Št. 56. V Gorici, Izhaja dTftbr&t na teden, in sicer v sredo in •obvto ob ti. ari predpoldae ter stane z izrednim prilogami ter h .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto...... . 13 K 20 h. ali gld. 6«o pol leta ........ 6 ,- 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 PosamiCne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprojema opravniltvp, y Gosposki uM gtv. 7. v Gorici v«Gori5ki Tiskarni« *A. Gabr85ek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa (d 9. do lf. tire. Na naroMU brea doposlano naregs!« e i» ne oziramo. Ogtfcsl 1» paalaal«« se nSonijo po petit-vrstai So tiskano l-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje Brka po plttKorti — Reklame in spisi t urednilkem delu i_ kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo »sako odgovornost II III. Ml lil I ' ¦ !—I.ll ,.ll II l.l mil H.li. ....... I m u Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v sredo dne 13. julija 1904 Tečaj XXXIV. Vae m omiko, svobodo In napredek !• Uredništvo se nahaja t Gosposki ulioi St, 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 14. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglaso Je plagatl loeo Gorica. »opisi »J se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere >e spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le aprnrnlStvu. „P»IMOREC" U^b^oi; - v,Trstu v tobakarni Lavre "" trgu della Caserm«. renčiS ne ToUfon it. 83. >Gor. Tiskarna« A. Gabršgck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ,,Naradno-radikalni" akademiki proti ».Triglavu". Stri, Častitljivi .Triglav" v Gradcu je razcepljen. Razcepili pa so ga — »akademiki narodno-radikalnega mišljenja*. Kako se je ta reč vržisa, se razvidi najbolje iz priposlaruga rum članka akadem. drušlve »Triglav" v Gradcu. 11 anek se glasi: Akademik o m turu «.' n o - r a d i-k a \ n e g a m i s 1 j e n j a v odgovor! Akademiki uarodno-radikalncga mi$lje-nja naglaSajo v svo,i iz;avi potrebo sloge, zlasti rut ti Slovenci v tu,u»i l»>r pov„larja,o s tem, da so bi!; za slugo tu i« v društvu »Triglav*. Koliko to odgovarja resnici, naj posname slovenska javnost \i ttga, da je neki zastopnik naroduc-radikulnih akademikov (ki so dilovai takrat Se skrito) že od začetka bit prepričan, da se mora .Triglav' ftiztvpdt, kar je ponovno izrazil in kar tmaiuu potrjeno i pismeno i u?.tmcno, in da je deloval tudi v tem ;,mis!u. Ker pa je njegov namen postal prehitro znan in ker »o bili njegovi s^miSl.emki mnenja, da Se ni prijel čas, ko se lahko opusti nbarslvo v kalni vadi ter se nastopa odkrito, so žrtvovali svojega somišljenika, ki je prehitro izda! njih utikaue. Oni sami pa so se iz tega neljubega položaja izvijali s tem, da so trdili, da jih ni tih-nt fteirati z doticuim gospodom; veliko njih ga je celo izki.učilo (ne vemo, ali samo navidezne) iz svoje družbe ter i na-d.dje zasledovalo svc,e c-ii.e - ka p ida v prilog slogi! A, ko so se eb paznesti »starih Triglavanov" njihove nakane ponesrečile, so «0 sami najbolje razkrinkali s tem, da so sprejeti poprej zavrženega gospoda ne sam j v svojo sredo temveč ga izvolili tudi v ustanovni o.ibor novega društva, da tukaj nadaljuje — složno, piodonosno pozitivno delo. Kc.\ vzrok svojega izstopa iz »Triglava" navajajo gospodje pred vsem to, CeS, da so se jim prt njihovem delovanju v znanstvenem klubu stavile zapr. ke, da se je veČina trudila naravnost prepreči'*! vsako delovanje em- -trenega k'.ut a. Tu ii sodb.) o t o j stvari pr< -pu«.\iwn sl.iv^nski ;av:;«:sti. (I - trd) o go- spodje, da se je ustanovil ta klub po njihovem prizadevanju, je to notorična neresnica, katere namen je prozoren. Resnica je, da te je ie od nekdaj predavalo v »Triglavu* na občnih zborih o raznih aktualnih vprašanjih, da pa 3e je že pred leti v svrho razbrerne-njenja občnih zborovanj ustanovil juridični klub, ki se je potem razkril v občo znanstveni klub. Torej gospodje, ne preveč, pa-vovega perja! Gospodje so holeM ta znanstveni klub letos zlorabljati v svoje namene, hoteii so usUuoviti po nekem znanem zgledu državo v državi, kar so kazala spočetka popolnoma tendeneijozru predavanja v tem klubu. Naravno je. da se j t* ob priliki proračunske debate, kjer se je govorilo o splošnem stanju našega društva, nastopalo pred VM.-iii zoper ta tendencijozna predavanja, nikakor pa ne zoper znanstveni klub kot tak. Od tistih dob so krenila predavanja na drug tir in od tistega časa se ni več nastopalo proti njim. Po izstopu sji stopili gospodje res v dogovor z jdlurom »Triglava*. A, z ozu"om na njihove ,<-kromr.e zahteve" odgovarjamo, da spi^h ni navada, da s'avi oni, ki hote v-tupiti v kako društvo, kaki; pogoje, »hlromno!1!" pa se označuje najbolje s tem, ce povvmo, da so zahteval popolno kapitulacijo društva. Odbor je izjavil pred vnem, iia ne more pripustiti, da so hoče uperah-1 ali poslovnik v dosego strankarskih načel. Sicer pa «o bili gospodje uljuduo vabljeni k z o p a t n e m u vstopu t n n e o d-k I o n j e n i. Narodno-radikalni akademiki priznavajo sami, da ima društvo »Triglav* vse lastnosti in vsa sredstva v dosego smotrov slovenskega akademika. Gotovo jih ima, a to le tako dolgo, dokler ostane .Triglav" zvest svojemu geslu s širno podlago, svojim tradicijam, dokler se varuje v društvu, ki izključuje po svojih tradicijah le srednjeveške r,:ra^njaske nazore, prostost osebnega mnenja. Proti i z o i i t v i t v š i r n e p o d I a g e v p v d o bi kakega programa v j a v-nusti smo nastopili kot eua falanga vsi pristali »starega Triglava", krr smo prepričani, da ;e ta podlsga za vsako akademično društvo edino pravilna z r žirom ni to, da se ravno za časa akaderaicnih študij najbolj Čistijo, utrjujejo nazori, ki ostanejo poiem merodajai za življenje. »Triglav" sprejema po svojem geslu in po svojih