N*jr#£ji alerenzki dneroik ▼ Združenih državah Vc|ya za vse leto - • • Za pol leta . . « . . Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto TELEFON: CORTLANDT 2876. i ■ -irr 71 List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. no. 15. — stev. 15. ■In 1 «r 1 !U The largest Slovenian DttBy fin the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers. telefon: cortlandt 2876. AMERIKA IN EVROPSKE ZADEVE NEW YORK, MONDAY, JANUARY 19, 1925. — PONDELJEK, 19. JANUARJA 1925. volume yyvttt letnik xxxiii. Senator Johnson zahteva clejstvo slede soudeležbe Združenih držav v inozemskih zadevah. — Uj >-to vila evropskih diplomatov so napotila calito nijskega senatorja, da je predložil resolucijo, v kateri zahteva od državnega departmenta pojasnila. WASHINGTON, D. C., 18. januarja. — Senator Hiram Johnson, vznemirjen vsled poročil iz Francije, da je postala Amerika sedaj partner evropskih zadev, tikajočih se nemške odškodnine, je zahteval od državnega departmenta pojasnila. Vložil je resolucijo, v kateri zahteva o Herriota. kajti -105 socijalistov bi se pridružilo opoziciji, ki šteje glasov. Ministrski predsednik Her-iot ni še objavil, kakšno stališče bo zavzel, ko se bo pričelo razpravljati o predlogi, tikajoči se razveljavljen j a dotične postav?. "Besedilo postave je jasno," je rekel. **Jaz na svojem mestu ran ram izvajati postav, ne pa roz-bgati jih." Opozicijski poslanci so izjavili, da odpira ta izjava ministrstvu pot da se umakne na gracijozen način. Najbrž bo poslanska zbornica glasovala glede preklica, na da I.i prišlo na površje vprašanje zaupnice. < Če bo postava razveljavljena, bc lahko rekel ministrski predsednik. "Jaz sem zato, da izvedun posta- SPREJEM NOVE VOLILNE POSTAVE V ITALIJI Italijanska poslanska zbornica je sprejela predlogo Mussolinija z 268 glasovi proti 19, a je odpustila pluralno glasovanje. — Poslanci so se bali posledic take odredbe. — Opozicija je zadovoljna. RIM, Italija, 18. januarja. — Poslanska zbornica se je odgodila včeraj popoldne po sprejemu nove volilne postave, katero je predložil ministrski predsednik Mussolini. Za predlogo je glasovalo 268 poslancev, proti nji pa devetnajst. Predloga je bila sprejeta kot jo je predložil ministrski predsednik, a izločena je bila določba glede pluralnega glasovanja. Novi italijanski volilni sistem je postal s tem slieen angleškemu. Umaknitev določbe, ki bi dajala pluralno glasovanje gotovim razredom prebivalstva izgleda kot koncesija vlade na naslov opozicije, a dejstvo je, da so se fašistovski poslanci sami bali posledic klavzule glede pluralnega glasovanja . Fašisti prihajajo večinoma iz proletarijata in številni med njimi so bili preje soeijalisti. Če hi se vrnili domov, obremenjeni s klavzulo pluralnega glasovanja, bi jih volilei gotovo zapustili pri prihodnjih volitvah. Včerajšnja seja j; teleta iweeni tistega dne, ke nans pride pealaoi Inv ▼ roke. posiljatve po brzojavne* pismu izvršujemo w ^ajk&ajšem Času teb računamo za stroški $l— Order ail pe New Yerk Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 OortUndt Street, Ntw York, N. Y. Telephone: Cottlntt GIiAS NARODA. 19. JAN. 1923. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) 'm ■ ■ ■ ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Ftrilgn -Uanguae« Information Scnrloo. — Jugoslav Bureau.) Owned and Published by i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser. president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People" JUGOSLOVANSKI PRISELJENEC — VODITELJ AMKRISKIH ZNANSTVENIKOV. Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 7a\ cdo leta relja list za Ameriko | Za New York za celo leto .... $7.00 in Kanado .......................... $6.00 i Za pol leta ..............................$3.50 Za pol leta ............................ $3.00 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za četrt leta .......................... $1.50 I Za pol leta .............................. $5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da so nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. G L A .S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. POLOŽAJ V ITALIJI Nihče ne ve natančno, kaj se pravzaprav dogaja v Italiji. Italijanski cenzor ima čez glavo dela. Vsako poročilo prist riže, vsako brzojavko cenzurira. Iz Francije in i/. Švice poročajo, da je v mestih ob laški meji na stotine inozemskih časnikarskih poročevalcev, ki po ustnem izročilu izgotavljajo vesti in poročila ter jih pošiljajo-svojim listom. Noben opis pa ne predstavlja dejanskega položaja. Sliši se to in oih», a človek ni na jasnem, ker si poročila popolnoma nasprotujejo. Jasno pa je, da se vrši v Italiji nekaj velikega in da so štete ure Mussolini j eve strahovlade. Doslej se Mussolinijevi nasprotniki sploh niso udeleževali parlamentarnih sej. Mussolini ju je bila zaupnica vedno zagotovljena, ker ni bilo nikogar ki bi mu nasprotoval. Prejšnji teden je pa nastala precejšnja izprememba. V zbornico je prišla skupina komunistov. liili so sicer v veliki manjšini, toda njihov govornik jih je Mussoliniju par povedal, katerih ne bo tako zlepa pozabil. Mussolinijev cenzor je objavil: Fašisti so mirno poslušali komunistična izvajanja. Le tupatam se je kdo pomilovalno nasmehnil." Poslanec Grieco je naustrašeno izjavil: — "Fašisti tirajo Italijo v propad. Sedaj bi se morda še dalo kaj rešiti, toda vsak trenutek čakanja in obotavljanja je usodepoln. Fašizem zaenkrat nima dejanskih nasprotnikov. Oni, ki se sedaj bore proti njemu, se bore zato, k«*r je fašistovska organizacija, organiza-cija zločincev. Boj proti fašizmu bo šele tedaj uspešen, ko se bodo italijanski delavci uverili, da je to trdna organizacija kapitalističnih izkoriščevalcev, ki si je izbrala za svojo slepo orodje nevedno in zaslepljeno maso." Fašisti so to mirno poslušali in so se smehljali — kot pravi cenzor. Nihče ni imel toliko poguma, da bi Griecu ugovarjal ali da bi skušal prekiniti njegova izvajanja. a To pomenja v današnji Italiji več kot v katerikoli drugi deželi na svetu. Grieco je s svojimi neustrašenim nastopom dal tudi ostalim nasprotnikom fašizma