kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovjno 32 1934 15 GLOSE K ZGODOVINI SREDNJEVEŠKEGA CELJA sergij vilfan V primerjalnem okviru postalvlja Celje vrsto vprašanj in s tem navaja k nekaterim opazovanjem:^ Predvsem preseneča zanimivo nasprotje: Celje ima, podobno kot Ptuj, kontinuiteto antičnega imena Cel eia; srednjeveško nase- lje je nastalo tako rekoč sredi antičnega mesta, krajevna imena v širši okolici doka- zujejo ostanke predslovanskega prebivalstva in prometna lega je bila komaj dosti manj pomembna od lege Ljubljane.'^ In vendac vse, kar doslej vemo o srednjeveškem Celju,' kaže na to, da je bilo tu mestno življenje vse prej kot kontinuirano povezano od an- tike v srednji vek, da se je razvijalo zelo po- časi in da je bilo mesto ob koncu srednjega veka izredno majhno, ne kaj prida večje kot Višnja gora v 16. stol.* Ali je ta podoba re- snična ali pa jo izkrivlja le nesrečna sestava virov? Kjer 90 srednjeveške hiše kadar si bodi nastale na rimskih temeljih, je arheolog brž- kone res pri ugotavljanju vmesnih faz nase- litve skoraj brez moči (čeprav ta skepsa ne bi smela biti potuha za nezanimanje). Toda tudi Hstinsko gradivo je dokaj skopo in ko- likor ga poznamo, vsaj na prvi videz potrju- je pogodbo o zelo počasnem razvoju Celja. Ali pa to nujno pomeni počasnost v vseh pogledih — gospodarskem, urbanistično- stavbnem, pravnem in še drugih, ki vsi sku- paj šele predstavljajo neko naselbino v nje- nih urbanih funkcijah? Začetke gospodarskih ne- agrarnih funkcij, predvsem obrti, bi bilo treba iskati na gospoščinskem dvoru v po- menu pridvomega agrarnega obrata. Ce je bilo Celje, kot vse kaže, v prvi polovici 12. stoletja center Saunije^ (ta oblika imena je slovenska; Savinja se še danes med ljudmi imenuje tudi Saunja), potem je moral biti tu večji agrarno-gospoščinski center s števil- nimi nesvobodnimi ljudmi, med njimi kovar či, tesarji, čevljarji, itd. Ti sprva niso produ- cirali za trg, temveč so delali naravnost za potrebe gospostva in njegovih ljudi. Tak cen- ter si smemo za zdaj predstavljati tam, kjer so pozneje nastale rezidenčne stavbe Celj-, 16 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 skih grofov. Ta možnost je izziv zgodnje- srednjeveški arheologiji, ki je glede nasel- binske zgodovine kljub prvim korakom še vedno premalo razvita. Čeprav nastajajo na dvorih prvi neagrami poklici, moremo o meščanski naselbini go^ voriti šele, ko svobodni obrtnik producira za prodajo in ko ima naselbina tržno pra- vico v obliki tedenskega sejma. Kdaj je torej Celje v tem pomenu postalo trg? Izrecno se kot trg prvič omenja 1323,* to- da prve omembe so lahko zelo pozne in zato varljive. V načelu torej ni moč ugovarjati domnevi Janka Orožna,' da je Celje postalo! trg že sto ali dvesto let prej, le da ta domne- va vendarle vzbuja željo po nadaljnji pre- cizaciji. Eno tako možnost predstavlja tole posredno sklepanje: Beraški redovi, ki so se po Evropi začeli naglo širiti po letu 1220, so svoje samostane postavljali v meščanskih naselbinah, pred- vsem v mestih in izjemoma v kakem ugled- nejšem trgu. Obstoj samostana nekega be- raškega reda v naselbini je dokaz, da je šte- la za meščansko in da je bila dovolj veli- ka za vzdrževanje take ustanove. Omemba že obstoječega minoritskega samostana v Celju leta 1310^ pomeni torej posredno pr- vi dokaz, da je Celje bilo že tedaj meščan- ska naselbina, najmanj trg dokaj ugledne- ga značaja. Ker samostan tedaj ni šele