tradicijah v svojo sredo vse akademike naprednega mišljenja vseh nijans, Gledo tega in dejanskega stanja v »Triglavu«, fi*» ga motrimo skozi objektivno lupo, trdimo, da med izstopivsiini članovi in nami ni principijalnih nasprotstev, kajti Se sedaj se nahajajo v »Triglavu* članovi istega mišljenja z izstopivsimi. Končno Se omenjamo, da števila 85 podpisov pod izjavo narodno radikalnih akademikov ni identificirati s Številom izstopiv-sih članov, ker jih je izstopilo 25. Za odbor: C »ud. pliil. Janko Masten, tč. predsednik, iur. Mdko Krajnc, tč. tajnik. • V »Omladiui* citamo: »Novo akad. društvo v G r a d c u. Narodno radikalno dijaSlvo si snuje v Gradcu svojo ognjišče. .Stori to v silobranu. Bilo je vedno mnenja, da pomeni pri malem številu slovenskih akademikov v Gradcu vsako cepljenje slabitev in da je v »Triglavu" prostor za vse ncklc-rikaluo dijaSlvo. Hotelo je društvu z mirnim ihlom, s klubi in predavanji dali notranje vsebine, A varalo se je. Liberalci so jih iz-lirali iz društva. Sredstva, ki so se rabila od strani večine, so take nravi, da se sramotna za krivce, žalostna za vse Slovence. Mi jih danes zakrijemo s plaščem Usmiljenja. Radikulcem se je očitalo, da hočejo tradicije starodavnega »Triglava* uničiti. Te tradicije so po mnenju sedanjega odbora kranjski liberalizem in menzure. Zgodovina »Triglava" pove, da to društvo ni bilo kranjsko-libe-ralno in da se ni sabJjalo s Slovenci. To so nesrečni plagijali po obeh Savan: od dunajske so pobrali sedanji Triglavci liberalno strast, od ljubljanske po medslovenske kon-trahaze. Ne glede na to, kako stališče kdo zavzema glede .častnih afer*, bi ga radi poznali, ki se ne smehlja, ko čuje vodjo »Triglava* ob pritrjevanju liberalcev reči n» obOtem zboru: »Koliko se v »Triglavu" dela, kažejo zlomljene sablje. Sabljanje uri duh in blaži (') srce I* — Gorke simpatije vsega radikalu« ga dijaSlva spremljajo graške radikale?. Naj jim po leskih bojih in grdih napadih zacvete novo življenje v mladem društvu v znamenju dela!" Odgovor na to se glasi: Triglav »Omledini!« Težavno in nehvaležno je borenje z nasprotnikom, ki ae je že a priort postavil na stališče popolne negacije. Se težja pa je naloga, nastopiti proti onemu, ki ne zavija samo dejstev, temveč ki se podaja naravnost na polje notorične neresnice. Kajti pod takimi pogoji je vsaka Častna akade-inična polemika nemogoča, vrhu tega pa je jako težavno, se vzdrževati pri označenju takega početja temu primerne kakovosti v izrazih. Vkljub temu so hočemo po svojem dosedanjem načelu stvarnosti, kolikor je možno, brzdati tudi v odgovoru na nepotrebno zabavljanje »Omladine", ki skuša poprej vse oblatiti kakor omladiti, Miroljubnost narodno radikalnih akademikov in njihovo delovanje vznanstvenom klubu »Triglavovem" smo že označili v svojem odgovoru na njihovo iziavo. Kar se pa očita sedanjemu odboru .kad, tehn. dr. »Triglav", presega že vse meje dostojnosti, to more izliti v pero obžalovanja vredna ne- • vednost vsled nepoznavanja razmer ali pa zakrknjena zlobnost. Mnenja smo, da je bilo za omladinskega dopisnika merodajno zadnje, kar že samo ob sebi označuje dovolj vrednost vsebine dotienega Članka, ker si ne moremo misliti, da bi akademik pisal in govoril o stvareh, o katerih ni poučen. Zlobnost slika sedanji odbor .Triglava" in sedanje Triglavane kot krvoloCneže, ki hlepe po krvi; kajti ne dvomimo, da je očetu omenjenega pamfleta, polnega premišljenega natolcevanja, dobro znano, da so ravno osebe, ki so v sedanjem odboru, preprečile marsikatero menzuro. Sicer pa vprašamo, na kateri strani (ali ne na narodno-radikalni?) pa je krivda, da se častna afera, ki mimo grede omenjeno, ni v nobeni zvezi s »Triglavom" in ki jo ima dopisnik v mislih, ni rešila mirnim potom? Da bi se pa v društvu »Triglav* merilo delovanje po zlomljenih sabljah, to dosega že vrhunec natolcevanja. Ponavljamo še enkrat, da društvo »Triglav" ne stoji in ne sme stati na izključno sablja- Islandski ribic. Picrre Loti. Roman. Iz francoščine prevel Iran Št urin. •knliMi sam v«oVr s?t» je bil opil « svojimi rojaki, ker jo tako navada: vrnili so su» takrat v stanovanje v veliki j»rtiči, drž«.** so za roke in prepevaj©, da jo Slo vst* skozi uSosa. Neke nedeljo ju b;l sel tudi v gledališče, na galerijo. Igrali so neko žaloigro: mornarji so se razburja'' proti izdajalcu ter ga spivjeli vselej, kadar so je prikazal na odru, z glasnim »hul*, da je zavrSelo po gledališču kakor da je zatulil zahodni veter. Silvestru je bilo zelo vroče ti: gori, pogre.sal je zraka in prostora ; ko je poskusil sleči jopič, je dobil ukor od nad-zorujočega častnika. Na vse zadnje je zaspal. Ko se je vračal domov, je bilo že polnoči proč; srečal je nekaj že priletnih, zelo skrbno počesanih žensk, ki so hodile svojih sto korakov gor in dol po trotcarju. — Čakaj rio malo, lepi dečko, so mu prigovarjale z odurnimi, hripavimi glasovi. Vedel je takoj, kaj hočejo; ni bil tako naiven, kakor bi si bil kdo mislil. Toda spomnil se je na svojo staro babico in na Marico Gaos, in šel je mimo z ironičnim nasmehom ter se samo zaničljivo ozrl nanje, čuditi so se morale temu lepemu, mlademu mornarju, da se je mogel vzdržati: Ali m ga videla! ... Varuj se, beži, moj sin! R«'/i hitro, da te ne pi»j»"mo I In kričale so za njim se vse polno grdih psovk, ki so 8« pa izgubijo v eesttiem šumu nedeljskega večera. V Brestu je živel tako kakor na Islandu, kakor na morju: ostal jo čist. Toda drugi se niso norčevali iz njega, kajti bil je zelo močan, in to vzbuja pri mornarjih spoštovanje. VI. Nekega dne je bil poklican v pisarno njegove kompanije; tam so mu povedali, da je odločen za kitajska vojno, da pojde s svojim polkom naFormoso! Bal se je Že dolgo, da pride tako, kajti 6ui je od onih, ki so brali časopise, da vojna tam dol še ni