DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 10. in Uii. vsaliftu^a iiiescfia, «e je :: listi ali globoko jame, da v njib prebivajo iti se tako vsaj nekoliko varujejo mraza. Nadace Bulgari tiîdi dobro vedo, da bi bilo nadaljno prelivanje krvi brezpomembno, dokler cvropejske velevlasti ščitijo Turčijo in je ne puste vreči iz Evrope. Na prošnjo visoke Porte so velesile že pričele posredovati. Srbski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se mora preje posvetovati z zavezniki in tia dobo velesile šele potem odg-ovor. Enako je odgovoril tudi grški zunanji minister. In podobno tudi bulgarski niinisterski predsednik Ge.šov, ki je izjavil, da mora, predno sprejme ali odkloni ponudbo velesil, naznaniti to ponudbo ministerskému svetu in da se mora prej zcdiniti z ostalimi zavezniki. Ravno isto je odgovorila tudi črnogorska vlada zastopnikom velesil. Balkanski zavezniki bodo sicer posredovanje velesil sprejeli z istim veseljem kakor so storili pred tremi meseci, toda v nova po-jiajanja se bodo spustili šele tedaj, ko dobe zagotovilo, da bi Turčija sprejela vse pogoje, ki jih bo stavila balkanska zaveza; drugače bi se zamoglo zjfoditi prav tako kakor jin' prvih pogajanjih v Tjondonu, ki so bila brez vsakega uspeha. Zahteva je videti upravičena, zHto je vcleaiie najbrže ne bodo odklonile. Razmere v turški armadi so pa tako skl»e in upai\je na kak vojni uspeh proti zaveznikom tako majhno, da bi že tudi mladoturška vlada rada sklenila mir in bodo Turki za vsak slučaj vsprejeli pogoje zaveznikov za zopetno pogajanje. Sicer so nam pa zdi utnešavanje velesil v balkanske vojno zadeve precej brezpotrebno. Najbope bi bilo vso zadevo prepustiti balkanskim zaveznikom, ki bi jo gotovo že zdavnaj temeljito razpletli. In ravno sedanji drugi del vojne na Balkaiiu jo obetal prinesti skorajšen kouej vsej tej zadevi, ako no bi prišla vmes nova pogajanja, namreč med Avstrijo in Rusijo. Vprašaje ni sedaj prav nič manj zamotano nego je bilo prej in najbrže ne pride do lako hitre rešitve. Gre se namreč za takozvano „veliko Albanijo", od katere mi Avstrijci pač ne bomo imeli nikdar nobene koristi. Ta slavna Albanija je actluj ua programu in mesto da bi bila vsa afera že pred 14. dnevi reSena, so sestavlja šele komisija, ki bo v l^etrogradu na Ruskem razpravljala o toj „važni" stvari. Že pred tedni se je govorilo, da bodo pogajanja med Avstrijo in Rusijo zelo kratka, a zgodilo se ni nič, le iz Pariza se poroča zopet, da položaj ni več tako nai)et. Tn ta afera ni tako po ccni za našo monarhijo, saj nam požre ogromne svote. Samo vojaštvo ob mejah stane že okolii 400 miljonov ali Se več. Računati moramo tudi izgubo delavnih sil in ravno zadeva glede rezervistov je postala na pomlad jako pereča. Vse na kmetih se pripravlja na spojiiladansko delo, rajbope moči morajo pa sedaj pod orožje. Težko je torej sedanje stai^e za poljedelca, stroški veliki, davki veliki, sin ali gospodar pa že par mescev pri vojakih. S temi razmerami pa diplomatje nič ne računajo. Ka Balkanu bodo zmagovalci že letos spomladi orali turška po|ja, toda pri nas se pa lepo počasi pogajamo za Albanijo in med tem pogajanjem smo čisto pozabili na svoje lastne gospodarske koristi. Kaj naj rečemo k temu? Gospodarstvo. Jako važno spomladanje delo v sadjarstvu. Ne da se tajiti, našo dolenjsko sadjarstvo jo jako napredovalo v pro-šlih 40. lotili po preiistrojitvi naše kmetijsko družbe v Ljub-ýani in osobito po ustanovitvi kmetijske šole na Grmu. V tej dobi se je posadilo po vsem Dolenjskem gotovo več sadnega drevja, kakor poprej v sto letih sknpaj. Toda isto tako se ne da vtajiti, da se posajeno drevje v obče jako pomanjkljivo, doloma še celo kar nič ne oskrbuje. Posadi se ga, potem pa večinoma samega sebi prejiusti. Ako se lepo razvije, je prav, ako i>a ne, pa tudi. lu to je ravno jako napačno. Vse navajati, kar ac g-Jedc umnega uwkrbovaiya aad-]iega drevja pri nas opn.š(ja, ni namen teh vrstic. Navesti i)a hočemo eno spomladanje delo, ki je smatramo v sadjarstvu jako važnim, ker nam kar dva velika sovražnika na sadnem drevju b krati uničuje. To delo jo škropljenje sadnega drevja z modro galico in ai)noiii kakor škropimo trte proti peronosperi. Ako opazujemo naše sadno drevje, vidimo, da je v dostih krajih v zimskem času kar rumeno v kronah. Vihl, veje, vejice, da, še celo debla so prevlečena z neko rumeno tva-rino ~ z lišajem. I^išaj je pa živa stvar, je rastlina zajedalka, ki na sadnem drevju živi ter to v razvijanja v rašči jako zadržuje, čestokrat ga [»a tudi kar uniči. I-išaj se naseli posebno po drevju, katero jo na burji razpostavljenih legah zasajeno, v zavetnih, zatišnih legah rastoče, je te nadloge skoro prosto. V prejšnih časih, ko ni bilo treba še trt proti peronosperi škropiti, ker je ni bilo, so priporočali še celo strokovnjaki ostrgavanje ali okrtačenje lišaja raz drevja. Dandanes tega dela pač nikak pravi strokovnjak ne more več Iiriporočati, zakaj prej ko je eno samo drevo iišaja ostrgano ali okrtačeno, je že gotovo vsaj pet ako ne še celo več enakih dreves poškropljenih ter tako lišaja oproščenih. Raz poSkrojiljenega drevja odpade namreč Hšaj v kratkem času popolnoma, tíkrop^erye ima pa glede lišaja še to veliko prednost zase, da se drevo čisto nič ne poškoduje, mod tem ko se z ostrgavanjem ali okrtačenjem istega vedno več ali manj poškoduje drevje. Škrop^ei;je ima pa še tudi to veliko prednost, da uničuje obenem še druzega velicega sovražnika našega jabolčnega in hruškinega sadnega drevja, namreč jabolčnega in hriiškovega „krastavca", latinski „ťusicladium" imenovanega. Ta glivica napada listje, ki postane črno-marogasto, in vsled tega veliko prezgodaj odpade. Ona napade pa osobito tudi sadje, hruške kakor jabolka. To postane vsled tega spačeno, črnomarogasto, neredkokrat še celo razpokano. Tako sjiačono sadje je pa prav neznatne vrednosti, ker bo zamore le doma komaj porabiti. Zato je razvidno, da oškoduje ta bolezen naše sadjarstvo prav občut^ivo. Da 80 uniči liSaj, zadostuje le enkratno Hkro])|jeiije s tekočino, katera vsebuje na 100 litrov vode 2 kilograma modre galico in 3 kilograme apna. Izvršiti se mora to škropljenje pa takrat, kadar začenja sadno drevje ravno svojo pope razpenjati, torej kadar brsti. Tokratno škrop|jeqe zadostuje za vničenje lišaja že popolnoma. Ono je pa tudi za kra-stovca vprvič ravno v pravem času izvršeno, vendar se pa mora, da se glivica popolnoma nnid, pozneje še dvakrat ponoviti, V prvič se ponovi koj po odcvetenju drevja, v drugič jm takrat, ko tioseie sadje približno tretjino svoje debelosti, torej tako meseca junija enkrat. Za. drugo in tretjo škropljenje pa zadostuje tekočina, obstoječa iz tričotrt kile modre galice in 2 kilograma apna na lOO litrov vode. Zdaj nastane pa še vprašaiije, s kako skroftilnico naj se to .