n
Največji slovenski dnevnik V Združenih državah
Ve*ja xa vse leto ...	$6.00 _
Za pol leta......$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za Inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA

(pa
Lisf; slovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays □ e nd legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—3878	,	Entered ai Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 •		TELEFON: CHelsea 3—887«
NO. 161. — ŠTEV. 161.		NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 12, 1933. — SREDA, 12. JULIJA 1933		VOLUME ILL — LETNIK XLL
PREDSEDNIK IMENOVAL POSEBNI GOSPODARSKI SVET
ČE NE BO DRUGAČE, BODO PROTI VSEM IZKORIŠČEVALCEM UVEDENE VOJNOČASNE ODREDBE
Nekako posebno ministrstvo, kateremu bodo pripadali poleg članov kabineta tudi razni izvedenci, naj povede narod boljšim časom nasproti. — Kabinet se bo sestal vsak torek. — Industrljalni car Johnson je zavrnil pravilnik lesne industrije, češ, da ni ugoden za delavce.
- - — ■
WASHINGTON, D. C, 11. julija. — Gospodarski dikaktor Roosevelt je danes imenoval poseben svet oziroma kabinet za pospešitev ameriškega gospodarstva.
To posebno minstrstvo, kateremu pripadajo razen kabinetnih članov tudi razni strokovnjaki, se bo pod Rooseveltovem predsedstvom sestalo vsak ,torek.
Pri tej priliki se bodo posvetovali, kako bi bilo mogoče najbolje izvesti načrte, za katere je kongres dovolil tri tisoč tristo milijonov dolarjev.
Sestavljanje pravilnikov za razne industrije sicer napreduje, ne vrši se pa tako naglo in zadovoljivo kakor bi bilo želeti.
Pravilnik lesne industrije je industrijalni car Johnson takoj zavrnil, češ, da bi bil škodljiv za delavce.
Določa namreč oseminštirideset ur dela na teden ter minimalno plačo 22 in pol centa na urC.
Tudi oljna industrija izdeluje svoj pravilnik, jeklarska ga bo pa baje že jutri predložila.
Glede pravilnika lesne industrije je rekel Johnson: — Oseminštirideset ur na teden je tako dolga delovna doba, da je sploh ne bom vpošteval. Delavec, ki zasluži na uro le 22 in pol centa, se s tem denarjem ne more pošteno preživeti.
Ako se industrije ne bodo mogle sporazumeti, bo vlada sestavila za vse industrije pravilnik, ki bo določal: — 35 ur dela na teden in 40 centov plače na uro.
Trgovinski tajnik Roper je pozval industrijalce, naj čimprej predlože vladi pravilnike za svoje industrije.	BB
i Poglaviten cilj postave za obnovitev ameriškega gospodarstva je, da dobi čimprej mogoče čim večje število nezaposlenih delo.
Zastopniki delodajalcev in delavcev v industriji mehkega premoga so se sporazumeli, naj znaša minimalna plača za delo v rovu pet dolarjev na dan, izven rova pa štiri dolarje.
Narodna zveza izdelovalcev ženskih oblek je določila v svojem pravilniku, da ne sme noben podjetnik zaposliti osebe, ki še ni dovršila šestnajstega leta. Delavci naj dobe za 40 ur dela minimalno pla-čo $i 4.
WASHINGTON, D. C., II. julija. — Poljedelska komisija poroča, da se je po raznih delih dežele pojavilo neupravičeno draženje kruha. Ponekod se je podražil funt kruha kar za štiri cente, i Poljedelska komisija je naprosila jusftični department, naj odločno nastopi proti brezsrčnim dražil-cem.
> Ce ne bo šlo drugače, bodo obnovljene vojno časne odredbe in bo vlada določila cene. 1 Poljedelski tajnik Wallace je izjavil, da se bo zvezna vlada poslužila vse oblasti, ki ji je na razpolago, da napravi konec neprimernemu višanju cen.
Frederick Clemson Howe, ki zastopa v gospodarski upravi interese odjemalcev, je izjavil danes, da se bodo oblasti odločno borile proti vsakemu pretiranemu višanju cen.
! Od izvedbe gospodarskega programa, morajo imeti vsi sloji ameriškega prebivalstva dobiček.
Naravnost zločin bi bil, če bi se nekateri bogateli pa stroftke drugih.
Suhaci priznavajo svoj poraz
CLAN VPLIVNE OTROCI BODO IPAPEŽ PIJ JE [DRŽAVA CONNECTICUT JE DRUŽINE JE PLAČALI	ZAPUSTIL RIM ODOBRILA PREKLIC PR0HIBICIJE
P0S0JILQ 'Pij XI. je prvi papež, ki
__BIL ODVEDEN
Odveden je bil nečak vplivnega demokratskega voditelja. —Odvajal-ci zahtevajo $250,000 odkupnine.
Albany, N. Y., 11. julija. — V petek ponoči so neznani zlikovei odvedli 24 l«»t starega .Johna J. O'Connella, nečaka mogočnih demokratskih voditeljev O'Oonnell. Mladi O'Conell je močne postave, je visok 6 čttvljev »in telita 200 funtov. Ugrabljen je bil 4>b 1.15 jh» noči iz svojeiga avtomobila pred hišo svojih .sta riše v. Motor se je še vedno vrtil. ko .se je pet minut pozneje vrnila njegova mati iz neke družabne prireditve in je našla prazen avtomobil.
Od tedaj naprej .so odvajale! v stalni zvezi z njegovima <*rioenia Daniel J. O'Connell. ki je predsednik demokratične organizacije in Edwardom J. O'Oonnell. Zanj zahtevajo $250.000 odkupnine, oba strica pa zatrjujeta, da tako visoke vsote ne moreta
lirata O'ConnolJ nočeta imeti pomoči policije ter se sama podajata z odvajalei. da .se z mladim OVonnelom ne bi zgodilo kot z Lindberghoviin otrukom.
Vsaka nevesta, ki pusti delo in se poroči, dobi državno posojilo.— Vlada izbriše za vsakega o-troka četrtino posojila.
Berlin, Nemčija, 11. julija. -— Podtajnik finančnega, ministrstva Fritz Reinhardt ceni število porok na leto 200,0<>0 vsled vladnega načrta, po katerem dobi vsaka nevesta, ki pasti svojo dosedanjo službo in se poroči, državno jx>-sojilo v znesku $342.
(Reinhardt je mnenja, da se bo v tekočem letu poslužilo te priložnosti 400.000 dtiklet. Vlada bo za, vsakega otroka izbrisala četrtino p<*%ojila.
List "Tagbelatt" poroča, da je kabinet oklenil dovoliti igranje v nekaterih letoviščih in kopališčih.
je od leta 1870 šel izven Rima. — Ogledal si je papeško vilo gradu Gandolfo.
Rim, Italija, 11. julija. — Od j leta 1870 je bil Pij XI. prvi papež, ki je šel čez miejo mesta Rim, ko se je v ameriškem avtomobilu odpeljal v grad Gandolfo, ki se nahaja 1(J milj od Rima v gorah Al'ban. Tam si je ogledal letno bivališče svojih prednikov.
Zadnji dve leti se je papež že večkrat poslužil lateranske ]>o-godbe in je šel iz Vatikana ter obiskal razne bazilike v Rimu in pot ka je tudi peljala v bazilike sv. .Janeza izven rimskih vrat. toda vsaka papeževa pot je bila več ali manj tajna.
Oznanjevalee radio postaje v Vatikanu je v vilo Oandolfi naznanil papežev prehod, tako da so mogli pripraviti sprejem, katerega *<> ,>.e mogli udeležiti tudi pre bivalei iz okolice.
Papež je imel s seboj le majhno
HARTFORD, Conn., 11. julija. — Petdeset delegatov, ki se je udeležilo konvencije v državi Connecticut, je danes soglasno odobrilo amendment k zvezni ustavi, ki določa odpravo prohibicije. Predsednik konvencije, Lucius F. Robinson, je rekel v svojem govoru, da ni več daleč čas, ko bo ves narod zapel himno zmage.
MATTERNA SO REŠILI RIBICI
Osem dni je hodil do reke Anadir. — Postavil si je kočo. — Slednjič je priklical ribiče.
Man a ko v ski fašistični svet je sprejel resolucijo, ki zahteva na-zijsko kampanjo, ki ima nalogo
a <ta takoispravki v*° Xt'n,riJ" v naeijski. ra|IC£jr ^^ a plačati. ,t;,lmr- ,la »«*1"pa »kIUmiio Mo pe- sprenustvo. v katerem je bil pape-četa imeti	mrtv,h	! že v neča.k grof Ratti. ki je pred-
Ta resolucija zahteva, da se pe-jK<Hlnik osrednjega sveta vatikai pel sežganih Židov ne sme stavili *kega mesta, in goven.er Vatiks v krščanske jrrobnice.
Po zadnji brzojavki, ki je prišla od odvajaleev. sta oba strica in oče naznano 'kam odšli.
Radenski naučili minister je izdal naredbo, po kateri so razpnš-čene vse dijaške organizacije Židov. marksistov in komunistov.
To je bila najdrznejša odved-' Berhn> Nem«ja, 11. j.rfija. — ba. odkar je bil odveden Lind- KailHer IIltk>r ^ nazuaml vsem 'berghov Sin in umorjen, ka jti'dezelnrai Šmarjem, tla je konec OlConnell je član -družine, ki je "ravolucrje" in da je prepovedana vodilnem mestu mogočne de- 110 oviratl običajno trgovino in mokratske stranke v državi New industrijo. Naročil jim je, da naj York	skrbe v svoj h deželah za red in
O'Connellov sosed je slišal, ko'inir in bodo za to govorni vJa-se je mladi O'Oonnell pripeljal
domov in .ko je pogledal skozi ok-l _---
no. je videl vrata avtomobila od-1
prta in obenem je videl, da je nek I A P A W f I zelen avtomobil naglo odneljal	A I v H v 1
"	IZPODRIVAJO
B0LJŠEVIKE
Ako Rusija proda kitajsko vzhodno železnico, b o pregnanih 15,000 Rusov. — V Mančukuo prihaja vedno več Japoncev. .
SLOVAKI ZAHTEVAJO
LOČITEV OD ČEŠKE
Ženeva, Švica, 11. julija. — Skupina slovaških izgnancev je vložila pri Ligi narodov zahtevo, da se Slovaška loči od Oeske in priklopi k Ogrski.
V svoji zahtevi trdijo, da ko razmere na fcSiloraškem katastrofalne, da se na tisoče Slovakov izseljuje v Argentino. Brazilijo. Kanado in Afriko in da je edina rešitev Slovaške v gospodarskem združenju x Ogrsko.
Ohoslovaški (zastopnik pri Ijigi narodov je proti temu omenil, da so ti nezadovoljneži živeli na Dunaju in da ne predstavljajo pre-bivadeev Hlovaške.
an-
na Camillo Sera fini. Vožnja jih je Vtzela manj kot eno uro.