končana. Ob jednem se mu je tudi povedalo, da se vsled nujnosti odhoda ne dovoli dopust, kakor po navadi, da se poslove vojaki v domovini: v petih dneh mora biti vsak pripravljen na odhod. Polastila se ga je skrajna nemirnost: mikala ga je ta dolga, nepoznana pot, mikala ga je vojna: bilo pa mu je tudi težko vse zapustiti, in Čutil je nejasno slutnjo, da se ne vrne nikdar več. Tisoč stvarij je šumelo po njegovi glavi. Šumelo je tudi krog njega, v sobah vojašnice, kjer so prihajali in odhajali še drugi, ki so bili določeni za vojno. In hitro je pisal svoji ubogi stari babici, hitro, s svinčnikom, sede* na tleh, osamljen, kakor v nemirnih sanjah, sredi med prihajanjem in odhajanjem in glasnim govorjenjem vseh teh mladeničev, ki so se odpravljali na odhod, kakor on... VII. - Malo stara je, njegova ljubica, so govorili dva dni pozneje njegovi tovariši ter gledali smejaje se za njim: - pa nič ne de, videti je, da se vsejedno dobro razumeta. Zabavali so se, ker so ga videli danes prvikrat, da se je izprehajal z žensko osebo po mestnih ulicah; vodil jo Je za roko ter se sklanjal nad njo; gotovo jej je pravil same ljubeznivosti. Bila je to majhna osebioa, še dovolj živahna, če si jo videl od zadaj; — imela je nekoliko kratko jopico, čisto moderno; majhen, rjav Šal in veliko paim-polsko ruto na glavi. Stiskala se je k njemu ter ga gledala vsa polna ljubezni. - Malo stara je, njegova ljubica, res, malo stara 1 Ponavljali so si te besede, toda' ne iz zlobnosti, saj so videli, da je to le dobra stara babica, ki je prišla z dežele... ... Prišla v naglici, vsa preplašena od te novice, da njen vnuk odide: — kajti ta kitajska vojna je pogoltnila že mnogo paimpolskih mornarjev. Pobrala je svoje s trudom prihranjene novčičs, zavila v papir svojo lepo nedeljsko obleko in novo ruto ter se odpeljala v Brest, da ga vsaj še enkrat objame Šla je naravnost v vojašnico, povprašat po njem, toda adjutant njegove kompanije ga izprva ni hotel pustiti ven. — Obrnite se do stotnika, dobra žena; glejte, prav sedaj prihaja mimo, morda dovoli, škera stališču, da nikogar d *U k sah-ljanju, da pa dovoljuje svojim t u m, da se vadijo v orožju, karsebo po izjavah nekaterih nam nasprotnih akade-mikovgodilo tudi v snuj očem se društvu. Kar se tiče .liberalne strasti Triglav-cev* (?!), naj bi se gospodje ohladili že poprej v svojih vrstah z radikalnim posedanjem po mrzlem kamenju, da bi ne bilo človeka strah, ko je zagledal pri zborovanjih njihove po strasti raztegnjene obraze. Po svojem geslu in svojih tradicijah imajo v .Triglavu« zavetišče vsi akademiki naprednega mišljenja vseh nijans. Z ogorčenjem zavrača kot perfidno neresnico sedanji odbor predbacivanje, daje popustil to »Triglavovo* —načelor- Z ozirom na »plašč usmiljenja«, s katerim se pokrivajo sredstva, ki so se rabila v »Triglavu« pri »iztiranju« takozvanih na* rodno-radikalnih akademikov, in ki so nemara spravila ves slovenski narod v nevarnost, pravimo: nikar ne slikajte hudiča na steno! Daca se z volkovi straši, ne pa akademiki! »Omladini« in njenemu dopisniku pa kličemo v spomin besede; »Govoriti (pisat i) ve doma neresnico, je nečastno agitačno sredstvo«; b sade, ki jih beremo v zadnji številki »Omladine«, stran 63. Saj menda ne soglaša z izrekom: Quod!icet Jovi, non licet bovi! Upamo, da je dobilo v dopisu .Omladine« izraz osebno mnenje po-jedinea, ne pa celote izstopivših članov. Njemu velja tudi naš odgovor. Za odbor: Cand. phil. Janko Masten, iur. M. Krajne, tč. predsednik. tč. tajnik. * ¦ • Za »Slovenijo* »Triglav*! V »Sloveniji« so »narodno radikalni« dijaki provzročili izstop svobodomiselnih, v »Triglavu« pa so se ločili »narodni radikalci« od dijakov, ki se drže načel »Triglava«, ki je določen za vse akademike naprednega mišljenja vseh nijans. Pojav v Gradcu je veleznačilen za »narodno-radi kalne* akademike, ker so namenoma delali na to, da se izločijo iz »Triglava*. To je razcepljevalno delo! Ako trdijo »narodni radikalci*, da so proti kleri-kalizmu, da se boriijo za napredek, potem se pač ni treba oddaljevati od tovarišev jedna-kih stremljenj, čeprav je mogoče v kakem naziranju razlika med njimi. Malenkosti treba podrediti glavnemu cilju, in ta je, kakor pač čujemo dan na dan, pri narodno-radikalnih isti, kakor pri svobodomiselnejših akademikih. Cepljenje škoduje ter bo imelo pri tej mladini, ko vstopi na delo v domovini, brez dvema svoje posledice. Kot nevaren signum za narodno-radikalne velja to, da klerikalci kaj radi gledajo njihovo delovanje, posebno jim ugaja udrihanje po liberalcih! Saj jim s tem naravnost pomagajo v boju proti napredku in proti osvobojanju našega ljudstva izpod klerikalnega -jarma... In pa tisto lju- bimkanje »narodno-radikalnega* dijaštva s , klerikalci, katero nam ni treba hoditi daleč -gledat, postavlja v čudno luč vse »narodno radikalstvo«. Teorija in praksa se morata ujemati. Zadnji priobčeni članek iz »Omladine« daje dobro direktivo za resnično delovanje v dobrem smislu —- ali cepljenje v Gradcu nam daje čisto druge misli o »na-rodno-radikalnih"! Sicer pa je bolje prej nego pozneje, da se spozna vsakega, kdo je in kaj je... Tržaiki škof - prijatelj Slovencev, ljubljen od Slovencev l Dolgo č*sa se je vilo vprašanje, kdo bo nasledoval pokojnemu Šterku, možu blagega srca, ki je pa imel, žal, premalo ener-žije, na škofijski stolici v Trstu. Slednjič so našli v Rimu Nemca Nagla ter ga poslali v Trst. Ker zna pač laško a nobenega slovanskega jezika, so sleparili Slovence takrat, da mu dajo na stran pomožnega škofa, ki bo znal slovenski, Nagi je pač prišel, ali tistega oblji;- lenega pomožne;^ ikofa za Slovence še sedaj ni in ga ne bo nikoli. Nagi je prišel ter pričel takoj svoje delovanje v smislu sistema, po tisti poti, katero mu je pripravljala merodajna laška duhovščina