škropljenje vrši. iNo v kraji]], kjer se z sadjarstvom v veliki mori in uzorno ukvarjajo, poslužujejo sov ta namen posebnih na vozičkih pritrjenih škropilnic. Za naše razmore pa zadostuje navadna trtna škropilnica, kakoršno se za škropljenje trt na hrbtu nosi. Takozvane trtne škropilne škarje seveda niso porabtjive. Da sc zamore pa z navadno trtno škropilnico tudi sadno drevje škropiti, je seveda neobhodno potrebno, da se njeno gumilastikno čevo zadostno podapa, in njen razpršilnik na zadosti dolgo lahko palico pritrdi. Najbolje služi v ta namen seveda zadosti dolga trstika. To bi bilo torej tisto jako važno spomladanje delo, katero naj bi naši sadjerejci gotovo izvršili. Pravtako naj bi pa tudi no opustili okolu debel se mladega sadnega drevja zemljo prekopati, kakor pravimo takozvane drevesne šipe napraviti. In da je potrebno tudi drevje pravilno obrezali ter ako je še mlado, tudi povezati, se razume samo po sebi. V obče rečeno: naši pridelovalci sadja naj bi se privadili tudi vsakoletne pravilne postrežbe sadnega drevja, ne pa le vinsko trte. —1— Gospodarske drobtine. Iz žvabovi'ga nam piše posestnik: Ker je prašičereja po Dolerrjskem najbolj razširjena in najbolj dobičkanosna panoga kmetijstva, zato tukaj napišem, kaj se da vse dobiti iz naše zem^e, katero vse ])remalo cenimo in jo nekateri tako lah ko miselno zapuščajo. Umetna gnojila, posebno na njivah, bo pri nas še premalo znana, zato tukaj navedem izgled, ki sem ga dosegel pri pesi, četudi jo bila lani slaba letina za peso. Njivo za dva mernika posetvo sem jeseni izoral kakih aO—cm globoko — zenica jo srodige težka — in pustil črez zimo; spomladi sem napela! Ï2 voz gnoja in takoj podoral kar se da globoko, potem sem potresel z umetnimi gnojili in sicer 80 kg superfosfata, 40 kg kalijeve soli in 20 kg amonijevega sulfata in takoj podvlekel. Ko je bila lyiva poravnana, sem naredil z osipalnikom grobo kakih 60—70 cm narazen. Potem sem sadil z roko pesno seme po grobeh in sicer 30-40 cm vrstah samih narazen. Tu pripomnim, kdor ima stroj, je to bofše, ampak tako dobro ne skali, posebno če ni dovo|j prhka zemlja. Uspeh umetnega gnojenja je bil ta: Pridelal sem 16 voz pese, povprečno 25 mernikov na vsakem vozu brez cime, in okrog tri mernike iizola. Vse leto je bilo dovoij cime za obiranje in drobne pese za zeleno klajo. Brez umetiiih gnojil je bilo prej na istem prostoru G~7 voz peso, seveda je bila tudi razlika pri pesi: brez umetnih gnojil je tehtala posamezna pesa Va—' kg, dočim je laui z umetnim gnojem gnojena tehtala marsikatera 5—6 kg, splošno pa 3—4 kg. 1'ri meni so se torej umetna gnojila prav dobro izplačala. Stala so me okrog SiO K, a pese je bilo okoli 400 mernikov. Kmetovalci, poskusite, vam ne bo žal! Nazadnje še pripomnim, naj se pesa sadi boti pozno okrog 18. do 30. aprila, ker naenkrat skali in njiva tako ne ozeleni. Peso se mora enkrat opleti in vsaj dvakrat okopati. _F. V. Politični pregled. Poveljnik vse avstrijske vctjiie mornarje,e je postal sedanji mornariški nadzornik podadmiral Anton Ivan Ilaus, ker je odstopil grof Montekukoii. Haus se je rodil IS. junija 1851 v Tolminu na Goriškem. Svoja dolinska leta je preživel na gradu Bubnjavici pri Metliki, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Prvih šest gimnazijskih razredov je dovršil v Novem mestu, zadnja dva pa v enem letu v Ljubljani, Stopil jo nato v e. kr. mornariško akademijo. Dno 4. avg. 1. 1887. so je poročil kot linijski poročnik L razreda v grajski kapeli na Draškovcu jiri Št. Jerneju na Dolenjskem s svojo pravo sestriiino gdčno. Ano Trenčevo. Podadmiral Ilaus je torej rojen in vzgojen na Slovenskem. Odlikoval se je vedno vsled svoje izredne nadarjenosti. Govori gladko osent jezikov, med njimi tudi slovenski, in ima v prvi vrsti le slovenske uslužbenke — Dolenjke Zabavi in pouku. Prst Božji. ! (!'o resniiiieiii liiKodku.) Žalostni iti hudi časi so bili, ko se je i pisalo leta 1H17. Stari ljudje so znali veliko povedati o tem. Tisto leto vsled zelo neugodnega vremena ni skoro nič zrastlo, na mnogih krajih je bik sila velika beda in lakota, in marsikdo, ki jo že skoro pozabil moliti, jo sedaj goreče sklepal svoje roke k Bogu itt prosil: „Oče naš . . . daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Jjo bogati Habjan v vasi D. ni vedel nič o kaki bedi ali o kakem pomanjkanju. Imel je bogato zalogo žita, in to jc hilo zanj pri splošni draginji le v korist, njegov mošnjiček se je polnil od dne do dne. Jožo Habjan je bil skop in prepirljiv človek, s katerim ni nihče rad občeval in se mu je vsakdo že oddaleč umaknil s pota, da se nista srečala. Njegov grdogledi obraz in njegov prežeči pogled je vsakogar odbijal od sebe. Bilje vdovec in je imel edino hčerko lieziko. /ena, s katero je živel v vedncm krogu in prepiru, mu je umrla že po treh letih. Zgodaj jo je spravil pod zemljo, kakor so tj udje po vasi skrivaj šepetali. Bilo je vročega soparnega dne meseca julija. Habjan jo stal na vratih svoje lepe hiše in glodal proti nebu, kjer ni bilo videti oblačka. Xa njegovem nclepem obrazu se jo poznala nalahna zadovo|jn,ost, glasno pa je mrmral predse: „Vreme ne bi moglo biti lepšo kakor jel Da bi le še nekaj tednov tako držalo, — ceno žitu bi se [ločetvorile." „Tega pa naa reveže Bog vanij, oče Habjan!" vzdihne naenkrat nekdo zadaj za i:gcgovimhrbtom,inkoscozre,zagledama3hnega že bo|j priletnega moža z močno sivimi lasmi in brado. Bil je stari Bregar iz vasi, „Kaj pa hočeš tu, Bregar?-* vpraša jezno Habjan. »Prosil bi to malo žita, Habjan", odvrne proseče Bregar. „Že nekaj dni sem nimamo najpntrebnej,icga v hiši. Prvi denar, ki ga zas užim, ti potem jirinosem za žito." „Ne bo nič iz tega", odvrne kratko in odločno bogati Habjan. „Najj>rej denar, potem blago, tako je pri meni navada!" „Toda pomisli vendar, v kako hudi stiski se nahajam s svojo družino", prosi ubogi Bregar. „Žena mi je na smrt bolna, otroci pa prosijo in stegujejo svojo nedolžne ročice po koščku kruha, a ga jim ne morem dati. Usmili se nas vendar, oče Habjan!" „Kaj meni jnar, kako se vara godi", odgovori osorno Habjan. „Misliš li, da imam svoj težko pridob^eni kruh za vas, leno berače? Le pojdi, jaz vam ne morem pomagati !" Pri teh besedah trdosrčneža šine ubogemu Bregarju kar kri v glavo in trdo besedo mu silijo na jezik, a premaga se in z mirnim glasom reče: „Naj ti Bog odpusti tvojo trdosrčnost, Habjan. Vse svoje živ^enje nisem prosil vbo-gajme ne tebe in no nikogar driizega, vedno pu som si prizadeval, da si na pošten način prislužim svoj kruh sebi in svojcem. Seveda, bogatini, ki žive v razkošju, ne vedo, kako je revežu pri srcu, če mora biti lačen in trpeti. Toda pomni, Habjan: Že marsikak bogatin je čez noč postal berač." Po teh besedah se poslovi Bregar, Hubjan pa se jezno ozre za njim ter gre v hišo. Potrt in žalosten se vrne Bregar domov. Ko vidi svojo bolno ieno in otroke, ki se ga oklepajo in proseče stegujejo svoje ročice kvišku k njemu, naj jim da kruha, mu hoče skoro počiti srce in neizrečena žalost napolni njegovo dušo. A vendar ne godrnja v tej veliki stiski, saj ima pri svoji veliki revščini še nekaj, za kar bi ga zavidal marsikak bogatin, namreč mirno vest, živo vero in trdno zaupanje v Njega, ki oblači lilije na po|ju in ima kruha za vse stvari. „Otroci, sedaj prav prisrčno prosiuio ljubega Boga, da se nas usmili, saj usliši vsakogar, ki se k njemu zateče", reče poln zaupanja svojim otrokom in kakor iz enih samih ust zakličejo vsi: „Oče na.