Ta obisk pa se ne sme smatrati. da je papež obnovil navado papežev, ki so v poletnih mesecih stanovali na gradu Gandolfo, kajti papež Pij ni šel v grad. temveč je ves čas ostal v sosednji palači Barberini, katerO je italijanska vlada kupila od družine Barberini in jo podarila papežu po lateranski pogodbi.
Jnžinir Bonomelli, ki votli po-pravilna dela na gradu Gandolfo. je sporočil papežu, da še ni izgo-toVljen podzemski hodnik iz palače Barberini v grad in tudi cesta do grada še ni dovolj popravljena. da bi se .bilo mogoče z avtomobilom voziti. Papež je nato obljubil. da se bo pozneje še enkrat pripeljal, da si bo grad natančnejše ogledal.
Toda ogledovanje zemljišča o-koli gradu in palače je vzelo nad dve uri. Papež je navlic hudi vročini pri pregledovanju hodil peš. Posebno se je zanimal za oljčne nasade in cvetlične vrhove. Ogledal si je tudi raene izkopine. katere so našli pri popravilnih de-Ivih. Xa tem mestu je nekdaj sta-, la poletna palača cesarja Domici-| jana.
Ves čas so se delavci zbirali o
Harbin, Mandžurija, 11. julija "Kaj -bo z nami se vsak dan iz-1 koli papeža, da so prejeli njegov praauje 80,000 Rusov, ki stanuje-. blagoslov. Xa koncu obiska se je jo V Ilarbinu.	papež s svojim nečakom peljal o-
Vsak vlak hz ILsinkinga. glav-{koli celega zemljišča, na to pa se
WALESKI PRINC PRODAJA FARMO
je zopet vrnil v Vatikan.
nega mesta Mančikkuo, pripelje mnogo Japoncev, da povečajo mestno japonsko prebivalstvo, ki že sedaj znaša 10,000. Ruski trgovci vedry* težje tekmujejo z Ja-I-nici, toda se ne marajo vrniti v ponci in mnogi zapirajo svoje tr- Rusijo.
govine. Večinoma so to Beli Ru-1 Ako bo .Japonska kupila to že-si, ki se ne morejo izseliti v so- leznieo, bo teh 15,000 Rusov odpuščenih iz službe.
Mnogo 'beiguncev je po velikem
vjetsko Rusijo.
Tudi ilojOOO [ruskih uslužbencev pri kitajski železnici je v ve-j naporu pribežalo čez mejo iz so-
--j likih skrbeh, kajti njihovo sta-■ vjeteke Rusije v Harbin. Za nje
London, Anglija, 11. julija. — lišee postaja z vsakim dnem te-! v mestu ni deJa in so odvisni od Depresija je zadela tudi waleske- žavnejše, ker prihaja v dežeio javne podpore. Večinoma žive v ga princa kot lastnika farme. —[vedno več Japoncev in ker je na- na pol podrtih kolibah. Princ namerava prodati svojo 120 Btalo veliko vprašanje, kdo je pra-1 V zavesti, da se ,bo njihovo akrov obsežno farmo -v Lentonu. 'vi lastnik železnice. Po predpisih vprašanje na kak način rešilo, _ka-Za varok se navaja, da zaradi ve-j železniške uprave so vsi železniški i-ike državne zaposlenosti ne mo-. uslužbenci sovjetski podaniki, tone oskrbovati farme, toda znano da njihovo mišljenje ni popolno-|C,_______________________„
je, da ima pri farmi veliko izgu- ma v izmisJu sovjetske vlade. So mi, zmajavajo z glavo, govoreč: kbo, veled česar jo hoče prodati, 'pri volji se dalje služiti pri želez-* "Ničevo!""
dar pride čas, gredo vdano za svojim poslom. Na vprašanje, ki si ga stavijo med seboj, kaj bo ž nji
Concord, N. H., 11. junija. — Konvencija v državi iXew Hampshire je trajala samo sedemnajst minut. Za odpravo prohibicije so glasovali vsi delegati.
Walkerville, Ont., 11. julija. — W. J. Ilume, predsednik Hiram Walker-Gooderham & Worts Ltd., je danes naznanil, da bo njegova tvrdka zgradila v Peoriji. 111., tli-j stilerijo. ki bo največja na svetu. I Naprave bodo stale več milijonov, dolarjev.
Binghamton, N. Y., 11. julija." Znani suhaški fanatik "Pussy-' Moskva, Rusija, 11. julija. — foot" Johnson, se je danes vrnil s Poročevailec lista "Izvestja" poro-severozapada, kjer je imel po <*a iz Habarovska. kako je bil re-raznili mestih nad dvesto govo- šen ameriški letalec .Jimmy .1. rov. v katerih se je zavzemal za Mattern. ki je bil izgubljen Iti dni sušo.	| v divjih pokrajinah severne Šibi-
Danes je jirkznal, da njegova jjgitaeija niv prohibiciji prav po-	"r potem. k«» je Mattern 1 I.
sebno koristila.	j junija odletel iz Harirbovska. je
— 1'i m več govorov sem imel — opazil, da se je njegov motor z»'l.» ji' izjavil — tem bolj mokra je razgrel. Takoj je uvidel, da bo poslajala dežela. Domov sem s«* «l»ral f>rlstati.
vrnil prej. predno bi bilo prepnz-' Ker pa ni našel primernega no. Tisti, ki nagovarja ljudi k prostora v divji in zapu.včeui de-treznosti. nima vedno uspeha, želi. je letel dalje, upajoč, da s.> Največkrat ima hudič dobič k. |'►«» hiha na motorju sama poj»ravi-Johnson pravi, da bo par mese- I«, dokler se mu motor ni .>.k<»ro cev držal jezik za zohmi in se lo- popolnoma ustavil. To ga je pri-til dela na farmi.	sililo, da se je spustil na zemljo
j na zelo nepripravno, hribovito j>o-I krajino okoli tri milje od levega i brega reke Anadir, ob kateri leži I ribiška vas Anadir. I Ivo se je Mattern spustil na tla, se je aerop.Ian skoro popolno-
-' — *	1 ma razbil. Propeler je bil zvit,
Praga, Češka, 11. julija. — V desno krilo zlomljeno in motor je povodnji, ki je opus t ožila vasi bil polomljen. "NVylok in Ujlca. je utonilo 15 o-' Mattern je ,bil nekoliko opras-oseb, 200 pa jih še pogrešajo. Več kan, toda ne nevarno, tisoč hiš je odnesla narastla vo-1 Svojo pičlo hrano, večinoma " i čokolado, je zatvžil v treh dneh. K --j sreči je imel pri sebi puško, katero mu je nek ruski letalec podaril v Harabovsku, predno je odJe-tel proti Nome. Preživljal se j? tedaj s ptiči, katere je nastrelil. Do reko je potreboval, osem dni.
Ko je prišel do reke. je zagledal dva čolna, ki sta plavala po reki navzdol. Toda. čolna sta bila preveč oddaljena, da bi kdo mogel slišati njegov iklic na pomoč.
Deveti dan se je preselil nekoliko nižje ob reki ter se je nasta nil ob ovinku, kjer je bila reka nekoliko ožja. Postavil si je kolibo ter je šest dni prestal mnogo mraza.
Kest»i dan, 29. junija, so ribiči v dveh čolnih zapdfcili njegova znamenja, pri veslali so s čolnom do brega in ga prijazno povabili v svoj čoln. Odpeljali si ga v svoje selišče, 11 milj ml Anadira. Dali so mu jesti in ležišče.
(Naslednji dan so naznanili rešitev sovjetski straži, ki je imela naročilo iz Moskve, da naj gleda za Matternom. Straža ga je nato odpeljala v Anadir, od koder je Mattern po brzojavu sporočil KVojo rešiterv.
VELIKA P0V0DEN1
NA CEHOSLOVAŠKEM
BALKOV AEROPLAN
SE JE POKVARIL
Reykjavik, Islandija, 11. julija. Krmilo aeroplana generala Italo Balbo se je nekoliko pokvarilo, ko se je general zaman trudil, da se dvigne iz vode, ki je bila gladka kot steklo, da odleti s svojim škadronom v Cartwright na Labradorju.
General Balbo je -hotel s svojimi 24 aeroplami odleteli ob 11 dopoldne, toda je odhod zopet odložil za en dan.
AVSTRIJSKI FAŠISTI ŠTRAJKAJO
Dunaj, Avstrija^ 10. julija. — Avstrijski fašisti (narodni soci-jalisti) so sklenili, da ne bodo 30 dni kadili cigaret. S tem hočejo škodovati vladi, kajti tobak je v Avstriji monopol.
NEZAPOSLENOST V
ANGLIJI SE MANJŠA
London^ Anglija,
f Število angleških -n
10. julija. — •nezaposlenih se je v zadnjem (mesecu znižalo^ >z>a približno 160,000. Izza lanskega junija je dobilo delo nad tristo-tisoe oseb.
Litvinov bo dobil
Noblovo nagrado.
Moskva, Rusija, 11. julija. — Prišla so zanesljiva poročila da bo zunanji ikomisar .Maksim 'Litvinov dobil "letošnjo Noblovo nar grado za mir.	,

nsxi moor
_
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 12, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY te U. I. £
^	OwmA and Published by
* BL0VKN10 PUBLISHING COMPANY (1 Corporation)
Lu BMMfllk. Trati.
Plact of US W. ISth Street,
of the corporation and add: Boreofh of Manhattan,
of above officer*: New Yerfc CUj, N. I.
-U L AB NARODA" (Talce ef tke People)
levied Bfrory Day Excep* Sunday« end Holidays
|i eelo leto velja m Ameriko In
Kanado.......I.'............. MOO
|r pol leta..............................$8.00
|a Četrt leta .............S1B0
fca New York sa celo leto
Z* pot letm ..............
Sa iuoMBitro ne celo leto Za pol leta ••••.»•••».««.
♦7.« $3.60 $7.00 $3.50
Mnbecrlption Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda** iafasja raakl dan 1st tem SI nedelj In praanlkor. Dopisi brea podpisa ln osebnosti «ee ne priohčujejo. Denar m\J se blagovoli f Ijatl po Money Order. Pri ftpremembl kraja naročnikov, prosimo, da ae tudi prejfinje blrallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"0LA8 NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N.
CHelsea 3—8878

SVARILO ROOSEVELTOVE ADMINISTRACIJE
Kakor v pravljici. <
Z žužemberškega sejma se je te dni vračal kmetič. Ivot bi slutil nesrečo, je dal denar, ki ga je iz-kupil za vole. svoji 12-letni hčerki. Tn na samotnem kraju nad Krko ga. je res nekdo napadel iz zasede, pa vrgel na tla ter ga pretepal. zahtevajoč od tnjega. denar. Hčerka je med tem pobegnil^ in kmalu dospela do prve samotne kmetije. Sama kmetica je "bila doma in deklica jo je prosila <za varstvo pred roparjem. Povedala je kmetici tudi, da hrani denar o-na. Kmetica jo je skrila v klet, da bi jo-ropar ne našel. Napadalec pa je bil kimetičin mož. ki se je kmalu vrnil in potožil ženi, da napadene« ni ,ijnel denarja. Žena iinu je brž povedala, da ima v kleti zaprto deklico, ki skriva o-četovo blagajno. Sklenila sta. da se
Posledice toče.
