dunaja poro-:a|o: Policija je prijela nekega mo-^•kega, ki ga že dali časa zasleduje-]o. Gre za sleparja, ki je pod pretve-zo, da je žrtev potresne katastrofe v iMesini, nabral velike podporc. Predstavfjal se. je kot akademični slikar, arhitekt, inženir itd., ki je pri-sel vsied potresa v Mesini v največjo hedo. Imel je pri sebi tuđi več pona-rejenih dokumentov. Njegove identitete še nišo dognali. * Konkurz dveri gališkfh tvrdk. Iz Krakova poročajo: O premoženju bančne tvrdke Kahane so otvorili konkurz. Oba lastnika tvrdke so r>redvčerajšnjim zaradi sleparskega bankerota aretirali. Pasiva znašajo čez en milijon kron. Tvrdka je bila v najožiih financijalnih stikih z družbo za eksport jaje v Podgorici, ki je tuđi postala insolventna s 700.000 kro-nami pasiv. Dva družabnika te tvrdke so tuđi zaprli. * Ljubavna drama. Iz Marseitle Poročajo: Neki sorodnik mestra To-sellija, z imenom Julij Toselli, ki je zaposlen pri neki tukajšnji ladjeplov-ni družbi, je iz ljubosumnosti ustrelil svojo ljubico, 201etno gospo Ivano Alazia, ter si nato pognal dve krog-Iji v glavo. Ivana Alazia je bila v Nizzi omožena in je zapustila svojega soproga. V zadnjem času je pa začela groziti Toselliju, da se zopet vrne k svojemu možu. * Hotela ie nriti v bolnišnico. V Budimpešti se je dogodil značilen slučaj. Pevetnajstletna odgojiteljica Irena Pifkova je zbolela na težki že-lodčni bolezni in bi se morala dati operirati. V bolnišnico je pa nišo sprejeli. Da bi pa šla v privatni sanatorij, pa ni imela potrebnih sredstev. Te dni je poskusila izvršiti samomor. Resevalna družba jo je prepeljala v bolnišnico. Tam je izjavila, da se je Ie zaradi tec:a poskusila umoriti, da priđe v bolnišnico. Res, lepe raz-mere. * Žrtve zrakoplovstva. Na leta-lišču v Johannistalu je padel zrakoplovec Stiefvater iz visine 30 me-trov ter se težko poškodoval. — Vo-jaški 7rakoplnvcc, noroenik Siebert je padel pri Miinchhausnu iz visine 50 metrov ter se težko poškodoval. Njegov pasažir se je Ie Irhko poškodoval. — Iz Aten poročnjo: Mladi aviatik Aleksander Karamanlaki, ki ie napravi s svoiim Rleriot - anara-fom več lenih poletov ter doseeel visino ?c00 rnetrov. Predvčerajšniim ie letel od Staresra Phabrevna čez Stnronski morski 7č\\v proti Korin-tu. F^lizu Korinta se ie stroi nokvaril ter nadel v vodo. Zrakoplovec je utonil. * Konec s!avne«a pevske^a zbora Siavjanskega. Minulo je nekoliko več nego dvaiset let, odkar je postat pevski zbor družine Slavjanskega po ćeli EvTopi slaven. Ko se je ta zbor P'-'.:Y^ \ /\\)" -J'y\ \'\r-'\'\, je bilo to nekaj posebno novega. Pevski zbor Slavjanskega je povzročeval povsod senzacijo in dobival neprenehoma in povsod lavorike. Vokalni zbor stare-ga Dimtrija Slavjanskega je na svojih potovanjih toliko zaslužil, da si je Slavjanski kupil na Ruskem veliko posestvo in krasno vilo. Toda ta uspeh ni dolgo trajali Uči Dimitrija Slavjanskega. Nadina. ie pobegnila z basistom iz zbora svojega očeta, Ivanovom, ter ustanovila nov pevski zbor. konkureneo svojemu očetu. Od tega časa so se začeli slabi čaši. Slava, pa tuđi — materijalni uspehi dm-žine Slavjanskega. so bili od dne do dne manjši. Družinsko premoženje je prišlo na boben, a stari Rus. Slavjanski, je umri — počilo mu je srce. Milijonarji Slavjanski so postali berači. Vsa ta kriza je v najožjem stiku z rusko razstavo v Nižnjem Novgo-rodu. Stari Slavjanski je bil s svojo družbo v Lisaboni. Ruska vlada ga je pa na nekak način moralno prisilila, da priđe na razstavo, kler ga ie baje čakalo pol no zlata in obilno časti. Patrijot Slavjanski ie pretrgal svoj dogovor na Portugalskem ter odhitel v svojo — domovino. Razsta-va v Nižnjem Novgorodu je ostala prazna, ravnotako pa tuđi dvorana, v kateri je Slavjanski koncertiral s svojo slavno družbo. Režije Slavjan-skega so bile ogromne. Plačevati je moral dnevno 700 rubliev samo pev-cem in pevkam, razven tc^a najamnino — a tuđi njegova obitelf je hotela vsak dnn jesti. Slavianski se je obrnil v Petrograd za pomoč, toda tam so ga samo tolažili tor iru obe-tali. Na dan javne dražbe ^voje^a posestva v Masandri — je uiirl po- | pularizator ruske liudske nesmi. : BosDodorstvo. — Dobavni razpis. C. in kr. in-tendanca 3. voja v Gradcu ie nazna-niia trgovsik in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po nakupu pri pro-ducentih preskrbeti za postajo Gradec, Ljubljana, Pulj skupaj še o500"q sena, 1700 q slame za steljo in 1^10 q posteljne slame. Ponudbe producentov se morajo vložiti pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu najkasneje do 25. septembra t. 1. Na-tančnejše podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razglasa, ki je v pisar-ni trgjovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. ! Ičlovatiiis drušfiro Sokol v Ljiiaai pozivija svoje člaoeT da se polnostevilno udeleže najnega sestanka wL) radi dogovora o cvetličnem mi dnevu. — Sastanek se vrši ▼ soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer ▼ telovadnici „Narodne^a domaif. Na zdarl Odbor! Današnji list obsega 20 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. \ Lastnina in tisk »Narodne tiskarne <. \ Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metodovo družbo Piav-šak Rob., učitelj v Trbovljah 11 K, mesto cvetja na grob umrle matere svojega tovariša Ant. Kuharja, zlo-žilo učiteljstvo dekliške in deške sole v Trbovljah, Vera in Nada dr. Ma-leričevi in Milena Mazelle na Krupi 4 K, kot čisti dobiček od igre copr-nica in Fran Medica v Mori 30 kron, v spomin na 20./9. in z ozirom na to, da se ne more udeležiti občnega zbo-rovanja C. M. družbe. Skupaj 45 kron. 2iveli nabiralci in darovalci! Ceao domaće »dr«Ttlo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mn^^o desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidliti-praška", ki se dobi za nizko etno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 HL Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatel] na Dunaju, Tuciiiaubea 9. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19 Na mučne zimske bolezni, pro-tin, revmatizem in ozebline ugodno vpliva, bolečine tolažeče, vsrkavajo-če sredstvo za vteranje Contrheu-man iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Olej inserat!) II a Mnogo stotin napotil za nakup porabnostnih in priložnostnih pred-metov obsega 270 strani obsežni glavni katalog s 4000 slikami c in kr. dvorne firme Jan Konrad, razposi-ljalnica v Mostu št. 2367 (Češko), L i se na zahtevo vsakemu posije za-stonj in postnine prosto. Naj zatorej nihče ne zamudi, pri potrebi ur, zlatnine, srebrnine, glasbil, manufaktur-nega, usnjatega, jeklenega, optične-ga blaga, gospodinjskih predmetov, kadilne priprave, toaletnih predmetov, igrač, orožja itd. — si naročiti ta najnovejši glavni katalog od imenovane firme. Vsakdo bo v uji dobil kaj primernega. Najodlicnejše | pE ecizijske ure.i rofcivajc se pri vseh ^ :: boljsiii urarjifii. :: f*. Elegamten in frpežen je pravi 3192 i ka^§ukovp©đpeteik. I Dobiva se v vseli tozadevnih trgovinah. Žitne cene v Budimpešti. Une 14 septembra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 1125 PseniCH za april 1913 . . za 50 kg 1178 Rž za oktober 1912 . . - za 50 kg 9*72 Rž za april 1913 . . . . za 50 kp 1011 Oves za oktober 1912 . za 50 kg 10 38 Oves za april 1913 . za 50 kc 1058 Koruza za septendber 1912 . za 50 kg 9 44 Koruza za maj 1913 za 60 kg 772 Dober tek |6 dobra stvari Zaatmariaj io ntkarl Dober tek Imaš vsak dan, ako vlirai P?- lelodćni likćr .FLORIAN" ie pri- pravil tek in prebavo marsikomn, ki \e zamanj kupola! draga In neprl;etna zdr&vila! Naslov za naročlla: „FLORIANa, Ljubljana. Postavno varovano. ijVina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 7S6 mm Čas Slanje 2« '■ i ^ °Paz°- m?& 1= Vetr°Vi Neb° 13 2. pop.1 737-5 ! 12-8 si. jvzh. ' oblačao. „ 9. zv. 737-8 i 9*4, brezvetr. m 14. 