vzgled, kako je treba rušiti organizacijo, ki je sicer še vedno mogočna dasiravno ima že precej omajane temelje. Za Grieconi bodo nastopili Giolitti, Orlando in Salandra. Led jc prebit, in Mussolini ne bo mogel več dolgo ribariti v kalnem. Mussolini je že objavil, da ima v parlamentu varno večino za sprejem svoje postave glede volilne reforme. Ker je proporcijonalna volilna pravica zasigurala fašistom več kot dve tretini vseh mandatov, je jasno, da lahko razpolaga z večino. Kakorhitro pa ne bo imel Mu sselini več moči, kakorliitro ne bt mogel več uporabljati fašistovskega terorja, bo ta večina na papirju fašistom jako malo koristila. Musolinijevi slavi se bliža konec. Niti časopisi, katere izdajajo ameriški kapitalisti, ne morejo tega zanikati. Pred kratkim se je zaključilo le* olnje zborovanje Ameriškega društva za ^napredek znanosti (American Association for the Advancement of Science). Okol: 3000 učenjakov je razpravljalo o raznih znanstvenih. problemih. Era predsednika lega društva, ki je največja znanstvena organizacija Amerike in sploh na svetu, je bil lizv oljen prof. Miha eft Tdvorski Pupin. f Ob tej priliki je znanstvena informacijska agencija Science Sei»-v.ice izdala sledeče obvestilo: Prof. Mihael Idvorski Pupin se je rodil leta 1858 v Idvoru v pokrajini. ki je poprej spadala k Ogrski in spada sedaj k Jugoslaviji. Dane« je on voditelj ameriških znanstvenikov. Ta učenjake, profefeor elektro«nelianike na Columbia University, je bil izvoljen 73 predsednika Ameriškega, društva za mapredek znanosti, ki je ravno zakJjučKlo eno izmed največjih zborovanj a- svoji zgodovini. Profesor Pupin je eden izmed onega malega števila naših znan >tveaiikov. ki so ravno tako zna- Dosti se je že pisalo o revoluciji. Cele sk-Ladovniee knjig. V gotovih o-zirih se da revolucijo primerjati z operacijo. Za narod ni posebno nevarna, pač pa je th*-varna enemu in sieer kralju. Kralj v deželo Franklina in Dlncolna. kako je tukaj našel priliko, da uveljavi svoj talent eiektrrearja, \ ponavadi umre na tej operaciji. Zaenkrat je vprašanje, kdo bo D opis Menominee, Mich. Ker je malo Slovenceln znano, da sploh to mesto obstoja, sem se namenil, nekoliko ga opisati. Mesto leži ravno ob meji med Wisconsin in Michigan in šteje po ;a Injem štetju 13,000 prebivalcev. Sestrinsko mesto Marinette, Wis., ima pa nekaka 15,000 prebivalcev. Mesto je šele v zadnjih 10—15 letih začelo napredovati. Poprej so bile tukaj same žage. Sedaj je pa šume zmanjkalo, in začeli .so pogasi delati tovarne. Tukaj je tttdi po ceiii Ameriki znana The Uovd Baby Cariage and Fumitaire Co. tovarna, lci za* posti 2000 detlavev. Imamo tudi dve veliki papirnici in reč večjih in manjših tovarn. Tudi dve ve., liki žal Ijfloleteti, da se oglas^, da bi se pobliže sezna nili. Poročati tudi moram, da smo imeli meseca novembra oheet. Mislim. da je ibila prva slovenska t tem okraju. Poročila se je hčerka Mr. Joe Komarja z Mr. Walter Freis. Bilo je vsega v izobilici, tudi Mr. Volstead je bil večkrat za nos potegnjen. Da si je pa vsak pete naJbrusil, skrbed naš 'rnuzi-i kant Mr. Oh as. Kramer. ' - • Mlademu paru želimo obilo sre-ee; Zimo imamo tukaj letos* izredno milo, snega še ^e skoraj nič. Drugega pa nimam poročati, kakor da tebi "Glas Naroda" že lim obilo uspeha, in vsako leto več naročnikov. Tudi Petru Zgagi se zahvaljujem za (njegovo kolono, katero najrajši čitam. Frank Nerat. 'lača daj upal doseči- Kaj poreče I dvor. moja. rojstna srbska vas, kS bo izvedela. da sem jaz predsednik največje znanstvene organizacije v največji deželi ma svetu ? V tem odličnem poeaščenju jaz vidim odobrenje doktrine, ki trdi, da .je ameriška znanost poklicana vo-!difi in raizsvetiti pot gmotnega rn duševnega napredka naše ameriške demokracije. Ta doktrina je bila rojena v mislih Joseph Hen- poostal žrtev italijanske revolucije. Ali kronani kralj Vittorio Emanuel ali nekronani kralj Mussolini. * Bogastvo Zdr. držav znaša tristo dvajset milijard dolarjev. V zadnjih desetih letih se je to bogastvo pa veča/, o za cnoinsedem-detset odstotkov. bčutne posledice. Telesna moe na-uree ne deluje več normalno: -sakdor pozna oni čut neudobno- ♦ i, ki ise pri tem pojavlja. Teni-leratura telesa raste, srce hitreje rtriplje, dihanje postaja bolj t-e* :avno ra sploh ves krvotočni intern je v neredu. Dejanski, telo odgovarja na vsako oviranje noi-■nalnega izgubljanja vročine na >rav enaki način kot kadar gre za nrzli c o. Dodatno k občutku neudobno-=rfi, ki ga povzročuje pretirana en rjava, pojema tudi teletena sila. Dokazalo se je potom eksperimentov, da ljudje, ki so ob hladnejši temperaturi v stanu izvrševati orecj fizičnega dela, ne morejo to-Vko delata ob bolj vročem ozrač-iu. Praktična izkušnja tudi na* uSi, da, ako je vroče, imamo manj volje do dela zlasti ako je telo na-'srnjeno k hitremu pregrevanju. Več dela je pričakovati v delavnicah, kjer je zrak udobno hladen. Prevelika kurjava Ima se dru-5re škodljive x>osledice. Neugoden občutek v nosnicah je nekaj, kar .je že vsakdo ofbeutSl po prebivanju v proza kur jeni sobi. IzVriil s*, fie eksperiment z ljudmi, ki so bili nekaj časa iapostavljni preveliki'vročini, in se je -našlo, da vro-tločkov. Ako se [potem zračni prehode v nosu. Povzročuje otekanje prožnih mren in tkanin nosu. Mrene postanejo bolj rdeče in tudi bolj vlažne v sled notsnfih izločkov. A ako se potem nam zde, da so. Zadnji čas se ponavljajo vesti, ki napovedujejo ustanovitev nove balkanske zveze. Ta zveza naj ob-nega Jugoslavijo, Grčijo in Ritmu-nijo, po drugih vest i h tudi Bolgarijo. Da je ustanovitev balkanske zveze potrebna, je umljivo samo ob sebi. Balkan je eden najvažcej ših predelov Evrope: politično sta nje na Balkanu jc bilo vedno ne le velike, marveč često celo odločilne važnosti za evropsko diplomacijo. Vemlar je treba pripomniti, tla ji bila politična važnost liailkanu v prvi vrsti zaradi tega tako izredna, ker je tu hirala stara Turčija in ker 5rta se za njeno dedščino pulili dve velesila. Avstrija in Rublja, vrli tega pa je slednji nasprotovala Anglija. Na Balkanu so se tedaj odigravale diplomatske borbe med velikimi evropskimi velesilami! in