Skocijansko dolino tarejo leto« različne občutne nezgode. Prpd nekaj tedni je bila vsa vzhodna stran Skocijana pod vodo. sedaj pa je zoopet nova elementarna nezgoda opuHtoeala zahodno stran. Vsakoletna uničevalka kmetskih pridelkov —- toča je tokrat neusmiljeno pustošila in uničila imetje imnogih kmetskih gospodarjev.
26. junija zarana j*1 začelo polagoma deževati. Okrog 7. ure so se. pa načeli zbirati na nebu grozotno črni oblaki, ki niso obetali ničesar dobrega. Po nekaj minutah je postalo nebo popolnoma črno in začelo je liti kakor k škafa. Med gostimi curki, strašnim grmenjem in bliskanjem je začela padati debela toča. Med vsem
polastita denarja, deklico pa spra- tom ^j™ je divjal tudi silo-
vit vihar, ki je lomil drevesne ve-
vita v kraj.
Trepctaje je irbožica <vsc to ču-la skozi tenko steno. Naklep je bil. da jo sežgeta % peči, ki jo je žena tudi takoj močno zakurila. V sin rt nem strahu se je deklici posrečilo pobegniti skozi o-.ko o-kence in doseči ljudi, ki so jo peljali do -orožnikov. Ti so takoj odšli na samotno kmetijo in našli razbeljeno peč. iN a vprašanj^, čemu' tako kasno tak ogenj v peči, je žena odgovorila, da bo pekla Težko bo šlo", sta menila orožnika, "kvas vam je ušel iz kleli!" in odvedla sta zločinski par praivici v roke.	»» |
Donald R. Richberg, generalni pravilnik nove oblasti za obnovi jenje ameriške industrije in gospodarstva v splošnem, je te dni resno posvaril trgovski svet dežele.
Svarilo je bilo očividno izdano z vednostjo predsednika Roosevelta ali pa celo ix> njegovem naročilu. Iz njega je razvidno,kakšno stališče zavzema Roosevelt©va administracija.
Donald R. Richberg je nakratko povedal: — Kdor ni 2 nami, je proti nam. Mi ne borno"brez port re be izgubljali | kruli (besed, če nam nočete pomagati izvesti naš program obnovitve, če so vaši sebični interesi bolj važni^nego splošni Jdagor, bomo že dobili načine in sredstva, da vas bomo prisilili k pokorščini.
Govor, ki ga je imel Richberg pivd New York Merchant's Association, je vplival na. nekatere kakor bomba.
— Od vas je odvisno, — je dejal, — če bodo voditelji . , .. .	...	.	. a . ,	, brodarju" Kis poročil s Štefanijo
nndustrije privatno ah javno izvoljeni. Ce bodo privatno 1 j0ym0viSev0t Zak(m jp bil *prva
izvoljeni voditelji storili svoje dolžnost ill .bodo sodelovali i srečen, kmalu se je <pa spremenil
v praivi pekel, kajti žena je bila zelo Ijitbosumna na moža. Zašle dovala ga je povsod, ker ga je le mogla in končno je bil mož pri ail jen spraviti jo v zdravilišče za duševno bolne, da si pmiri živ
renco, se vlada ne bo plašila politične kontrole. Kongres" ji je dal dalekosežno oblast, ki v gotovih ozirih sliči diktaturi. V skrajnem slučaju bo izdala drastične predpise ;in jih bo brezobzirno izvajala.
— Mi vam nočemo vsiljevati nobenih doloob glede cen oziroma plač. Mi nočemo z nobenimi povelji urejevati trgovskega življenja dežele.
i — Mi se hočemo le boriti proti nezaposlenosti, žago-
je in pustošil poJja. Huda ura je trajala dobre pol ure in to je zadošča to za pogubo letine. Posebno velika je škoda je prizadejana vinskim goricam. Grozdje je po-
MMaftH^tiw !i 111 i rMiiiMK^a^

-S-

NAJBOLJŠI s SLOVENSKI ROMAN
ariniTiknp«
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena


"t
Senzacijonalen samomor v Osijeku.
V Osijeku se je ponoči ustrelil glavni ravnatelj Union paiymili-na Siegfried Poor. Zapustil ni nobenega poslovilnega pisma in zato vzrok samomora ni znan.
Ciganska milijonska dediščina.
Peter Zgaga
-L
50

Reading, Pa.
Tukaj jo amrl rojak i'cter kofčič. doma iz vasi 0?:kvišče far a Podzemelj. Star je bil (>2 let. Tukaj nima sorodnikov. V starem nekod že odevetelo. ponekod pa j kraju zapušča ženo in nekaj
Epilog družinske tragedije.
Pred novomeškim sodiščem se je te dni odigral epilog nenavadne družinske tragedije. Pred leti •s-e je gostilničar "Pri veselem
pri gospodarski obnovi "dežele, ne bo vlada prevzela nad industrijo m trgovino kontrole. A ko bodo pa zamudili to priliko in bodo skušali s krčenjem plač, sistemom znojil-mic in zaposlitvijo nedoletnih, uganjati umazano konku-
jtoviti narodu večjo nakupno silo ter'skrbeti, da se bosta, £ainogla delo in kapital zdravo razvijati.
Donald Riehberg je dal ameriškim industrijalcem šestdeset dni časa, da se izpametu jejo. Ce se v tem času ne bodo izpametovali ter sklenili med seboj pogodb, ki jim hodo jamčile primeren dobiček, delavcem primerno plačo in nezaposlenim priliko za zaslužek, -bo vlada s svojo mogočno roko posegla vmes.
MASARYK0V0 NOVO DELO
Kakor poročajo češkoslovaški li-Mi, izide že v bližnjih dneh prvi
fcvfczek novega Masarykovega dela »«
nikove izjave, njegove opazke k polit 'čilim, umetniškim, verskim problemom in njegovo stališče do vseli ki so se pojavila
Pot demokracije". Obsegalo bo [vprašanj, ki so se pojavila pri (zvezkov, ki izidejo do 28. okto- Prad»ji češkoslovaške države po bra 1934.
Vsak zvezek bo šel okrog 580 strani, ki bodo vsebovale vse predsed-
pt edsednikovem povratku v domovino. V uvodu pravi Masarvk, da veruje v demokracijo, da pa ve, kako težko jo je uresničiti.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO -DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO "
Din 200 ............................ $ 4.55
Din 300 ...........................$ 6.T0
Dta 400 ............................$ 8.80
Din 900 ....... .................$10.90
Dta 1000 .......................WIS
Dta 5000 .........................1185—
1 V ITALIJO
Lir 100 ............................ $ 8.50
Ur 200 ..................... $16.80
Lir 300'............................ $24 75
Ur 400 .........,................. $32.50
Lir 500 ............................ $40.50
Lir 1000 ............................ $80-25
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. (VLAČILA ▼ AMERI&K1B DOLAKJl*
Za ispl&čllo $5.00 morate poslati__$ 5.79
•» " $10.00 " " ____410.89
m " 018.00	'»
» $20.00 " "___Jai*-
" »' 04000	______441
t	* ^ IfeJt V "__$51J0
Ml ▼ otana traja teplaOlo^ dolarjih. Hojna na|raall> lavrtujemo po OaMa Letter ka pclstojMno «L—
SLOVEJflC PUBLISHING COMPSNY
| v,1 f pgw TOltM, N. T.
ce. Pivd dvema letoma so jo izpustili. Toda njeno .stanje .se ni izboljšalo in ujena ljubosumnost je naraščala. Lani v januarju je neke noči odprla plin ter hotela zastrupiti moža in sebe, k sreči se je pa mož (Zbud.il in odprl okno Toda že naslednjega dne je snela s stene puško ter moža ustrelila. Nato je poo-n?tla tudi Rebi dve krogli v prsa in t rebuli. Prepeljali so jo v 'bolnico, kjer je pa okrevala. Epilog tragedije je bil zdaj pred sodiščem. Zdravniki so bili mnenja, da .nesrečna žena ni odg-ovorna za svoje dejanje in zato je sodišče odredilo, da jo pošljejo <v umobolnico.
Smrt -najstarejše Staroločanke.
, Lepo število prijateljev in znan-' cev je spremilo te dni k večnemu počitku Starodočanko Mino Dularje vo, ki je dosegla cesti to starost 96 let in jc bila najstarejša ženica v vasi. 31ina — pod tean, imonom jo je vse «poznailo — je ■bila še prav do zadnjih let čilai in zdrava, čeprav ji življenje ni potekalo v izobilju in je bila ponaj-več odvisna od poanoči dobrih ljudi, med katerimi ni 'bil zadnji sin nekega graščaka, ki ga je pokojnika v •crtroških letih peirto'vala. Službovala j^ pri raznih gospodarjih in so jo imeli ipavKod radi, ker je bila poštena, pridna in vestna.
Silno neurje s točo na Dolenjskem.
26. jiVnija dopoldne je silno ne. urje s točo opi*»tošilo večino nasadov, -travnikov .in polj v občinah Krškem, Raki in Bučki. Posebno vinogradi in polja, ležeča na črti Tveskovec-Senuše-Raka> Bučka. Žitno klasje leži v blatu brez zrnja, traiva je zbita v zemljo, fiž<M, krompir Ln druge kulturne rastline ne bodo obrodile. Sadje na drevju je fdeoro docela uničeno. Najhuje so trpeli vinogradi, od katerih je mnogo uniče. nih do 100 odst. Toča, ki je bila izrecno debela, je padala dobre četrt ure. Pri mnogih domačijah je celo pobila p iščeta in mlade pure. Pomoč «bo prizadetim .krajem irajno potrebna.
se pvete. Odcvetele trte so uničene najbolj zaradi tega. ker so že napravlie grozdke in r«i ra&sekane in odbite jagode ne bodo mopflv* opomoči. (>ne trte. ki še niso od-ovetele, se bodo morda še malo popravile, če bodo imeli vinogradniki denar, da bodo zopet škropili. Toda kje naj dobe obubožani kmetje gotovino zn gali-co * Po mnogih vinigradih leže na tleh razsekane in zlomljene mladike. Vihar je omajal tudi kole. Ker .so trte trdno privezane ob kole. so poditi koli izruvali iz zemlje tudi trtno korenino. To bo posebno neugodno vplivalo na prihodnja leta in take trte se bo-
ot rok.
Po 1 oče valeč.
Milwaukee, Wis.