s prostora Petronijem na čelu. Lahi so zadovoljni Ž njim, in to pove vse. Laška rolitika stremi za tem, da se izžene iz vseh cerkva v tržaško-koperski škofiji, kjerkoli je v r»bi, staroslovenščioa kot bogoslužni jezik, in vrhutega odpravi tudi slovansko propovedo-vanje, sploh vsaka slovanska be3eda, vse-povsodi, tudi tam, kjer bivajo sami Slovani! Radikalno vrši tako delo škof Flapp v Po-reču — tržaški Nagi je stopil za njim. Storil je že marsikak korak, ki jasno priča, da nimajo Slovenci od njega nič dobrega pričakovati, kakor ne od Flappa. V Trstu nastavlja duhovnike, kakor hočejo Lahi, ako pride kaka deputacijr1 iz zatiranih krajev, ga ni doma, proti Ricmanjcsm pa je nastopil tako kruto, da dela vso čast inkviziciji. Z bajoneti in s silo je hotel te verne poštenjake prisiliti nazaj v jarem krivice, katero trpe stoletja, z grdo besedo jim je pretil v pastirskem listu, sploh nastopil proti njim kot človek brez srca, kot tiran, ki je vajen gledati pred seboj svoje podložnike v prahu in slepi pokorščini. Ako bi bila še v veljavi inkvizicija, tedaj bi bila ricraanjska vas že izumrla, kajti Vihing v Trstu bi jih bil dal natezati in moriti, da bi bilo veselje. Inkvizicijski duh preveva vse dosedanje njegovo nastopanje proti Ricmanjcem. Da bi mogel, zvijale bi se uboge žrtve pod mukami inkvizicije! — Svojo duhovščino je »panal*. Nastopil je škof strogo in odločno, vsi slovanski duhovniki molčijo in ubogajo, laški se smejejo in diktirajo, kano in kaj mora veljati v tržaško-koperski škofiji. Slovanska duhovščina se ga boji, in če se kateri duhovnik, ki ga še boli v srce nekrščansko de- lovanje iz Trsta, malce zgane, je hitro tu kruta Naglova roka, ki ga nauči, kaj je »oboedientia canonica«. In ubogljivi so, ubogljivi! Na to stran ja bil z delom hitro pri kraju, in z lahkoto si je napravil pot, na kateri ga srečavarao sedaj. Zato pa, ko je vide), kako lahko se da krotiti slovenske duhove, se je lotil Ricmanjcev s kruto roko. Hvala Begu! naletel je na odločne slovenske može, ki se nočejo kar slepo udati nemškemu okrutniku. Cs bi ne bil storil škof Nagi nič drugega nego to, da je zavlekel ricraanjsko vprašanje ter poslal nad te mirne vernike celo obdroženc moč, zasluži zaničevanje Slovencev. Ali kaj vidimo? Tega moža hvalijo duhovniki tržaško-koperake škofije, in sicer tudi slovanski duhovniki, na vso moč: da je dober, da hoče Slovencem dobro, Ja naj se Ricmanjei pokorijo, pa bo vse prav, da treba višjega pastirja ubogati itd. Tako govorijo v pogovorih z inteligentnimi ljudmi, vrhu tega pa nam je znano, da v Istri slovanska duhovščina hvali škofa tudi nasproti ljuuatvu. Ce govoril z razumnim seijakoro, katerega boii v du3o, da se delit iz škofijskega or ii-narijata tako protiskivansko, ti da seveda prav, zraven pa pomenljivo dostavi« kako domači župnik brez primere hvali škofa! Gospodje citajo preveč »Slovenca* in preveč pokorni so krivici iz Trat j. AH če misli škof Nagi, d« si pokori s takim naročenim hvati-sanjem slovanske vernike, se najbrž« vara. Ljudstvo utegne zapustiti Ikofa in njegove hlapčevske duhovnike! Naravnost ostudno pi. je hvalisanja po »Slovencu«, kadar škof kam pride čer spregovori par slovenskih stavkov, katere »i s trudom zapomni. Takrat dtamo dolg dopis v »Slovencu* z vakiikorn: glejte, na? prorai-lostni je pridigal slovenski,.. kakor da bi bil govoril celo uro po slovensko, Grdi komedija t Najgrše, najostudnejie pa je io, kar po storili »mladeniči* na Brezjah. Postati *o tržaškemu škofu tako-le brzojavko: »Prijatelju Slovencev in ljubljenemu od Slovencev, p r e m i i o s t-n e m u škofu, pošilja 8000 slovenskih m 1 a d e n i č e v in m o z spoštljive pozdrave*. — To je pač vrhunec škandalov ! Neodpustljivo kločepla-stvo pred človekom, ki ni prijatelj Slovencev, marveč sovražnik, katerega ne ljubi višini noben Slovenec v tržaško-koperski Ikofji ne izven nje, pred človekom, ki je trda nemška duša, služabnik protislovenskega sistema. »Slovenski mladeniči* mu pošiljajo »spoštljive pozdrave* l — To pa se je moral Nagi smejati v pest, ko mu je dolla ta brzojavka ! Ha, potem mu je lahko delati! Slovenska duhovščina se je pokazala a to brzojavko skrajno breznarodno, kajti ako bi imela kaj narodnega čuta v sebi, potem bi bila taka brzojavka nemogoča, pač pa bi bili poslali drugo, v kateri bi bili zahtevali pravice Slovanom v cerkvi (saj stojimo prav sedaj v času, ko se pripravlja na t hem velika akcija proti starosto venskemu bogoslužju v tržaško-koperski škofiji.) Toda naši polilikujoči duhovščini je vsak narodnostni boj deveta briga — narodnost je paganstvo, je uči! Missia! — pač pa stoji na tem stališču, da so mora vse pokoriti vsakemu škofu. Škof je, zato na kolena pred njim pa kloni tilnik — kljubu temu, če te obsipa vsaki dan 8 krivico! Nagi je škof, zato se ga mora častiti, in ker pase tudi slovenske ovčice, so ga proglasili celo za slovenskega škofa! To je škandal, da mu ga ni para. — Od vse »katoliške organizacije* nimamo pričakovati drugega nego verski fanatizem, slepo pokorščino Škofom in duhovščini p* nebrižno3t za vsako pravo narodno delo l Brzojavka na škof* Nagla govori jasno v tem pregledu. — Pričakujemo, da pošljejo prihodnjič tako brzojavko tudi Ikofu Flappu! DOPISI. Ii k'>J^*nskf! Županlje. —{Dalje.) »Bog iudi ne daj, da bi prifili prvaki naše rbprednjaike stranke na krmilo I* Tako vfklika viiokodušno za občinski blagor »vneti« dopisnik. Bojazen vala je skoraj opravičena, ker le tem potom bi se moglo razne nedostatke odpravit? lor marsikatero gnjilobo, ki ku?,i duh napredka in razvitka v občini. Kako da je z ničvrednimi izjemami, razmeroma v duhu novodobnega napredka naša občina Bturokopitna, to nam ni potrebno posebno omenjati. V ozir predba-civunja nepoštene nakane o 14000 kroncah nali itranki, mntmr dovolj