polihični dogodki na p'»-1 otoku samem so h iti i vedno najvažnejši odsev te rivalnosti. Dandanes se je položaj močno spremenil. Rivalnost mM Av>tribo in Rusijo je izginila- povsem, dedščine T umije i.ii več: ne more se reči več. da bi bil Balkan torišče. na katerem bi evropske velesile pomikaile svoje šahovske figure. je, a predvsem v svrho. da se čim preje obnovijo v popolnejši in mo Čnejši obliki. Ta zveza bi se mogla udejstvovati kot celota tudi napram splošnimi evropskim protrle-'mom. vendar je v tem pogledu njen delokrog omejen z Malo a?i-*anto. ki ho nedvomno obdržala prednost in ki se popolnoma pač ne bo mogla združiti z bafikatnsko ►/vezo. Vprašanje pristopa Bolgari? in eventualno Albanije k novi 'balkanski zvezi pa bržkone še ne bo moglo postati tako kmalu aktualno. Železniška nesreča. Škotski ekspresni vlak. ki je vo /M iz Aberdeena v Loinlon, se .ie pred dobrini tednom zaletel na ee-stnem križišču s hitrostjo 100 kilometrov na uro v avtomobil, ki je ravnokar hotel preko železnice. In ga popolnoma razbil. Del razbitega voza je obvisel na odbijačih lokomotive. V.si trije potniki, ki so sedeli v avtomobilu, so bili na mestu mrtvi. Nov izraz za umetno svilo. 7. lrnžena družba tvorničarjev Zato se zastarela fraza, da je Bal-i svile Velike Britanije in Irlandi.je kan oni kot. kjer naslajajo nevilj-t<* ter ogrožajo mir Evrope. Pač skuša Italija s svojo ekonomsko ter politično ekspanzijo d ose i nekako premoč na Balkanu, toda njeni uspehi so v trm pogledu minimalni. Poskusi sovjetske Rusije zre vol ucioai i rait i Balkan, se vendarle ne dado primerjati s staro carsko rusko politiko; saj se uveljavljajo v enalkn meri v vseh sme-r.t h, kjerkoli je mogoče, v srednji in zapadni Evropi in povsod. Nem čija sedaj sploh ne prihaja v pošte v. Lahko se tedaj trdi. da je Balkan postal sdaj neprimerno samostojnejši, politika balkanskih držav neodvisnejša. Za mir in red na polotoku morajo tedaj v mnogo večji meri skrbeti balkanske države same. je sklenila, odslej imenovati umetno svilo "Rayon-*' Družba napro ^a vse producente umetne svile in trgovce, naj odslej rabijo radi o-not nost i le ta izraz. Giunta pobegnil. Razni listi javljajo, da je Oiuri-ta skrivaj odpotoval v Egipt. R tem je po>retlno priznal svojo sokrivdo pri napadu na poslanca Fornija. kar je bilo kakor znano vzrok njegove dem i.je. Kmdidatska ^ista samostojnih demokratov v Beogradu. Nosilec iiste samostojne demokratske stranke v Beogradu je minster dr. tPrvNlav (rrisogono. kandidat v pr\"em volilnem okr;. ju je T^iš^^ Jovanovič. krojač, njegov namestnik pa lilija Stankovič. Prvo balkansko zvezo je snoval v drugem volilnem okraju srbski kneiz Mihajlo v šestdesetih letih poprejšnjega stoletja: obsegala naj bi Bolgarijo. Grčijo r,n Črno Goro. vodstvo je imela Srbija. Nenadna sanrt knezova je napravila konec tem načrtom. —. Kakor Mihajlova je bila tudi balkanska zveza 1. 1012. naperjena zo per Turčijo; ta je sijajno izvedla svoj program in — ray.padla. Balkanska zveza more imeti dr.-nes v prvi vrsti namen, čuvati, da gim so ukradli krasno ovratnico s se vzdrži v polnem obsegu stanje, petimi vrstanui lepih biserov, vss.- kandidat Dimitrije CreplovLč. in-"enir, njegov namestnik pa Drn-got in Kikič. Velik vlom v Gradcu. Te dni zvečer so vlomili v Gradcu doslej neiznani storilci v stanovanje rodbine Pawel - Ramingen v Elizabethsitrasse IS in odnesli ra zne dragocene predmete v znesku več milijard avstr. kron. Med drn ustvarjeno v. drugo balkansko voj no v I. 1913. in z mirovnimi sklepi 1. 1919. Jasno je tedaj, da morajo biti glavni sestavni dcCi nove balkanske zveze one države, ki so s temi mirovnimi pogodbami pridobile.,to so Jugoslavija, Grčija in Rumunija. Z Rumiinijo nas že veže teisna politična zveza, z Grčijo smo prekinili prijateljske odnoša- ga skupaj oGo komadov jvi pet milimetrov debelih. Ovratnica i-ma zlato za peno z velikim topa-som. iki ga obdajajo briljanti. Izginil je tudi drug nakit z žlahtnimi kamni. Baron Pawel Ramingen je v sorodstvu z angleško kra. Ijevsko dinastijo in je bil svojca* dostojanstvenik a>a dvoru vojvode tJumberl andskega. NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York F. M. Dostojmfcij: Iz spominov mladeniča (Nadaljevanje.) Rili so trenutki in sicer vedno krilcem najinih pogovorov, ko bi bil oddal pol življenja, da bi jo zadavil. jZaklinjam se, ako bi bilo možno pogasi zakaditi v njna pr*a oster ikjž. da bi »a. zdi se mi, pograbil s slastjo. Ne glede na to pa prisegam pred vsrm. kar je svetega, ko bi mi bila na razgled ni lat ScMniugebcrgu res rekla : skoči dol. da bi takoj skočil in celo z naslado. Vedel sem to. Tako ali tako. toda tiga je moralo biti kon« e. Vse to ona dobro ve in misel, da jaz jasno uvide vami. da je zame nedesjtopna, da je uresničenje mojih j nemožno, ta misel j: napravlja — prepričan sem «> tem — po^bno veselje; bd-li mogla biti drugače, kakor je -previdna tu pametna, z mano v tako tesnem stiku Ln tako odkritosrčna? Zdi se mi. da je gledala na-me do zdaj kakor ocia starodavna vladarica, ki se je začela slačiti v prisotnosti svojega sužnja, ker ga ni smatrala za človeka. Da, Pavlina me dostikrat ni smatrala hitro moram priigrati. in kake nove misli so se porodile v tej vedno računajoči glavi. K temu se je tekom teh dveh tednov še pridružila obilica dejstev, o ka-tt rib nisem imel niti pojma. Vse In je bilo treba čim preje uganiti in -i osvr>j*it i. Sicer pa sedaj ni bilo časa. moram sem se odpraviti k rulet ki. n. Pi izuavam, da mi to ni bilo po godu; da.si sem sklenil igrati, vendar nisem mislil začenjati za druge. To me je spravilo celo iz rav-gled mi ni lnilo tam nič po volji, v igralne prostore. Že na prvi pogled mi 111 bilv> ta rnnič po volji. Gabi se mi orno hlapčevstvo v podlistkih vseg sveta in ]>osebno v na šib ruskih časopisih, v katerih razpravljajo naši podlisrtkarji sko ro vsako j>omIad o dveh rečeh in sicer: o nenavadni krasoti m rasi-koš n ost i igralnih prostorov v po renskih mestih z igralnicami ter o grudah zlata, ki baje leže jk> mizah. Pa niti plačani niso za to. ampak to pripovedujejo samo tako iz gole po.st režijivosti. N