Ze več let je v navadi, da .so pikniki organizacije Slov. Dom v Milwaukee najbolj obiskani in so največja atrakcija letne sezone v naselbini. Vodstvo se zato tudi vedno pobriga, da poda udeležencem ve<tno kaj posebnega. Za letos je organizacija napravila pogodbo z "WT'MJ Artist Bureau" na. tukajšnji Journal radio postaji za nastop in igivuije na pikniku slovitega IleLnie-ja in njegovih 11 gre nadirjev, ki dnevno proizvajajo programe 11a imeno-do posušile. Tudi deževnica je na- \ vani radio postaji. Že samo to ga-
pravila 'po vinogradih s svojimi Širokim jarki mnogo škode. V hudournikih je odnesla, zejnljo 0-krog trt v nižina No ta način so korenine mnogih trt zunaj zein-
Najhujše so prizadete gorice: TIrib, Telška gora, Pijana gora, Telee. Sela in Gora. V teh goricah je uničenega okrog tri četrtine pridelka. V goricah Nova gora, Karla gora, Bojnik, Stari Bojni k. Zagradska gora, S tiara vina. Gabermik, Segunje, Bučka in Stara Bučka pa je uničenega 50 odst. vinskega pridelka. Uničene «0 gorice na -vsej zahodni Strani škoeijanskih hribov in delno občina, Bučka. Vinogradi, ki so bili sedaj v najlepšem razvoju, so sedaj popolnoma opusto-J seni.
Hud udarec je toča prizadejala tudi žitu. Pšenica in rž sta že od-eveteli in bi v tem času morali delati najlepše klasje. Sedaj pa po toči razbiti ne bosta dali niti polovice pridelka. Se 0110, kar je postalo zdravo, 'bo uničila rja, katere posledica bo, da* bo zrnje drobno an brez moke. Ječmen, ki je že skoro dozorel, je tudi popolnoma uničen. Slab bo tudi pridelek koruze, pese. fižola in zelja. Slive sta vihar in toča zbila <7. dreves. Isto je .marsikod z ja-bolkamii. Kmetovalci v škocjanskih hrKbih so po tej toči res potrebni pomoči.
rantira vsakemu posestniku piknika »najživabnejšo in neprisiljeno zabavo.
Piknik .se vrši <v nedeljo 30. julija v znanem Gaz,voda parku na Highway 36 (Old Lootmis Rd.) in So. 43rd Street. .
Vstopnice se prodajajo po 25c za osebo in se bo na nje oddalo t ml i več nagrad.
Vsem. ki poznajo Heinie-ja in njegove grenadirje do sedaj le po radiu, se s tem nudi najugodnejša prilika ga tudi osebno spoznati na slovenskem pikniku.
Vabljeni so Slovenci od blizu in daleč.
Pripravljalni odbor.
Shirkeville, Ind.
Vsak dan črtam, da se časi boljšajo in da gospodarji ivišajo del«yeem plače. 'No. saj je že okrajni čas. Po tukajšnjih premogovnikih je pa še vse po starem. Od vsake plače ti polovico odtr-žejo za tiiste, ki delavca iza nos »vlečejo. I ve wis nas vlečs naprej odtam, kjer nas je Hoover pustil. To mora vsak priznati. Ko je bila volitev za predsednika U. M. W.. je bilo na glasovnici edi-•nole fljewisovo .ime. Illinoiški majnerji se na smrt 'bore proti njemu, {"emu se jim tudi imi ne pridružimo? V tem slučaju bi se tudi nam časi izboljšali.
Pozdrav vsem čitateljem Glasa Naroda ter tudi Petru in njegovi Marjanci.
Frank Fik.
..Bilo je še tam pred svetovno vojno. Prva balkanska vojr»a je minila, pa je prišla zan jo druga, z Bolgari .Tedaj je po Palanki v topliškem okraju in tamkaj naokoli pohajal od gostilne do gostilne ciga>n Vukojica Gj<yrgje-vič iz Knstka s svojo "godbo". Imel pa je v tej svoji godčevski družini tudi pevko, mlado, komaj 15-letno svojo hčerko Stefatio. ki Ije imela izares lep glasek in je imenitno znala peti vse mogoče "sevdalinke". da so jo gostilniški gostje iz navdnšenjem poslušali. Bila pa ni samo dobra pevka, ki je Gjorgjevieevi godčevski družini pripevala lepe dohodke, temveč je bila tudi prava krasotica, ki je s svojo lepoto naravnost o-čaravala svoje poslušalce. Zato pa je bil tudi velik udarec za njenega. očeta, ko je lepa Štefana nekega dne izginila brez sledu. Zaman je bilo vse povpraševanje po
"jej-
Prišla je svetovna vojna. Gjor-gjevič je padel v vojni. Njegova godčevska družina se je razšla. V Polanki odnosno v lvusatku je živela pri svojem bratu le še Gjor-gjevičeva žena. Stefanina mati. ki je nekega, dne v prvih povojnih letih osupla obstala pr?d imenitno lepo gaspo. ki se je v spremstvu gospoda ustavila pred nizko kočico. v kateri je stanovola. Bila je njena hči Štefana. Svidenje z materjo je bilo .silno ganljivo. Štefana je povedala, da je tedaj pobegnila z neko potujočo god-čevsko družino, ki je prešla potem v Bolgarijo. Tu je dobila utalno službo. Za veroval pa se je vanjo bogat trgovec z zlatnino in dragocenostmi. Marin Pančev. ki se je poročil ž njo. nakur j" seveda pustila svojo pevsko družbo. Stefanini materi se je odtlej seveda dobro godilo, toda ne dolgo. ker je kmalu umrla. Stefano so nato v Palanki in Kusatkn pozabili.
Pred kratkim p.i so jug. oblasti drobile m Sofije obvestilo, da se iščejo' dediči zapuščine nekih 10 milijonov levov, ki jo je zapustila bogata vdova Štefana Doj-činova. roj. Gjorgjičeva iz Ku-satka pri Palanki. Lahko si je misliti, kako hrup je nastal med e.igani v Palanki v vsej okolici. Deset milijoonv levov, to niso mačje solze! In kaj pomenijo šele za ubogega cigana! Prijavili so se menda vsi cigani iz Palan-ke in najširše okolice, toda glavna dediča pa bosta menda vendarle dva brata Gjorgjeviča, ki sta Stefanina strica in torej njena njabldžja sorodnika ter sta si it udi ae nauabavila vsepojtrebne listine in sredstva, da. od pot ujeta v Sofijo po — milijone!
Dober glas in lep obraz, dasi ciganski .pe potemtakem vendarle zelo dobra — dota'! '. p
■Rojakinja mi piše iz- Fennsvl-vani je :
Rada čit<am Tvojo kolono, rada pa čitam tudi roman, katerega Ti priporočiš, ker vem. da. se dobro razumeš. Posebno roman "Dve siroti" je v resnici lep in me spominja. ker sem ga videla leta 1020
v	Theatro Kenice v Trstu na platnu.
Te najsrčnejše pozdravlja prijateljica Tvoje kolone in od Tebe priporočenih romanov.
M. B.
*
Mlada lepotica se je pri avtomobilski nezgodi nekoliko poško-dovada na nogi.
Rana ni bila nevarna, toda vsak dan jo je .bilo ireba prevezati.
Zdravnik, h kateremu so je peljali. je ime! mladega asistenta, kr ji je rano strokovnjaško preveza 1. Naslednjega dne ji je rano preveza! sam zdravnik.
—	Oh. to jeliilo pa hitro! — je. vzkliknila lepotica. — Vaš asistent je včeraj prevezoval pol ure,
vi	ste pa v dveh minutah opravili.
—	Veste gospodična. — odvrne izdravuik — moj asistent j? star štiriindvajset let. jaz pa štiri i nšest deset. V tem je razlika. (V bi bil jaz a- njegovih letih, bi se najbrž pet ur zamudil.
—	Med kravo in mlekarjem je ta razlika, da da krava čisto mleko. mlekar ga pa meša z vodo — je rekla sitna gospodinja.
—	Imate mogoče prav. gospa — je odvrnil mlekar — pa ni samo ta razloček med obema. Razloček je tudi. da krava ne da nič na kredit, mlekar pa unora dati, če hoče živeti.
*
—	Kaj — se jc začudil .sodnik —1 šele pet dni ste poročeni, pa ste že pretepli svojo ženo.' Dva meseca zapora !
Ko je sedel mladi tzakonec v ječi. je preklinjal sodnika :
—	Prekleti dedec, pa mi je spridil medene tedne.
V slovenskem ''beergardnn" v Downtownu — no. če hočete vedeti.-kje je. vam pa povem: štv. 92. 1. Ave. — je vse lepo in ot-rajt.
Bara je lepa. pivo jc dobro, mize so pregrnjene. stene poslikane, fre^-luneli na bari. bartender za baro, gospodar pa hodi po prostoru gori in doli in kot. se gospodarju upodobi — debele cigare kadi.
Edinole ena stvar mi ne uga« ja. Kozarci imajo preveliko luknjo spodaj, tako da je dno skoro v sredi. Enako množino pijače dobiš, če ti ga na t oči zgoraj ali —.
spodaj.
Naročite se na "GLA8 NAHODA", največji slovenski limvnik v Združenih drždvah.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen ^potovati v stari kraj aH dobiti kdga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne Skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Aft preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje'potrebno v najhitrejšem času, m kar je glavno, za najmanjše stroške.
N (državljani ryaj ne odlašajo do zddnjega trenutka% ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 Wat 18th Street '

/
m
KREMACLJE V EVROPI
Po prevratu je zavzela Češkoslovaška kmalu zelo Častno mesto na polju sežiganja rarličev tako, da se je že leta 1932 dvignila na tretje mesto v Evropi, saj je imela 2037 kremacij. Pred njo sta bili samo Nemčijo in Švica, na četrtem mestu jc bila pa Anglija. Devet let jo bil prirastek kremacij povsod tako ena. komeren, da je ostal ta vrstni red ncizpremenjen. Sele predlanskim jc nastal v Angliji tako velik po-j rast kremacij, da so Angleži prekosili v tem pogledu Čehoslovake in jih potisnili na četrto mesto, liani je zavzela Anglija glede ^ kremacij že drugo mesto, tretje me-r sto je pripadalo Švici, četrto pa. j Češkoslovaški. V Angliji so vpepe-I lili lani 6315 mrličev. v Švici 6118, j na Češkoslovaškem pa 5441. Tem .štirim državam slede po vrsti Av-jstrija, Sovjetska Rusija, Danska, Norveška, Švedska, Francija in Ho-landska. Doslej so bili krematoriji zgrajeni v 14 eVrop. državah, v petih so začeli sežigati mrliče šele po vojni. Vrstni re4 držav po ite-*5hr kremacij zaključujejo Finska, : Rum unija in Italija.
Rojak je dobil v trgovini za dva dolarja preveč drobiža.
Molče ga je spravil v žep in odšel. Naslednjega dne mu pa da trgovec trideset centov premalo. Morali bi ga videti, kako je vzrojil dragi rojak.
Beseda je dala besedo, in tako jo prišlo na dan, da je dobil prejšnji dan dva dolarja preveč.
—	(No, vidite, ga je opominja! trgovec — včeraj se pa niste nič jezili. Vsak človek se lahko zmoti.
—	Saj nič ne rečeni — je odvrnil rojak — če se človek enkrat
, amoti. Toda zmotiti se dvakrat Kaporedoma. je pa že od sile.
Pri gradnji neke hiše je padel zidar s petega nadstropja na cesto ter nepremično obležal, ni pa izgubil zavesti.
— Vode! Vode! — je slišal krt-čati. — Dajte mu Vode!