na- stal in tudi ni nastal čez noč, lahko z goto- vostjo sklepamo, da je Celje dobilo status trga najpozneje okrog leta 1300. Po enaki poti sklepanja pa utegnemo pri- ti do nekih trdnejših spoznanj za starejši čas. V literaturi na splošno velja trditev, da je minoritski samostan nastal sredi 13. stole- tja. Podatek se gotovo opira na napis, ki ga navaja Ignac Orožen in po katerem naj bii bil samostan nastal leta 1241.» Napis ni ohranjen, Ignac Orožen pa je pri navajanju te vrste podatkov zelo zanesljiv. Vprašljivo je samo, koliko je bil sam napis pravilen. Ali mu je verjeti, bi mogli presoditi po ohra- njenih sledovih prvih samostanskih objek- tov. V literaturi je o samostanu precej bolj ali manj prepričljivih drobnih podat- kov,*"' nobeden pa ne daje opore za to, da bi preverili neohranjeni napis z letnico. Tu mora priti na pomoč srednjeveška arheolot- gija, spojena z umetnostno zgodovino. Ce bi se v zidovih ai\ tleh na lokaciji nekdanje samostanske zgradbe našli sledovi pozne romanske arhitekture, bi to potrjevalo to- čnost napisa. Za zdaj takih sledov ne pozna- mo." Zato moremo datiranje 1241 sprejeti kot verjetnost, ni pa gotovo. Gre za lep pri- mer, kako bi lahko arhitektonski detajl ne- kega objekta odločilno vplival na presojo statusa celotnega naselja. Iz doslej povedanega sledi, da je Celje postalo tržno naselje s precejšnjo verjetno- stjo pred pribl. 1240, z gotovostjo pa pred pribl. 1300. Pri tem pa že tedaj ni šlo za na- vaden podeželski trg, temveč za naselbino višjega tipa. Ob katerih dnevih je Celje imelo teden- ski sejem, najstarejši, že tako sporadični vi- ri, ne povedo. Ker pa cesar Friderik 1458 po- trjuje sobotni tedenski sejem, ki ga je Celja imelo že v času Celjskih grofov,'2 jg te- denski sejem ob sobotah gotovo zelo stare- ga izvora in verjetno prvoten. Kdaj pa je Celje postalo m e s t o ? Kot je Vasilij Melik prepričljivo pokazal, vpraša- nja posebno v 13. in v začetku 14. stoletja ne smemo postavljati v tako ostri obliki.'^ Ali se neko mesto v pisanem viru označuje kot trg ali kot mesto, je večkrat odvisno od tega, kdo je listino sestavljal ali izdajal, in ali mu je bilo do tega, da bi naselju priznal bolj ugleden ali manj ugleden naziv. Ob sko- pem številu ohranjenih oziroma obdelanih listin pri Celju pač ne moremo zasledovati kakih nihanj med civitas/stadt in forum/ markt in moramo pač sklepati takole: V do- bi Vovbržanov (do 1322) in prvih žovneško- celjskih gospodov bi ti mestni gospodje naj- brž ne bili nasprotovali uglednejšemu sta- tusu svoje meščanske naselbine. Z naselitvi- jo minoritov so Vovbržani celo že precej ja- sno izrazili njen višji, skoraj mestni značaj. Toda naziv mesto se do začetka 14. stoletja gotovo ni utrdil. Ce pa do priključitve Sau- nije k Štajerski leta 1311 tak naziv še ni bil utrjen, ga je bilo v naslednjem stoletju teže zagotoviti, saj Habsburžani kot štajerski de- želni knezi niso imeli posebnega interesa, večati ugled čedalje močnejših celjskih go- spodov in njihovega sedeža. Pred 14. stoletjem in v tem stoletju torej Celje ni doseglo trdnega, po deželnem knezu priznanega mestnega statusa, bilo pa je vso prej kot navaden trg: minoritski samostan, sredi 14. stol. ustanovljeni špital, zlasti pa tudi židovska kolonija (močna v 14. stoletju) sta poleg nekaterih preostankov antičnih utrdb in poleg palisad dajala naselju — ne glede na formalno tituliranje — mestni zna- čaj. S prenosom rezidence v meščansko na- selbino se je ta značaj le še podkrepil.