i kake ra^ ikoKib-Nti ne nudijo ta slabi prostori. in zlato se ne valja kar v kupih po mizah; celo zelo redko ga vidiš. Seveda s včasih tekom sezone pojavi nenadoma kak čudak, bodi Anirlež bodi kak Azijat, Turek, kakor letošnje leto, in naenkrat zaigra ali priigra ogromno vsoto; vsi ostali igrajo za goldinarčke in 3ia mizi je vedno le malo denarja. Ko sem prišel v igralno sobo (prvič v življenju), si nisem u^>al ta-k«j igrati. Tudi je bila gnječa. Toda, ako bt bil sam, mislim, da bi pustil igro in rajže odšel. Priznavam. da mi je srce silno bito in da nisem bil hladne tkrvi. Zagotovo sem videl in že davno sem sklenil, Ida ne zwpiwtim kar tako Ruleten-burga, in da se zgodi nekaj takega. kar bo za moje usodo radikalnega in odločilnega pomena. Tako bmora biti m tako bo. Naj je še tako smešno, da toliko pričakujem od rulet ke, vendar je še smešne j še ono udomačeno et PrSla rde" 5a. Dobivši tako štirideset zlatov; je. Denar mora biti tako nizko pod džentlemenstvom, da ni niti vredno brigad:i se zanj. Seveda bi bilo višek aristokratičnostti, ako bi niti ne opažali vse te umazano sti, vse te sodrge Ln vse te okolice. Vendar je včasih nič manj arhtu-kratiičen drugi način namreč: o-pazovati in ogledovati vso to so-dngo na pr. skozi Iomjet; toda smatrati mora vso to umazanost in vso to tolpo za razvedrilo posebne vrste, za predstavo, prirejeno na ljubo in v zabavo dzentleme-nom. Lahko se sami prerivate \ tolpi, toda zreti morate tako prepričevalno /in odločno, da ste prav za prav le opazovalec in da nikakor ne pripadate njihovemu krogu. Zelo natanko opazovati pa se tudi ne spodobi, ker bi to zopet ne bilo džentlemensko; kajti vse sku pa j ni nitti vredno tako natančnega opazovanja. Sploh je le malo-ktera stvar vredna, da vzbuja posebno pozornost džentlemenovo. Meni se je vendar zdelo, da vse to zaslužil je natančnega študija in zlasti za onega, ki ni prišel samo zaradi študija, ampak se nam odkrito lin naravnost prišteva tej sodrgi, Kar se tiče mojega naj-skrivnejšega, nravstvenega prepričanja, nima v mojem sedanjem prepričanju seveda nikakega prostora. Naj bo tako! Govorim to. da bi si olajšal vest. Na nekaj pa hočem opozoriti, da mi je bilo namreč zadnji čas brezmejno protiv-no, da bi prilagodil svoje misli in dejanja kakoršiijemkoli moralič-nemu pravilu. Nekaj drugega nuje vodilo. . . Sodrga igra res prav umazano, domnevani celo, da se dogajajo tu pri mizi najnavadnejše tatvine. Kruperja, ki sede na koncih mize. nadzirajo stave in izplačujejo, i-majo polne roke dela. Vrhu tega pa še sodrga ! To so vetčinoma Francozi. Sicer pa ne opazujem in protičavam tega zato, da bi opisal ruletko, ampak iz vzroka, da vidim, kako se bom moral vesti pozneje. Zapazil sem, da je nekaj na vadnega, da se stegne izza mtize ro ka in pobere to, kar ste vi priigrali. Nastane prepir, često krik, In treba vam je lepo dokazati s pričami, da je stava vaša ! S prva mi je bilo vse to knjiga zapečatena z devetimli pečati. U-ganil sem. da se stavi na števila in na barve. Od denarja Pavline A-leksandrovne sem sklenil staviti ta večer sto goldinarjev. Misel, da bom igral, itoda ne za-se, me je mu čila. Ta občutek je bil nenavadno neprijeten in zahotelo se mi je osvoboditi se kakor hitro možno. Zdelo se mi je neprestano, da iz-podkopujem svojo lastno srečo, ako pričnem igrati za Pavlino. Ma ri je človeku nemotžno dotakniti se igTalne mize, ne da bi se okužil s praznoverjem ? Zajeel sem s petimi louisdori t. j. petdesetimi goldinarji ter jih postavil na sodo število. Kolo s je zavrtelo in prišlo je trinajst; (izgubil sem. Z bolestnim občutkom, samo da bi 'kako *arJn^ kmeta, boben mimoido-šli do živega. Nekega dne se je glavar sam sestal »jjf vojakm% mu ie P0"2310 hndo z leopardom ter ga enostavno zadavil. MILIJARDNA G0LUF1JA NA DUNAJU ga. ,Zver se je spretno izogibala vseh pasti in se še nadalje masti-la z živino, posebnio poglavarjevo, ki je imel najlepše živali v svojem kraju. Muriigo je zato s par možmi poiskal leoparda v njegovem brlogu. Dolgo so hodili za sledovi zveri po pragozdovih, dokler je niso končno opazili v dolinici, kjer je trgala teleta, ki ga je bila malo Pokrivem je bil obsojen. Pred tridesetimi leti je francosko sodišče aretiralo mladega mesarja ter ga obtožilo umora. Fant je odločno zatrjeval, da je nedolžen, pa ni vse skupaj ni čpomagalo.. Sedaj so se začeli listi zanimati za zadevo, in domneva se, da je bil pondedolžnem obsojen. Pred par dnevi je naznanilo luško poslaništvo na Dunaju policial vel-iko sleparijo, ki se je pripetila na njegovo škodo. Trgovinski Mdelek poslaništva je postal žrtev znanega dunajskega verižm-ka, 44bančnika" Maksa Hochman-na, ki je zagrešil že več nečednih dejanj. Maks Hoehmanai je eden naj-taarkanftnejših zastopnikov veriž-mištva za vojne in tudi po vojni. (Leta 1917. jt* poffieveril večje zno. ^e pri Avstrijski oblačnici. pa se je izmazal iz zadeve. Njegovo ime je bilo v zvezi s sleparijami pri Komercialni bi Diskont ni banki er Kontinentalni banki. Končno ie je pojavil kot gnerahri ravna-elj Donaulaendische Kreditban-ke in je kot tak kupil za ."»00 milijonov kron pri stvarni demobili-zacijž na dunajskem Dorotheu Iragoeene predmete za več milijard in jih z mastnim dobičkom >rcdal na Bavarsko. Ta. s lepar se je pred kratkim o- _____ . .. „.......................do trgovinskega oddelka m- ik, ki se je peljal skozi vas. Z poslaništva s ponudbo, da „ . _ „_ ________________________ esom m:ikdar spavajoče postavo!0^ pripravljen srtalim kupovati .sa k sebi, da ji je ipošla sapa in da njeno vsemogočno roko je oaio-' mnoiine raznih jrumij-kih se ji je «1 o mila hrbtenica. 