Globoko se je zamislil in zamr-mral: — Kdo ve, s katerega nadstropja bi moral pasti, da bi mi dali žganja?	'
V kratkem bodo tri južne države glasovale glede, odprave pro. liibicije: Alabama. Arkansas in Tennessee. Mokrači prerokujejo aefbi zmago, auhači pa. sefoi.
Uipati je. da bo po trinajstih letih pamet zmagala. Če slučajno ne bo. nam pa tudi ne 'bo trebil žeje umreti.
ariSS
■ ■ -
■ "J.	7TU. —
ODA"
WBW	WEDNESDAY, JULY, 12>a933
THE UL&QE8T 8L0VE9E DAILY
LAMARTIS'E
ARABSKI KONJ
jo njen gospodar ranjen in za nog<» pi ivezan je razumela to. eesar ji noben jezik no bi bil mogel povedati. Sklonila je glavo, povohala gospodarja in ga z i7.f>bmi pograbila za usnjen pas. ki ga je nosil okoli trebuha. Zdirjala je in ga prinesla k domarim šotorom.
Ko je prišla žival tja, ga je spustila v pesek pred noge žalostne žene in otrok in od utrujenosti poginila.
Vsa naselbina je jokala in pesniki so konja opevali. Njegovo ime pozna vsak jerihovski Arabec.
NAJVEČ J! MOST V EVROH
Arabee je h svojo eeto napadel v pušeavi karavano iz Damaska. Zmagal je in Arabci »-> že naklada-1» Itogati plen. ko so jezdeci aere-.fckega paše. ki >«o prihajali karavani naproti, nenadoma planili |M> njih. večino pobili, druge pa zajeli. Zve-zali ho jih z. vrvmi in odvedli v Acre, da hi jih podarili paši.
Abu-el-Marsh. tako je imenoval eden izmeti Arabcev, je bil ranjen v roko. Ker rana.ni bila smrt-11.i. ,«sO g« Turki privezali na vel-bleda in vzeli s seboj tudi njegovega konja, ki so ga ujeli.
Zveeer pred prihodom v Acre so taborili z ujetniki v Safadskih gorah. Arabec, ki je bil ranjen v roko. je imel z. usnjeno vrvjo zvezane nogo.
Pnnoei zaradi bolečin in i...«gel t.p;iti. ('nI je hrzanje svojega konja med drnjrimi konji, ki so bili privezani ob šotorih. Spninal je njeirov plas in ni m* nnvgel premagati, da ne hi še enkrat govoril s svojim živ l.i<njskim tovarišem. S težavo se je \«lekel po tleh. z roko in koleni ter *e naposled priplazil	svojega
prijatelja.
"I'Wojrj tovnriš." mil jf* <loj«l. — ukaj boš delal m.d Turki.' Zaprt po<l ol>oki kana (pronoei«<V za karavano) s konji ajr iu paš! Žene in otroci ti ne bodo več prinašali velhlodjega mleka, rži in dure (zr-nje, ptKl^bno kaši) v dlaneh; nie
v« «• ne boš dirjal po puščavi kakor šl ode. a pomoe je samo ena in za pciptuki veter; nie voe ne boš re- lo so je Danska sedaj odločila. — zal Jordanovo vode. ki .io svežila Storila bo tako, kakor .ie storila fojo kožo. belo ko pena. Da bi hil *vojeeasno v podobnem položaju nb vsaj ti prost, ko moram jaz ostati Malem Beltu. suženj! Pojdi, vrni se v šotor, ki' Med .luetlandijo in otokom Fne- najboljšem primeru 2 tiri. bodo na ga poznaš; povej moji ženi. Abu-el-Marsh ne vrne voe; sozi z prav tako s posredovanjem splava, j a načrt danske vlade bo ugodno glavo med šotor.ske stene in poliži • nekoga dne so pa šli na delo in vplival tudi na domači delavski trg ročice mojih malih otrok."	'premostili morsko pot z visokim • in bo z zaposlitvijo tisoeev delavcev
Med temi besedami je Abu - e| j« klenim mostom. Isto se bo zgodi | olajšal najtežjo socialno krizo, kri-Marsh presrlodal z zobmi ii-nvno lo «zdaj med Falstrom in Soelan- izo brezposelnosti, ki zastruplja tudi vrv. ki je konja \iezala. in žival je dom. samo da bo novi rao«t pravi J na Daaskem ži\'ljenje ljudem in o-blia prosta. Toda. ko jo videla, »la orjak v primeri z mostom preko vira državi vsak napredek.
Potnik, ki hoče danes po železnici na Dansko, oziroma v Koda n j. mora prenesti dve zamudni neprijetnosti. V Rostocku ali \Var-uemuendu so presoli z vsem vlakom tin železniški splav do otoka Fal-stra. tu ga odpelje vlak do nasprotnega konca otoka, kjer «e vlak predeli ponovno na splav do otoka Seelanda. na katerem stoji Ko-rtanj. in po navadnem tiru gred zadeva v prestolnico.
Potovati je hi bilo samo na sebi inorda .canimivo, če izvzamemo viharne dni. ko prevoz po splavu ne more biti po okusu vsakogar, a v
Malega lielta, ki pa tudi ni od muh. Dočim šteje ta most n. pr. samo l.'t I >kov. ."» preko morja in S na kopnem, jih bo novi most štel 50 in že trije srednji bodo merili po 104. 138 in 104 m rnzpetine.
Celotni most bo meril preko 3000 m. višina njegovih lokov bo znašala 2ti m. tako da n ebo pomorska plovba pod njimi praA- nie ovirana. Po njeni bo šel železniški tir, dalje 6 m široka avtomobilska cesta in 2. f> široka pot za pešce. 30 tisoč stat kov jekla in pravo toliko cementa bo šla za zgradbo tega ve-
....... .	Iikana mod evrop-kimi mostovi, ki
vseh primerih je. kakor roeono za->	, ,	. ,
, ,	, _ j__* n»u pa t lull urujroa po svetu iu <lo-
sti enakih, in «V upoštevami vse te
m ud no, saj zahteva prekladanje \lnka na splav in s splava najmanj dve jiri.
Dosti .so že premišljevali, kako hi se izognili temu postopku, ki v gospodarskem oziiu nikakor ni brez
po«latke. si lahko predstavimo, kak-Siv bodo stroški.
Vendar pa Danski zaradi stroškov ni treba biti v skrbeh. Povrnili se bodo z velikimi koristmi, ki jih bo imelo dansko gospodarstvo z zgradbo novega mostu. Kolikšna ho kori<t že od prihranka -časa ? — Progo, za katero so rabili prej v
RIBIČ ZLATEGA KRIŽA
V Hukarešrti je umrl te dni v največji bedi mož. čigar ime je bilo wsakemru Romunu znano že pol stoletja. Imenoval se je George Limga iu časniki so poročali o njem vwaj vsako leto enkrat. Njegova specijaliteta je bita v tem. da se je na dan ■SvetMi treh kraljev potopil v ledene valove reke Dimboviee- in se vrnil z z.latim križem. ki ga je kralj na ta praeznik po starem običaju pravoslavnih dežel vrgel po pestrih cerimouijah vanjo. '
Ob teh prilikah ni bilo nikoli malo takšnih prostovoljnih potapljačev. toda Lun ga jih je ]>reko-sil vse in skozi petdeset let je po uspelem lovu stopil, tresoč se od mraza, v doljri. beli iu premočeni srajci pred kralja ter vprejel iz njepov rok za križ bogato darilo. Tako je kazal svojo spretnost že pred štirimi romunskimi kralji, starim C aro kuri I.. Ferdinandom, malini MihcHom in sedanjim t'a-rolom 11. Razume .se. da so te trenutke izkoriščali časopisni fotografi in naslednjega • dno je romunsko ljudstvo z zadovoljstvom izvedelo iz listov, da jo stari Lun-gu še vedno mož na svojem mestu. Kajti star je postal v svojem poslu, vsakoletna h-dena kopel «ra ni nič ovirala, da bi ne učakal HI. leta.
Zadnja leta pa j«* okusil vso nadlogo pomanjkanja in starosti. Ril je brez vseh sredstev in lačen, ko se je zgrudil te dni na odprti cesti na tla in izdihnil svojo dušo.
DV£ SIROTI
Opisal A. D. ENHBAY * i
	
. t	\
	h;
* *	t l
	't*
ELEKTRIKA V GOZDU
ii . , - t
—	Kaj ti pa je i — je vprašala.
Zdelo se je, da išče Lniza z rokami oporo; bila je bleda in tresla se je.
—	Kaj ti pa je? — jo je vprašala mati.
—	Nie; — je odgovorila hitro, — to ni nič. V glavi se mi je zavrtelo... premočan zrak ... ali pa solnee...
—	Saj bo morda res, — je pritrdila Tere-
za.--Solnee je danes izredno toplo. —
Na, pokrij si glavo.
Pomolila ji je ruto, ki jo je držala v roki.
Luiza jo je vzela in nadaljevala pot oh strani svoj-e matere. Bila je bleda in erhnila ni niti besedice.
Že nekaj ("asa. so stopale po poljski poti, obdani z jablanami, polnimi jabolk; pot je vodila k studencu, kjer so se hotele osvežiti in malo odpočiti.
Kar j-e Lniza bolestno kliknila.
—	Kaj pa je zopet( — je vprašala Tereza.
—	Oh. nie hudega.--Zaletela sem se
v vejo, ki je nisem vid< la.
—	Kako pa da ne gledaš, kam stopiš ?
—	Saj. . saj sama ne vem.. bilo je. . kakor prvič. . v glavi se mi je zavrtlo in stemnilo pred očmi.
Henrika je prihitela in vrgla svoje eveft je na tla.
—	Poglej, mama... krvavo čelo ima, u-boga sestra! — je vzkliknila in jo posadila na travnik.
—	Ubila bi so bila lahko, — je pripomnila Tereza drhteč po vsem telesu. — Vrnimo
zgode. ki te je doletela, ko si se zaletela V vejo.
—	Oh, nikar ne govori o tem. prosim te. saj itak še preveč mislim na to. .. nikoli več mi ne omenjaj tega.
'Objela je Henriko okrog vratu, se naslonila na njeno ramo in bridko zaplakala.
—	In če ti pravim, da trpiš, mi odgovarjaš, da ni nič hudega. Ah ta bledica, ta otož-\ nost, ki je od dne do dne večja i Te dolge lire, ki jih preživljaš z nama, ne da bi črhni-la le besedico (... Ta vročica, ki ti žge roke. .. in solze, ki jih tako često pretakaš!... Vse to naj ne bo nič. Jaz jki pravim, da skrivaš pred nama nekaj, udarec usode, ki bi ga rada poznala. Razumem, da prikrivaš svoje gorje materi, ki ji je treba prizanašati; — morda bi tudi jaz ravnala tako. Ne razumem pa in nc morem odobravati, da tudi meni nočeš povedati, kaj le tare; ali pa naj to pomeni. da me ne ljubiš več t
—	O. Henrika... ljubim te... kakor ljubim najino mater, bolj kakor vse na svetu, bolj kakor svoje življenje.