š , . . daj nam danes nač vsakdanji kruh ! Oče naš . . . daj nam danes naš vsakdanji krnh !" Stanje bolne žene se jo proti večeru tako poslabšalo, da jo prosila za gospoda. Bregar so torej poda proti župni cerkvi v .sosediijo vas, da sporoči g. župniku željo svoje bolne ženo. Kako pol ure od vasi je stala majhna stara kapelica, v kateri je bila podoba Naše Ijjubo Gospo Vedno l^omoči in kjer je že marsikdo v svoji stiski in revi dobil tolažbe in pomoči. Bil je tih, prijeten večer. Xa temno-modrom nebesnem oboku je sijala bleda luna in miglalo tisočero zvezd in nič ni motilo ti-hote speče narave. Naglo stopa Brogar po samotni cesti. Ko pride do kapelico ob robu gozda, stopi vanjo, pade pred podobo Milosti-pohio na kolena in ji kratko a iskreno potoži svojo bol Pokrepčan in potolažon v svojem srcu vstane in hoče zapustiti kapelico. Kar začuje ne daleč odtod človeško glasove in korake, ki se vedno bo|j bližnjo kapelici. Kmalu da otroci no pozabijo domačega jezika. îsaSemu slovenskemu rojaku želimo najboljših napehov na odličnem mestu. Državni zltor. V narodnogospodarskem odseku se jo razpravljal predlog o ustanovitvi zadružno osrednje blagajne. Poročal jo dr. Krek, Čohi so ugovarjali, da so ozira preveč na kmete in so hoteli Se enega poročevalca, a se niso mogli zaiy zodiniti. Vse delajo le zato, da bi stvar zavlekli. Napadali so potem tudi državo radi oborozeq'a, vsied katerega trpi veliko škodo, posebno pa so napadali tiste vladno listo, ki tiSče še vedno v vojno, katere noben človek v Avstriji ne želi. Veliko .škodo radi pomanjkanja delavcev trpita obit in industrija, drugod pa zopet deía maiijka, OgfNbi državni zbor. V torek, 4. t. m, je prišla na dnevni rod volilna reforma za ogrski drž. zbor. Ogrski magnati so zmašili skupaj tako volilno reformo, da bodo tudi za-naprej imeli vso deželo v rokah, ker bo po tej volilni reformi ostalo še rauogo ogrskih državljanov brez volilne pravice. Proti reformi so nameravali ta dan socijalni dcmokratje uprizoriti splošen delavski .štrajk po vsej Ogrski, Ker pa je vlada storila vse, da zadovolji interese delavstva, se je sploSni štrajk preložil. Kljub temu pa bc bo boj za splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico nadaljeval. / hiilkannkili bojišč. Izprod Odriiia. Mraz ovira zelo dela pri obleganju. Zapadel je namreč sneg, pa tudi reka Marica jo narasla. Turčija na noben način noče odstopiti Odrina, Bulgarski vojaki pa komaj čakajo poveva, dana-skočijo mesto. Na gill i polskem ])olotokH krog Bulaiia boji sedaj tudi počivajo. Zadiya saj nekoliko verjetna poročila so poročala, da so Bulgari zavzeli dve bulairski utrdbi in Turkom je baje ostala le ena no ravno preveč utrjena, l*i'etl Skiidrom tudi vse miruje. Črnogorci so utrujeni in vreme jih Še bolj ovira kakor Bulgare, Srbi tadi mirujejo in odpo,š|jejo v kratkem večjo armado dosedanjim četam na jiomoč, dotlej pa ni pričakovati novih večjih bojev, Čraigori grozi uboštvo v največji meri, ker je že vsa izčrpana, V Carigradu pa vlada veliko vznemirjenje, Iz Čataidže namreč prihajajo vesti, da se čataidška armada pripravka, da odkoraka v Carigrad in tukaj vrže vlado, ki ne more skleniti miru, ne da bi odstopila Odriiia zaveznikom. Glede miru ni šc nič gotovega sklenjenega in kaj lahko se pripeti, da bo padla Bedai^ja vlada, še pretino bo mogla skleniti mir, .Janina so je 6. t. m, vsicd velike zmage prestolonaslednikove udala in general Luca jo s tremi eskadroni vkorakal v mesto. Pri zavzetju Janine je {»adlo Grkom v roke 2^,000 turških vojakov. Izgube Grkov v boju za Janino znašajo 4 do 5000 mož. Skutari, 21, februarja 1913. Slovenska usmiljenka S. Marcela Bavdek iz Skutari v Mali Aziji nasproti Carigradu, doma iz Roba na Dolenjskem, piše našemu uredniku sledeče: „Sedaj vojske ni pri nas, ampak okolu Odrina. Lo en dan tega mesca smo čuli streljanje s topovi. Ilaojencev je sedaj že veliko pri.šlo v niosto, vendar ne tako veliko kakor pri prvi vojski, ker sedaj pravijo se le še poskušajo, prava velika bitka šele pride; kako se bo izšlo, se še no ve. Kurdi, ki so zdaj v mestu, gotovo čakajo na prihodnjo veliko vojsko, Ka morju pri Carigradu je veliko ladij in na njib vse polno vojakov, Nemcev, Francozov, Angležev in drugih, ki bodo branili Carigrad, ako bi bil v nevarnosti. V Carigradu so katoliški kristjani glede svoje voro zelo prosti, toda ako sedaj zmagajo Bulgari, jih bodo gotovo silili v pravoslavje in bodo mogoče katoliki morali veliko trpeti, — V naši bolnici (Hospital Zeineb-Kiamil) je kot prvi zdravnik turški paša in župan tega mesta. Za nas sestre je zelo dober kakor tudi drugi turški zdravniki; eden izmed njih je še rekel, da nas bode skril, ako pridejo sovražniki v mesto, I f Kurdi, ki sem jih prej omenila, so turški vojaki izven mesta. To so napol divji ljudje. Še ceio Turki sami se jih boje. Preoblačijo se kar sredi ceste, jo li prazna ali polaa ^udi, in gredo v prodajalne, kjer si izberejo, kar jim dopade, ter vzamejo seboj, ne da bi vprašali, koliko stane. Gorje pa prodajalcu, ako bi zahteval kak denar od njih; stepejo ga tako, da je joj. Zato so jim pa tudi nihče ne upa ničesar reči. Tu imamo tudi veliko požarov, včeraj zvečer so bili trije in danes je šele 7, ura in že zopet gori, bogve kaj bo Še do zjutraj; in tako je vsak večer. Nekateri kar sami zažgo. Najprej izpraznijo hišo, potem pa zažgo, ker hočejo, da bi tam bila lepa cesta, kjer stoji zdaj njihova hiša. Ne pomislijo pa pri tem, koliko drugih ljudi store nesrečnih. Toliko za danes, drugič pa zopet kaj. JSeniški državni zbor je sprejel 19. febr. v vseh treh branjih z glasovi centra, socijalnih demokratov, Poljakov in Alzačanov odpravo postave z dne 4, julija 1872, ki prepoveduje jezuitski red v Nemčiji. Tako poroča „Novi Cas". Dal Bog, da bi bilo res! V Mehiki je revolucija. Od maja I. 1911 ne more dežela priti do miru, odkar je izvoljen predsednikom Madcro, Zakaj komaj jo bil izvoijen, je že začel izrab^ati državo in se na i^jene stroške bogatiti sebe in svojce. Tako je imel proti sebi kmalu vse, posebno vojaštvo. Sedaj so ga najprej odstavili, potem