vzroka iz vaše zgodovine, žalostnega spomina, soditi, da merite po lasjnero bračn. Ampak ne le sUra, temveč tudi nova vaša zgodvm4*~4aipiimkr&$w}mo safaaja, ni najmanjšega sledu, ki bi dal povod "dotičnemu zlobnemu spodtikanju, kajti predobro znano je, da v naši stranki veje duh pravice in spoštovanja enako naklonjenost v gotovih in .Lpostenih mej? h do č. dohovščine. Da po-" slednja ne trpi, in bi tudi ne v eventuelnem slučaju, najmanjše krivice na nobeno stran ne trpela, to ve ista že naprej predobro. Di nam ni bilo priti s č. duhovščino v nasprotja, ker vedeli srao, da je ta navezana v volilnem oziru na župana, zato je ponudila naša stranka po svojih možeh, predno je volilno j gibanje napočilo, spravo po č. g. Andreju Zniderčiču, vikarju v Gradnem, poudarjaje, da na ta način je možno vspešno delo, katerega preostaja za obe stranski roki. Pri tem pa se ni nameravalo zapostaviti duhovščino, ampak poudarjalo se je od naše strani, naj bode tudi duhovščina primerno zastopana v ob?, zastopu. Obrnili smo se zato k imenovanemu gospodu duhovniku za pošten kompromis, ker poudarjalo se je od nasprotne strani, da je od tega veliko ležeče volilno gibanje. Zilibog, da ta naša stvarna ponudba se ni na nasprotni strani uvs zevala, in to baje zato, ker čutili so ti v svojih rokah škarje in platm. *ar je najbolje pokazala ona volitev žalostnega spomina. Ako nam je bilo na nestrpnosti proti duhovnikom, in ker smo bili v dovolj krepki poziciji, bi ne uklonili tilnika I Ntkdo nam ne more očitati, da bi mi na kateri koli način ne v javnem niti v zasebnem oziru, kratili, oziroma ovirali najmanjše pravice duhovščini. Isto tako se nam mora priznali, da mi popolnoma korektno postopamo, in le našo sveto dolžnost rešimo, ako tirjamo enako vam svobodno spolnova-njc državljanskih pravic. In tako naše korektno stališče mora vzeti le kot duhovščini nasprotno kak zlobni in prismojeni dop.! Ko življenske moči smrtniku opešajo, premišljajo svoje lahkoživno in morda tudi pregrešno življenje, ter trepehie pred neizogibno obsodbo, je pač v enakem položaju mrtvaška ptica, ki naznanja trepecemu poslednje življenske trenutke, strašna prikazen. Sploh je udomačena govorica med našim ljudstvom, da kadar se take ptice na eni ali drugi strehi oglasijo, je blizu smrtno žalovanje. Žito pa ni čudo, da so se naši nasprotniki tako trepeče preplašili, s solzami v očeh, glasu .mrtvaških ptic*. To mivkanje in javkanje pred temi pticami našega dop. čisto razodeva, da mora biti vest trpečega bolnika ter okoli zdihajoft.h zelo — kosmata. Vaši bolni udi, bolni tudi na duhu, kakor vse kaže, bi prav srčno radi prišli v liberalna nebesa. Toda vedite, gosp. dop., da v libe- ralnih za nespokorjene grešne duše ni prostora ! (Pride še.) Iz Trsta. — Dne 3. julija se je priredila tukaj velika narodna veselica, spojeua s »semnjem* v »Nižjem Novgorodu*. Na poziv tukajšne ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda so se posebno odzvale Vaše goriške dame in s tem pokazale, Tcako "znajo upoštevati klic, ki prosi, da nam je narodu našemu pomoči. Ginjene smo bile, ko smo odvijale zavoj za zavojem, ter se radovale nad krasnimi darili. Da, to je sestrinsko, da si pomoremo v narodnem delovanju, da se krepimo v dejanju, ki gre v korist tako revnega nam naroda. Tržaške rodoljubke bodo vsegdar pripravljene pomoči goriškim gospem, če bodo one kedaj nas potrebovale, vedno smo jim na razpolago. Darovale se sledeče gospe in gospice: M. Premnt desert s 6 noži, Mila Premru svileno blazino za divan (ročno delo), Milena dr. Papeževa in M. Blažon vsaka po ene Resmanove poezije, Marija Kopač i krono, Jelica Berbuč lično škatljico za znamke, skle-dico za pepel, 3 svečnike, stojalo za slike, mapo (ročno delo), Lavra Dekleva pripravo za sol in poper, N. Zornik 3 pihalke, Ema Bajt, 6 pihalk, Šantel (profesorjeva soproga) 4 krasno slikane mape (ročno delo), Amalija Drufovka 2 para čevljev, 14 ščetk, nož iz zrezanega lesa za papir, ptiča za igle, držalo, kozarec piva in steklenega konjiča, 60 ška-telj Cirilovega voščila, obitelj Medved 3G žepnih gospodinjskih zapisnikov in listnico za vizitke, Melitka Rojčeva okvir za sliko, svileno ruto, podobo Matere Božje, stojalo za slike, ročno torbico parfuma, fin sušilnik, pripravo za kadenje, 4 krožnike za sadje, etui s pisalno pripravo, Mici dr. Treo tablotte (ročno delo), Ivanka Dekleva toplomer v izrezanem okvirju, M. Saunig fino novčarko. V* cm gori omenjenim damam izreka napresrčnejšo zahvalo za toliko radodarnost odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Domače in razne novice. C. kr. realka t Gorici. — Zadnjič smo povedali za stariše strašno novico, da je padlo od 66 priglašenih dečkov — 22, torej cela tretjina. Na naš poziv so došla od raznih stranij pojasnila, ki so vsa jednaka ter se dajo združiti v to-le žalostno sličico: Prejšnji ravnatelj, ki tudi ni bil prijatelj Slovencev, je določal za vsprejemne izpite starejše profesorje, ki so že več let na zavodu in poznajo natančno zahteve, ki jih je v naših razmerah mogoče staviti v učence, ki se oglašajo za vsprejem v ta zavod. Zato tudi ni bilo pritožb, c. kr. realka je uživala ugled dobrega zavoda, ki je v dobrih rokah. Od časa do časa se je le ponavljala v ljudstvu vroča želja, da bi deželna jezika postala tudi — učna jezika. Z novim ravnateljem pa je začela realka drviti v vsakem pogledu nizdol po klancu nazadovanja. Od pristnega nemškega klerikalca, ki je po vsem vrhu še nadut in domišljav, ne moremo sicer nie dobrega pričakovati, toda da bi nam ta podrepnik nun-cev realko docela uničil, tega pa ni mogoče mirno gledati. Ob vsprejemnih izpitih je ta človek zavrgel staro hvalevredno pravilo ter določil — čujte in strmite! — d v * nemška suplenta brez izpitov in profesorja francoščine. Zadnji