—	Zakaj mi torej prikrivaš svoje «jorje, draga sestra t Povej vendar, kaj t«' tey.i. povej mi. to moram vedeti.
• — Pa naj bo, vedi tajno, ki mi napolnjuje dušo z obnpom in grozo. .. Henrika . .. čutim. da bom kmalu.. . slepa!
—	Slepa i — je vzkliknila Henrika vsa iz sebe.
—	Sle] »a, — je ponovila s strt i in glasom nesrečna Tereza, ki je bila nenadoma plani-
; se, za danes bo dovolj izprehoda --j Luiza se sieer ni bila hudo udarila, ven-Pfl v 5S5f>^° 111 <>hstala vsa ]Trepadena na pra-
Jutranji »sprehod po zelenem I'da1' J® P» ™>čno skelela. Toda Itina ^	#	.	.
travniku ali gozdu človeka ,elo|- bila edmi vzrok, da je ubogo dekl, krik-: " ^ - ^	~ -F -mnnrala Henr,-
osveži, dočim ga isti izprehod j nilo.
i ka.
da se'ren so je železniški promet vršil novem mostu opravili v četrt ure; nrakl 'so; dognali da ne vpliva l>n,mo <na misel: da bi potolažila mater in .	,	, | . . . . , , ,	, »tem na človeka ras. temveč razne-1 ^	- ~	...
Knjigarna "Glas Narodaw
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
MOLITVENIKI
SVETA URA	- , .
v platno vez.................
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.M v najfinejše usnje trda vez .....................................1.W
ItKBl ZA DUŠO
v platno vez. _________
;	v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1J9
RAJSKI GLASOVI
v platno vez................89
c v usnje vez....................1JS0
v fino usnje vez.........1.5I
v najflnejie usnje vez. 1.8«
RVlfiKU SRCA
v lmitlrano usnje ves. .##
« . v usnje vez.................80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.28 v najfinejše usnje trda
vez ............—...................1.58
v bel celluloid vez.______1.88
NEBfcSA NAS DOM
v ponarejeno ....................1.—
i r v najfinejše usnje ves 1.58 v najflnejie usnje trda vez ..............................L8#
MARIJA VARH1NJA
fino vet --------------------------138
v « v fino usnje —..............1J58
v najflnejie usnje trda
*ez -................................
Hrvatski molitveniki:
|10eka jatarMtl. fina vez. ---------U
ttftva B«ca. a mir Ijtid««. floa »m 158 najflnejte ves ..................^
\	Key of Heaven:	
	fino VC7.SDO .........................	.......35
	v u»J« foziino ...................	.......78'
M	v u«]fio*JSe usuje vezano ...	....1.88

.1.20 .1.58 .158
...1.38
1.48
f platno fina ...............
VlMMC, tisjflneJMs ve» ....
ti*
Angleški molitveniki:
.1.11
(ZA OLiRANLRt
Key of Rmtmi:
v eeloid vezsno .................
• ▼ epIoM najfinejši vez .....
T fluo uflnje v es.aii o .........
Catholic Pocket Manual
t fino tisoje vezano .........
Are Marin:
▼ fino u^nje vezano ........
POUČNE KNJIGE
Angle&ko slovensko berilo ............2.—
Amerika in Amerlkanrl (Trunk) 5.— Angeljska sluiba ali nank kako ae
naj atreie k sv. mail .................18
B«a nalesljivim bolecnln ...................75
Cerknlfiko Jetero ................................1.28
Domati iivlnozdravnlk brofilrano
Domači vrt ---------------------------------1.28
Uovedoreja ........................................158
Gospodinjstvo ................ •........M..».lJW
Jugoslavija (Melik) 1. sveaek 158
2. svezek, 1—2 snopi« __________1.80
Kletarstvo (Skalleky) .................2.—
Kratka srbska (ramatlka ................88
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov ......................58
Kak« se postane državljan Z. D. .25 Kako s« poatano ameaUkf drtevl|aa .15
Knjlsa o doaUjoew vedenja ________58
KaiMna IfaMea __________________11
Liberalizem ....................................88
Materija In enerftija ...................158
Mlada leU dr. Janeza Rv. Kreka .75
Mladeničem, 1. sv. ...........................JI
1L »v--------------------------------JUL
'Oka skopal * centov)
Mlekarstvo ______________
Nemiko-angjeikl tolmač __________148
Nasveti za hite in dom_____.L—
Najboljia slov. Knharien, 805 str. leplo ves. (RaOaiSk)___
.258
Največji spi so v nI k ljabavnih in dro(1b pisem ........................
«Wen beton ...........................
Obrtno kujlicorodstvo..............
Perotninarstvo. broAlrano ----------150
Pravila sa oliko _________________________85
Psihične motnje na afkoholskl po«.
lazi .....................................95
Pravo In revolucija (Pltamlr) ........58
na električna napetost, rastlinstva. O pomenil .slektrike v rastlinstvu so mnenja uior-no deljena. N'ek«-teri neenja-ki so<lijo. da je elektrika rastlinstva brezpomemben stranski pojav, posledica kemičnih proees<»v v rastlinah, ki so kakor vsi taki pr elektriko. Xajnov nja ho pa poleazala. da elektrika rastlinstva ni samo stranski pojav. temveč da jrre za izvestnim eiljein.
se-
st ni, prizadevajoč -si pomiriti sama sebe v j i Jiini zopet vesela, kakor ]io navadi.
Posedala je sieer zopet pri roeneni delu. kakor bi se ne bilo nie zgodilo, todn njene veselosti je bilo konee.
V njenem značaju in izrazu njenih usten; •oeosi. združeni z njene tako žive in jasne oei, jiolne življenja ovejša raziskava- ju zdravja, so bile postale mračne in otožne.
Konec je bilo prepevanja, konec radostnega smelia, ki je siril okrog nje veselje in srečo; delala je brez počitka, njene roke so se premikale nad delom, njene misli so pa
popoldne navadno utrudi. Uve-j Od tistega dne je rojila Luizi i>o glavi sa-j — Slišala me je! — je vzkliknila T,niza z
'drhtečim glasom; nmahnilsi je na stol in si zakrila obraz z rokami.
—	Slepa! — je ponovila Tereza; naslonjena na Henriko je stopila naprej. — Oli, ne, ne.. . to ni mogoče... Luiza... otroka moja ... reei mi, da sanjam, da nisem prav slišala! Reei mi, da nisi izgovorila te strašne besede, ki mi pri nji zastaja kri v žilah... slepa. .. slepa!
Luiza ji je padla k nogam in ji poljubila roke.
—	Mati odpusti mi gorje, ki sem ti ga prizadejala.
Predhodniki In idejni utemelji ru-
skega Wejatl
.158
Radio
Radio, osnovni pojmi lx
tehnike, vezano ........................2.—
broitrano .................................1.75
Ročni slov. ITalijanskl In italijanski-slovenski slovar ...........JI
Slovenska narodna mladina
(obsega 432 strani) .......-.......148
Spretna knharien, trdo vezana ....1.45 S vel o Pismo stare in nove zaveze,
lopo trdo vezana .............._________
Sadno vino ...................................48
Sadje v gospodinjstvu ...................-98
L'ibenik anrte&keta jezika
trdo vez..........................—...:...15k
broSirano ..................—_______.....1.20
Anglež J. C. Waller, ki se peea že voe desetletij s tem problemom, je našel gotova zvezo med razsvet ljavo in elektriko rastlinstva. Opazoval je 50 rastlin in uprotovil pri prehodu iz teme v svetlobo najprej nejrativsno in šele ee/. nekaj T*asa pozitivno elektriko. Pri nasprotnem proeo.su, pri prehodu iz svetlobe v temo. .se je pokazal nasproten pojav. Dalo bi st> torej •domnevati, da povzroča solnee za-" l kri vaj oe i oblak v prozdu en do vite elektrieno pojave, kar priea, da preminja rastlina, tzpušeajo^a elektriko v zrak. napetost istega. Cud en vpliv, ki ga ima na človeka grozd, ob razlienem dnevnem ea.su, bi se dal torej pojasniti z razlieno elektrieno na]>etoKtjo rastlinstva.
Uvod v filozofijo i Veter)
158
1 dal
Veliki slovenAl splaovnlk: zblr- 1 ka pisem, listin In vlog za za-
sebnlke in trgovce ...............1.88
Veliki vsevede! _________________________S8
VoUllna knjižica ........................M
Zbirka domačih zdravP
Zdravilna zelitfn.......................-48
Zel lo plevel, slovar naravnega
zdravilstva................................158
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srhih ............158
Zdravje mladine........................155
Zdravje in bolezen v doaaail hlfil,
2 zvezka ------------------------120
Zgodovina Srhov. Hrvatovln Slovencev (Mellk) II. zvezek .............
Prerskovklno
blodile drugod; in ee jo je mati ali sestra v. — Odpustiti tebi! < V je tu sploh kdo kriv, skrbeh, kiaj je z njo, ogovorila, jo je sree seni jaz,., samo jaz... Mar mati ni dolžna zabolelo in jo opozorilo na strašno resni«*- slutiti vsega. .. vse uganiti... vsega bati se, nosit. In tedaj je storila vse mogoee. da bi kadar gre za njene otroke? Kaj ni bila moja Izostala zopet prejšnja Luiza, pa ni šlo. dolžnost prepovedati ti delati še ponoei? To
T
"GLAS NARODA*9
ni w. i«'
Izdajanje lista je ▼ zvezi i velikimi stroški, Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H.
h
Xekega veeera so delale v.-se tri pri luei. Tereza je pletla, Henrika je pa stala pri mizi in si delala zimsko obleko; gledala je pa mnogo /bolj na Luizo, nego na svoje delo, in z roko je opozarjala na njo mater, ki je tudi nepremieno opazovala dekleta. Luizi, se je pozirialo, da silno trpi.
Po dolgem molku je Tereza vstala in vzela sveeo s kamina, rekoe:
—	Za danes bo dovolj dela. otroka; eas je. da ležeta k poeVrku. Slišiš, kaj prarim. Luiza f
—	Da, mati, samo še eetrt ure.
—	O, saj poznam te tvoje četrt ure, ki traja do polnoei. Za noeoj bo dovolj. — In Tereza je ugasnila luč.
—	Kaj pa delaš, mati?
—	Prisiliti te hoeem, da boš ubogala, pored niea.
—	No, pa naj bo, delo dokončam brez luči; zdaj delani namreč zelo dobro zaftdsnjenih oči.
—	Zatisnjenili oči ?
—	Da, da; tako delam že nekaj časa. —■ Pravijo, da človek tako varuje oči. Olej, ugasnila si mi luč, a moji prsti delajo naprej/
—	Saj res, — je pritrdila Tereza, skloniv-ši se nad Luizino ročno delo.
—	To je stvar navade; velja torej, mati, dovoliš mi še četrt ure in predno odideva v' svojo sobo, ti bova voščili lahko noč.
—	Čim je Tereza odšla, so Luizi omahnile roke; adelo se je, da je stuta.