pa ustrelili in izvolili novega predsednika lluerta. Ta hoče na vsak način napraviti mir v Mehiki. Konzul Prohiiskii, ki se je tako žalostno proslavil v sedanji vojni na Balkanu, je „na lastno prošnjo" prestavljen iz Prizrena v Kio de Janeiro v Južni Ameriki. Dopisi. Brnsnice. Povsod po deželi imajo tako přepotřebná gasilna društva, zakaj je ne bi ustanovili tudi mi, tako smo rekli že večkrat Brusničani, Iii res, pred dobrim mesecem smo stopili skupaj in ustanovili za našo faro in občino prostovoljno gasilno društvo. Načelnikom smo izvolili gosp. Andreja Iludoklina, vežbalcem pa g, Franceta Franka. Članov šteje društvo vsega skupaj 52, za začetek za nase razmere lepo število, Vežbamo se prav pridno vsako nedeljo poi>oludne. Y kratkem dobimo tudi svojo novo brizgalno, za kar nam bo gotovo skočil na pomoč slavni deželni odbor, ki smo ga prosili za podporo. Bog daj novemu društvu rast in moč, da bo res bližnjemu v korist in pomoč, V petek 7, t. m. je pri nas umrl starček I. Medle v 88, letu svojo starosti. Bil je Ra-deckijev veteran in je kot vojak gledal 1. 1844. sveto mesto Kim. Nad 40 let je bil gozdni čuvaj pri graščini Klevevžki, ki ima velike gozde v Brusnicah. Zadnja leta je živel v veliki bedi. ZapiišM ženo in sina, duševno in telesno bolnega. Iz Kadoviee. Dasiraviio je zemlja Še zmrznjena, so vendar kače že prilezle na gorko soince. 6. t. m. je k tukajšnjemu županstvu prinesel nekdo velikega pisanega „modrasa". vinogradu pridno delamo. Trtni îea je kljub triletnim uimam lep in zdrav. Bog nas varuj vsega hudega zlega I Prečna. Mrzlo, suho in kopuo zimo imamo ! Rujave so poljane, aenožeti, travniki pa tudi polja. — Ostra burja je šibko strn kar posušila 1 Rž je skoraj uničena, lau je pa, koder ga še sejejo, kar izginil. Tudi pšenica je jako redka in slabotna. Občni glas je: letos bo malo slame, malo krme! Kazalo bi zato med preredko pšenico zavleči oves, pa bo dovofl slame in zrna — ali pa "deteljo vsejati, bo vsaj več krme. Letos je treba radi krme posebno skrb obrniti na detelišča in travnike, oziroma senožeti. — Prevleči jih je treba z brano, da so, ako Bog da obilo spomladanske vlage, trava na njih zgosti. Tudi je šc čas umetno jih pognojiti s superfosfatom, pome-,šanim s pepelom, zdaj je ravno pravi čas za tako gnojenje, — Po naših vinskih goricah smo trs zgodaj obrezali, les še nekaj kaže, samo da bi kakih posebnih uim ne bilo! Pa da bi nam država dala galice, žvepla, brizgalin, gumija itd. Upamo, da nismo v jeseni zastonj delali izkazov o stroških, o škodi in o davkih po naših goricah, — Gg. poslanci, spomnite se na Dunaji dolenjske bede! leta in leta ni bil dolenjski kmet in gornik tako v stiski radi denarja, kakor letos. Za nobeno reč ga nima dobiti, dajati ga je pa treba vedno! Pomagajte mu, da ga siroščina popolnoma ne zmore 1 O mlekarni smo se posvetovali z veščaki, pa menijo, da sedaj še ni ugoden čas za njo. Na Gorenjskem preostaja mleka, da ga ne morejo razpečati. Si bomo morali pa za sedaj pomagati z govedorejo. Slepo zaleteti se ne smemo! Precejšen naraven zaklad pa imamo pri nas v vodnem padcu v Luknji, kar se tiče električne sile. — Nedavno si je to zadevo ogledal naš g. poslanec Jarc z g, veščakom Remcem, — Sedaj je vsa naprava le za prvo silo, malenkostna; ako so pa doseže primeren sporazum s sedanrjim posestnikom in deželo, potem bi jo povečali, pa jo izrabili ne le za razsvetljavo, ampak tudi kot gonilno moč pri strojih za kmetijstvo in obrt. — Treba pa je za to veliko več zanimanja kakor ga imamo; kar tiho smo in molčimo, pa vsa zadeva spi! Poglejte Gorenjce, kako so delavni in agilni, kar celo električno omrežje imajo zasnovano, Ganimo se tudi mi za to koristno napravo. Združimo se Prečina, Novo mesto in Šmihel in napravimo dobro vtemeljeno peticijo na veleslavní deželni odbor. Sedaj kaže, da se kaj zdatnega doseže. Od sedanje malenkostne naprave ima le par hiš nekaj koristi, lastnik ima pa itak zgubo! Da se vsa zadeva postavi na trdno podlago in poveča, potem imamo dosti razsvetljave po vseh imenovanih občinah, po dnevu pa gonilno moč, saj itak vedno primanjkuje delavcev na kmetih in v mestu. Na delo I Združimo se vendar enkrat. Iz St. Jemeja, Novo lepo, časniško obliko so se Dol. Novice ob novem uredniku in v novem letu omislile, kar nas zelo veseli. Vendar bi bilo želeti, da bi nam vsak teden prinašale novih dogodkov, ali vsaj v mcsecu po trikrat t. j. 1, 10. in 20. vsacega mesca. Seveda bi bile potem malo dražje. Da niso Dolenjci tako malo vneti za dobro, in ne naročajo tako koristnega in ])odučljivega časopisa posebno za kmetovalca, kakor so ravno „Dol, Novice", poteuL bi že šlo. Na kmetijski šoli na Grnm se gotovo unemajo mladi dečki za umno kmetijstvo. Kaj lepo je bilo videti v torek 2.5. febr. t, 1, proti večeru, ko so mladi prihodr^ji kmetovalci nesli šop žlahtnih cepičev pod pazduho iz kmetijskega poučnega tečaja iz Grma, da bodo doma požlalitnili sadna drevesa. To je lep napredek, in bo tudi druge vnemal za požlaht-nitev sadja, Jjc kmetovalca jo treba na Dolenjskem vzbuditi k boljšemu blagostanju, ga privaditi zmernosti posebno v pijači, pa bo gotovo potem imel sredstev in rad naročaval časnike, — Op, uredništva; Nadaljuega Vašega dopisa o novem Lurdu ne [»riobčimo, ker ta božja pot še ni cerkveno odobrena. Ko se enkrat to zgodi, potem pa le veliko pišite o tem, bomo radi priobčili. nato zagleda dve moški postavi, ki nosita, kakor je videti, neko težko breme in ga položita pri vhodu v kapelo na tla. V tem hipu ])ade vsa lunina svetloba v kapelico in Bregar s strahom zapazi, da je to, kar leži na tleh, mrtvo truplo človeka, ki mu reži nasproti s svojimi steklenimi očmi in bledim obrazom. Opazi pa tudi, da moža zunaj kopljeta grob; nekaj časa kopljeta tiho in brez prestanka, ko skončata to dolo, primeta mrtveca, ga položita v grob in ga pokrijcta z zemljo, „Tako, ta je na varnem in ne bo tako z lepa vstal", reče nato eden možakarjev z zanič-tjivim glasom in se pokrepča s krepkim po-žirkom žganja iz steklonice, ki jo jo potegnil iz žepa, „Ni bilo šo tako hudo delo ž njim kakor zadnjič z debelim vinotržcem, ki se je tako obupno branil, ko mu je šlo za glavo. Ker je torej delo tako lepo iu gladko šlo izpod rok, iahko zdaj pogledamo ranjcega zapuščino. Vsak delavec je vreden svojega jdačila, tako pravite vedno vi, oče Ilabjan !" „Po8ei)iio moder pa res nisi, Nace V" odvrne jezno nagovorjeni, „Tu je nemogoče, da i)i dedščino delila! Pridi jutri zvečer o mraku k meni na dom in potem dobiš do vinarja vse, kar ti gre. A glej, da te nihče iz vasi ne zaloti, sicer bi so ti slaba godila; saj veš, da 80 ti še od zadnjič gorki, in če te dobe, potem —" „Pojdite no, pojdite, jaz se jih pa bojim, teh neumnih, zabitih bahačev", seže prvi v besedo. „Naj se me le varujejo, da jim nc