*'' V literaturi je utrjeno mnenje, da je Celje postalo mesto leta 1451, ko je hkrati dobilo pomirje.*° Mišljena je listina, s katero je knez Friderik II. celjskim meščanom priznal pravice štajerskih mest. Vendar knez v uvo- du pravi, da so predenj prišli meščani »na- šega mesta Celia^<}'^ Celje je torej ob izdaji listine že veljalo za mesto in tudi v njenem besedilu ni govora o podelitvi mestnega sta- tusa. Ne gre torej za povzdignjenje v mesto, kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 17 temveč za izpopolnitev že obstoječega me- stnega statusa. Res pa je, da v listini iz leta 1455" knez Ulrih označuje listino svojega očeta kot podelitev »mestnih prav(ic) in drugih milosti«, kar pa je v nemščini zelo dvoumna formulacija, saj je bila podelitev prav(ic) štajerskih mest mogoča tudi že for- miranemu mestu. Res je tudi, da listina iz 1451 govori o podelitvi pomirja; to pa ja najbrž treba razumeti kot novo določitev mej, kot razširitev jurisdikcijskega obmo- čja mestnega sodnika, saj je bil eden izmed mejnikov tam, »kjer stoje njihove gavge«, to pa kaže na neko že obstoječo razmejitev, ki se tu ni premaknila. »Njihove gavge« ka- žejo ne glede na vprašanje avtonomije neko posebno mestno jurisdikcijo, ločeno od de- želskosodne, in ki je imela bolj ali manj jasno začrtano pomirje. Ne gre torej za podelitev pomirja v tem pomenu, da bi z njim šele nastal posebni položaj naselbine kot mesta. Res je slednjič tudi, da knez Friderik go- vori o obzidju, ki »smo ga zdaj postavili« in ki ga je še treba dokončati.'^ V tem času pa je bilo obzidje v notranjščini Slovenije pre- cej bistveno (čeprav ne brezizjemno nujno) znamenje mesta. Toda to tudi pomeni, da so začeli to najvidnejše znamenje mesta postav- ljati že pred izdajo listine, ki torej ni kon- stitutivnega značaja glede statusa naselbine. Po vsem tem torej v listini iz leta 1451 ni šlo za formalno povzdignjenje trga v mesto, pač pa za utrditev nekega deloma starejšega in deloma dokaj recentnega stanja. To ugotovitev nam še posebej potrjuje vpis v celjsko fevdalno knjigo iz leta 1444, ki omenja pomirje in mestno pravo (purk- frid und statrecht^^). Mestni naziv se je to- rej uporabljal vsaj že 1441. Celje je postalo mesto z vsemi glavnimi lastnostmi v dobi kneza Friderika potem, ko je knežji položaj po letu 1436 olajšal to napredovanje, najbrž pa glede obzidja res ne dosti pred letom. 1451. Prav presenetljivo počasi pa so se obli- kovali organi mestne avtonomije. Leta 1451 so izprosili privilegij »vsi naši meščani-« me- sta Celja, ne pa sodnik in svet, kot bi se formula glasila v kakem mestu z bolj raz- vitimi avtonomnimi organi. Sodnika, ki naj bi sodil v mestnem pomir- ju, je postavljal knez ali njegov pooblašče- nec, kar listina iz 1451 celo izrecno pove. Do leta 1455 si je treba sodni kolegij v mestu Celju predstavljati tako, da so ga po potrebi sproti imenovali, bodisi da ga je imenoval sam sodnik bodisi da se je izjemoma vme- šal v imenovanje sam grof. To pa ne pomeni, da avtonomije sploh ni bilo. Za reševanje ne- katerih gospodarskih in tako rekoč komu- nalnih zadev se je gotovo sestajal komun) (občina meščanov), ki se je udele^val tudi sodnih razprav. Z listino iz leta 1451 so celjski meščani tudi šele dobili svoj — očitno prvi — rotovž. Rotovži nastajajo običajno zato, da bi imel mestni svet možnosti zasedati v zaprtem prostoru in s tem pomenijo opuščanje sta- rega načela posvetovanja na prostem. V celjskem primeru je podelitev rotovža ,v zve- zi s podelitvijo štajerskega mestnega prava pomenila tudi ustanovitev mestnega sveta. To zelo jasno potrjuje tudi naslednja listina Knez Ulrik je listino z dne 6. 