Henrika, ki ni odvrnila od nje pogleda, se ji je naglo približala in jo prijela za roko.
—	Luiza, ali trpiš?
' — Ne, saj ni nič hudega.
—	Ah, glej, že tri tedne mi odgovarjaš tako, če te vprašam, zakaj »i se tako izpre-menila od našega zadnjega izprehoda, od tie-1
ti je uimičilo vid, uboga Luiza!... A ft i me še prosiš odpuščanja!...
—	Pomiri se. draga mati. rotim 2e! Saj nesreča mertda ne bo tako velika, kakor misliš in kakor sem sama mislila. Vidim te še, mati. obe vaju vidim. <\ bi bila pa slepa, bi moje ve i ne videle v vajinih očeh teli plemenitih. dragih solz, ki jih pretakata zavoljo mene.
—	Luiza ima prav. mati; to. kar jo «težl, kar jo j*- zadnje čase tako zelo vznemirjalo, je nedvomno samo prehodna bolezen, ki se bo dala pregnati s počitkom in postrežbo. Objemi me in pomiri se.
(Dalje prihodnjič)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu* jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so salo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
f rs
Ll :
•ti L A B 1 K O O 1*
KEW YORK, WEDfr&DAY, JULY 12, 1933
ROBSAJT
VL
ŽIVLJENJA
ZA " O L i 8 NAHODA" PRIREDIL I. H.
THE LABOE8T SLOVENE DAILY fen V. A.
STRUPENE KAČE KOT UVOZNO BLAGO
( 69
—	Moja mala Dolo, to je vendar razumljivo; ti in jaz morava vendar biti * kupa j. Rail bi te \zel tako i s sebf.j, foda rad bi najprej v&e pregledal, kako je vse na Rodeirbergu. Mož moje najmlajše sestre je trgovski ravnatelj in sin moje naj.starejše se.<tre je. kolikor .sem izvedel, določen za bodočega gaspodarja Roden bergo vili tovarn. Ta ogla-s »»o najbrže objavili .sain-o, <la je bit* izpolnjena želja moiega oeata. Mogoč« j« do svojega zadnjega trenutka živel v upanju, da .sem se pri potopu ladje vtrnlar-le na ka»k način rešil. Vedel je, da hočem biti izgubljten. da se pokorim. 'In sedaj je moral umreti, ne da bi izvedel za mojo nedolžnost, toda mogoče je dobro, da tega ni izvede). Prav gotovo bi ga, kakor mene. neizmerno bolelo, da je v m-to bilo zastonj. Na v.sak -način .se moram prepričati, kakšne razmere so doma. \e|K>/.nan in skrivaj Itoeenn iti v domovino tn samo. če bo moj zop«tni pojav napravil veselje, bom vstal od mrtvih. Drugače pa bom z«»prt tiho odšel. Torej, sedaj te ne morem takoj vzeti s seboj, Dolo. -otstaneš tukaj. Prosil bom mater tvoje prijateljice Angele Frasquiia, da te »a čas irnoje odsotnosti vzame pod .svoje varstvo. S svojo heerjo bo rada ostala nekaj mesecev na "Armadi"; ali ne misliš ti tako!
Doloren jtriklina. toda je zelo potrta.
—	Tako dolgo naj bom 'ločena od tebe, papa? Cele mesec? te ne bo?
—	Prej tega ni mogoče izvršiti; pomisli, dolga vožnji. Boš pogumna, .kaj ne T
Dolors vzdih ne:
—	i'e že .mora biti! Toda. če te tvoji ljudje ne bodo več pustili itof
—	Potem pridem po-te. Na vsak način boš tam, kjer bom jaz. Tn tvoja mati je želela, da vidiš, ko dorasteš. Evropo in še posebno ožjo domovino svoj? matere. Naj pride, kar in kakor lioče. skupaj bova živela in ločitev bo hitrejše pot-ekla kot si misliš.
Dolores se vrže v njegovo naročje.
—	Kako zapuščena bi bila brez tebe! To ves tudi sam. kaj ne?
—	Kakor jaz brez tebe, Dolo, to tudi veš. To bo samo ločitev za malo časa.
—	Več mesecev ni malo časa.
—	Prikrajšal jih 'borci, kolikor bom mogel. In dopisovala .si bova, kolikokrrat bo lt* mogoče. Roš videla, čas bo hitro potekel. Angela in Inez ti bosta delali tovaršijo. Bodi pogumna, nwla Dolo.
Dolores .vzdihne in mu smeje prikima. Ker drugače ni bilo mogoče, mu ni hotela delati tfkrbi s svojim obupom.
Njegovo potovanje razpravljata od vseh strani. O vsem se skupno posvetujeta in Dolodes premaga bojazen pred ločitvijo. Bila je pogumno dekle, ki se je znalo vdati v neizogibno.
»Nobene skrbi mu ni bilo treba imeti, da ostane Dolores sama. Njeni ljudje so, jo oboževali in nikdo ne bi pustil, da bi se ji zgodilo kaj zlega. Poleg tega pa so bili tudi portugalski uradniki, ki bi v Ludvik o vi odsotnosti .skrbeli za, red. kakor vedno, kadar je bil ob vročih meaeelh na letovišču.
Ko sta se o vsem dogovorila, sta šla k počitku.
Takoj nasledil »ei jutro jo Dud vik o vsem govoril s svojimi uradniki. nato pa .se z Dolores pelje z avtomobilom k seno r i Prasquita in }o je prosil, da bi za čas njegove odsotnosti preselila na "Armado". Angela zavriskala. .ko ie slišala., da bo več mesecev mogla hiti z Dolores na nebeško lepi "Armadi". To je za njo bU velik pra?.. liik. Tudi sen.iora Frasquita se ni dolgo obotavljala in je ugodno priložnost takoj zgrabil i. Vsled svojih ne posebno dobrih domačih raz mer si j« v boga*i hiši "Armadi" obljubova'la najlepše življenje.
Dolores se je polagoma sprijaznila z mislijo na ločitev z očmom Tod.* na ločitev "e ni smela misliti, da je ne bi bolelo srce. Toda vse 1o je dobro prikrivala, da očima nQ bi preveč žalostila. Kajti vedela je, da tudi njemu ne bo ločitev od nje lahka.
Navzlic svoji veliki pažnji Ralf Bernd še vedno ni ničesar odkril, s čimer mi mogel odkriti Mertensa. Sedaj je bil Mertens vedno nepričakovano ljubeznjiv proti Henriku. In ravno to njegovo obnašanje je dalo Berndu j>ovod, da je postal dvojno pozoren. Zdelo se mu je. da vse to ne pomeni nič dobrega. Da Mertens svojega načrta, biti sam gospodar Rodenbergovih tovarn, ne bo nikdar opustil, je poninel iz mnogih njegovih izjav. Toda Ka-lf je bil tudi v tem mnogo bolj previden kot doslej.'Pogosto je bil poivabljen v vilo "Me-lanijo" dn vedno imanj je Jolanda prikrivala svojo željo postati Hal lova žena. Vedno je bila bolj odkrita in Raff si je moral mnogo prizadevati, da se je izvil iz njenih mrež. Proti Jokndinim ljubeznji-vostim se je zavarovali, kajti njegovo srce je bila last Eve Marije, in vedel je in čutil, da je tudi njeno srce bilo njegovo. Kako mir je tedaj Jolanda mogla ugajati? Od sedaj naprej je bil vsak teden po dvakrat v Rodenbergovi vili in sicer s popolnim Mertensovim dovoljenjem.
Naslednjega dne mu je vednno kaj povedal, kar ga je veselilo. Fveda vedno v sporazumu z Evo Marijo in Henrikom in vedno kaj takega, kar je imel slišati tudi sluga Fric. In tako j? Mertens dobival od dveh strani ista poročila in je bil '.vsled tega prepričan, da dobiva prava poročila. Pri tem pa! je postajalo prijateljstvo med Ralfom in Herik<m vedno tesnejše in od noša j i do Eve Marije vedno prisrčnješi. Henrik je v ivisakem ozira pospeševal zbliževanje med Evo Marijo in Ralfom. gledal je, da sta bila večkrat sama. i-n je opazil, da svojo ljubezen že komaj prikrivata. l£il je čas velike sreče za oba »aljubljenca. Eva Atarija je štela ure od enega do drugega Ral-fovega obiska. In kadar je na .rfjegpvc željo pela njemu najljubše pesmi, tedaj je njen glas izdajal, kaj čuti zanj. Včasih so bili trenutki, ko *ta se eden iv drugega zatopita s pogledi. Eva Marija j*e čutila, da jo je snubil z vsakim svojih dihom, z vso iskrenostjo močne, gortke ljubezni. Ralf je vedio bolj čutil, da je- to krasno bitje bilo vedno bolj njegovo. Toda svoji ljubeztni še ni dal 'besed, še vedno je hotel spoštovati <smrt njenega starega očeta, poleg tega pa- je hotel še prej razkrinkati Mertensa. da bi s tem mogel dati svoji oboževanki mir srca. Katko zelo se je tiiho 'bala zanj in ira bra,ta. je dobro vedel. V vednem strahu pred Mertensovo željo po uničevaniu in v misli na ulogo, ki jo .je bil prisijen igrati, ni bilo prave sreče nti zanj niti za -njo.
Jolanda ie izvedela, da zahaja Ralf včasih v vilo Rodenberg. To ji ni niti najmanj ueajalo. Šele ko je oče pripomnil, da hodi Ralf na njegovo posebon željo, se je nekoliko pomirila. Nikakor se ni hn. tela umakniti Evi Mariji in ravno zato. ker je opazila, da si Haifa poželi tudi £taft Marija, je postala ee bolj trdna v svojem sklepu zagotoviti *i Ratfa. Da bi pred Ralfom očrnila Evo Marijo, mu jo je skušala osmešiti, da je dolgočasna, ne da bi pri tem spoznala, kako zoperna je Ralfu valed tega postajala. Mogel jo je naravnost sovražiti, kadar je kaj govorila proti Evi Mariji.
Jolanda je prišla slednjič do prepričanj«, da se je cela zadeva sre tvlekla dovolj dolgo in je sklenila nastopiti odnočnejše.
Iz motarskega Doma narodnega .zdravja je jx> iniciativi dr. Ix>-vra Dojmija izšla jnVbuda za novo koristno in zanimivo- obrt. Dr. Dojmi je namreč organiziral lov Ktrupenih kač, škorpijonov hi stonog in je v kratkem času ta lovski plen postal dobro izvozno blago. Skalnati svet Hercegovine je najprikladnejšc -zatočišče strupenih kač, škorpijonov in razne druge strupeie golazni. Strupene kače .so bile doslej velika nadloga, ker je tyilo prebivalstvo prevzeti* od praznoverja ter t;«ko nesposobno za uničevanje strupene nadloga in tudi za varstvo pred njo. Sedaj p^i se strupene golazen temeljito uničuje, to uničevanje pn je združeno tudi z zaslužki, ki so wlo dobrodošli mnogim revnim! prebivalcem.