'dal in othpal fiuinspektor nezaup j ^delkov. Ker se v Rusiji izdela je Ijivo žalostne Dunjikine ostanke j naJ ve^ predmetov iz gumija v E-n grozeče vprašal: jlvroipi. je poslaništvo sprejelo nje- 4*Kaj pa vi delate tukaj-ovo ponudbo, ker ni potznalo mo-Boben striček*\ je odgovoril ža n! 11111 dobavilo raenih galoš za od sitrahu napol mrtev Stjopka. tri milijarde kr<»n. Fin inšpektor je pomežiknil. za- H oe h mami je prevzel smeliovalno ----se več ni mogel navdušiti za jkiapade na. sosedov golobiijak. Lo-ivli nle več kakor poprej — sivega sta hitro tekla k živali, ker sta mi- jtatin.kega mačka, da mu pobarva »Ida, da je že mrtva, Zver pa, ki ;rep Stjapkn je tnVuo skle- jo je krogi j a le lahko ranila na postati bobnar glavi, je skočila pokonei in napa-p o^clail je svoje zaklade in se dla moza. ki jima je prizadela tež- Wprii:.aj. da ni mafroče naretliti ke rane. Mungo je priskočil na b(lben iz ^K-kovega pokrova ter pomoč, ni pa mogel -streljati v klo-; preluknjanga starega kotla. Naj pe«-. ki so ga tvorili ljudje in Ži-Jje 5e ta>ko mla(til po teh starih val, valjajoč «e po tleh. Bal se je, j stvareh, .bolele so ga samo roke da ne bi zadel svojih podanikov. |bobnanja pa ni bilo. Stjopka je ?e In črnii poglavar se ni dolgo 'Napadel obupu, ko mu je nenado-pc-m'sijal. Vrgel je-puško v stran a zabijal žarek sreče. Pri sosedu in plani popoln nana brez orožja 'je zadavil s'kostjo in je tudi erk na leoparda. Zgmbil je zver za fi"l pes-čuvaj Dunika. \~rat in jo z nadčloveškimi močmi' t> ni prav tebi. je pa meni! — prisilil, da je pustila nje*rova to-i^"njka. ki ga vrgli v jarek variša, jo vzdignil otl tal in priti-'med smeti, je takoj prišel v roke do star leopard. Lovili so ga na vse - ^ ^ načine, pa mu niso mogli do žive- ,cni ^ k sebi. Žival je strašno brca-la j otrok. Oboroženi s črepinjami stegno izogibala 111 ?ri7-la okrog sebe. Sledil je kra-'kla in s staro ploevino, so ga dee-tek boj na življenje in smrt. Mu- j^i z na >larlo deli iz kože. katero so riga je krvavel iz neštetih ran. ki 'n< odtrgali ter so jo že ho so mu jih prizadeli tKstri kremplji napetii. da se posuši. Toda r? lenpardovi in njegovo strašno zo^ zločinski namen je razkrinkal fin bovje. Ali zver je bila v njegovem inšpektor t. j. finančni nadzor strahovitem objemat izgubljena. 11 Poglavar je stiskal žival toliko ea Kakor svoj čas Samkon leva. ta- li. septembra 1S96. je ob pol trni ponoči vzbudil prebivalstvo vasice Ruffey na Francoskem strašen krik: zgodil se je zfločin, o ka-ki-šnem ljudje v tistih krajih še n'so sLišali. Kmet Coquibus je prvi zagnal (klik. Čul je trkanje na hišnih vratih ini hip nato klic na pomoč. Ko je odprl vrata, je opazil na vratih svojega soseda Evgena Redona, slugo pri vdovi Meot. Bil je oblit s krvjo lin ga prosil, naj steče brž k Medtovim, ki so v strašni nevarnosti, da jih .morilec pobije. Vaško prebivalstvo je bilo v hipu na nogah in dočim so nekateri stregli ranjenemu Red on u, no se pogumnejšfi oborožili in se podaii k vdovi Meot. kjer se jim je nudil grozen prizor: v kuhinji so ležali v krvi vdova Meot in njena dva otroka, 13-letni Felician in 18-let-na Ana. Vsem tem so bili prereza^ ni vratovi. Sum" umora je takoj padel na bivšega slugo Meotovih, ki ga je vdova radi malomarnosti pred nedavnim odslovila. Toda ranjena Redon je na vseobče zaprepašče-nje izpovedal drugače, in še tisto jutro je orožništvo aretiralo mlade ga dijonskega mesarja, 27-1 eitnega Alfreda Pacottea, ki je bil jed-va dobro leto poročen Redomova izpoved je bila namreč sledeča: Okrog polnoči je prišel Pacotte *trkat na vrata njegove gospodinje ter jo je prosil, naj mu posodi konja, ker je njeigov voz zašel v blato. Redon je trdil, da je ob svitu svetilke prav doibro spoznal mesaT ja in tudi gospo Meotovo, ki je Pa eolta tikala in ga nazivala s krstnim imenom. On, Redon, spi namreč v hlevu. Pomagal je celo vpre-či konja v Pateofttov voz, medtem pa je mesar stopil z vdovo Meotovo v hišo ira požirek žganja m tam izvršili strašen zločin. Tako !je izpovedal Redon. Pristavil je še, da je Paeotte po izvršenem d* janju tekel za njim in 'ga ranil z nožem. Brez dvoma se je hotel iz* nebiti -očividca, M hi pozneje lahko pričel proti njemu. Redonovi izpovedbi je aodišcc verjelo. 6ieer so vaščani trdfld? d« se .ga; Redon rad napije in da fnčh •usodne noči mi bil baš trezen, tlda 4wdižco je Redomi aAe^o verjelo. '' Ko so Racotta aretirali, je zatrjeval, da je neidolžen in da mu o strašnem umoru mi nič znano. Pre i^kava je dognala, da njegov voz ni nič -blaten, ravnotako je bila tu d i njegiva oblleka popolnoma suha, čeprav je tiste noči deževalo. Tudi niso mogli odkriti na njem nitli kapljice krvi. Moriilnega orožja niso našli niti pri njem niti kje drugje. Toda zdravnik, ki je umorjene preiskal, je izjavil, da je moitilec visoke postave, hladnokrven in da ume ravnati z nožem. Paeotte je bil mesar, torej je bil morilec on. Taka je bila logika zdravnikove izjave. Prebivalstvo, ki je bilo razburjeno radi strašnega trojnega umi.-. Sra, skoraj še 'bolj pa valed drugih zločinov, ki so se zgodili v okolici "Ruffeya, in ki jim oiblastva niso našla krivcev, je bilo hitro prepričano o Pacottovi krivdi ter mu je naprtilo tftdi ostale zločine. jZdi se da se je sodišče ravnalo po biblijskem izreku: Ijndsfci glas. božji glas, kajti Paeotte je bil obsojen na smrt, »čeprav ga je obteževala edino-le izpovediba nezanesljivega Redona. Njegovim zatrjevanjem, 'da je nedolžen, ni hotel nihče verjeti. njeigov alibi se je sodišču zdel nezadosten. 1. decembra 1896. je bila izrečena sodba. Našel pa se je v Dijonn (advokat, ki je bil prepričan o Pacottovi nedolžnosti, in on je spisal »prošnjo za pom iloščenje predsedniku republike. Prošnji je bilo u-jbrodeno. in Paeotte je bil pomiloš-čen na dosmrtno deportacijo v Cruyamo. Tam je tudi umrl 1. 1908. £e ob smrtni uri je zatrjeval, da je nedoflžen. Te dni pa prinašajo pariškli lis'i vesti, v katrih precej jasno namiga vajo, da »e je 1. 