7. zj. 736-9 l 7'2 Srednja včerajšnja temperatura 98', norm. 15'2' Padavina v 24 urah 1*8 mm. I Brez vsakega posebnega obvestila. Tu2nim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena hči, oziroma sestra in teta, gospodična v miš 1^ Ma OUQ nčitel|ica po dolgi, mučni bolezni, v starosti 24. let, previđena s tolažili sv. vere, danes zjutraj ob S. uri mirno preminula. Pogreb nepozabne rainke se vrši jutri, v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Krakovski nasip št, 12 na pokopališče k Sv. Križu. Maše posmrtnice služile se bodo v farni cerkvi v Trnovem. V Lfublisni, 14. septembra 1912. ŽaEujoči ostali. I Slov. Naroda«. 3343 Banes in vsak dan P^" vso noč "3K nanovo došlega 3228 dtinajskepa damskega Eiit. orkesErđ. š^SK Slcfan Piolie u« ■■■■■H^HiHHKaiHiaianHIlBIMHnaB« Stran 8. SLOVENSKI NAROD. ——----------- ... ____ 211 štev. Cementne cevl t vseb dtaneni- ]ali, barvaste plo&ee itd. X B X Kranjska bGtonska tvora Ini a Komp: ^^^^^^^^^ Ljubljana. ^^^^^^^^^ X O X Stopnlce, balkone« spo- meniki, stavbni okraski itd. x m x & natevo vsakovrstoe žttaine se prijma veli gov. z železnino Merkur I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■■^■■■^■■■^n^n^n^n^n^pnjpn^n] Peter IHajdič :: Celje ^—^————— 311. Sefief-Strnafi 3320 pcfpotocV* ceti}et>zŠ$e. ŽHzJ-ni &to£uki t>c3no t> ^aloau .____________________________________________ Vsem eenf. p. n. dama ni TLCLZrUJL7\JCL71~L9 ĆLct SeJTh Ot^OT'iZ jr J?T>ešernov~L ulici št. o, 2. nadstr. prvi damski modni salon zcl ariglešJ^CL irt frctrccoskcL dLeZct. Glede na to, da sem si z većfetno prakso v reći ih evropskih mestihJ Jcakor n. pr, v Parizu, na Dunaju in ree drugih velikih mestih pridobil vsc t€kdevne spretmosti in zmoznosti, se nadejam najboljsega poseta p. n. dam fer jamčim sa najtoćnejšo i zgotovite* vmkovrstnih toalet in kostttmoi-. 2„6 Teodor ^Kzznc. Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najbol'ših koles „KINTA" modeli 1912 Karei Comernik & Ko. I Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. Spcdalia trgovina s kolni, motorji, avto-^^ mobiti in posameznimi delt. ^= & Mehanićna delavnica prvega razreda za " vsa v to stroko spadajoCa dela in popravila Garaža 1a avtomobite. Zaloga pnevmo-„^ ti kov za avtomobile, motorje in kolesa W Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencln in olje ^a vse vporahe. Irposojevalnica koles. Sola za vožnj« z vsemi vozili. Interesentom snio s strokov-nimi pojasnili brezplačno na razpolago. _______ ---------------------------^^^— Sprejmejo se clijtil5:i na hrano sli samo stanovanje | s posebnimi in neposebnimi vhodi. ss Streliška ulica štev. 29. :t Otroška igrača je opravljanje domačega perila, ako rabimo 1208 } saraođelujote pralno sredstvo.! Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! | Po polurnem kuhanju i bleščeče belo perilo. \ Dpf-c•!** vanije tkanine in peruo se v kodu I nFClMi obeli kakor od salnca na trat: Tvornica: Bogomil Voltli. Đuoaj fll.U. Dobiva se povsod. Strogo solidna naisfareift dotnata trrđlta. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. P*pr«TUa In nera dela po na=nlt]i cenl. Edina zaloga or i z znamko ' tud" Lud. Gersis, {nvelir. trgovec z orami ter xapri-seteni sodni cecllec. Ljubljana, VVolfova ulica št.3. Cenikl zastonf in poštaine prosti. Revmatizem, protin, nevralgžje in ozebline . '^ I Podružnice v Spljetn, Celovcn, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju In agencija v Gradežu. I Sprefema vloge na knjižice In na tekoći raćon M\ O Knpvle In prodala srećke In vrednostne paplrje I 8 ter Jtn obrestnje od dne vloge po fcUtih a HT 2 0 n vseb vrst po dnevnem korzu. s 211 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 9. 9Hademiki! flbiturijenti! Oklic akademičnega ferijalnoga društva »SAVA« v Ljubljani. Zopet zapušča lepo število slovenskih maturantov srednje sole, da nadaljuje svoje studije na visokih šolah. S tem pa, da se otresete spon zastarelcga disciplinarnega reda za srednje sole in vstopite v akademsko svobodo, si pridobite mnogo novih pravic in predvsem svobodo, pokazati svoje dobro in pošteno prepriča-nie. Tako pa je na Slovcnskem in povsod drugod edino le ono, ki sloni na temelju narodnosti, svobodomisel-nosti in demokratizrtia. In te vzviše-ne principe zastopa slovensko akade-inično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani; na teli je zgrajen društveni program in namcn, ki se glasi v krat-kem: 1. Organizirati slovensko narodno - napredno akademično diiaštvo, da ga usposablja za narodno, kulturno in zlasti za poliudno delo. 2. Gojiti med Ciani družabno življenje. 3. S splosno in vseobsežno izobrazbo jaeiti Slovence duševno in gospodarsko in krepiti njihovo narodno samozavest. Za ferijalno, to je počitniško akademsko društvo, je tak namen naravnost vzglcdcn in idealen; kajti ferijalno društvo mora biti dijaku. ki počiva od svojega rednega studija, »duševna in zabavna vez«, kakor praviio stara »Savanska- pravila, irora biti pa tuđi ona vez, ki druži dijake k delu med narodom, h katere-niu so po svoji inteligenci in pripravnosti poklicanh Tako delo se mom v da ie uspcšno, po gotovem reuu in pravilu, zato je treba društvene organizacije, kjer se stekaio in zbirajo delavne sile diiaške. kjer se dela po skupnih iiačriih in s tako pomnoženimi moč-ini tuđi doseza vztrajno zasledovane "-mene. Da pa priprave k takemu delu, pred vsem praktična izobrazba, podrobna izdelava načrtov in snovanie velikih akcij, nišo navezane samo na kratek ča# počitnic, je poskrbelo akad. fer. društvo -Sava s tem, da je osnovalo > Organizacijo svobodo-miselnega narodno - naprednega di-iaštva«. ki po svojih društvih: akad. tehn. društvo ~ Triglav v Gradcu, Schonaugasse 17 in društvo svobo-doniiselnih sloven. akademikov »Sava* na Dunaju VHL, Laudongasse 25 ■— skrbe, da se po enotnih in stalnih nazorih vzgajajo akađemiki za praktično ferijalno delo, ki se centralizira v drugem važnem faktorju: O ^. n. n. d. v osrednji vseslovenski po-Jtniški organizaciji — akademi-:ncm ferijalnem društvu -Sava-, v Ljubljani. Društveno delovanie ferijalne Save« na znotraj šesta ja iz strem-licnja po trdni in strumni organiza-■S\]\ svojih članov. disciplini in prak-i;:::em duhu, dalje se goje predavanja, znanstvene in splošno aktualne vsebine, se sistematično skrbi za d bro vzgojen naraščaj in se napelja-vaio člani k sodelovanju v mnogih kulturno nam sorodnih društvih in organizacijah. Ne manjše važnosti je splošno med diiaštvom zanemarjeno družab-no življenje- Da se > Savanom da nriložnost, prisvojiti si potrebne dru-;'abne in občevalne popolnosn, je • redsedstvo akad. ter. društva »Sava« poglobito stike z /Narodno čital-nico ljubljansko«, katere bralno so-po in druzabne prireditve »Savani^ redno posečajo. Izmed športnih klubov se v krat-kem osnujeta sabliaški klub z red-nimi vajami in vesljaški klub, ka-terega namen je, s pomočjo lastnega čolna gojiti v družbi z »Ljubljanskim sportnim klubom- pr ljetno zabavo in izlete na Ljubljanici. Telovadba pri »Sokolu«, kjer so bili »Savani < zastopani tuđi pri mednarodni tek-mi v Luksemburgu in Turinu, je sa-moumevna. »Sava-: ima končno namen, vpe-Hati v počitnicah redne starešinske večere, kjer bi se redni člani in sta-rejšine v neprisiljeni družbi zbliže-vali in pogovarjali o važnih stva-rch. Da izboljša materijalno stanje slovenskega dijaštva, prireja »Sava« kot članica -Organizacije svobodo-uiselnega narodno - naprednega di-iiištva vsakoletno slovenski cvetlič-ni dan, ki je n. pr. I. 1911 pripomogel tiijaškemu podpornemu društvu Ra-doj/oj« v Ljubljani do velikega pri-Npevka 550(1 K za dijaške podpore. letos v maju pa smo priredili veliko veselico v korist dijaški kuhinji dni-Mva »Domovina^. I retja točka »Savanskega« programa pa je delovanje na zunaj, ki ^ra § 3., točka 3. opisuje naslednje: Akad. fer. društvo »Sava« a) izdaja in razširja časnike in knjige, n) snuje krajevne podružnice, c) narodne javne čitalnice in knjižnice Stalne in potujoče), d) podučna pre- I davanja iz vsefa širok, e) prireja 1 javne shode, sestanke in izlete, i) javne veselice s petjeni, godbo, gle-dališkimi