Pisarna dr. Dojmija je postala zanimiva trgovska iw*iVi<tov*lni-ca. iXa mizi je polno trgovskih pisem iu tudi 'brzojavk z naročili •»trupenejra blaira. Dot*edaj> je najboljši odjemalec kač in škorpijonov tvrdka Baver-Maister-Luzius iz Fra nkfurta. katero zastopa t vrdka Jugefa v Zagrebu. Ta t vrdka plačuje žive škorpine pol 5 Din. S p rej'; ma pa tudi večje ko-j ličino na solncu posušenih strupenih stonog. Žela in stonoge pla-! čujejo po :{ Din. V Hercegovini je razširjena, posebna vrsta velikih strupenih stonog, ki jih pre-1 bivalci imenujejo "češi je vi" (glav-* niki).
S posredovanjem zunanje-trgo-' vinskega oddelka se je na dr. Do j- ■ niija obrnila tudi trgovska zbor-' niča iz Carigrada s prošnjo, naj bi podrobno sporočil, kako se strupene kače lovijo, shranjujejo in transportirajo. Tej prošnji je seveda ustrezno, lahko pa s:1- pričakuje. da bo v Turčiji nastala kon-j I kuretvca nove hercego v i n.vk e obr-ti. Pri izvozu strupenih kač in druge strupene golazni, ki je le-j tos «prila takoj, ko je nastopila! za kratek čas toplo vreme, spet I J oživel, pa je sedaj nastopila stagnacija in čaka na odpošiljatev na.d 4(H) strupenih kač in škorpijonov. V toplih dneh aprila so sc spretni lovci zaradi dobrodošlega zaslužka celo potrudili ter nalo-
MM«'.............................................
vili toliko kač, da je postala zaloga preobilna. Itazni odjemaci se najbrž ravnajo po vremenu in bodo šele pozneje poslali svoji naročila. Stagnacija pri izvozu strupenih kač je torej samo slučajna.
'Kačji lovci so se v kratkem času nenavadno izurili. Sami so si izmislili raznovrstne recepte, s katerimi lovijo kače za vrat ter jih opravljajo v velike steklenice in glinaste buče. V domu je ur jeno : posebno skladišče za kačjo zalego. V tem skladišču so veliki, z gostimi mrežami pokriti zaboji. Tjowi prihajajo drug iza drugim j v skladišče, pri vsakem /za.boju pa | stoji skladiščnik, ki s prec.'pom spretno vleče kače iz steklenic ter jih spravlja i\ zaboj. Nekateri lovci oddajo tekom dneva po 30 <lo •">() kač. Pri oddaji dohe nakazila, katera lahko takoj vnovčijo v pisarni. Največ kač. škorpijonov in stonog se vlovi iv zapušreni skalnati ravnini okrog vasi Poslisje. Ti skalnati kraji so bili prej nekdaj kakor zakleti. Na nje so s.> nanašale vsakovr.slne pravljice in bajke in celo pozimi, ko so kače skrite, so ljudje le v največji .sili in (vedno v strahu hodili tod. Takoj, ko nastopijo solnčni dnevi, pa pride v te zapuščene kraje j mnogo spretnih. naravnost piv-1 drznih kačjih lovcev. Prej. ko so se ljudje kač toliko hali. je bilo precej žrtev kačjega .pika. od kar pa cvete nova obrt. pa ni bilo primera, da. bi kača pičila kakega lovca. Vsi lovci so tudi dobro obuti, ker je seveda najvažnejša pri tem nevarnem lovu. Kačji lov j se širi tudi na Črno goro iti so se za navodila že mnogi od tam obrnili v M ost ar.

CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE RE*.)**; lt*B« Milil«
$2*—
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
SI« West ISth Stre«! N«v Y«rk Cit)
—mmiiiimuMM^nn
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU tit WEST 18th STREET NEW YORK, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE niiiiimmiinniiwiniJimiiimiT
J---;-	S:


ANABIOSIA
ZAKONI MED SORODNIKI
VODNJIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair
5i.
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
Naročila sprejema:
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York. N. Y.
Znano je. da očitajo zakonom med sorodniki razne zdravstvene nevarnosti za potomstvo. V .splošnem pa je reei, da je znanost v tem (*zim še premalo podprta s statistikami in more obravnavati le od primera do primera. dali (vključuje kakšen nameravani zakon med sorodniki v sebi nevarnosti za otroke. Xa po ved i, ki pa niso prevve sigurne, se morajo ravnati po stopnji sorodstva iu po značaju morebitne dedne obremenjenosti.
A' neki razpravi navaja evge-nik dr. Rudolf Kraemer naslednje podatke o razmerju med slepoto in sorodstvenimi zakoni : *
V	Kviei so ugotovili, da so 4.3 odst. slepcev potomci sorodtsve-nih zakonov, v Nemčiji znaša odstotek 4.71. Izračunali so, da da-je-j-o sorodstveni zakoni 7 in pol-krat več slepcev nego drugi zakoni. večji procentual slepcev med Židi je pripisati deloona tudi temu, da sklepajo Židi več sorodstvenih zakonov.
V	splošnem pa doprin-ašajo sorodstveni zakoni le malo k splošnemu številu slepcev, skoraj nič več nego zakoni druge vrste. Razumljivo je, da je nevarnost slepega potomstva dosti večja, če se poročita dva ožja sorodnika, ki sta obenem slepa.
V zbirki "Francoska favna" j< izšel nedavno spis o skupini želvic. ki jo je napisal slavni biolog Cue-not. Ta skupina se imenuje tudi vodni medved, kar se sliši kaj čudno. kajti primitivna živaliea meri 1 nun in ima 8 no/.ic. Kljub svoji primitivnosti — dihalni organ jim je kož:ca. ki jo često slečejo — so pa žel vice v prijateljskih stikih z mnogo popolnejšimi živalicami. med drugim z žuželkami. Naravoslovci jih poznajo okrog 1-30 vrst. / ve v sladkih in slanih vodah, v prsti in mahu in s> iz biološkega vdika zanimive, ker spadajo k tako zvanim oživljaj oči m bitjem. Ta lastnost, znana pod imenom anabi-osji. obstoja v tem. da znajo živa-liee p<m1 neugo<lnimi pogoji preiti iy. aktivnega življenja v latentno : tanje, od koder preidejo s povrat-k(»ni ugodnih razmer zopet v aktivno življenje.
Ta pojav v živalskem svetu po-zrann dobro po zaslugi učenjaka Doyera in njegovih neslednikov. Ce se močvirje, kjer želvice žive. počasi posuši, se želvice skrči »o in strdijo ter jwcakajo v tem navidez mrtvem stanju boljših časov. Cue-not je ugotovil, da lahko čakajo nekatere vrste tako do (i let. ne da hi izgubile sposobnost oživeti. Cim del j traja ta niuniifika-ija. tem daljša doba je potrebna za oživlje-nje. Normalno življenje želvic traja 18 mesecev, s presledki, ko žel-
14.	julija: Cliutiipiuln v Havre n«»tterdain, Hotterdam
15.	julija:
Rt-x v Genua Hereugarla v Cherbourg
13. lutija:
I.eviathan v Cherbour*
19.	Julija: Manhattan v Havre Albert liallin v Clierbourg
20.	julija:
Majestic v Cherbourg
21.	Julija:
I.:ifuvette v Havre F: urnim v Bremen St.'it«-iidam v Boulogne
26.	julija:
H:«nihurir v Cherbourg I'r»-s. Uouaevelt v Havre
27.	julija:
Bremen v Bremen
28.	julija:
V«-emixm v Boulogne lie de France v Havre
29.	julija: ViiU-hmJm v Trst Aqultanla v Cherbourg
2. avgusta:
Washington v Havre I'ciitMfhland v Hamburg
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITRQM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
l>8. .JULIJA
I.0.	A r (j iista — r,. Septembra
PARIS
II.	Avgusta — '.). Septembra
CHAMPLAIN
//. Julija (opolnoči)
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St.. New York City. N. Y.
FRENCH LINE
19 STATE STREET.	NEW TO UK
vice otrpnejo, se pa lahko vleče njihove življenje nad 00 let.
Na anabioso naletimo tudi »pri drugih živih bitjih. Pictet ,i<> je odkril pri ribah, a ruski biolog l>ah-metjev se je pečal leta 1JH4 >. vprašanjem, ali hi se ne dala ann-hiesa praktično izkoriščati.
4.	avgusta:
Olympic v Cherbourg
5.	avgusta:
Champlain v Havre Con te di Havnin v C.enoa Bereiigaria v Cherboutg
8.	avgusta:
Leviatliun v Ch»-rlK»urg Kui'.]»;i v Bremen
9.	avgusta:
New Vurk v Hamburg
11.	avgusta:
Purin v Havre MaJ«-i«lic v Cherbourg K :t«-rdam v lioulogn«
12.	avgusta:
Saturiiia v Trat	'
A<iuitai.iu v Cherbourg
15.	avgusta:
Bremen v [irmif-n
Sla tend:, m v Boulogne
16.	avgusta:
Manhattan v Havre Alb-11 Ballin v Hambuig 19. avgusta:
I le dr France v Havre
Ilex v Uenoa 21. avgusta:
Keli.iiiif v Hamburg
23.	avgusta:
olyiujii.. Cherbourg
24.	avgusta.
CI lamiilain v Havre Kun>|«a v Biem>-u
25.	avgusta: Veendani v Boulogne
26.	avgusta: Roma v Cenoa Bereiigaria v Cherbourg
29.	avgusta: Leviathan v Cherbourg
30.	avgusta:
Lie Uninc v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deuischlaiid v Humburg 11. avgusta:
lireliien V Hremen
2. septembra:
('ulite di Savola v Genoa
5.	septembra:
lie de France v Havre Stateiidam v buulugn«
6.	septembra: Aquitaiiia v Cherbourg New Vork v Hambuig
8. septembra:
Olympic v Cherbourg >. septembra: Phrix v Havre
Vutc:>nia v Trst Voh-nd:.m v K<'iilogne Kuroriii v Bremeti
13.	septembra: Lafay.-tte v Havre Manhattan v Havre Berengaria v t.*herl>ourg Albert Ballin v Hamb-irg
15.	septembra: Rotterdam v Buulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Rex v Oenoa Hri-mcn u Bremen
18. septembra:
Rcllame v Hamburg ' 20. septembra:
Champlain v Havre 21. septembra:
Aqultanla v Cherbourg 23. septembra: Sat urn ia v Trst lie de France v Havre
Vi''n<lnni I!oulngne
26.	septembra: Eliropa v Bremen Ktatendam v Boulogne
27.	septembra: Wafchlngton v Havre Miotrelania v Cherbourg
| r>eutschtnnd v Hamburg
29.	septembra:
i Paris v llj»vre
Olympic v Cherbourg
30.	septembra:
| C'>nte d i Savola v Oenoa
DRUŠTVA
V NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" o« čit. ume rmi,
članstvo, pmi pu vsi Slovenci v vrnil okolici.
____________
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
(Dalje prihodnji!}
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
"ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in 1 2. AVG.
^ena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
"EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84
za tja in nazaj pa samo ........$ 185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DAXES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York; N. Y.
■a -a