1896. zgodil zločin od strani sodišča, »ki je obdol-ženega Paeotta brez zadostnih do Icazov obsodilo. "Matin" trdi ce io. d4 ima jo Pacottovi prijatelji v Wkah precejšen materijaJ, ki bo baje Paeotta popolnoma razbremenil. Gotovo je, pravi "Matin", da je Alfred Paeotte nedolžen nad umorom, vsled katerega ga je sodišče tako lahkoverno obsodilo, •zato aahtevamo, da se pnoees proti nesrečnemu mesarju obnovi, da se da zadoščenje/ vsaj njegovim sorodnikom. in nezaupno, vzel je kot TU. m .TAN. T925v MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Z* "Glas Naroda" priredil Q. p. STRAŠEN ZLOČIN V PARIZU Raznoterosti. (Nadaljevanje.) Ob šestih zjutraj je izbral kapitan Smith bnih dvanajst dečkov, ki naj bi iz vedi i podjetje in Peter, z Margareto ob svoji strani, jih je nagovoril v kabini ter jim obrazložil celo stvar. Prosil jih je v imenu gospodarja in njegove hčerke, Margarete, naj store vse, kar jc v njih moči da rešijo tako strašne smrti ičloveka, katerega so ljubili m spoštovali. Mornarji so prisegli, da bodo storili to, vsak posamič, kajti njih angleška kri je pričela vreti. Nikdo ni govoril o velikih nagradah za 011», ki bi preživeli spopad in nagradah za družine onih, ki bi padli. Xato so mornarji zajtrkovali, si opasali meče ter se ogrnili v španske plašče, čeprav je tretoa resiiiei na ljubo izjaviti, da so predstavljali ti angleški dečki Jcaj borne Špance. Konečno je' bil čoln pripravljen in Peter, čeprav je komaj stal na nogah, je prosil, naj g., s pustne v čoin, da jih spremlja. , Kajiitan Smith, s katerim je najbrž govorila Margareta, pa je udaril s svojo veliko nogo ob krov ter rekel, da ne bo on, ki poveljuje tukaj, nikdar dovolil take budalosti. Ranjen človek, — je rekel, — bi le oviral ostale v čolnu, v katerem je že itak malo prostora. On bi ne mogel ničesar koristiti, niti r.a vodi, niti na 'kopnem. Razven tega pa je bil obraz Master Petra znan tisočim, ki so ga videli dan poprej in ki bi ga gotovo spoznali. Xikdo pa se ne bo brijral za ducat navadnih mornarjev, ki so se izkrcali s kake ladje, da vidijo sprevod. Konečno pa je najboljše, če ostane na krovu ladje, kjer bo prišel prav, če bi vse gladko ne Izteklo. kajti v takem slučaju bi bilo treba takoj odriniti na visoko morje. Kljub temu pa je hotel Peter iti, dokler ga ni Margareta, ki .se ga jt oklenila, vprašala, če misli, da je boljše zanjo, da izgubi očeta in moža. kar bi se pač zgodilo, če bi se stvar ponesrečila. Ker ga je vse bolelo ter je bil zelo slab, je odnehal in Smith, ki je dal zadnja povelja svojemu častniku ter se poslovil od Petra in Margarete, je splezal navzdol s svojimi dvanajstimi možmi ter odvesJal proti brega. Pomol ni bil preveč oddialjcn in z nekega dela krova "Margarete" jia je bilo mogoče pregledati v celoti. Ta/m sta se nastanila Pe-ted in Margareta ter opazovala razvoje s strahom kot ga ni mogoče opisati. Neki mornar pa je splezal na jarbol. odkoder je lahko pregledal pretežni del mesta, ter celo stari maroški grad. ki je bil tedaj sveta hiša inkvizicije. Ta mornar je kmalu sporočil, da se je pričel sprevod pomikati! kajti videl je bandera ter celo ljudi, ki so polnili okna in strehe. Tudi zvonovi katedrale so pričeli počasi zvoniti. Nato je prišlo dolgo, mučno Čakanje, tekom katerega je pojavila na pomolu majhna skupina mornarjev, nosečih španske plašče. Ti mornarji so se pomešali med malo številne ljudi, zbrane tamkaj, kajti večina ljudi seje zbrala na velikem trgu ali v sosednjih ulicah. Konečno, ravno ko je udarila ura katedrale osem, se je pojavil "zmagoslavni" sprevod, kot so ga imenovali, ova pomolu. Najprvo je prišel oddelek vojakov, s sulicami. Za vojaki je prišel zakrinkan duhovnik. ki je nosil križ. Za njim je prišlo veliko število duhovnikov, oblečenih v snežno-bele obleke, ki naj bi značile njih Čistost. Za duhovniki so prišli ljudje, noseči lesene podobe moških ali žensk, ki so ušle krempljem inkvizicije potom bega v inozemstvo ali v kraljestvo smrti. Za temi so korakali nadaljni moški, po štirje v vrsti, noseči krste s kostimi kakega krivoverca. Nato so prišli številni spokorniki, z obritimi glavami, bosopeti in oblečeni v črne halje, okrašene z rdečim (križem. Tem-je sledila žalostna tolpa krivovercev, obsojenih na smrt na grmadi. Oblečeni :>o bili v zamarras, ovčje kožuhe, ka so bili posdikaani s hudiči ter lastnimi portreti, obdani m i s plameni. Ta uboga bitja .-90 tudi nosila čepice, imenovana corozas. slične Škofovski mitni. U^ta so imeli za-mašena s kosci lesa. da bi spotoma ne nagovarjali ljudi ter jih po. hujša val i s svojimi krivoverskimi izrazi. V rokah pa so nosili sveče. katere so menihi vedno zopet prižgali, kadar so ugasnile. Na koncu tega žalostnega in obenem ostudnega .sprevoda pa je jahal na oslu mož, oblečen v zatnarro, a z zanjko krog svojega vratu. Menih je torej govoril resnico, kajti ta mož je bil brez dvoma John t 'asteli. Kot v sanjah sta ga vide.la Peter in Margareta pomikati se naprej v tej sramotni opremi in za njim, sijajno oble&?m, bo prišli civilni uradniki, inkvlzitorji, člani sveta inkvizicije in konečno je prišlo veliko barrdeTO, menovano sveto bandero vere. Kmalu je prišel Castell .nasproti majhne skupine mornarjev in tam se je nekaj pokvarilo na opremi osla. na katerem je sedel, kajti osel se je ustavil. Neki mož v obleki tajnika, je stopil naprej, da popravi mapa ko in vsled tega se jc sprevod za oslom ustavil, dočim je odšel prvi del naprej ter zavil v ulico. Casteilla so surovo potegnili z '•sla. ki jc veselo zarigal. oproščen svojega bremena. Možje, stoječi ob pomolu, so stopili naprej, navidez da pomagajo in med temi jih je bilo tudi več, ki so nosili čepice kot so jih nosili mornarji z "Magarete". Častniki rn uradniki so klicali; Naprej, naprej, — nakar so potisnili osla in obsojenca nekoliko bolj proti vodi, dočim so stražniki pohiteli nazaj, da pojasmijo, kaj se je pripetilo. Naenkrat pa je nastala zmeda, koje vzroka ni bilo mogoče dolo^ čiti in v naslednjem trenutku sta videla Margareta in Peter, ki sta sc kieevito stiskala, kako so moža, ki je sedel na oslu, hitro potegnili navzdol po stopnjicah pomoda, ob kojih vznožju je ležal coin "Margarete". Tudi poveljnik "Margarete" je zapazil to, kajti v istem tre-mitgku je zažvižgal na piščalko. To je bilo znamenje, naj se preseka vrv, ki je držala sidro. Ni 'bilo namreč časa dvigniti ga. Možje, ki so čakali pri jadrih, so tudi izvršili svoje ddo in skoro v trenutku se je pričela ladja gibati.. Tedaj pa se je vnel na pomolu boj. KrivOveree je bil v čolnu in ž njim večina mornarjev. Drugi pa so zadrževali množico'farjev in obooroženih služabnikov, ki so se hoteli polastiti krivoverca. Konečno so bili vsi v čolnu, z izjemo enega samega moža, katerega so napadli trije nasprotniki, — kaftan John Sraitha Vesla so bila