predstavami, plesom itd. S pomočjo navedenih sredstev je omogoceno »Savi« najobširnejše delovanje, ki za sedaj v prvi vrsti stremi, ne za ustanavijanjem novega, a in pak izboljševanjem in prestvarja-njem že obstoječega. Treba je pred vsem oživiti in praktično modernizirati razne čitalnice, bralna in izobra-ževalna društva in jih organizirati, treba je zanesti večjega življenja v nekatere podružnice družbe sv. Ci-rila in Metoda, v sokolskih društvih voditi izobraževalno delo, razne privatne čitalnice in društvene knjižnice premeniti v javne, z lokalnimi faktorji izboljšavati narodno - napredno organizacijo, sodelovati pri agitaciji, delati propagando za svo-bodomiselstvo, vplivati \r smislu našega naziranja na mlajše soobčane in dijake, navajati vse k odloenemu nastopu za svoje prepričanje itd. To je delo, ki ga lahko vrši vsak Savan, to delo pa bo podpiralo tuđi akad. fer. društvo »Sava« povsod in v vsakem slučaju. Treba je le, da se interesiram obrnejo na naš naslov. Odveč bi bilo nadaljnje našteva-nje naših namenov in opisati naše delo. 2e sam velikanski napredek »Save« govori najglasneje za vstop v njo, kajti nobeno društvo se ni v tako kratkem času tako ogromno po-vzpelo, kakor ravno naše. Abiturijentje in sp!oh akademiki, ki imate smisel in živo željo, biti v korist svojemu narodu in ne skr-beti samo za to, da preskrbite sebi Korak zapeček, brez ozlra na skup-nost, vsi, ki želite svetlejše prihod-nosti naše tepe domovine in vsi, ki ušate vesefn? do dela. vstopite v aka-deirvu -Sava< in prigfasite takoj svoj pristop predsed-stvu v Ljubljani. Letos je preteklo dvajset let od ustanovitve slovenskega ferijalnega društva »Sava<, kakor se je glasil prvotni naslov našega društva. Na podlagi oblastveno potrjenih pravil z dne 2. aprila 1892, št. 2S99. se je vr-šil ustanovni občni zbor pričetkom avgusta 1892. Oziraioč se na dolgo dobo Savanskega« bitja in tradicije, poudariamo s ponosom, da smo v neomajani zvestobi obranili načela, katera je izrekel v svojem poročilu na 1. občnem zboru »Save« član osnovalnega odbora slov. fer. društva ^Sava . g. jurist, sedaj državni peslanec in odvetnik. starejšina »Save , gosp. dr. Vladimir Ravnihar s sledečimi besedaml: V Savi« naj tvorilo slovenski diiaki, vneti za napredek, katerim so mari svobodomi-selne ideje in naj si bodo raztreseni po vsej Sloveniji, bodisi po Koro-škem. ^tajerskem. Kraniskem in Pri-morskem eno skupino. Ta na] bo ne-razrušliiva vez, ki naj deluje na to, da slovensko dijaštvo ne samo v tu-: ••'. .'■"•*•:<» '/l;i-:i v domovini posne-šuje narodno prosveto in omiko. Enako važne pa so bile za »Savane- vedno tuđi besede prvega nje-nega predsednika gosp. Vilka Mau-rerja, ki je glede >Save < dejal na njenom prvem občnem zboru leta 1SQ2.: >Ona bode družila in spajala slovenske akademike, ne glede na stroko in na >alma mater % kateri pripadajo, prvič med seboi in dalje z abirurijen-ti v^eh slovenskih srednjih Cf i — in po abiturijentm s slovenskih3 sred-nješolci.« Primerno je, da se slove ;io proslavi društveni jubilej. Za: > smo sklenili. skupno z bratskim v v pismenih cnaiikah dc-bite od tvrdke SCOTT & BOVVNfc. d. z. o. z na Dunaju VII slciicevajc se na naS list enkratno vpo&iljatev pois- ———-----r— - - _ iiuinje od kaJte lekarne. - ■------------— ; MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne.ne, mehke polti ni boljSega mila ne^o svetovroznano Ulifsko mlećno milo s konjićlioin, znatnka kunjicek ivrdkc Ber^mann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjevse dobiva po lekarnab, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotnko se Bergmanova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridubitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po : : 70 vin. se dobiva povsod. : : je trpe zna V in hrani tok ^-^ I lilata pila za kupovanje. 1. Zahfevaf vedno na|-bo^jše, posebno tedaf ako je cenege kot slab &e stvari 2. Pazi pa vedno, da v resrici to dobiš, kar zabtevai. 3. RadarkupuiešMAGG?-JEV£ kocke za gove-]O juho, preprićai se, ako nosi vsak a kocka ime MAGGI in varstve-no znamko z zvezdo skritcem; kajti M AHO!-JEVE kocke po 5 yin. so najboliše. Penzijonisti ali penzijonistke lahko dobijo polog L}nblfane v najem mnnjšotrgouino z mešanim blagom, prodajo vina, piva in žganja s stanovanjem vred. — Pod „OflO-dno" na uprav. »Slov. Naroda«. 3621 Kupim mlađega psa Janko Rebec, Litija. 3S22 a kem Uz tržaška izvozna tvrdka. Reflektira se samo na osebe z dobrimi referencami. 185 Pisma pod „Hugo", Trst, glavna pošta, poste restante. Hiša z gaslilno v LiDhljani pripravna za vsako podjetje, se vsled gospodaijeve bolezni pod jako ugod-nimi pogoji proda ali pa da v naj em. Vprašama pismeno na „po&tni predal 123CS. 3131 Ali ste oženjeni? Fotem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za" i I K ;-0 h, 12 za K 340. iiustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti gratis in franko (zaprto |30 h. - I. Singer, 1 nigienicna mann- faktura, Dnnaj I., Wiesingerstr. 8 F. USliss Farler Eislisli lessons od 1. oktobra naprej, 3336 Oledališka ulica 6,1. nadstr. Prijavljenja od 20. septembra naprel od II.—12. dop. ravnotam. f\\ ste pokusili posebno špedaliteto ^llkerja Mmt želodca! išce destilacija in veležganjarna za Kranjsko in Primorsko. 3324 Prednost imajo, oni ki so v tej stro-ki že potovali in kateri zastopstvo lahko takoj nastopijo. — Ponudbe z navedbo pogojev, pod katerimi bi nastopili, s prepisi spričeval in ako mo- zeče s sliko pod „Dobra in stalna Služba" na uprav. »Slov. Naroda«. Sestošolec, realec išče instrukcije Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod lfŠestOŠOlec" 3327 Spreii se iia na stanovanje in hrano k boljši ročbiti. Na razpolago je tuđi klavir. — Poizve se v uprav. »Slov. Naroda«. 3306 jViesečna soba velika, lepo meblovana, s svojo pred-sobo in svojim vhodom, 3321 :: se takoj odda ss na Sv. Petra cesti štev. 64. iz dobre hiše, 3300 se vzatnefa na hrano in stanovanje Celje, vila Cilenšeh, Lana M. Moderno 2245 ^^m Wm ^3| ^E fSt l^b 3H bE PhP ^^B ^^M Bw H ^^B ^^1 ^^f ^^B s 4 oziroma 5 sobami in drugimi pritiklinami se odda za avgustov rok Poljanska cesta št. 22. Moderno opremljena za eno ali dve osebi se odda S 15« septembrom ali pozneje v blizini sod-nije. Električna luč, kopelj, ey. tuđi klavir na razpolago. 3264 Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«. Sem kupee za hišo :: s posestvom :: v kateri je že mesarija in gostilna, ali se da vpeljati. — Ponudbe pod „hiša S pOSestvOISl" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3318 mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-« vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. Ogleite, H :: in pokusitg:: Cvekov lanski borovničevec in borovnice namočene, ter Cvekov brinovec :: in 15 let staro orehovo žganje. :: Vse to dobite v delikatesnih trgovinah T. Mencinger in F. Kham v Ljubljani. 3226 Koža < mora biti temeljito očišćena in za to je najboljše dobro ' milo ; zakai slaba prodajna mila preje škodujejo nego < koristijo. Fino Iirsofermovo milo ima nenavadno aromatičen vonj, je nežno in ker ob-šega 1 % Iysoforma, je tuđi antiseptično. En poizkus ! učinkuje prepričujoče. Milo se vidi drago (komad 1 K), ker je pa zelo veliko in jako izdatno, je pa v rabi ! resnično ceno. Poizkusite 1 Zobje in ustna duplina so pogosto kraj infekcij, zaradi česar je potrebno, usta vsak dan dvakrat izplakniti z anti-septičnim, izvrstno preizkušenim IysoformomsDoprovometo Nekoliko kapljic zadostuje na kozarec vode, pa imamo •razkužujočo tekočino, ki takoj odstrani neprijeten duh iz ust in ohranja zobe. Pripravno tuđi za grgranje. — Originalna steklenica 1 K 60 h. Poizkusite! Zanimivo knjigo o »Zdrav ju in desin fekcij i« Vam poŠljem na zahtevo zastonj in poštnine prosto. — Wm~ A. C. Hubmann, referent yvLysoformwerkeu, Dunaj XX-, Petraschgasse štev. 4. "flW Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 211 štev. Vročeparaa lokomobila z vis pritiskom, fabrikat R. Wolf, Devin (Magdeburg), 4 leta stara, zajamčeno brez-tiibno, 48 konj. si I, trajnotvoma, kompletna z vsemi potrebŠČinami, prednjim kurjenjem, •e proda. — Već pove Ingenieurbureau L. Ungar, Gradec 3334 Proda se ceu6 dva mala Sfngerjeva šivalna stroja dobro obranjena ln 2 obleki eleg. kroja Utotam s« kvpl 3287 lAliko kolo s prostim tekom { %et poTC Josip PeleliK, RiiiCTniška ii. 7, II. d. ] NI već beganja kodDcev cisoret „Ottoman" fcer m i Mite roma sadista aa Pačaju od 9, marta 1912 vsc Imitacije Mnm. Sprejema zavarovanja človeškega živ-I £j£ H^^WI ¥^V46 Zavaruje poslopja in premičnine proti ljenja po najraznovrstnejših kombina- ** *** ** ^^ požarnim škodam po najnižjih cenah. cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko .-. - .«. vzajemno Zivarovalna banka V Pnagi. ... . ... Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. nobena druga zavarovainica. Reierroi Ion dl K 53,758.285-24. — isplaćene odškodaine ln kapltalife S 115,390.803-61. U2iva najboljši sloves, koder posluje, ziasti fe ugodno zavarovanje na Po ^elikosti droga vzajemna zavarovainica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Dovoljuje iz čis^Tdobička tzdatno doživetje in smrt z manjšajočimi se -----■----------------------- »•• poj—mi« d.j« ------------------------------ podporo v narodne in občnokoristne vplač*u-___________1 **~ Generalno isstopmo i Liubliani ifSef^ i Gosposki aliti iin. 12. ^m -— Oglas prodaje. 3372 IL i s t pila prisilna prodaja aa Ms v trgovini g. 0. Jezerska, Ijubljana, j^cslni trg št. 24. Najboljša prilika za ceni nakup jesenskih potrebščin. Na zahtevo se prodalo tadl večje partije, •—, 2O*—• 30*— f/i naprej v 2OOO jesenskih in zimskih hlac najno-rejsih rzorcev a Ik -4. fh 8 itd. jj 3OOO oblek in ragtanov za dečke a K .5*—, *•—. 12*— in naprej „ 3000 najmodernej.sih klobukov za gospode in dečke od 2 K naprej. loOOO (hunske konfekcije najmodernejse. kstkor kosfumov* ptascei\ pale-totov,jopic, krit in biuz popriznano nizki ceni V$a/c™t Klavir poucuie izvežbana učiteljica glasbe. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda*. 3337 Sšče se weč izue*jenih » i -\r i 1 j za živote v trajno delo 3325 Mic5ia1iček-Ri!iart Lingarjeva ul. 2.1. n. Naprodal |e mlada 2 me&tsa stara psita (Bernbardinks) nristno pleme. lzxe se pri 3?39 Franjo Mtii li Jakoii 1 Salu, KoroSko- 3ščem kovača 73. moio parno žago, ki je izurjen tuđi v podkovstvu. Samo na trezne in iz-urjene moči se bode oziraio. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo Sloven-skega Naroda«. 3340 !aaW BaaB Jt^s^JEBE aaiBi anl^9 ^al^^a^KBi ^3^9 flHaV __^_| ! ss sprcjmcjo na stanovanje in hrano. Terezija Babšek, Rimska cesta 7, II. vr. 13. 3085 Prođajalko; ■ dobro moć kakor tuđi jučenko sprejme 3;v:' i Janko Poćek, Loke pri Zagorju. ; Otvoritev gostilnc. ! SI. občinstvu vljudno naznanjava, i da sva otvorila na Turjaškem trgu št. 1 uostiino Zupancic ' učita bova pristna domaća vina, sveže I :: pivo in skrbela za dobro kuhinjo. :: J Priporočava se cenjenemu obČin- I stvu za mnogobrojni obisk in zagotav-Ijava točno in vestno postreibo. Z vsem spoŠtovanjem 3341 f. in fi, Znpančič. naj3^ciu*ji*jr.e|še praino sredstvo, 33" se dobiva v paketih po 30 in 50 vmarjev pri Ivanu Pintarju V Spodnji ŠiŠki. Cisti samo s čistilnim ekstraktom [_....____________________________________________ I NatbcHše kovinsko čistilo na svetu. jS-PiflŽDIHSRE TOPLICE—> I r ŽdeiniSka, rožtna, telefonska, ln brzojavna postaja, I @^F* Nov, z&irav&Siški hotel z električno razsvetljavo- "^@1 Staroslavne radioktivne žveplene toplice plus 58° C pri- poročluvo pro'i protinu, revmi, ischias i. t. d. P'inn ?drav!ianio P" crdovratnih bolesnih v vratu, jnboiku, prsih, ■m AUlđfijBHJB na ledicah, v želodcu in Črevcsih. Električ. masaža, lužne, oglikovokislinske in solnčne kopeli. Ves leto otvorjeao. Moderen komlort. KotI hoteli, Prekrasna okolica. Voja&ka godba. ToplltkJ cdrcvnlk dr. J. Locherl. Prospekti zastonj. 3>-T' £v 2 —i. 3. n. i. 2. o_ C. kr. notar 4mt. Calle Slovenski irg šf. 2. I (prej pisama notarja 9r. f rana Voka). j V Ljubljani, dne 10. septembra 1912. MLJMW«BB^bbbbbbb»1b^bbbbbb»^bbWII^bb»»^bb11bbbbbbbm»1bbb»«»1bb1»Bbb1bb1bbbbbbbbbb»bi1bbbbbb»B111 j Ljnbl|aiia \ i I I vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v I »Morotlni Rnlliurni1 I Prešernova ulica št. 7. I Posolila ii Celju I v lastni hiši — „Narodni dom" Obrestuje hronilne vloge /|f 0| pocenšisi.septembrom 1912 li li 1(1 od dne vloge do dne dviga po I |l / U j in plača rentni davek sama. 211 šfcrr. SLOVENSKI NAROD. Stran 11. Bojišča najvećih fojslso-vodij. Fr. Hrastovčan. Jena in Auerstedt. V času tretie koalicije leta 1805 }e razdražila Pruska Napoieona in crof Haugwitz je spravil zastopano državo povodom diplomatičnih poga-janj v Schonbrunnu v skrajno nepri-ietno staliŠče. Napoleon je začel po-stopati zelo brezobzirno in Pruska se je hotela otresti Napoleonove nad-vlade. Pruski kralj Friderik Viljem III. se je začel pripravljati na vojno v zelo neugodnem času. Francoska je imela v južni Nemčiji močno vojsko. Pruska ni bila niti oborožena in je imela samo dva zaveznika. Na rusko pomoć niti misliti ni bilo v dogled-nem času. Dne 9. avgusta 1806. je za-povedal pruski kralj, naj se preskrbi vojska z vscm potrebnim, odnosno, naj se skliče vojaštvo v orožje. Pruska je spravila le 130000 mož skupaj, katerim se je pridružilo pozneje 19 tisoč 40O mož iz Saksonske in 600 mož iz Weimarja. Nasprotno je stalo šest francoskih vojaških korov od Pasova do Frankobroda ob Maini. in sicer. Bernadotte. Davout, Soult, Le-febvre, Ney in Augereau, s skupno 192.000 mož. katerim so se pridružile se čete renske zveze in nepretnaslji-ve cesarske garde. Francoska vojska je bila torej okroglo 100.000 mož mečnejša. kakor pruska, bila je cvet vojaštva tedanjega časa in jedro francoskega. preskrbljena z največji-ini generali in stratcgi stoletia. Vrhu vseh tch sposobnosti je imela kot vr-hovnega poveljnika največjega voj-skovodjo vseh časov in narodov, ozaijšancga s srčnosijo leva in >k %-kom tigra. Francoska vojska je bila popo-noma pripravljena k delovanju, pruska raztrešena. Pruska se je držala nasledniega nacrta: Pri Magdeburgu je bila po-siaviiena glavna armada z 58.000 mož nod vodstvom vojvode Karla Viljema Ferdinanda. Pri Draždanih in ob reki Roher 43.000 mož s knezom Friderikom Ljudevitom Hohen-lohe - Ingelfingnom. Pri Gottingenu in Wanfriedu 27.000 mož pod povelj-stvom generala pl. Riichla. Reservo I5.000mož je zanovedoval vojvoda Evgen Virtemberški pri Ciistrinu. Pri glavni arrnadi je bil krali in maršal Moilendorf. Dne 25. septembra je zahtevala Pruska od Franeoske. naj se vrne iraneoska vojska preko Rene in pri-čakovala do 8. oktobra odgovor. Napoleon je dobil dvajset strani dolg roman sele 7. oktobra v Bamhergu. ker je odpotoval že 25. septembra k annadi in ga je spremljaia cesarica Josipina do Moguncije. Celega spisa niti prebral ni, ko Je rekel svojemu ohližju: »Obžalujem mojega brata, rruskega kralja; on mogoče niti bral ni to rapsodijo.« V pruskem glavnem stanu so sklenili dne 5. oktobra, naj se združi glavna vojska s knezom Hohenlohe pri Hochdorfu, 26 kilometrov južno Erfurta. Dne 9. oktobra je stala glavna vojska pri Erfurtu. kneza Hohenlohe v podolju Saale od Jene do Ru-dolstadta (prednja straža pri Saalfel-du. Saksonci pri Rodi in Mittel-P61-nitzi. Tauenzien pri Schleizu) in general Rlichel je bil pri Eisenachu in Vachi. Francoska armada se je premi-kala v treh kolonah. Srednja, Berna-cotte in Davout čez Kronach in Lo- • enstein, Lannes in Augereau čez 1 oburg in Grafenthal; desna, Ney in Soult čez Hof, kjer je prepodil mar-s-il Soult grofa Tauenziena v Sclileiz. V Schleizu ga je pa napadel maršal knez Pontecorvo (Bernadotte) dne 9. oktobra, premagal 10.000 Prusov in večino ujel. Tauenzien se je umaknil z ostanki v Triptis in Auma. Napoleon je odpotoval dne 8. • ktobra ob 3. zjutraj iz Bamberga v Sjhleiz, odtod v Kronach, kamor je uospel dne 9. oktobra. Dne 10. okt. k premagal Lannes pri Saalfeldu t rednjo stražo kneza Hohenlohe, kjer v padel pruski princ Louis, tuđi eden T rovzročiteljev te vojne. Lannes se :e pomikal po boju pri Saalfeldu sko-zi Neustadt v Jeno in tako preprečil, da se ni mogla združiti glavna pruska vojska s knezom Hohenlohe. Dne «2. oktobra so bili deli francoskih čet te pred Lipskim, cesarjev glavni stan v Geri, Muratova konjica je do-.