postavim rdečega petelina na streho in jim razsvetlim vasico tako, da bodo videli opolnoči kakor v sredi najlepšega poldneva! ~ Prav, jutri pridem gotovo o mraku k vam, A le ne skušajte me zopet ogoljufati kakor zadnjič, če ne jo vam zagodem, da jo boste vso večnost, pomnili in še tri dni potem. Razumete, stríček Jožko, prijateljček moj?" Bregar pa vzdihne med tem pogovorom ves v strahu tiho, „AH bdim, ali sapjam?" se vpraša tresoč se po vsem telesu. „Moj Bog, je li res mogoče, — da je ta Habjan že tako globoko padel, da jo to navaden zločinec — morilec? Moj (jubi Bog!" Žele ko se zločinca toliko oddaljita, da ju ni ne videti ne slišati več, se upa Bregar iz kapelice in zapusti nagloma ta strašen kraj. Ves bled in potan pride v župnišče in pove župniku vse, kar je videl in slišal. Ta se zelo prestraši, Bregarju pa ukaže, naj o vsem tem za enkrat nikomur ničesar ne pravi; obljubi tudi, da pride takoj za lylm k bolni ženi, iu mu da zdravil in košaro jedil domov. V mirni vasici D. je bilo nekaj dni potem vse po koncu. Prišlo je več orožnikov v vas in so vklenjena odpeljali bogatega Habjana iu Načeta, ki je bil že star znanec pri raznih jetničarjih. Župnik je namreč naznanil vso zadevo sodniji in zločinca so takoj zaprli. V mrliča, ki so ga izkopali pri kapelici, pa so spoznali bogatega židovskega živinskega trgovca. Tako Btaj»rišla v roke pravice dva velika zločinca. Že dolgo sem so bili tu popotniki večkrat napadeni, umorjeni in oropani in cesta je postajala od dne do dne nevarnejša, ne da bi se oblasti posrečilo jmti na sled povzročiteljem teh zločinov, Habjan je pri zaslišanju v začetku tajil, a potem vse priznal, ko je čul, da je tudi Nace vse priznal, kar sta skupaj zlega učinila. Oba sta bila obao-sojena v smrt, a Habjan je ušel zasluženi kazni s tem, da se je v ječi obesil — njegovo premoženje pa so razdelili med ostale sorodnike umorjenih žrtev. Otroka morilčevega pa se je usmilil revni Bregar in Bog ga je zato očividno blagoslovil. Postal je sčasoma premožen iti storil veliko dobrega, kjer je le mogel; na mesto stare kapelice pa je dal napraviti novo in prostornejšo. Habjanova hčerka Rezika pa je šla v samostan, da tu saj nekoliko zadosti za zločine svojega očeta, —p— DomaČe in tuje novice. Kouferenea Nortalitatis za novomeško dekatiijo bo cvetni ponedeljek 17. t, m, pri čč. 00, frančiškanih v Novem mestu točno ob 10. uri dopoludne v kongrcgacijski dvorani. Nemško postne pridij^e v Novem mestu bo imel letos od petka dne 14, t. m, do vštev-šega velikega četrtka vsak večer ob polu 7. uri preč. p. Emil Volbert, izvrsten govornik jezuitskega reda. ( Zaroki v Novem mestu. Zaročil se je nadinženir pri zgradbi belokranjske železnice g. Eudolf Franc z gdčno. Ano Slane, hčerko dr. Slanca, in inšpektor g, Ernst Aph z gděpo. Marijo Segula, hčerko dr. Žegule. Tnirlí T Novem mestu: 25. febr. Frančiška Pire, stara 2 leti; 27. febr. Mihaela Pire, 4 leta; 2. marca Ivana Kralj, 68 let; 5. marca Jakopin Jera, užitkarica, 70 let; 6, marca Mihael Grebene, c, kr, sodni oficijal v p., star 84 let. Umrl je tndi 24. februarja Tomaž Mrvar star 66 let. Raigki je bil rojen 13. dec. 1846 v Jurnivasi, občine Šmihcl-Stopiče, in je bii 31 let grohokop v Novem mestu. Bil jc mirnega značaja in obče priljubljen, Fred letom mu je umrla žena in to ga je močno potrlo. Za njegovo službo je baje več kompetentov, kakor poroča „Slovenec". N. p, v m,! Zanimivo predavanje o pasijonskih igrah z 90 skioptičnimi slikami se je vršilo včeraj dne 9. t, m. v „Rokodelskem domu" zvečer ob polu uri. Predaval je č, p, Pavel Potočnik. Za suplenta na novomeško gimnazijo je imenovan aprobirani učiteljski kandidat g.' Vencel Kalan. Okrajni šolski svet novomeški je imenoval novega krajnega šolskega nadzornika za Novo mesto. Po novem zakonu o šolskem nadzorstvu za vojvodino Kranjsko z dno 23. oktobra 1912. se to imenovanje zgodi vselej, ko je okrajni Sol, svet zaslišal krajni Šol. svet. Potem takem ima krajni šolski svet pravico predlagati novega krajnega šol. nadzornika, a da to zamore, se mora pač prej posvetovati. Toda pri nas v Novem mestu je pa vse le tako bolj po domačo. Okrajni šolski svet je pač kakor mislimo šele po zaslišanju krajnega šol, sveta imenoval novega krajnega Sol. nadzornika. Nič pa ni znano, da bi so krajni šolski svet sešel kdaj h kakemu posvetovanju o novem šolskem nadzorniku, ki naj ga predlaga za imenovanje okrajnemu šolskemu svetu. Seje krajni šolski svet že od začetka Šolskega leta ni imel nobene, drugače pa tndi vsi člani krajnega šolskega sveta niso bili obve.ščeni o tem, katerega misli krujni šolski svet predlagati okrajnemu za nadzornika. In čemu tudi saj se brez vednosti drugih tudi lahko kaj stori, seveda lo v Novem mestu. Pognsb pokojnega g. Mihaela Grebenc-a, c, kr. aodnijskega oiicijala v p., ki je umrl v Novem mestu ti. t. m., se je vršil v petek 7, t, m, ob udeležbi mnogo odličnega občinstva. Rajnika so spremili k zadnjemu počitku poleg gg. sinov iu drugih sorodnikov tudi predsednik c, kr. okrož, sodišča v Novem mestu g. pl, Gar-zaroli, c. kr. sodni nadsvetnik dr, Rogina, davčni nadzornik g. Lončar, stotnik meščanske garde g, Bergmanu, čč. oo, frančiškani in 4 gospodje iz kapite^ua in mnogo drugega občinstva. Svirala je tudi godba meščanske gardo. Pokopal je pokojnika g. kanonik Virant. .Vvskultantoni pri okr, sodišču v Bihaču v Bosni je imenovan od tukajšnjega okrožnega sodišča g. dr. Niko Oberman, kamor je že odšel pretočeni petek 7, t, m. Shod nil Trški gori, ki je navadno velikonočni ponedeljek, bo letos na velikonočni torek, praznik Mar. Oznanenàa, t. j. 25, t. m. Novomeški okrajni eestni odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da ae bo v tukajšnjem skladovnem okraju preložilo več cest in uvrstilo več občinskih potov med okrajne cestc ozir. po novem zakonu med deželne ceste druge vrste. V to svrho je pričakovati večje subvencije od strani ministrstva za javna dela, pa tudi dežela bo k temu prispevala s precejšno svoto. Dal Bog, da bi ae ta želja kaj kmalu uresničila, ZakljnÈok živinozdrnvniSkega tečaja na Grmu bo prihodnji četrtek t. j. 13, t, m. Za nas okoličane Novega mesta je bil ta tečaj velike koristi, zakaj v slučaju, da je kje zbolela živina, jo prišel takoj g, živinozdravnik Černc s svojimi gojenci na dom in pokazal oziroma povedal, kako bolezen ima živinče in kako se je zdravi. Gojenci s svojim učitelem so bili na vcčih krajih kakor v Brusnicah, Škrjancih, Srebrničah, Straži itd. Splošna žel)a je, da bi se tak tečaj zopet priredil prihodnje leto, zakaj velike važnosti je, da ve živinorejec, kako pomoči živini v prvi sili — hitra pomoč velja. Čuje se tudi, da prideta k sklejm tega tečaja deželna odbornika gg, dr. Lampe in grof Barbo, Zabavni veder, ki ga je priredilo „Katol, društvo