pripravljena, a čakali so nanj. » . XWjt prihodnji«.) .c Izmed vseh morilcev so brez dvoma 11a jodvratnejši tisti, ki svojo žrtev razsekajo na ko*ce, kajti s tem izpričujejo naravnost -trahotirro hladnokrvnost. Ono noč so 1*1 šli v pariškem predmestnem okraju krvave ostanke človeškega trupla, ki so ležaili v treli zabojih raztreseni na cewti v območji' skoraj enega kilometra. Ostanki so bili sjkrbrio pomotani in ko jih našli, so brli še skoraj gorki. Morilec, oziroma njegovi kom-pliei so morali biti neverjetno brezskrbni, da so si upali na toli očiten način skoraj bi rekli razstaviti kosce svoje žrtve mimoidočim ljudem v pogled. Kajti mesta kjer so ležali ovoji s^strašno vsebino, so bila izbrana očjvidno tako ,da jih je hočeš nočeš moral opaziti vsakdo, ki je šel po cesti. Iz tega bi sledilo, da si je morilec v svesti. da ga roka pravice ne more dosečti. ali pa smatra pariško policijo za nezmožno, da si je hotel privoščiti na njen računi odvratno šalo. Sicer pa je policiji poizvedovanje zelo otežkočeno. ker roanjika umorjenega glava. Naj navedemo po pariških listih, kak je biil strašni umor odkrit. Na bulvajru de la Vilette je v zgradbi nova telefosirska cen traila. V bližini sc nahajajo lesene barake, v katerih shranjujejo zidarji svoj orodje. V eni toh barak stanuje nočni čuvaj, 65-letm Avgust Duchesne. Usodno noč se je čuvaj baš vračal ob treh zjutraj po izvršenE rundi v svojo barako, ko je zapazil blizu nje na tleh velik zavoj, ovit v bleščeč omot. Zavoj je bil nekoliko pokrit s peskom, v tleh pa so se poznali odtisi prstov močne, velike roke. Čuvaj je vzel zavoj seboj v bara ko. da ga pregleda. Omot ki je vzbudili njegovo pozornost, je tvorilo belo ovoščeno platno, vse sku-Paj pa je bilo prevezano z močnim mo-tvozom. Toda, ko je čuvaj pre-rezal vrv in odvil omot. je z gr<»-zo opazil v njeni krvavo človeško truplo br«z glave in udov. Odnesel je takoj zavoj na najbližjo po licijsko stražnico in policijski komisar je takoj začel s poizvedbami. Okrog šeste zjutraj je policijski stražnik Duparis nedaleč od bulvara de la Vlililette našel drugi paket, ki je bil na lais sličen prvemu. V njem se je nahajalo človeško stegno . . . Okrog sedme ure zjutraj je našel delavec Lallemand tretji zavoj ... V njem sta bili dve človečki roki in ena noga! . . . Ko so preiskali strašne zavoje, .fco v prvem našli razen krvavega trupla kosce bombaža in zgneten papir, ki se jih je morilec poslu-žil, da ustavi krvavenje. y papirju so spoznali dva velika pariška jutraaijika, eden je imel datum 26. novmbra 1924, drugi pa 18. decembra 1924, t. j. prav istega dne, katerega je bil umor odkrit. Po--leg teh dveh listov ipa je bil v za^ voju še ilustrirani list "Echo de 1' Ouest" z dne 11. marca 1916, ki izhaja v San FVanciseu in je meet tamošnjimi Francozi precej razširjen. Priložena je bila tudi fotografija mlade plavolase ženske, sedeče na stolu. Zdravniška kimisija, ki je preiskala mrtvi trup, je dognala, da jc bil umorjenec .po vsem Mšdezu mlad in da je meril 1 m 75 do 1 m 80. Telo je bilo čisto, roke čedne, iz česar ibi se moglo sklepati, tla žrtev ni opravljala težkih del z rokamii. Nasprotno pa nohti niso bili gojeni. Ker se truplo še m Razkrajalo, se je moral umor zgodita še iste noči, ko je fbrl razkrit ali kvčejemu en dan prej. Kljub skrbni predstavi niso mogQi zdravniki na truplu zaslediti tnikake rane, ki -bi mogla povzročiti smri, in zato obstoja sum, da je merilec prizadel smrtonosno rano svogi žrtvi na glavi ali pa na vratu, ki jo dasedaj še niso našli. Preiskava o zagonetnem umom -se nadaljuje z vso skrbnostjo. Pariški listi prinašajo o njej vsak dan obširna poročila. Iz vseh ps veje bojazen, da bo silno težko, če ne nemogoče naslediti zločinca, ki je zagrešil beetijalen umor. Grozen čin verske blaznosti. V Prezlau pri Berinu je zagrabila žena strojnika Seliultza svojo sedemletno hčerkico, da 'bi jo. kakor je rekla.možu. ki se je vsled ropota zbudil, žrtvovala Odreše-niku. Možu se je le z velikim trudom posrečilo iztrgati otroika blaznici. Stekel je v sosednjo^hi-šo po pomoč. Ko se je vrnil v stanovanje, je videl, da je blazna žena prerezala svoji drugi, 9 let stari hčerki s kuhfnijskim nožem vrat do hrbtenice. Ženo so spravili v blaznico. Blodenja po morju. V Madras v Indiji je dospelo 15 ribičev, ki so blodili celih 39 dni po morju, ker jlkn je vihat razbil krmilo in jim odtrgal sidro. Ker je pihal veter s suhega, jih je gnal daleč ven na odprto morje. Obračunavanje Ahmed Zoga. Ali med bej; Zogu je stopil v zvezo z vsemi prefekturami. Bajrama Cura za-dedujejo močni oddelki čet. ki so ga že obkolili. (Zato je verjetno, da pade čimprej v njihove roke. Bajram Cur nima pričakovati od vstaških vojakov nobene milosti, ker je dal zažgati nad 50 hiš svojih političnih na sprotnikov. V Skadru je priredilo prebivalstvo Ahemedu Zogu velike man v festacije. ki se jih je udeležilo nad 5000 ljudi. Iz zaporov so izpuščena vsi po litični hudodelci. V Sv. Ivan Mc-d o van ski i.n, v Drač so prišle francoske vojne ladje. Protiboljševiski val v Evropi. V razmotrivanju o potovanju bolgarskega ministrskega predsednika v Beograd in Bukarešto naglašajo ' I/.vest j a' njegova prizadevanja za ustanovitev anti-boljševiške balkanske zveze, kakor tudi sedaj neprijazne izjave Vodilnih politikov baltskih obmej-faih državah napram sovjet. republiki. Dalje ouiemjajo nekak po vrat-ek an t i sovjetskega razpoloženja in nekatere dvoumnosti itali-;anrske vlade napram sovjetski Uniji ter menijo, da leži vzrok za to v konservativni vladi Anglije, ki izrablja svoj vpliv pri drugih evropskih vladah za zopetni pri-četek iteoiacijske -politike napram sovjetski republiki. List poudarja, da je sovjetska Unija prestala že mnogo takih blokad in bo tudi v tej lahko počakala na razčiščen je. Kulturni boj na Slovaškem? Iz Prage poročajo; Katoliški škofje na Slovaškem so izdali -kupno pastirsko pismo za Slovaško, ki ga socijalistični listi ostro napadajo. Pismo še ocanačuje kot pričete-k kulturnega boja. Škofje prepovedujejo duliovn/ikom. da bi vršili cerkvena opravila pri vernikih, ki pripadajo cerkvi'sovraz-nim organizacijam, med temi