^pela v Naumburg in stala v ozadju pruske vojske, ki se je morala začeti umikati. Knez Hohenlohe je peljal ta dan svoje čete iz Jene v tabor pri Kapellendorfu; glavna vojska je do- i ^pela v \Veimar, dne 13. oktobra pa v Auerstedt. General Rfichel se je rrestavil dne 13. oktobra iz Eisen-aeha v Weimar. Pruska vojska, približno 150.000 mož, se je torej razte-zala dne 13. oktobra med Kapellen-dorfom in vasjo Auerstedt v bojnem redu. Ko je dospel franeoski cesar dne M. oktobra ob 2. popoldne v Jeno, ^pazoval ie sovražnika raz neke vi- I šine, ki jo je zasedia francoska pred* nja vojska. Zdelo se mu je, da name-ravajo nasprotniki drugi dan začeti bitko in se polastiti različnih preho-dov preko reke Saale. Cesto med Weimarjem in Jeno je varoval sovražnik z veliko silo v nepremaglji-vi legi in sploh se je mislilo, da ne bodo mogli priti Francozi nikakor v nižavo brez naskoka na to sotesko. Pa tuđi v resnici skoraj ni bilo mogoče spraviti artilerijo na gorsko pla-noto Landgrafenberg, ki je sploh tako majhna, da so imeli komaj štirje bataljoni prostora. Ker je bila lega prevažna, so delali Francozi ćelo noč cesto v skalovje in posrećilo se jim je, spraviti gori artilerijo. Maršal Davoust je dobil ukaz, naj gre čez Naumburg in naj se polasti soteske Kosen, ko je hotel sovražnik v Naumburg, ako bi pa ostal nasprotnik v svoji takratni legi, naj bi šel v Apol-do in ga pograbil v ozadju. Vojni kor maršala Bernadotte je bil namenjen iti v Dornburg in sovražnika y ozadju napasti, če bi poskušal iti že v Naumburg ali pa v Jeno. Težka ko-njenica še ni dospela k armadi in se je zamogla sele proti poldnevu z njo združiti. Konjenica cesarske garde je bila še 36 ur daleč. Vse te zapreke nišo ovirale cesarja. Napoleon je spravil na ravnico, ki jo je nasprotnik zanemarjal, cei kor maršala Lan-nesa. Na vrhuncu je postavil maršal Lefebvre cesarsko gardo, pri kateri je prenočeval Napoleon.Prednje straže obeh armad so se skoraj dotikale. .Maršala Ney in Soult sta bila s svoji-mi vojnimi kori ćelo noč na potu. Ko se je začelo dne 14. oktobra daniti, je vzela ćela armada orožje v roke. Divizija Gazan je bila postavljena v treh crtah na levi strani gorske planote Landgrafenberg. Desno krilo i^ svetinjo na svetovni rmi*tavi v Parizu1900 Tvornica: G. Bell * Comp., Dnnaf, ln Blberstrasse & V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenstka dedlćl, Ph. Mr. Josip viiar, J. Hajrv O. Plecoli, Vbald pL Trak6cxy ie t tsc& drugih lekanuUi aaKranjskctn Stran 12. SLOVENSKI NAROD. 211 štev. ■**« i« Mk^i *. ©eno posteljno perjol 1 k(j sivega, dobrog«, poljenega 2 K; boljitka 240 K; prima I polbeie?« 2-80 K; belega 4 K; bol«*« p«liastega S'lO K; kg T«lcfinefr» «nefaobeleu», puljenegm, 6%40 K, 8 K; kg poha, I savega 6 K, 7 K, betega, fiaegm 10 K; najfinejŠi prsni pah 13 K. I Nirttila *l & k* aaprftt frtiki. LSUlVVlJcllC PUMCljC drega, belega aii rum«netfa nankinga, pernica 180 cm dolga, 130 Cm Uroka, z đvema tglavnicaraa, 80 em dlj?, 60 I cm šir., pol njena s novim, »vino, prav »tanovitnim puhastim perfem 16 K; napol I puh 20 K; puh *« K: posameinc pernice 10 K, lf K, 14 K, 16 K, sglavaice 3 K, I 3-50, 4 K. Pernica, 200 on dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 era Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica i2 močnega. crtaste ga gradla, 180 cm do! ga, 116 crn Sfr. 12 K 80,14 K 80. Raspoitija •« po povictju, I od 12 K oaprej franko. Lahko se franko zarrenia sa neugajaioče se vmc denar — I I Natancni oenovuik? gratis in franko. 3 Benlsch, Doftonleo St« 767, Čoško. I £ Tovarna oH ban, laka in taia :: Brata Olosliteiia. Ialiija,jli!ta3 Prodajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasnroti hotela „Union11. Ljabliana EBERL ■■ is ĐGiiišfvena pleskaria:.'. 243 Delavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Pafniki v Severoo !e Južno flmsriko se vozijo sedaj le po domaći avstrijskj progi fl'rrfrB.IImcriNM fistulu HitimhliUllu Trst — New Tork, Bnenos Aires, Bio de Janerio, Saatos itđ. z aajaovejšiai bnoparaiki z dvema vijakoma, električno razsvetiiaTo, breziičaim brzojavom, oa kiterib je zt vsakega potaika preskrbijeno. da ===== dobi đornlj do mače hrane z Tinom. svež kruh, posteljo, kopelj itd. = 3SB9D HlBiM: V livm AinsnkB rah aMi. t Joždo fimeriko vsaki1* 14 Isi. Vsakovrstaa pojasnila daje rade?o!jc brez plačno ia proda-i ?ozee liste £la?ni zasiopnik za Kranjsko. Majersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Povest trgevskega pomoćnika. Gospod Perchal, eden najboijših trgovskUi soirudntkov, zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, je bil bolan več let na resni bolezni. .Irael sem — pravi on — moćne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi. Skupno z drugim i odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem hujsal od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapuščen od vseh, obupan, ni mi preostajalo drucjega nego — smrt Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje .Belloc". Po 3-4 dneh sem se po-čutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso, to česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdra-vel sem. Ker sem mogel jesti, prebavati, in se je odstranila driska, so se mi kmalu povmile moći ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel." CUudto Perchal, trg. pomoćnik. Pariz, 29. nov. 1896. V resnici zadostuje, da se uživa ogle Belloc po vsakem ko-si'U po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, ćelo zestarele bolezni in takc, ki se zoperstavljajo vsa-kemu drugemu zđravilu. Gospod Glaudio OgiJe Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, 'Perchal pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je ne- prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tuđi proti Asem živčnim bo!e2nim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali posla je ni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje BeJJoc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakrsnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah Poskušali so oglje Belloc ponarejati, aJi so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite nataneno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne moreio privaditi ogljev prašek pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloe. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zad »stujejo popolnoma, m imajo rsti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v :sta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. >W) Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoll, Jekama SuSnik, lekarna U. pL Trnkoczy A« Bohinc lekarna Pb. Mr. Jos. Ćižmaf. ! Najaaovejša iznajdBia! se zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi brizgalnicami s 40 delavske sile pomanjšanlm rmTHOteiem nove šestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. i Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gastina društva Sriko. Kostanievlea, Bohiniska Bistrica, Metlika, Seacwv Koreška Bela Brnžica, Zgornja iiška, Dravlje, Spotfnia I dri i*, Pređotlie, fora, Slob Tnin, labiilca, Borte, Velika Loka, Kamaa gorica, Stotice, Valta vas Št reter na »olon|akem. R. A. SMEKAL ¥ Zagrebu skladišče vseh gasilnih pred me tov. brizgatlnio, cewi, pasov, sekinic, sekalk in gospodarskih stro« jer ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke, 7s WUr 129 odlikovani I ~WB | Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanskl nasip st 8. I I Reichova hiša. I Velika z»lo«a štedllnlh ognjlšč. I bvrstM ta ••Udno dolo. I Cene imerne. Popravila se I i i