rokod, pomočnikov" v Novem mestu v nedeljo, dne 2, t, m. v svojem domu, je dobro vspel. Igralo in pelo so je prav dobro, zlasti je ugajal občinstvu kuplet „Dolgi tanki Longin in mali debeli Benúaiuin"- ^^eleti bi le bilo malo več udeležbe. . Za župnijo^ lîi-ezoviea je prezentiran č. g. Frančišek Češarek, župnik v Šempetru pri Novem mestu. V okrajni šolski svflt v Črnomlju sta bila kot zastopnika občin 3. t. m. izvotjena g. Mihelčič, župan «a Lokvici, in namestnikom g. Kouda, župan v Črešiijeni, oba pristasa S. L. S. Volitev zastoiiiiiknv r okrajni šolski (4vet za sodni okraj Žužemberk je bila 25. febr. Soglasno sta bila izvoijena poslanec Ivan Ve-hovec in za namestnika Ivan Žavbi, žapnik v Ambrusa. Postna upraviteljifia v Zagradcu-Fnžinah je postala poštna oficijantka Terezija Vrancii. Hranilnica iii posojilnica za Kaiidijo in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca svečana 1913 denarnega prometa 219,048 K 54 h. Vložilo je 120 strank 40.701 K 4 h, a iivignilo je 139 strank 35.414 kron 9 h. Posojil je biio danih 105 strankam 68.539 K. Na novo jo pristopilo 17 zadružnikov. Za suplentko na ljudski šoli v lirns-nicah je imenovana gdč, Silva Bučar mesto obolelega nadučitetia g. Antona Sile. Umrla je ,v Mokronogu 26. febr. t. 1. gospa Frančiška Povše, soproga posestnika irt usnarja Janeza Povšeta, poznana daleč na okulu kot mati ubogih. Bila je mati vlč. g. Franca Povše, duhovnika salezijanske družbe; njen g. soprog pa je nečak prec. g. kanonika PovSeta. N, p. vm.! T mestni skiipiui Kanniik-Raolcnjskem razsaja v občini Belacerkev; vzrok je najbrž nesnažna pitna voda. Za omejitev bolezni so se uvedle najstrožje odredbe. ^krlatinkn vlada v Novem mestu. Obolelo je na njej več otrok, ki leže vsi v bolnišnici ; umrla pa sta do sedaj samo dva. tipajmo, da se posreči to nevarno bolezen omejiti, Zn suplentko na ljudski šoli v Kostanjevici je imenovana gdčna, Stanislava Mešek namesto obolelega učitelja g. Fr, Grajlanda. ï'o Dolenjskem hodi nek Damijan Jerman, kovač, doma iz Dola pri Ljubíiani, ki je prav dober veščak v nrejevai^ju cerkvenega zvoneča. Priporočamo ga prečastitira cerkvenim predstojništvom. IJmi'1 je v Iti-usnicah starček Janez Zupančič, ki so mu rekli „BrusniSki cesar", ker je imel navado reči: „Denarja dost — kjer ga je kaj. Jaz sem brusniški ceaar." Hodil je do zadnjega časa v svoj bram gledat „če čepek še drži?" — N. p. v m.! Nejinori: 12. marca v Drnovém pri Krškem, v Črmošngicah, na Veseli gori, v lia-kovniku, 14. marca v Dobrničah, 17. marca v Žužemberku, _18. marca v Vel. Brusnicah, v Krškem in v Črnomlju, 20. marca v Kaudiji, pri Sv. Mohorju v trebanjskem okraju in v Zatičini, 2(>, marca v Dobrničah, v Hiiqah in Mirnipeči. Semenj. Valed dovotjeiya visoke c. kr. deželne vlatie v Ljubljani se vrši letošqi Jožefovski semeqj v Metliki 14 dni prej, t. j. v torek po tihi nedelji na dan 11. marca 1913, in ne kakor običajno, na torek po sv, Jožefu. Glavni nabor uoTÍncev v let» 1913. za politični okraj Novouiesto se bo vršil v sledečem redu: Dne 21. aprila iz sodnega okraja Trebnje J Trebnjem; dne 23. aprila iz sodnega okraja Žužemberk v Žužemberku; 24. aprila izobčinŠmihel-Stopiče in Toplice ; dne 25, aprila iz občin Mirnapeč, Orehovica, Prečina in Brusnice iu dne 26. aprila iz občin Šempeter, Bela-cerkev, Podane, Čermošnjice in Novomesto vsi v Movem mestu, — Stavljenci bodo uvrščeni po občinah in v vsaki občini po stavnih razredih in žrebnih številkah. — Stavljenci iz drugih okrajev, kateri so klicani k naboru v tem okraju, morajo priti s stavljene! iste občine, v kateri bivajo. Nabor se prične v Trebqjem in Novem mestu ob 8, uri, v Žužemberku ob 9, uri dopoldne, y^ak stavjjenec, kakor tudi njegovi sorodniki možkega spola, ki imajo priti v pregled pred naborno komisijo m bi bili tudi le nekoliko pijani, se bodo na iicn mesta kaznovali in ne bodo komisijsko pregledani, temveč se bodo pozneje privedli na svoje lastne stroške pred naknadno komisijo vLjub^ano. Enako se bo postopalo s tistimi, ki ne bodo po vsem životu čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom. Dokazila, da so dosegli kako olajšavo, iiaj prineso stavljenci s seboj, ako bi jih ne vložili že preje. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil ali pa aploh opustil katero iz vojnih predpisov iz-virajočo dolžnost, se bo kaznoval ne glede na izgovor, da mu dotični zakon ni bil znan. Pozive za stavodolžne se bode poslalo pravočasno, Ako bi za katerega slučajno poziv ne doSel, naj se o tem takoj poroča. — V Trebnjem se bo vršil nabor v hiši g. Alojz. Pavlina, v Žužemberku v šolskem poslopju. in v Novem mestu v poslopju c. kr. okrajnega glavarstva. V nabornih prostorih mora vladati mir, in je govorjenje v istih le komisijskim članom in javnim organom dovoljeno, !ttestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu februarju 1913 je 241 strank vložilo 134,338 K 33 h; 181 strank vzdignilo 89.521 K 93 h; torej več vložilo 44.81« K 40 h; stanje vlog 3,466.809 kron 64 h; denarni promet 464.849_K 93 h. Vseh strank liilo je 920. Kajske razmere vladajo sedaj v Novem mestu. Ako prideš namreč tu na kako dvo-ri.šče tjakaj kjer imajo kokoši in drugo domačo žival, tedaj čestokrat lahko vidiš, kako se pri pitanju domače živali tem pridružijo leporejene, dolgorepc podgane, katerih kar mrgoli po Novem mestu. In te nežne živalice 30 se ti že tako udomačile, da se te skoraj nič ne boje. Take razmere so bile v raju, kjer so tudi vse živali živele skupaj v lepi slogi. Novo mesto je toraj za živali drug raj, kako so pa meščani s tem rajem zadovoljni, si pa lahko mislimo. Ali se ne bi. dalo proti temu kaj storiti ? Potresni siinek so čutili v Ljubljani in okolici 28. febr. Bil je najmočuej.ši od 1. 1906. Tudi po drugih krajih zlasti po Gorenjskem so čutili ta dan potres, a ne tako močno. Vojska v Ti-ijpolisu je stala Italijo 547 miljoaov lir, na dan 1,400.000 lir. 50 miljonov lir je prevzela Italija turškega dolga, 200 miljonov lir bo treba, da zasede deželo z varnostnimi četami, torej velja ta kos dobljene zemlje Italijo 797 miljonov lir. Drag špas? Dvojica Polnjnko izsledena in aretirana. Uslužbenec „Zadružno Zveze" v Ljubljani Ivan Polajnko je poneveril přetečeni mesec 40.000 K in hotel uiti a svojo ženo v Ameriko. Izsledili pa so ju na nizozemskem parniku „Vaderland", in ko se je pripeljala zakonska dvojica v New-York, so jo takoj aretirali in jo oddali na parnik ,,Finland", ki je dospel 6. marca v Plymouth oziroma v Antwerpen, kjer čakata zaprta, da bo dovršeno izročevalno povelje. Naročila za f^alično žveplo je treba takoj poslati kmetijski podružnici novomeški, ker gre cena tega žvepla kvišku in ga bo treba hitro naročiti, Kratkočasnice. še bolj resno. Župnik pri izpra.