10. 1455 izdal že na predlog »sodnika, sveta in vsega komu- na-« (richter ratt vnd die gantz gemain). Po zgledu drugih mest je celjskim meščanoroj podelil pravico, da si po lastni presoji in iz- biri vsako leto izvolijo in postavljajo župa- na, sodnika in svet.^" Z volivnostjo ožjih mestnih organov je Celje precej zaostajalo za drugimi večjimi .slovenskimi mesti. S pravico do lastnega župana (in ne le sodnika) je Celje celo po času prednjačilo pred Ljubljano. Praksa pa je bila precej drugačna. Sprva se svet morda še ni popol- noma ustalil, saj privilegij iz 1458 govori spet le o meščanih in ljudeh,^' v naslednjem letu pa je govor o sodniku in svetu, pri če- mer ostane do konca srednjega veka in cez.^^ Navedba mestnih sodnikov po Janku Orož- nu, ki jih našteva od 1457 naprej, pri čemer se pojavi naziv župan šele v 19. stol.,^^ pri- ča o tem, da je glede župana ostalo le pri ambiciji in pravici. O tem, zakaj tak zaostanek v razvoju av- tonomnih organov, lahko samo ugibamo. Morda v času vovbrškega gospostva prido- bitev voljenih organov še ni bila v navadi, v času žovneškoceljske oblasti pa so mestni gospodje držali mesto dovolj čvrsto v rokah in niso jmeli razloga, posnemati habsbur- ški tip mestnih avtonomij, ki so si ga neka- tera mesta gotovo morala kupiti. V poštev pa prihaja še druga razlaga: nastanek sve- tov je lahko izraz napredujoče premoženjske diferenciacije med meščani. Mogoče Celje v 14. stol. še ni premoglo večje skupine boga- tih meščanov, ki bi si bila prizadevala priti do vodilnih položajev. V rezidenčnem nase- lju je ugled gotovo temeljil predvsem na pridvomih funkcijah, te pa niso bile v rokah ljudi, ki bi spadali pod mestno jurisdikcijo. Ob tej razlagi bi morda pomislili še na po- dobno, češ da je bilo Celje le zelo majhno mesto. Podatek, da je bilo leta 1446 v mest- ni fari le 545 obhajancev, naj bi po Janku Orožnu kazal na 700—800 prebivalcev, od česar naj bi bilo treba odšteti kakih 300 kmetov, tako da bi za mesto ostalo kakih 350—400 Ijudi.^« Ce bi bilo tako, bi bilo Ce- lje kaj drobceno naselje. Žal podatek ni do- 18 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino S2 19c4 kumentiran,25 pa tudi če bi bil videti zanes^ Ijiv, ni izčrpen vir, ki bi pričal o velikosti naselja. Malo verjetno je, da bi bil ves pri- dvorni personal, od plemstva in uradnikov do konjskih hlapcev spadal pod mestno fa- ro. Tudi menihi in podobni nemeščanski krogi gotovo niso šteti med farne obhajan- ce, ki so jih preštevali. Res pa se s tem raz- mišljanjem vračamo k že nakazanem razlogu za zaostajanje avtonomije: relativni pomen meščanov v naselju, polnem ljudi, ki niso spadali pod mestno jurisdikcijo, je bil goto- vo zelo majhen. Tako nam vprašanje o po- znem nastanku volilnih avtonomnih orga- nov odpira vrsto nadaljnjih vprašanj, ki jih moramo pustiti odprta, ki pa vendarle na- kazujejo nekatere nove možnosti za osvetlitev mestne zgodovine. Ob tem le še kratka pripomba glede ka- zenske pravde zoper Veroniko Deseniško, o kateri je že Metod Dolenc izrazil svoje dvo- me.