točno izvra^ujejo. i i ■ i Rajnria zalisa Hladnih do nartlneiSib otroških vozičkov ia navadae do nafHnejie zime. M. Fakič v LlublfanL Rezianim aaročnifcom u ds^i i p9VZ2}jem. in ii i 'imiiiiiiiaMiiiiii av Josip Koj ina krojač ppve vrste se na ha ja sedaj v lastni hiši Fra Mela cesta 1 konkuma z naivećjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvr>itve Tioniiška itim nalftnclitli angl. ifl trasi ^ciialitet ilaei : Zavod za OĐilaruje. : I p Najboljši kosmetiški predmeti IM za olepšanje polti in telesa so: I iSP*L #S 0fi m*lc PO 80 h, I J tt^ S£tt " cream po :: IO ^r^ flS^a " Wea*ho1 :: O m ^v*. Utttl ustna to da po *S MJ^fe xobni ?rašek po GOk; ° !BtiS& za ohranitev in rast las: •3 m W^ A 41 i&sna voda ?o "5* M HH m^mh lasna tornada ja O Tf izdelki ,Ada", ki so oblastveno ^ varovanit so naprodaj lev [i |Ph. Mr. Jo^jp Cižmar l^1 v Ljubljani. I • Kunuftf zaafino te domaće izđelke! Odlikovana Prva kranjska tvornica Ulaolrjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RUDOLF A. IHIEK m o o > m E m tn w e < O o N< S. • Pri poro ča svaje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pl«nln«y klavlrj« in harmonije tuđi »amol»ralna ma gotov teaarv aa *alaa •<-plaćIU aU aapoMte. Poorave in ufla&evanja se izvršujejo točno • in računijo najceneje. IfatvoAla tvomoa ma avsM|a«oai |a«« Valefiaatitim damam se vljudno naznanja, da se v damskem mod. salonu 1. vrste ( Josipina Setinc, Kongresni tro šL 6 i zopet sprejemajo in točno izvršujejovsakovrstna naročila Fran Sax, elektrotehnik ] Ljubljana, Gradišće 7 I oblastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenos | sile9 daSje hitnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! I Poprava v stroko spadajo6fh del. V zalogi blago prve vrste, pro- I računi na razpotago. Opremljen sem z najboljšimi in najno- H vejžlmi preskuševalnSmi aparati. — Cene in delo solidno I " Trgovci, tovarnarji in obrtnik! dobijo predujme na ispostavljen račun, kakor se tuđi eskomptujejo. — i: Obresii 6—6 v2 %• — Postrežba točna in kulantna. :s Saaiiran|a a) za javne uradnike m častnike na 10 do 20 let event. brez po-vračiia kapitala. Mesečni obroki od K 490 naprej za K 1000*—, tuđi brez porokov. b) Za javne :n privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike biez predznambe plače Mesečni obroki po 10 K za 1000 K Strogo bančno 5lh°/'a obresti letno. c) Voja5ke ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 70% brez police, brez predznambe, 5o,o brezplačno preskrbljenie polic za večkrat zavrnjene. Vprašanja zaradi nainatančnejŠih informacij pod „pofttni predal 45 v Ljnb-Uant, glavna poita restacfe. 2974 Odvetnik | dr. Ivan Kimovec t k je otvoril svojo [ odvetnfško pisarno v Trstu i ulica Caserma št. 15, I. nadstr. c l Nafnižje cene. " Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. m %b spalne In ledllne sobe, salone In gosposke sobe. Freproge, zastorfi, modroci na vzindi iiznnatl modroci, otrošld vozičkl Itd. ■ 00 I 1 Najsclidnejše blago. 00 fl SL "> o 0 4 <** 01 & Licftliana JFt* S®VČih Židovska ol. 7. puškar priporoča svojo VOlikO zalO^O raznovrstnih 58 pnšk in samokresov lastne^a Izdelka, kakor tuđi belgijskih« sulsklh in oeških strogo prelskuienih pnAk, za katere jamčim za. dober streL Posebno pripo-ročam lahke troee¥ke in puške BOCk s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin OT* po najni2jih oenah. "^| PopravUrn Ia aaroobe se Isvrinfefo toono In zanesllivo. C*novnlki na zaht«vainjo a»»tonj In poitnine prosto. 211 5tcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 13. 1 pm zavod za ilon, ta ii izieMj U' I Kassij. LjnMjana, ŽidO¥Sha MlUa priporoča svojo oajvečjo zalogo vsakovrstnih unifonnskih predmcto? za vojake, uradnike, železnlčarje. orožnike, gasilce itd.; kakor: čepiće, Cake, sablje, roka viče, pasove, egalizirunge itd. itd. — Izdelovanje vsakovrstnih vojaških. gasilskih. društvenih, civilnih, železnicarskih, orožniških čepić itd. Cene niske, pootreiba točna. 2913 Cene niske, postreifca toćaa. Cenike za gasilske in orožniške onifonnske predmete zastonj in poStn. prosto. ^------ --- _____________ ____„^____________________>_____ ^m ^^H ^^H m ^H \ H ^i^K ^HTiH ^H ' mm* i ^LB * I Wmmm & ^Lfl Specialiteta tvrtke fratclli Jranca, Jrtilan je vsled svojih silno dietetskih ia odlično telodeo • ■■ krepečih lastnosti :-: Miša želsia orenčica svela. Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Đunaj, III. Un^arg. 20. Stavbno podjetje Projektiranje in iz vršite v vseh vrst visokih, betonskih in vodnih stavb; čest. ka^alizacij. dobavljanja vode, ribnikov, zcme jskih in skalnih del td. — Cestne. industrijske, gozđne in poljske žeieznice, zvezni tiri. I Ivan Jax in sli v Ljubljani, Dunajska cesta 17 ! n priporo^a svojo bogato zalogo :: voznih koles. Sfraini stroji za lodbino in obrt. I l\vMrA Roni za vezeni; v m. ■ Pisii slrsii JBIHT. Plettial stroji vseh V2 ikost! : | „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu edini domaći zavarovalni zavod. # Ustanovljena leta 1884. [nnfril^ v Zabreba v la-tni h;si, vogal Marovske in Prerado-Clllldld viceve ulice. Po4rai«iea V Trstu, Via del Lava-I toio Št. 1 II. nadstropje. Telefon ŠU 2594. Glavna zastopstva: I ■■ Ljubljana, Novisad, Os-elc, Reka tn Sarajevo. ■ — i Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeća zavarovanja: I. Ma življenje. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; ■ 2. zavarovanje dote; I 3. zavarovanje življenske rente; ; II. Proti škodi po požaru. ' 1. Zavarovanje zgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren. 2. Zavarovanje premičnin (pohištva,prodajainiškega blaga, gospodarskih strojev; blaga i. t. d. 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (Žita, sena itd.) III. Zarovanje stekSenlh šip. Zadružno imetje vseh oddelkov znaša........... K 2,713.67413 Od tega temeljna glavnica................ K 80 JJ??'ri Donodek letne premije s pristojbinami ........... K 1,363.040-89 Izplačane odškodine .................. K 4,970.238-4« j Sposobni posredovala in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. — Natančneje informacije daje; Poćmžnica „CroGtie" Trst, Via del Lzvatolo št. 1, DL Mistr. Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri trrdki Kmet & SUvar, Manje T*rezi\e ceiU Mev. S. I ______ ____^^_^__^_^_^_^»^^^^^^^^i^^M^^M I Ausust Repie I sadar y IJmUjiurt v Tmovcm, I izđelnjein popravlja vsakovrstne sode I po M»U*tlh cmmmh. ■ Kupuje in prodaja stare vinske sode ^™-------------- Blaž Jesenko! L{abljaaa, Stari trg 11 \ I priporoča I | klobuke, slamnike! cilindre, čepiće itd. j I ■ i ■ ■■ najnovei^e falor.e . . I po najnižji ceni. I I llnstrovABi ceniki zastonj io poštnine prosto, i I_______________________________________{ O e= 4* t> C3 © B ■o o u 4* ja i ° 9 a. -S i 1 ! 5* ?5 o ty re f» S ta o ! P Najcenej&e dežnike ii loile domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov LjubSjana Pred SKofijo 19 — Prešemova ulica 4. nisi in mm mm Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugarn, og^ejte si mojo bogato zalogo prav h na fin- i-fa švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame i diamanti inbriljanti, zapest- ntce,uliane, vratne veri žice, poroćne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, na- mizna orodja itd. ZahteT&fte cenlk, pošljera gt zastooj! Vsa popravila izvršujem v svoji Iastn :: delavnici točno in solidno. : Teodor Korn (peprej H«orik S«rn) pohrivalet streb ie kiepar, vpeljalec streloroilof. ter \\U\\i\ vodovodov Liuiliana. Poljanka [ista l i. Priporoča se si. občinstvu za izvršc-vanje vsakršnih klcparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim SkriMern z istaf-ointifa Ikrilpi (EtniOpatart btsctik z izbočno in ploSčnato opekot lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. lite ■ mm mm. hsMjM pmii Pooravc točno m ceno. ProraCvni brezplačno io post. prosto. j^| Silili I I itajbolj&i pfesk mu* mehka tla. Wm 4ft| 10 V ItflKV Keil-ova bela glazirs za naiivalne miže . 