ševauju neveste: „Ali si dobro premislila ta korak, ki ga misliš storiti? Saj veš, v zakon stopiti, to je resna stvar:" Nevesta: „Da, gospod župnik, toda ob-sedeti je pa še bo^ resna stvar." Oba UÍĚ. Svobodomislec frančiškanskemu bratu: „Da bi imel jaz vnS denar!" Brat: „In jaz vašo pamet!" Svobodomislec: „Kaj bi pa potem imela?" Brat: „Oba nič!" * Te preklicane tnjke ! Premožnejši posestnik z dežele, ko stopi prvič v lepo dekorirano dvorano v mestu: „O, kako lepo jo danes ta dvorana dekoltirana!" • Večkrat vina sit. Žena (svojemu možu, ko pride ponoči pijan domov): „Ti pa tudi nisi nikoli vina sit," Mož: „Večkrat kakor ti." • Premožnejši kmet (obiraje prašičevo glavo): „Ko bi vedel, da ima ta pnjsck tako dobro glavo, ga pa ne bi zaklal, ampak bi ga dal rajši Študirat." Dober odgovor: Zelo izobraženo damo dobi irjen nekdanji profesor pri ženskih ročnih delih in jo praša, zakaj se ne posveti raje znanstvenemu delu, kar bi bilo zanjo bolj primerno. „Že večkrat sem slišala", odvrne dama, „da je na svetu veliko preveč knjig, nikdar pa še ne, da bi bilo preveč srajc in nogavic." O vremenu. Mesec susec bo ostal še tudi bolj lepega ia mrzlega vremenskega značaja, — Od 10. do okolu 27. bo še vočiuoma lepo vreme z malo izjemami spremenljivih dni. — Potem postane še le trajno neprijetno, ki bode trajalo do okolu 10. aprila. Prorokovanje za mesec februar se mi ni posrečilo za čas od 15. do 20., ker je bilo tudi v tem času večjidel prav ugodno vreme in no spremenljivo in mokro. Sem pa prepričan, da mi ceiqeni bralci to radi odimsté, da le ni vreme slabše, kakor ga napovedujem. Z lepšim vremenom je vsak zadovoljnejši, kakor pa s slabim. — Sicer pa je bilo v splošnem vreme tudi v februarju točno po napovedaigu. Raznoterosti. „Slovenski sadjar-, tako je naslov novemu listu, ki ga je začel izdajati deželni sadjarski učitelj v Ljubljani M, Humek za pospeševanje sadjarstva. Izhajal bo 25. dne vsakega mesca in stane naročnina za celo leto 3 K, posamezne številke 30 v, s prilogo 40 v. List priporočamo zlasti našim gospodarjem in gospodinjam, ker bo imel, kakor kaže že prva številka, veliko dobrega in koristnega zanje. * Kazni novi Ženski poklici. Na vseh poljih človeške delavnosti tekmuje ženska od leta do leta bolj z možem. Dočim je v prejSiçih letih opravljala ženska le domača dela, jo do- bimo danes povsod v trgovinah, v pisarnah, na pošti ali kot drugačno uradnico. Kolikor srečne se te ženske tudi čutijo v svojem delovanju, vendar ne smemo i>ozabiti, da je pravzaprav pravi poklic ženske, biti dobra gospodinja. Ali je kaj lepšega, kakor skrbeti z vso ljubeznijo za rodbino, z vdanostjo oskrbovati svojep moža in svoje otroke ter jim vsak dan storiti kaj dobrega, na primer podati jim za zajtrk in za malico splošno priljubljeno Ka-tJireiucrjevo Kneippovo sladno kavo kot kavino pijačo? To napravi žensko najbolj srečno in najbolj zadovoljno. ( Uřiteljstvo kranjske kiiietijke Siile n:i Urmu i:R/.ii[inj!L iiiiino vci>l, da Jo ]io kriilki ht niikîui Iraleíitii, [ircvidcu k lukžili sv. vere, iiuirl dniioB iio iioůi v boliiin iisuiiljpnili liriiiov v Kmuliji njegu tílaii ill Ijdliijpiii tiiviiriS Rti-okovni iii:!t«lj Anton Plaiiinšek I'oKicli bo Ï torek ] 1. nuiri'a jioji. (lil ))l>lll ]IClill. Zvcs((;tiiii tovfiriiii Idatr fi]ioi[iiiil <; 1!M i;, duř i!, marca 1!H3. loterijske številke. TRST, 26. februarja 78 26 81 57 7 GRADEC, 5. marca 25 2 43 16 58 12 prav lepih lipovih sajenk ima na prodaj Janez Čudovan, posestnik v Gor. vasi pošta Šmarjeta, Dolenjsko. 57-2-1 Sadike Kavkaâkega IvM w 4 na prodaj 10 komadov za 20 v, zzavoj, brez poStoiue, po povzetju, ali Ě0 BO denar nnpiej poSijo. (Glej siiis v Kmetovalcu àt. 3, 1. 1911). PoHilja se tudi po zimi, potom prodaje If za močvirne zemljo „Solanum ■fcl Ullipil Comcrsotiii Uruguay 5 kg ïa 2 K, z Kiivojeni brez poštnine, tasopoài(jaaamoiia«pomlail. Iv. Polenek, delovodju drž. trtuico v Črnomlju. 31-3-3 Na kmetijski šoli na Grmu se odda s l.^aprilom 1.1. mesto Šolske kuharice z mesečno plačo 40 K in prosto oskrbo. Prošnje je predložiti do 25. marca ravnateljstvu kmet. šole na Grmu. 63-0-1 Lepa salonsliQ oblehá I jlrt^' ie na nrodat "WSS I je na prodaj Naslov Dol. Novice. Vabilo na XVL redni !! občni zbor !! Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, rejristrovane zadruge z neomejeno zave/o, ki se vrši dne 31. marca ISK-i ob L uri poj), v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzornega svetovaisiva in potrjenje letnih računov. 3. Kazdelitev čistega dobička. óy-2-i 4. Nidonicstna volitev funkcijonarjev. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta ^bor ob 1. url ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na Število navzočih članov. Načelstvof " Vabilo : k II. rednemu : občnemu zboru hranilnice in posojilnice v Vavtivasi, ki se vrši 16. marca 1913 t. j. cvetno nedeijo pop. ob 3. uri v stari šoli. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši im istem kraju drug občen zbor, ki je brezpogojno sklepčen. 55 Načelništvo. Občni zbor Posojilnice v Črnomlju r. z. z n. z. se vrši dne 16. marca 1913, :-: ob 3. uri popoldne :-: v posojilnici s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo o reviziji „Zveze slov. zadrug," 2. Poročilo načelstva za poslovno I. 19Í2. 3. Poročilo nadzorstva in razdelitev čistega dobička. 4. Prememba pravil. 5. Predlogi, Ako bi ob 3. uri ne bilo za sklepčnost potrebno Število zadružnikov navzočih, se vrši pol ure kasneje na istem ])rostoru z istim dnevnim redom drugi občni zbor brez ozira na število navzočih zadrnžnikov. &4 Načelstvo. tilyboko ii/uljoiie^ii srra javljamo Viiom sorodnikom, iirijateljem iu zaaneciii prežalostiiu vest, dii je fiogii Vsemofi^Ěcemu du[>adlo, naéoRň iskreno Ijiibljeuega ofcta, odnofino wtaregii oi'etft in tasta, hliiKorodueKík gospoda Mihaela Grebene, C. kr. sudnijskegii oficijala v p., iluuuB ob 1, uri iiopoUiuoti po duljScm boluhanjii, previđenoga ti sv, iakriimeiiti za uuiirajoie, v 8t. lolii svojo důl)« k iieiii jioklienti. _ l'on;reb drafçega pokojtiejça bodo v [letek, iliié 7. t. ui, ob 5, uri popoItHlne od liiSo ialosti St. tia tiikiijšnje jiokopiilifiie. Sv. mtiSe zadii.inico bc bodo darovale v Biimostauski eerkvi v Novem mestu, liriigcfii jiokojncga priporoèauio v bla^^ sjiotiiiii in molitev. Kl'DDLrOVO, dne ti, nmreii lili». Žalujoči ostali. Trotii BC tihega sožnlja I Zahvala. y.n dokft/.e tolažilneiía softutja, ki bo se uiim izkazali povoiloiti Biiirti našega proljiibepi oi'-eta, OKironiii starega oécta iii tasta,'gospoda Mihaela Grebene, kakor tudi za íastno s|ircniRtvu raujkega k /adiijeiiiti ))of:i1ku, izrekamo vsakemu posamezno ill vnem skupaj [mjprifirr;DoiSo zabvalo. Poselino pa ho Sc iskryiio zali valj ujetim jireJaBtiti dutiovMÍici ko loj; i j a tu egu kapiteljna, ('È. 00. J''raui''i.;kacoiii, zastopstva iinif. me-íčaciske fr^^do in nje jfodbi, potem za krasen vouee, darovan ud gfi- novoiiieSkili sod. jiia. uradnikov in drugim darovalcem vencev, Kosebuo Se gospodom i/, lazliénili c. kr. uradov, ki so i/kazali pokojnemu zadnjo ća)«t. lUimn.KOVO, 7. mana 1913. Žalujoči ostali. xr Dd dobrega najboljše! Singer Ko. Si* - I IV, v. , J . Novo mesto, del družba za siualne stroje venki tr, št is. • • „Slovenski Straži". 