ä' Pred trškim sodiščem, ki ga je okrog 1425 imel grof še čvrsto v rokah, gotovo ni potekala,. Toda tudi sicer si je težko zamisliti sodišče, ki bi bilo pristojno in ki bi bilo celo izreklo oprostilno sodbo. Celjska kronika, pravi, da je dal Herman sklicati sodišče (UejS ein recht besetzen)?'' Ce bi bilo to plemiško sodišče, bi bil Herman že pravi deželni knez, kar sicer ni potrjeno. Možno, a kaj malo ver- jetno bi bilo deželsko sodišče, toda nanj bi bil Herman lahko vplival. (Dolenčeva trditev da je trško sodišče imelo krvno sodstvo, ni dokumentirana in se opira najbrž le na ob- stoj gavg.) Skratka: tudi iz tega zornega ko- ta ostaja marsikaj v zvezi s kazensko prav- do precej dvomljivo. Iz povedanega povzemam : Vovbrško Celje je s precejšnjo verjetnostjo pred pribl. 1240, z vso gotovostjo pa pred pribl. 1300 doseglo značaj meščanske naselbine na vme- sni stopnji med navadnim trgom in mestom. Ta značaj se je v 14. stol. še okrepil z obsto- jem židovske kolonije, špitalom in okrog 1400 s prenosom rezidence v naselje. Ker pa si v 13. stoletju še ni utrdilo mestnega sta^ tuša ah vsaj naziva (ki je bil tedaj na splošno še nedoločen) in ker Celje ni bilo deželno- knežje, v 14. stoletju formalno ni napredoH valo. Dvig Celjskih grofov v kneze je po len tu 1436, najbrž ne mnogo pred 1451, omogo- čil graditev obzidja, hitreje pa priznanje naziva »mesto«, za katerega so bili gospo- darski, družbeni in nekateri drugi pogoji že dosti prej dani. Ob tem pa ostaja posebnost Celja izredno počasni razvoj voljenih avto- nomnih organov, ki ga morda deloma lahkq pripisujemo rezidenčnemu značaju naselbi- ne, v kateri so meščani ob številnem pridvor- nem personalu imeli razmeroma neugledno vlogo. OPOMBE 1. Ko sem bil pred kratkim naprošen, naj preskrbim za Lexikon des Mittelalters članek o Celju, sem se odločil, da ga napišem sam, čeprav mi je bila tematika doslej znana le iz primerjalnega zornega kota. Poleg izjemno kratkega roka in potrebe po primerjalnem pri- stopu je na mojo odločitev vplivalo prav na celjskem primeru potrjeno spoznanje, da je treba za pisanje leksikalnih člankov tudi ne- kaj izkušenj, sicer ob krajšanju in prevajanju kaj rado pride do takihle cvetk: »od 1018 pri- pada [namreč Celje, S. V.] koruškim vojvoda- ma Vovbržanima, od kojih ga preuzimaju Zov- neški« (Enciklopedija Jugoslavije, II, 1982,2 gtr. 632). Mišljeno je kvečjemu lahko leto 1016 ali 1028, pa tudi 1018 ne moremo govoriti o Vov- bržanih in Celju, Vovbržani niso bili koroški vojvode in Zovneški so po Vovbržanih dedo- vali, ne pa prevzemali od njih. Kar več napak v enem samem stavku. Bašev članek v prvi izdaji Enciklopedije takih napak ni vseboval! — Odločitev mi je poleg dejstva, da obstajata o Celju monografiji, olajšala predvsem mož- nost, da uporabim topografsko in listinsko gra- divo, ki ga na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU urejata profesorja Pavle Blaznik in Božo Otorepec. Posebno slednji mi je bil tudi z nasveti v veliko pomoč. Ko je po zbiranju gradiva nazadnje nastalo 20 leksi- kalnih vrstic, sem spoznal potrebo, da njihovo vsebino utemeljim. To bi rad s temle člankom. — 2. Primerjalno: S. Vilfan, Le probleme de continuile sous trois aspects: habitat, commu- nications, droit, v: Alpes Orientales V, SAZU Dela 24, Ljubljana 1969, str. 87—102, zlasti str. 88—90. — 3. A. Gubo, Geschichte der Stadt CiUi, Graz 1909. — Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, I, Celje 1971, največ na str. 265—273. — 4. Glej op. 24., 25. Za primerjavo z Višnjo goro gl. I. Vilfan-Bruckmiiller, Višnja gora in njeno prebivalstvo v 16. stoletju, v: Kronika 26/1978, str. 155—158. — 5. P. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, Ljubljana 1915, listine, navedene na str. 528 pod imenom Gunther (marchio...). — 6. Npr. Orožen, Zgod. Celja (kot v op. 2), str. 163, 266. — 7. Ibid., str. 266. — 8. A. Redik, Re- gesten des Herzogtums Steiermark, I/l, Graz 1976, št. 229 str. 64; opozorilo B. Otorepca. — 9. Npr. Orožen, Zgod. Celja (kot v op. 3), str. 266, žal brez dokumentacije, vendar očitno — kot tudi razni drugi avtorji — na podlagi na- pisa. Ta napis, ki postavlja nastanek samostana v leto 1241, navaja Ignaz Orožen, Archidiako- nat Saunien (D. Bistum u. die Diöz. Lavant III), Celje 1880 str. 151—152. Po njem je bil napis nekoč nad absido in je navajal kot ustanovi- telje pomotoma Celjske grofe. To kaže, da je napis nastal mnogo pozneje, ko so že pozabUi, da 1241 te rodbine še zdaleč ni bilo. S tem pa napis izgubi nekaj svoje pričevalne vrednosti. — 10. Prof. Damjan Prelovšek mi je omogočil vpogled v Steletovo kartoteko na Inštitutu za umetnostno Zgodovino Franceta Steleta pri ZRC kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 19 SAZU, vendar kaj otipljivejšega glede začetkov minoritskega samostana ni bilo najti. — 11. Npr. M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959. — Isti, Romanika v Sloveniji, Lijubljana 1982. V Krajevnem leksikonu Slovenije 111, Ljubljana 1976 najde- mo na str. 69 podatek, da je bila minoritska cerkev prvotno romanska. Zal je tudi ta poda- tek nedokumentiran. Tako je tudi dvomljivo, kaj naj bi pomenilo, da so cerkvi 1808 »vrnili romansko obliko.« Prim, tudi J. Curk Celje — urbanistično-gradbeni zgodovinski oris, v: Če- ški zbornik 1963 str. 5—44, zlasti str. 15. — 12. Rokopisna zbirka prepisov mestnih privile- gijev v graškem deželnem arhivu, prepis Boža Otorepca, fol. 225 (po foliaciji originala), Archi- ducis Caroli Confirmationes privilegiorum für Innerösterr. I, 1564—1568. — 13. V. Melik, Me- sto (civitas) na Slovenskem, Zgodovinski časo- pis 26/1972. str. 299—316. — 14. Orožen, Zgod. Celja (okt v op. 3), str. 266. — Prim. V. Habjan, Knežja prestolnica Celje — sredi XV. stoletja. Kronika 15/1967, str. 95—102. — Za špital in palisade prim. Curk, Celje (kot v op. 11), str. 14., 17. — 15. Npr. Orožen, Zgod. Celja (kot v op. 3), str. 267. Tu je govora o tem, da je Fri- derik »trgu podelil mestne pravice« z listino iz 1451 in podobno se izražajo tudi drugi avtorji. — 16. Rokopisna zbirka kot v op. 12, fol. 218'. — 17. Ista zbirka kot v op. 16, fol. 220'. — 18. Do- končano še 1458 ni bilo, kar je razvidno iz li- stine cesarja Friderika iz tega leta (rokopisna zbirka kot v op. 12, fol. 224'). Gradbena tlaka meščanov naj bi veljala za obzidje do njegove dovršitve (vntz die gantz volbracht würdet). — 19. Izpiske iz celjske fevdne knjige mi je iz pri- jaznosti dal na razpolago prof. Otorepec (Celj. fevd. knjiga, fol. 121'—122; Arhiv SR Slovenije, prej v Haus-, Hof-u. Staatsarch. MS B 313). — 20. Rokopisna zbirka kot v op. 12, fol. 222', 223. — 21. Ibid., fol. 223. — 22. Ibid., passim. — 23. Orožen, Zgod. Celja (kot v op.. 3), str. 349—350. — 24. Ibid., str. 268. — 25. Ignac Orožen (kot v op. 9), str. 31 navaja za mestno faro 1545 samo 350 obhajancev, vendar je podatek iz reforma- cijske dobe in o številu prebivalcev ničesar ne pove. — 26. M. Dolenc, Kazenska pravda zo- per Veroniko Deseniško, Ljubljana 1930. — 27. F. Krones R. v. Marchland, Die Freien von Sa- neck und ihre Chronik als Grafen von Cilli, Graz 1883, II, str. 79—80.