90 v ■■ Jj ■ ■ ■ Wm mm Keil-ova voščena pasta za parkete . • 90 n ■ M Wr II III II Keil-OT lak za pozlatenjc o krtrov ... 40 w ■ KmII IIAII Keil-ov lak za slaranike v vseh barvah "^w m^mmm Keil-ova pasta zi čevtje......30 w 3070 Dobiva se veđno pri Laskovieu Jk Medenu v Ljubljani. SkofU Loka: Matej Žijron Idriia: Valentin Lapajne. Crn I imeli: Anton Zarc. """" • J 6 * ■■»■ili ■ i. Petek Kraj si: Franc Dolenz. :: :• Kadovlflca: Oton Horaan. Novo mesto: Ivan Picek. SoOevfe: Franc Loy. :: :* I Štedifnih&, pt&čJL >, mimnimim.....iiniiir-^^. tcofnx>i }OC&Č& uloge, \ ^^^^^ o^z cicLt vMznČGrue peci.) ............riiirniiiriiflfnriiii'Mitril i Združeni čtvljarji] I iti^zttsZAsr. v tlabljani, Wolfova nlica št. 14 I wmm svojo Sonato zalooo obova! ia poletna sezijo. Vse vrste mošhlEi, damskih in otroških čevljev 1 lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. ^ I vedno v največji izberi. I Speciaiisl: n nm oorske in lovsKs ćevlje. I Izdelujejo se po meri v lasini delav- , nici, sprejemajo se tuđi popravila. ( Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja na"očila rroti rovzettu. — Zahtevajte cenike. z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljiiiiliaflg in Antwerpen v Hgw-YofK 32 ie proga Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finisnd, Kroonlanđ Vađeriand; Zeelanđ, Lapland in Samland, ki oskrbuiejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajitc za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni DDhod iz fjubljanc vsak lorek popoldnc Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat čez Eanađo v Severno Ameriko In je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica .,.-„, stev. 26, od južne^a kolodvora na )cvo pred znano gostilno „pri Stareai rišiarja* mm Štajerske /užine Utega jekla I Fužine: JHdgn&org (Štajersko) | Csntrala: Đnnaj VI., Wailgasss 39 Danner & Co, j Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, :: Jekla za vrtanje kamenja, Jeklo za sekire, nože in razllčno domaće orodje, s pile, Uadva Ltd.:: :i najboljše kakovosti. s; Dopirale: slovensko, hrraiho, srbsko, rusko, a Iranoosko, aaglasko, ltalllansko Itđ. » ^vtomobilske vzmett. ^vtomobilske vzmett. l^kttBMHIIIIBBl ISfllBHt^B^B^aBlHBaHB^B^B^HHHB^BS Isče se pri detajlnib odisraalcibaveden zastopnik u Kranjsko in primorsko. Stran 14. SLOVENSKI NAROD. 211 štev. IC kr. priv. tovarna za cement Trbovelfske premogokopne dnibo v Trfcovtlah I priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od I avstrijskega društvst inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I podorne trUote dale*" nadkriljujoći dobroti kakor tuđi svoje pri znano izvrstno apno. I Priporočila in izpričevala 2307 I razmih nradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. I Centralni mrad: Dunaj, I., Maximi1ianstrasse 9. Edina zaloga H # Avstr.-Ameriška zaloga čevljev LWat Hnm ulica šl. I I PRIHRANITE SI MNOGO DENARJA! Sc! s - Pišite po vzorce ostankov! : : • znane £r aoanega ^ praliie ¥. J. Havliček in brat, Isopallšče Pođe&rady. Vzorci franko samo kratek čas. 2994 Ravnotako razpošiljamo iudi novo zbirko novih modnih barhentov, ilanel in jesenskega blaga. — 1 zavoj 40 raetrov krasno izbranih ostankov pralnega blaga za 18 kron franko po poštnem povzetju. Od teh ne pošiijamo vzorcev. — Sasio ?rl bzs pristni I ^■*^ Ustanovljeno leta 1900. /^g^ Odlikovana s fe^-^J Pariz 19051. ^P^ ^gr London 1905. Siavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih iiBonH v p n r p v io frsknv llUIJSUUlIla luillul ili lllillUl z napisi. Zunanja naročila se izvr^u'ejo hitro in točno :: Cene brez konkurence. :: V zalomi je vedrio do 500 kosov od 2 60 K komad, tako dz si vsakdo lahko ijcbere. ™|O| |f^ Ljubljana, ■ lUtl v? Mestni trg 11-12. Ob nedeJjah se dobivajo venci w isti K»ši v I. nadstr. rELCRTROTefflllJRA DCLHIf KADRUZBA KOLBEN IM DR. PRAGA-VYSOCANY Dinamo strojl In električni motorJL :: Naprave za električno razsvetl|a¥O In prevafanfe električne sile. s Električni obrat vseh vrst :: VentilatorfL :: Tnr-bogeneraiorji, električne ieleznice in lokomotive, ierfavi in dvigala. :: Obloč- I niče in iarnice vieh vrit :: Vodne, turbine vseb sestavov (Francls, Pelton)j s Točna^ cena in hitra popravila vsek električnib itrojev drugih tvrdk. s Vm L potrebe za instaliranje, s s s s ?: i BW^^k__ __ ----------------------------————^^^^^^^^^ krojač 40 Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svoj« veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in r»laš5ev za gospe, nepre-močijivih havelokcv itd. ifd. Obleke po med se po najnovejših vzor-cth in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan svež m ■I se dobi ^P B Stari trg št. 21. JI Q. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manuL trgovine priporoča slamulke čepiće, razno mosko nerilc, kravate, ovratnike itd. ili Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LHIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 ] I priporoča svojo veliko izber I dežnikov in »olnčnikow. I Popravila se izvrSujejo točno in solidno. v celju! Slovenska tvrtka. * ceuus 'zdeloje velike inostce te&tBice za fshtanje živine in vozove vsen slstemov in velikosti. ------■---- Pi*e«zame jih tuđi v prenovljenje. ----------- Startni in oraetni kljulavničar IVAN REBEK Celje. Poljanska olita St. U. se odda tahoj y nojem v Đruštvenem domu v Kamnihu na glavnem trgu sredi mesta in najživahnejšega prometa. — Oprema moderna Prostori lepi, z razgledom na krasne kamniške planine. Najemnina zmerna, — Ponudbe sprejema do 20. kimovca 1.1. in daje potrebna pojasnila dr. JC**ai*jLt v K:«^*xnjaili:tJL* 8 Lekarnarja Schaumanna ■; — in žeiodčne pastilje — • .jL-ag ^ie 30 let nreizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim "jfla-j <_^^ i-s boleznlm, ntotenju prebave in stinjšanju. s-: ^*5S Schaumannova želodčna sol \ škatljica SL I-5O. Zelodčrse pastilje omarica E 1.50. RazpoŠilja po povzetju - od 2 škatljic naprej. — Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju. * Dobiva se po vsek lekarnah in drogerijah. 3902 I _______ Pozor I Vešikanslza zaloga! — Gglejte si! Berite rnirn M im m* ^il± mz& hi + 0 mmm WMm mmm A& : zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sod. in učitelj Glasbene Matice, i »Zvezda« nasproti [ t«h1iAlia K'nnrrrPCni ira Št 15 »Zvezda« nasproU : nunske cerkve : LiUUl\dUdf IVOllgrcSni llg dl« la : nunske cerkve : I Za šolsko leto kupite sa obroke od 10—15 K naprej klavir ali harmonij prvih sveto vn ih tvrdk — Bosendorfer, Czaplia, Steizhsmmer, (nepre- kosljivi klavirji) H Seitzmann (naiboli^i pianini ali amer. har- rnonii) Sčrugel (od 90 K naprej). lOletna nostavnoveljavna Ra- i rancija ! Najemnik klavirja po- ' stane lastnik istega dočim doseže najemnina visino kupnine. — Đglaćevanje iii popravila 1 točno in ceno! ■— Violine, tamburice, strune in vse g'asb. orodje po tvorniških cenah. — Solske muzi* I kalife kompl. v zalogi! — Zahtevajte specijalni cenovnik najboljših harmoniU. — I E569T" Svarim pred nakupom event. falzlfikatov in navidezno cenega pofelnal "^l* 1 Hajvscja in Hajsrosahneila ftrrite na avstrijskem jugu 1 — Mmm Mm ortestrov, tamli. zftoiov ili I špecerifsko blago, knhlcjsko In ilvlnsko sol. Petrolef, tuđi v oiiglnaliiSh pločevinastili kangljah, obdavčeni in neobđa^čenl lieccin (za motorje in avtomobile). Gaso-113, ligroin (za razsvetljavo). Snrilno olje za Dleselove ] matorfe. T7seft vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsl proizvodi izFirkov vedno svezi v zalogi. Ljulsljaiia, Kongresni trg 10. Kajceoejša in naiMtrejša ni$ v Amerika s parnlki Jeveroneikega LloydaM SZ 2911 j Bremna V NewYork i _______r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^______~dm ■ ■ •»*" s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELMfiv „KBONPRINZ WILHEL*i", „KAISER VILHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. »■ Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega £^ parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških Žeieznic dobite JS ▼ LJubljaiU edino le pn 25 EDVARDU Ml, Kolodvorska ulica slev. 35 | nasproti občeznani gostilni wpri starem Tišlerju". Ođhod ii Liubliane je vsak torek, ćetrtek in soboto. — Vsa imm pojasnila, ki se iikajo potovanja, točno in brezplačno. — ^m Postreiba poštena, reelna in solidna. fm Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorado Meksiko, Kallfornrj0 O Arizont, Utah, Wiomin^, Nevada, Oregoi ti Wasbington nudi nas« 4ruštvo posebn0 H ugodno in iz redno ceno čez Oaivesten. Odhod na tej profiti iz Bremna A enkrat mesečno. JJ^ se dobivajo pa tuđi listki preko Biitimora in na vse ostala dele sveta kakor Hfl Brtzilijo, Kubo. Bnenos-Aires. Colombo, Siogapore ¥ Arstrtllj« itd, 211 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 15. proda m eno skora} šora uniforma za pešpolk št. 27. 