400.000 frankov so kiimoio zndeti v turško srcřko jjs ihosoîujû nbroku po RJUHO 4 K 75 v. — Vsaka srefka prav tîolovo zadene! — vplaiiiojn prvctfii oljrokii zuiiobi imroi'iiik tíikojiiio ifïrHliio ]ir[ivi(0. — Prihodnje žrebanje, dne I. aprila 1.1. Eiio tiir.ško srčiko Kamaro naiMřiti tinii veii (iscli hliujihj. — l'ûjfisiiihi ilaje in iiaroiiila sprcjoiim /h „.Slovensko Stražo" g. Valentin ťrbiiinní, [.jiibljaiin, Koiipresni Irj? JÍJ. UO-2-1 Naznanilo. Udano podpísaDÍ slav. p. ii. občinstvu naj-uljiidneje naznanjam, da bom otvoril na Dol. Težki vodi v lastni lii.si jîo domaće pri .loliHiii iia Vel. nedeljo, dno 23. marca gostilniško obrt. Potrudil se bom ccnjonira gostom vsestransko poatreći z dobrimi ter okusnimi jedili, pristnim vinom in pivom. Za mnogoljrojen obisk se najuljiicineje priporočam Jože lilatiiik, iïostilnièar pri Johani. Hiša z duema sobamo ter pripravna za vsako obrt, dve kleti in lilev, (Ive njivi za :-î mernike posetve, sadni vrt, na katerem sc nakosi za 1 voz mrve, vinograd 700 m^, čebelnjak in svinjski hlev se iz proste volje proda. Hiša stoji na koncu Lubanca pri Dobindolu tik ceste, poleg katere se !io gradila tudi še nova dež.^cesta. Več pove lastnik Janez Tolar na Gor, Šicah št. fi. M-3-1 :-: ]ap zo volenje se dobe na kmetijski šoli na Grmu in sicer od štajerskih kokoši ,.sulmtalk" in od laških jerebičark po iiO h, od pekinških rac po 30 h in od emdenskih gosij po 40 h komad. bí-o-i Cepljene trte. Kmetijska podružnica ima na prodaj l.'j.iMK) <;ei>ljeiik najbopih vrst, prav dobro zaraščeno in v koren i njene. Na prodaj ima tudi hilfe portails. Cena po dogovoru. — fis-O-l Jeni ('ainiM'I v Podgori pri Prečini ima na prodaj obtesiin les za grušt IL' metrov dolg in 7 metrov širok, Premogokop v Wižini Žužemberka ter tik nameravane transversalske železnice se da na prodaj ali [>a se tudi lahko stopi z lastnikom v družhQ glede izkoriščanja premogokopa. Natančneje podatke daje lastnik, .Anton Ziilctcl v l>ol. (;ioi>o, n. Podpisanecsi usojam naznaniti č. svojim odjemalcem, da sem uvedel V suoii {ielavnici v Kîtiiiiiji It. 7S delo na stroje in sem v prijetnem položaju . da zamorom prevzeti naj- /T ^^^^ obširnejša naročila, ki jih bodem točno in v poltio ''r^çri^'l-^X'-r^ zadovo(jnost izvrševal. Proračuni in ccniki so brezplačno na razpolago. Obenem naznanjam, da sem prevzel zastopstvo znano dobre tovarne za zarezano opeko Ivnlkii lliill.v A. Co. v Ljiililjani, (patent Steiiibriick,) Naročila se sprejemajo ustmcno ali pismeno, po.strcžl)a točna in cene nizke, Z odličnim spo,ïtovanj&m Sedlar, ivandija pri Novem mestu, mcseca sušca 191.'-i. Pri parni žagi v Gor, Subadolu se prodajajo odpadki lesa po 3 K voz. Iří-O-' Lep semenski :: :: :: krompir za nasad in živež so dobi pri Lanijer-jii v Itršljiiiii. a^i'î Prodaja se .•. od danes naprej "ms pri opekarni v Žabji vasi v vsaki :-: množini cela zaloga 4(í-o-l' zârczâxie in navadne strešne opeke halior stavbene opeke Pojasnila daje; Jns. Oi^oi-cut/, Novo mesto. Seč tisflC lepih vhareniienih trt riparije proda po 4 vinarje Franc Seidl v Rudolfovem. r,i-3-i ! Učenca !i za kleparsko-inštalacijsko obrt sprejme Ig. Zalokar, Brežice ob Savi. urBjenii TISKílRNíi na Oolenjskem, tti izgotauljQ usčtftourstne Mmm točno :: in lično, je turdtiii :: 1 Krajec nosi. v Novem mestu, hi ima tudi prnu dobro :: :: urejeno s: linjigoveznico, hi izvršuje usa nanadna. Iiahor tudi m no fineiša dela solidno, točno in ceno. 99 NUISOL" od Bcrgnianti & Co„ Telsclien a. Elbe .je iti OBtaiie Blej ko iiro.j nedosežen, kol irescnetljiv» iimavtio liarvilo Ihh in Ufk, Dolii so p hvc tliloiid), konpttiujevfi in ime Imrve ste.kletiicfi jio K 'J ,"iU v lokaniKh, drožerijali iii brivnifiili, 46-JO.l Na prodaj iz jiroste roke je v Črnomlju štev. 178 tik olj ecsti na kolodvor, z ohsežniyt vrtom, pri j)ravna tudi za vsako obrt ali skladišče. Pojasnila daje lastnik Anton Jeršinoviř, r^jubljana, Skofja ulica. -fS-a-a iiu j^iuiiaj j hiša Steckenpfcrd-ovo :-: lilijino mlečno milo ;-: i)(i «eri^manti & Co., Te,';clien a. Klbe ostniio slnj ko iirej uedoHBRljivo Bredstvo proti |ii''Kai)i, kakor tudi mmbhodiio jiotieltiio racijo-niilno gojitev koíň t«r Mžnosii, kur iieovrgljivo dokazuje nebroj, vsak dau iiai:i doilih /.alivaiiiili jiiticni. Dobi se po 80 v komad v iekavnali, drožeri-jab, iirodftjaliiali dišav i, t, d. Istolako se iirijioroia lievginnniiovii iilijina krema „Maiiera" kot řudo-vito sredstvo «a K<'ji''>jo neiiiili rok; ilohi so v tiibiili il 70 v povBod. 45-a.l--i I BRZOJAV! Usojaiii si slavno občinstvo iz Kovega mesta ter okolice opozoriti na ravnokar došio svetovno-znano řisiilo za ("M-evlje „NEW-CREAM" v črni ter rujavi barvi. Se priporoča z odličnim spoštovanjem ALFONS OBLAK trgovina z tneSaniiti itlagom na drobno in debelo. Vedno velika zaloga „NEW-CREAM". 3-a-fi I Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in phoiicc reg, zadrug-a z neomejeno zavezo y lastnem (lomu v Kandiji sprejema hranilne vlo^'e od vsaceg-a, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po -m na leto brez odbitka rontnega davka, katerega sama ix Bvojej^a plačuje. Za hrauilue vlogo kakor /a vse posojilniino obveitnoKli — jamii polog leïcrvnegft Kttkliida iu doleiev řez 2200 zadružnikov ■/. vaeni Bvojiiti promoieujem. h. tega ro rasividi, da iimlokateri donami zavod timli tolike vttrûosti kakor kanđijanska hraiiildica. Mlllioili zdravijo Kasalj hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj - S Kaiser euimi prsnimi ttaramelami -„s trem smrehami". notarsko poverjenih izpričeval od OlMjlf zdravnikov in privatnih oseb tio-kazuje fïotov iisjítíh. — Bonbončki jako dobro prijajo in so njiodncjra okusa. 2-0-5 Paket LN> iti iO vin., »vojček vi»., se ilohivii liri lekarnarjih: Kari Andrijanió in J. Bergmann v Rudolfovem. TOMASOVA ŽLINDRA V,- sc spomladi z najboljšim učinkom rabi na vsaki zemlji in sicer ravnotako za jare-nitio in strnino, kakor tudi za počesno pojete na jesenske setve, katerim se ob setvi ni gnojilo a fosforovim gnojilom. Dobavljamo jamčeno Čisto, visoko-odstotno Tomášovo žlindro z varsiv. znamko na vrečah in plo"^: bah. Dobi se povsod, kjer so nasi lepaki in pri c. kr, kmet. dnizbi. Thomasfosphatfabriken G. m. b. H., Berlin W. ti, 1. 700. 17-4-2 I'red manj vrediiiiii gnojilom so fivaril I/dajatolj in zalaž.nik Urban Horvat. Odgovorni urednik Karel Supin. Tlak J. Krajec nasi.