tudi socijalistični stranki. Banditstvo v Gornji Italiji. ✓ Pred kakimi desetimi dnevi so napadli štirje tolovaji na cesti med Cernaiseom in Pioltellam v provinciji milanski pri belem dnevu hčer in sina davkarja. Banditi so prehiteli z avtomobilom voz obeh odrastlh davkarjevih otrok in ju z revolverji v rokah prisilili, da sta jim izročila denar, ki sta ga imela pri sebi. 1S.000 lir, nakar siO oldirjaili. Na .begu so ustrelili mezga, ki jim je zapiral pot. Kretanje parnikov - Shipping News m Zastopniki "Glas Naroda" Zastopnik! kateri so pooblaSCeni na-tirati naročnino zrn dnevnik "Glat Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo sa sroto, icatero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. NaroCnina za "Glas Naroda" J«: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; ca Štiri mesce 52.00; za četrt leta 1.50. Karočnlna za Evropo je $7. za eno kto. California: San Frunclsco. Jacob T^nitt. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Leadvffl«, il. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh; SaUda, Luolt Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. ndiaoa: Indianpolis, Louis Budman. lllnois: Aurora, J. Verblcb; Chicago, Joaepb Blisb; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrud )grin; Springfield, Matija Barborlcb Waukegan. Frank Petkovgek. Franklin In okolico, Anton Beljak. Maryland: Kitxmiiler. fr. VodoplVN. Michigan. Detroit, Ant. Janezlch in J. D. Jndnich. Minnesota: Chisholm, Frank Gonle; Sly, Jot. 1. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; GU->ert, Louis Vessel; Hibbing, John Porte; Virginia. Frank Hrvat*ch. Missouri: St. Louis, Mike Grabrljam. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein. Jreogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlsha«; Falls, Frank Mmalm. Ohio: Barberton. A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sim čič in Cbarles Karlinger; Collinwood. Math. Slapnlk; Lorain, Louis Balan in J. Kumše; Niles, Frank Kogovdek; Toungstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, l-ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Conemaugh, Vid Bo-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Noyak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek In Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Steel ton, A. Hren; Turtle^Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preivcb; WUlock J. PeterneL 50. januarja; Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pitts* burgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland. Boulogne In Hamburg. >4. Januarja: La Savole, Havre; Conte Verde. Genevo. 28. januarja: Paris. Havre: Or d una. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg' In Bremen 29. januarja: Minnekahda, Cherbourg In Hamburg 51. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonla Cherbourg. 3. februarja: President TVilson. Trst; Muenchen. Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: France, Havre. 5- februarja: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg 10. februarja: Arabic. Cherbourg in Hamburg. West Virginia: Coketon, Frank Kodaa. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springa, Louis Tauehsr. 14. februarja: Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg in Bremen; Ouillo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aquitania, Cherbourg; Pittsburgh, _ Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg: Prance. Hav-re; Berengaria, Cherbourg. Poleg gorina ved enih so pooblaKenl pobirati naročnino tall vsi tajniki s. k. J. ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite pri: ; NAVINŠEK-POTOKAR aa 1 Greere St- Conamauih. Pa. e^iaa rior. iz4*loT>k» »Uao rsl r Aauriki. PIŠITE PO KOVI CENIK. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem« dati vsletl naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamtirejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnLški komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred od potovanjem, tei se posije prosilcu v stari kraj gta som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripufičenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in. otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pra ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York t NAZNANILO. Sorodnikom, prijateljem in zuiaiicem naznanjam, tla je dne 27. oktobra 1924 za vedno zaspala niatii 111 žena FRANČIŠKA KOGOJ v starosti 82 let v vasi Malovše, štev. 4S 11a Primorskem. T«-bi dragra mati naj bode lahka zemlja, počivaj v miru in o>tani za vedno v mišcim spmnuiu, tla st-zopet vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali; Frank Cigoj, soprog in Anton, sin v stari domovini. Kristan, Francis in Doroti, sin. hei oz. 11 nu k in ja v Ameriki. Melrose Park. 111.. 819—23. Ave. BLAZNIKOVIH P R A T I K NIMAMO VEC Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nimamo več Blazni-kovih Pratik v zalogi, zato naj jih nihče ne naroča. Namesto Prati-ke naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago. Uprava "Glasa Naroda". Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bost« vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno sroto bodisi s money ordrom, v snamlrah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., Now York Prečitajte pašno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA " GLAS NARODA" L POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik....................$1.25 Gospodinjstvo................................1.0O Naša zdravila ....................................50 Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu.......................... .70 Zdravilna zelišča.........j..,.................. .30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................6 00 Slovensko nemški besednjak,' (Wolf-PIatrSnik) — 2 trdo vezani knjigi, slnipaj 1888 strani . 10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — . 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strand____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statisti oni in gospodarski pregled in — ~ Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino. ;