3265 Poizve se na Sv. Petra cesti štev. 72. V lepo zračno stanovanje se sprejmejo 3239 dijalizi iz boljše hiše. pod vestnim nadzorstvom. Več se izve v prodajalni pri g. Spreicerlo, Star! trg Stev. 30. Sir 3mperial (zlata znamka) napravljen iz mleka j graščine Njegove ces. in kr. Visokosti • nadvojvode Friderika, najfineje kako-vosti in ljubkega okusa razposiljamo • 1 tucat (12 konO za kron 3"—. | Prvo Zagrebačko JKljekarshro \ Zagreb! Doga ulica štev. 13. Iščemo agente. 3234 Proda se vdod preselltve dobro idoča novo urefeaa gostllna in reiraija z lepo, popolnoma novo opravo za prenočišče, v zelo prometnem kraju v blizini Celja ob dveh železničnih progah. . 3221 Ponuđbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Gostilna in restavracija*. Mlad, spreten 3?88 tipki porasli spreten prodajalec, Siovenec, popolnoma zmožen tuđi neŠkega jezika, pri-praven za potovanje, se za jako zmož-no, dobro uvedeno trgovino z žganjem sprejme takoj s plačo in provizijo. — S? venske in ■ nerr?trp nonudbe pod „Exsistenz" Ljubljana, glavna pošta restante. | i nadležne kodne I na obrazu ali na rokah I odstrani v 5 minutah I • Df. l Rixa % fcjevalei Wi Za), neškodljivo, gotov i uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz- I 2395 pošiljmje strogo diskretno. I ta. š. A. Bi. laboratorij. Dmj (I.. Bsrgaasa 17L 1 Svetovnoznano 2893 I tkano perilol kr, sak*ooskih in kr. romun- I ■lofc doteviteljvv I m i m. um-nifwitz, je najelegaBtaej&e, najbog I prakućno m najceoeje pcrilo I xa gospode, dame in otroke, I ki te n« pogled ne razlikuje I prav ni* od plarnenega pcr.la I Ko« stane samo par vinarjer 1 Izogne m. nem neprilikam, kl I so •* w*m s pranjem in lika- 1 niem. Po obnbi m rrfe lahko I prod! Vedno novo, brezhihno, I ?zboroo sedcče peri»o, ki se I U>neK tnrli pri modni tran- I sprraciji. Ne more se pogre- 1 ittd pri nobenem stanu, po- I •eboo pa na potovan^u Do- I biva se ▼ Ljabijar.i pm I ■^BBfliaBBB^aava^iB^iaBflaiaBBBBBBBJ I i Kazs usKo - niavflni red n z dne 23. maja 1873 štev. I 119 drzavnega zakonika z , [ dodanim | I zvrSlveiim nropisom L in drogi mi zakoni in ukazi 5] kazenski postopek zaćzva- // joćimi. ______ ' Trdo wexan 5 E 80 f, | ^ p« po*tl 5 K &* ¥. /i* jitfe. Sari v Lifl&IjaHL govejejuhina L kocka i ^Nedosežno v ^dobpoh A 5* L Družbe v iebigj BEHB1K |_HHZ HAHHHEIH Največja in najpomembnejša lokomobilna tvornica na Nemškem priporoča —^==---- - z delovanjem do 1OOO HP- zzzz Za tročo paro najbo/j pripraven obratni stroj. Avstrijska prodajalna pisama: ElvCTILi HOUI3MA1T, !Diana% I2C- 2733 Glavno zastopstvo za južne dežele: V. JliHOH in DRUGf Trst. Vpra^anja na Teodorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo streiovodi, kleparska in krovska dela iz ra^lićnega blaga Ob pricetku sol priporoča tvrdktt 3297 G-ricar & Jlej'ae Ljubljana, Presernora ulica 9 srojo bogato zalogo vsako-rrstnih zgotovljenih oblek za dečke in đeklice. 11b HV W ^'^ar ^g n'stc kuplli EB ^^ ■■ ^«. Btrm w I idF" 5-^ cl i -vrt* 1 lit ^ naloge "^WS Ivseh selskih n uradniških potrebšci I kakor tndl galanterljsklh predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in E"-^ |«mISJ% :: Ljubljana n galanteriiskimblagom rPi igllC Mestni trg 11—13. OZUPl po tako Bizkih ceaahl rOZUri I___________-._______ --------------........--------------------------»—------------ - ■ -^—J Ob glavni cesti v Sp. Siški se odda Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3290 Proda se na Primorskem v Omišliu otok Krk radi soprogine smrti VILA s 5 sobami z vsemi pritiklinami, hlevoro, vrtom in 2 vodniakoma. Natančneiša pojasnila date Mate Fepetić, pođi etnik Omišalj, otok Krk. 3272 iz boljše hiše, 3211 doti pspoJno Gslsrlso in strogo nadzorstvo pri gimn. učitelju. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. na Dunafskž cesti v Ljubi? ani pred delavskimi hišami in na GHincah takoj ob mestni meji na TrŽaŠki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za ■ ■ ----- primerne cene -----. na prodaj. Več se poizve Dri lastniku Jos. Tribuč, na Gline ah 37. 2416 Sili iiil Maju Dcnai Vili:., CTickenimrggassa štev. 3. Kuhinjska in gospodtajska sol& v zvezi z Sclivvarzvvaldovo 5aio kakor tuđi z drugimi zavodi za deklice ki ne obisku-:: jejo nobene javne šote v internatu. :: Dobra osfcrba. Skrbna vzejoja. Lepš zračni prostori. Zmerne cene« Sprejme se za cek) Veto kakor tuđi za krajšo dobo. Cenike in poizvedbe v zavodu, VIII., Wickenburcgasse 3. (Uradne nre i 211. do 1/21. ure, 1/24. do 5. ure, telefon 18025) in v Schwarzwaldovem zavodu, 1. Wallnerstrasse 2 (tel. 19227). Lastnica: gospa hratia MoH-Dabner, drž. č*q\. ktthfnjska m gosp. učiteijka. \i hm WM pniiii prodala v večji množini in po jako ugodnih cenah Bvan Volk9 trgevec : Primskovo, posta Kranj. s : r c y > im tssku pojleliirc perjg , 1 k^ sivega očiščenega 2 K, bol^e K 2-40, napolbelo K 3-60, belo K 480, prima mehke I K 6"—, veleprima K 7*90. Naj-boljše \TSte snežno belo perje K 960. — hdobnn nnffslra fe "ep^o^^esa rdečega, IlcclaHt: liUSicljG modrega, belega ali rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napol-njeno! Pernica aH blazina, 180 cm doiga, 116 cm Široka K 10—, K 12-—, K 15-— In K 18-—, 2 metra dolga, 140 era Široka K 13—, K 15-—, K 18—, K 21—. Zgiavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3"50 in K 4-—, 90 cm dolg, 7D cm širok K 4-50, K 550 in K 6-—. Nepovoljno se za-men}a ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 2915 Seaetiikl Sachsel Lotes št 15, pri Ptajg u ts&m. Zbirka avđrp utaM v slovenskem jeziku. 1. zvezek: Kazeasid zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopklh z dne 27. maja V862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ei 1863 in drugirai no* vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsega. V platno venu * H; po podu 6 K 20 vfn. Jfarodna knjigama v Ljliht -Tt Ire veliki it«kl*»ni. i. ^AM mmV r,m K »— 4 velike siekl , «* K U-— ^KB \mj p« U velikih tteklfnic poitnin« prosto mB ly na ne postaje Arntro-otrr monarhij« mB H V Liifaljnt lekamB Jes. layr. *r. G. PrataTi. i«. M •V (tima. Z»tw t Manrt Intrt-Ogrslo. ^^F i^HiiBBiBBjA.BM. dela mokre kleH.Vlažna laaT • • «Maaaa> • • OaMa* # ♦ ^aaVaa%> ♦ • faaaaaaaV • * ^H««aa* « * «aaaaaaaa> * * «SaWal» * ♦«■■■»« ♦ ^aaaaaa* • i * \ Konfekcijska trgovina in zavod za ! | izdelovanje oblek po meni j « 4 aaV^aaaal Hi Laaal «HL ^^|b0^ MM WMM ^^KmW* I I ■ ' ■■■■■■■■■■ I ■■■fl%| ■2BbT%9I ■■■■■■■■■■ I * ■■■■■■■■■■ LJUUlJafla ■■■■■■■■■■ ! priporoča svoje izborne izdelfce vsakowrstnih • I ! jesenskih oblačil. i I Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene« | j :::«::: Ilustrovani ceniki na razpolago. ::^:k: • Jžm ^^.<3r>-v^ «^sf*2>/*-\ *^?t=«..-^> Je šampanjce najvišj'ega in aristokracije. ^*<Št^anovfjeno čJ-T&ćidman ^Dsunaj.lIL F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA :: tovarna zarezanih strešnikov ss ponudi vsako poljubno množino patesL dvojno sarezani strešnikzakrivač s poševno obrezo in priv^znim nastavkom „sistem MARZOLA". Brez odprtin navzgorl Streha popoiitoma vara« pred nevihtamr! tipiprKtefr wnw in najtrptneiie Krltje streh sedonjostl. s f^^Ul.T.'.^