l; šeaikoli poučeval v I. realki, zato nima niti pojma, kaj more zahtevati od otrok. Oba nemška suplenta pa ne poznata ne slovenskega ne laškega jezika ne prebivalstva te dežele in torej ne namena, kateremu ima služiti goriška realka. Vrhu toga sta povsem v krera-pljih klerikalnega ravnatelja, od katerega kvalifikacije je mnogo zavisna njiju bodočnost. Zato sta se ravnala po željah ravnatelja ter pometala z otroki, da je zavladala velika razdraženost v prebivalstvu brez razlike narodnosti. — Ti .profesorji* so torej zahtevali od naših 10-letnih dečkov toliko kolikor od pristnih Nemcev, — alt pa še več! Dali so n. pr. dečku prečita« iz berila kak sestavek ter potem zahtevali, naj otrok ponovi s svojimi besedami, kar je čital! Kdor kaj takega zahteva, zasluži, da se ga s palico nažene iz dežele! Kaj tako »kunštnim* ljudem je izročena naša mladež na milost in nemilost? Proti takim mahinacijam, s kakorSnimi je začel nemški klerikalec spletati bič nad predobrim slovenskim in italijanskim ljudstvom te dežele, moramo izreči glasen in jasen protest! Pričakujemo od zastopnikov obeh narodnostij v deželnem in državnem zboru, da — storijo svojo dolžnost, Kar je dobrih profesorjev, ki imajo razum in srce na svojem mestu, silijo proč z nesrečnega tega zavoda. Jeden italijanski profesor pojde, drugega so le s težavo pre-prosih, da ostane 6e eno leto, — pa tudi med slovenskimi se Že čujejo glasovi, da hočejo porabiti prvo priliko in zbežati. -— Tem bodo sledili tirolski suplentje brez izpitov. Ker pa Tirolec navadno postaja pameten šele s 40. letom, jih bo tiščal pod oblastjo klerikalni ravnatelj! — Dandanes se zahteva od dijaka čedalje več. Namesto, da bi bila šola ' io boljša, je vedno $»>'.! ,* ter grozi, da nalu prototip reaLe, kakoršna ne sme biti! — Ali naj cela dežela trpi zaradi enega klerikalnega petolizca ? 1 Z ugledom te šole gre rapidno navzdol ! Pretekli teden so se ustavljale po cele gruče dijakov pred šolo, ki so Čitali glasno izrezek nega časopisa, nalepljenega na deski. Bil je veiik dirndaj, smeh, vpitje in sploh veliko veselje med mladežjo realke. Prišel je ravnatelj, ali smuknil je mimo. Poslal je pa slugo, ki je odstranil odrezek iz tržaškega »Lavor store*, ki opisuje škandalozne razmere na tej realki ter obdeluje ravnatelja Ko se je vrnil v vojašnico, je legel v svojo mrežo ter plakal v samoti. Šele proti jutru je zaspal. IX. ... Brzo ga je ponesla ladja na široka, neznana morja, ki so bita mnogo bolj modra nego ono krog Islanda. Ladja, ki ga je peljala v skrajno Azijo, je dobila povelje, da se mora podvizati in hiteti brez odmora. Vsled te naraščajoče, vedno jednake hitrosti, ki ni nikdar odnehata in je bila skoro neodvisna od j vetra in morja, se je zavedal, da mora biti Že zelo daleč. Ker je bil čuvaj na jamboru, je živel v svojih visočinah, kakor ptica, ter se izogibal množice vojakov tam spodaj. Ustavili so se dvakrat na tuniški obali, kjer so dobili novih zuav in mul; videl je od daleč bela mesta, ki so se svetila na peščenih ravninah ali na visokih gorah. Zlezel je celo s svojega jambora ter radovedno gledal te rjave ljudi, zavite v bele plašče, ki so bili prišli v svojih čolnih prodajat sadje: rekli so mu, da so to Beduini. V tej vročini in pod tem žgočim solncem, ki ni hotelo odnehati vkljub pozni jeseni, se je čutil skrajno zapuščenega. Prišli so nekega dne v mesto, ki se je zvalo Port fc.iid. Vse evropske zastave so plapolale tu na dolgih drogih, tako da je bilo mesto podobno prazničnemu Babilonu, ki ga obdaja od vseh stranij svetel pesek kakor morje. Ladja je pristala čisto ob napisih, skoro sredi dolgih ulic, obranih z lesenimi hišami. Prvikrat po svojem odhodu je videl tako jasno in tako od blizu zunanji svet, in to vrvenje, ta množica ladij ga je razvedrila. med glasnim šumom in žvižganjem bo se pomikale vse te ladje v dolg kanal, ozek kakor jarek, ki se je stezal kakor srebrna črta tja v nedogledno peščeno ravan. Visoko s svojega jambora jih je videl, kako so odhajale kot v procesiji ter se izgubljale v daljnih planjavah. Na nasipih je bilo videti ljudi najrazličnejših noš; možje v oblekah vseh barv so hiteli po opravkih in vpili, hot6 porabiti to ugodno priliko v svoje kupčije, dokler so bile še ladje tu. In zvečer se je mešala med satansko žvižganje lokomotiv godba različnih kričečih orkestrom, ki so igrali divje in glasno, kakor bi hoteli uspavati težko domotožje vseh izgnancev, ki so prihajali tod mimo. Drugo jutro ob solčnem vzhodu so tudi oni nastopili ozko vodeno pot med peskom, in za njimi je šla cela vrsta ladij iz raznih dežel. To je trpelo dva dni, dva dni se je je pomikala ta dolga vrsta skozi puščavo; potem pa se je odprla pred njimi nova vodena ravan, in zopet so bili na širnem morju. Ladja je plula dalje, vedno- z največjo hitrostjo. To vroče morje je kazalo na površju rdečkaste lise, in pene, ki so obstajale za ladjo, so bile videti včasih kakor s krvjo oblite. Silvester je ostal ves čas na jamboru, prepeval na tiho sam pri sebi »Jean-Fran-qois de Nantes« ter se spominjal svojega brata Jana, Islanda, srečne preteklosti. Včasih je zapazil v daljavi čudovite barve, gorovja neznanih oblik. Oni, ki so bili spodaj in vodili ladjo, so gotovo poznali ta strma predgorja, ki so štrlela daleč v morje, te večne vodnike na velikih svetovnih potih. Toda gori na jamboru se pelje človek dalje, kakor mrtva stvar, in ne ve nič, ne pozna mere in daljave na teh brezkončnih ravninah. On se je zavedal samo strašne daljave, ki je bila vsak trenutek večja; zavedal se jo tega čisto jasno, ko je gledal v tisto svetlo, naglo gaz, ki je ostajala šume" za ladjo in mislil, kako dolgo že trpi ta blazna hitrost, brez odmora, noč in dan. Spodaj na mostu so se stiskali ljudje v senco pod razpete šatore ter lovili sapo. Voda, zrak, svetloba — vse je dobilo temen, dušeč sijaj; in ta večen praznik zunaj v mrtvi naravi je bil kakor ironija na ta živa, organizirana, slabotna bitja. ... Nekoč je videl z veseljem cel oblak majhnih ptic neznane vrste, ki so se spustile na ladjo kakor vrtinec črnega prahu. Dale so se prijemati in božati, ker se niso mogle več ganiti. Vsi čuvaji na jamborih so jih imeli polne rame. Toda kar je >Uo bolj utrujenih, so začele kmalu umirati. ... Na tisoče jih je poginilo pod solncem strahovitega Rdečega morja, umirale so po jamborih, po jadrih, povsod. Pripodila jih je bila nevihta tam doli iz velikih puščav. V strahu, da bi padle v to neizmerno modro globino, ki se je raztezala pod njimi, so zbrale še zadnje moči ter se spustile na ladjo, ki je ravno plula mimo. Tam daleč v libijskih puščavah se je bil razmnožil njihov rod v preveliki, prevroči ljubezni. Njihov zarod se je neizmerno razplodžl, bilo jih je preveč; in tedaj je slepa, brezsrčna mati, mati narava, pregnala z jednim samim dihom to preveliko množico, pregnala jo z isto ravnodušnostjo, s katero bi bila tudi uničila generacijo ljudi). In poginile so vse na vročem železnem okovju ladjinem; most je bil ves pokrit z njihovimi drobnimi telesci, ki so včeraj |e trepetala, polna življenja in ljubezni... Ležale so po tleh z razmočenim perjem, s /strašnimi epiteli, kakoršnih mi niti ne rabimo v znani slovenski skromnosti in obzirnosti. — Dijaki zdaj vedo, kaj je njihov ravnatelj. ¦— Kaj bo iz take šole?! Naj jo vzame vrag, ako ima ostati v takih rokah! Slovenci in Italijani pa vidijo zdaj zopet, kako neobhodno potrebna je skupna akcija za — realko v obeh deželnih jezikih! Proč s švabsko Scpimostjo! Kam naj gredo padli učenci? — Torej 22 dečkov je padlo pri vsprejemnem izpitu na goriški realki. Ti dečki so v Gorici zgubili najmanj eno leto, ker v jeseni ne mo-, rejo ponoviti izpita. Starišem je ta novica gotovo silno neprijetna, a'dečki bi s tem sploh zgubili eno celo leto. Temu bi slovenski stariši odpomogUV ako jih pošljejo na mestno realko v — Idrijo. Ker je tam učni jezik večinoma slovenski, v I. razredu že celd, bodo tam gotovo sprejeti. Tam se potem gotovo toliko nauCč nemšk., da bi vitje razrede lahko dovršili v Gorici. O vsprejemnem lapltu na realki. — Starišem, katerih otroci so žrtev germansko-klerikalne nadutosti, naznanjamo to-le. Predpisi o vsprejemn«h izpitih zahtevajo iz učnega jezika: spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil. (Glej naznanilo realke v Idriji za šolsko let; 1903/4.) Tu torej ni govora o prostem pripovedovanju prečitamh sestavkov, kar pride šele v poznejših letih. Dački, ki so padli radi tega ali podobnega razloga, so padli proti jasnim predpisom o tej preskušnji. Stariši naj se pritožijo na rainisterstvo! — Naj se naznanijo nam vprašanja in mi jim sestavimo pritožbo. Izventje c. kr. gimnazija v Gorici. — V soboto so zaključili na tukajšnjem gimnaziju šolsko leto 1903/04. Na prvem mestu se nahaja razprava »Zur Phone-tik des Dialektes von Polstrau« iz peresa g. profesorja dr. K. Ozvalda. Ta razpiava je disertacija g. prof. ob proimv ciji dokt. fil. Razpravo so v učenjaških krogih pohvalili. Lani smo grajali, da se nahaja v poročilu za biblioteko učit. osobja samo »Slovan«; letos nahajamo tam tudi še knjige »Šolske Matice.« V poročilu o biblioteki za učence vidimo mnogo večji prirastek nego druga leta, kar se tiče slovenskih knjig iz novejšega časa. Zdravstveno vežbanje se je vršilo na Kojicah, kakor vedno, ali kakor je posneti iz poročila, se ni gojilo v po-voljni meri; kajti dnij za igro je bilo le 31. ___ Šolnine se je plačalo v prvem po- luletju 5725 K, v drugem pa 5985 K, skupno 11710 K, v pripravljalnem razredu'celo leto 215 K. Oznanilo o prihodnjem šolskem letu 1904/05 je pisano zopet samo v nemškem jeziku. Kdaj pridemo do tega, da * bmo čitali to oznanilo tudi v deželnih jezikih ?! Število učencev začetkom 1904. je bilo 501, koncem leta 468. V pripravljalnem razredu jih je bilo koncem leta 38, vstopilo jih je 43. Po krajih jih je iz Gorice: 93, iz Primorja 335, iz drugih dežel 28, z Ogrskega 3, iz inozemstva 9. Po jeziku: Slovencev 230, Hpvata % Lahov 196, Nemcev 37, 2 Angleža, 1 Grk. Po ve-roizpovedanju: katolikov 458, grško vat. 1, 3 evang. veroizpovedanja, 4 Židi, 2 brez _konfesije.„ „V Gorico spadajo-čih 155, od drugod 313. Klasifikacija se ne more imenovati še kdo v6 kako ugodna, ali vendar vidimo neko zboljšanje v primeri s prejšnjimi leti. Odličnjakov je bilo 42, prvi red jih je dobilo 313, drugi red 62, tretji 24, ponavljalni izpit sme delati 27 dijakov. Stalnega učnega osobja je bilo 27, risanje, petje in telovadbo poučujejo učitelji z učiteljišča in vadnice. Slovenski odllčujakl na glmnaaija. — Izmed 42 odličnjakov je 17 Slovencev (Nemcev 5, Lahov 20.) Ti so; v prvem razredu: Berbuč Alfonz iz Kanala, Huber Karol iz Bovca, Ivančič Adolf iz Kobarida, Kos Emil iz Gorice, Mrak Ciril iz Vrat, Sivec Ivan z LibuSenj; v drugem: F o n Josip s Srpenice; v tretjem: B u d a 1 Andrej iz St. Andreža, Gor kič Fran iz Dol. Vrtojbe; v četrtem: Hrobat Rudolf iz Dobravelj; v petem: Peric Filip iz Sel; v Šestem: Gotič Bogomir is Cerovega, Faninger Rihard iz Bovca, Kemperle Leopold iz Hudejužne; v sedmem: C i g o j Leopold iz Malovš, Komavli Vladimir iz Deske!; v osmem: Brati na Ivan iz Otlice. V pripravljalnem razredu so odličnjaVi: Koruza Jos. iz Gabrij, Makovec Alf. iz Vrtovč, S e d e j Fran iz Cerkna, T e r č i č Fran iz Biljane, Velikonja Lenart iz Dol-Otlice. Martin Bernhart v norlšntci. — Pred Casora se je trdilo z vso gotovostjo, da je bii četovodja Martin Bernhart tuk, 47. pešp. obsojen na 12 let v ječe radi zločina, storjenega nad Ido Meotti. To obsodbo smo priobčili tudi mi. Sedaj pa se čuje. da Bernhart ni bil obsojen, marveč od zdravnikov spoznan za blaznega ter se nahaja sedaj na Dunaju v vojaški norišnici. Bernharta so imeli, Se predno je bil potrjen v vojake, že dvakrat v opazovalnici. Protestirali so tudi v goriškem mestnem svetu v seji v ponedeljek glede* na izgrede, ki so so vršili te dni proti laškim vi-sokoSolcem v Inomostu. Ubit vojak. — V tukajšnji topničarski vojašnici je udaril konj vojaka Miho Koza- škega, ko ga je čistil, z nogo v trebuh s tako silo, da je padel nezavesten na tla ter Se isti večer umrl. Starinske freske so našli v Št. Petru v cerkvi, ko so hoteli prebarvati presbiterij. Ko so odstranjevali omet; ao prišli na freske, ki so stare baje kakih 400 let. Čakajo izvedenca, predno nadaljujejo z delom. Predor pod Karavankami. — Iz Rožne doline poročajo, da so v predoru pod Karavankami na severni strani predrli do nedelje 10. t. m. 5. kilometrov. Na južni strani, kjer je gorovje neugodnejše, je prodrtih le 2710 metrov. Ostane torej predreti Se 1280 metrov, kar utegne biti dovršeno do meseca decembra t. I. Dva Sadna ribiča. — Orožniki so zalotili v nedeljo blizu Sovodenj dva mladeniča, ki sta lovita ribe s pomočjo dinamita. Orožniki so prišli tako nepričakovano, da nista imela časa obleči se, marveč jo je popihal eden baje popolnoma nag, drugi pa v sami srajci. Bralno pevsko druStro ,Ladja" v Devlnu priredi zadnjo nedeljo julija javno tombolo s plesom. Veliki Javni ples bode v nedeljo dne 17, julija popoludne pri Sv. Luciji na vrlu gostilne A Mikuža. K o»?!ni udeležbi vabi -— odbor. Vojaško veteransko draštvo v 8o-vodnjah priredi v nedeljo dne 24. t. m. javno tombolo. Dobitka: tombola K 100, Cink vina K 80. Začetek ob 6, uri. Prid in po tomboli svira oddelek vojaške godbe iz Gorice. Vsaka srečka stane 40 vin. Po tomboli ples. Vsak plesni komad stane 20 vin. Razsvetljava z lučjo Acetilen in umetnimi ognji. K obilni udeležbi vabi — odbor. Vrat si je hotel prerezati 56 let stari Vid Gigoj iz Gojač. Sprla sta se baje s sinom pri delu, in tu se je GJ dan C. novembra. Nora Mesnica. — Iz Z»greba javljajo : V Ogulinu je sedaj posebna ministeri-jalna komisija, ki dela načrte za novo železnico i? Ogulina v Bihac (v Bosni). Na Ja naCtn bo Reka direktno zrezana z Bosno. Na spomlad se zaCne baje že grad-tt nova železnica. Kougregaeljske Šole. ~ Francoski uradni list je priobčil novo odredbo, po katere zapro v 18 departmenlih vse kongrega-eij&ke lole. Vojna med Rusi in Japonci. Koliko atanejo Japonce pred Port-Arturjcui tuilte**« ladljtt-požtgalko ? No gl:ui i.^ig.ikamij, ,Kukin M.' 131000 j»nov, ,J-i-:.«'jam M/ 130.000. .Lbiko M/ 130.000, Jbjo M.* (na drugem naskoku); skupno torej 1 100.SO0 jenov ali približno ~> milijonov kron. Koliko so stale uničene :n potopljene ladije na tretjem naskoku, to *e ni 3t)»M>. Krilgftr aa Kme. Predsednik bivSe barsko ljudovlade, Pavel Ktugtr, je poslal odboru ,ilu»ko--ni-zozcmskeRa rdečfga kriza* za ranjene ruske vojak? 1200 kron, predsedniku toga društva, pastorju Uilloiu pa to-ie zanimivo p!sino: Veiefastiti g. pastor! Že dlje Časa sem imel namen, Vam pisati nekaj besedi ter Vam po dati, kako iskreno smo se vrstil«, ko nam je doslo poro^iSo. daje rU'-ko-nizozeniskf bur* ski odbor, ki nam je teliko koristil z ustanovitvijo ambulant; za Lasa velike vojne, v kateri se je nas burskt narod boril pr«ti mcgoCnemu sovražniku, in luli Je na drug naCin z dejansko pomočjo pokazal simpatije ruskega naroda za trpeče ijudi, sklenil to delo krščanske ljubezni nadat;evatt in poslati na bojiSčo svoj lazaret za ranjence in bolnike. K ko radi bi sedaj mi — ne samo mi pr« gmnei, marvcC ves juznoafnkanski naroil sU.p.ii na Va*o stran, da bi Vam pomaga:: in Vas podpir..!«. Toda, saj vrste, kar nam ;e blagoslov noreča Angli;a dala, to je ~ ubestvo in beda. Osebno Vam morem pcslali le malo dari'ce, zcio malo v primeri s tem, kar je Rusija storila za moj nari.d. Bedite pa prepričani, da je ta moj skromni dar nosilec najiskrene;8ih ?.•'; in molitev «;•¦•-'rga burskega luroda za bhgir !tu - pivo. Sladočarica (sirup)i Mirodilnica l\arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Trgovsko-obrtqa re^ijtrov/a^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hra*lln« vlog« obrestuje po 4'/»*, — vefije stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5#. — Sprejema hranilne knjižice drngih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na porogtvo ali zastavo na 5-letao odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odpla*ivanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono m teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petietja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Dalall: a) podpisani.........K 1,210.300- - b) vplačani.........> 405.188*— Da«« |i«a«JII«...........1,63M64'— •..............» 1.20SU38'— Tamarindo pripravljen v kemičnem laboratoriju LEKARNE CRISTOFOLETTi. najboljša ftigijenična in zz: zzzzz okrepčeualna pijača » poletnem času. Cena steklenici 80 vin. Karol Volpis Gorica, Gosposka ulica št. IS. (v lastni hiši) nasproti „Trem kronam." Velika zaloga barv, rairodil, kemičnih izdelkov, port- landskega in roman cementa iz tovarne Egger & Liithi Kusstein, Tirolsko. Vse po najnižjih cenah. j\nton Ivanov pečenko - Gorica 1 Velika zaloga pristnih belih in ernih vin iz las fni h in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 l naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „ Delniške družbe združenih pivo-varen Zaloe-las"ki Trg in plzonjskoga piva .prazdros" iz sloveče eeske ttffle* Ščanske pivovarne". Zalog* ledu, karerega se oddaja le na debele od 100 kg naprej. Cene zmerne. Postrežba poštena In točna. $ Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domaČo, lucerne ali nemško in riuleče dotoljo; velikanske bele rudeče in rumene pese; repno seme; raznih trav in vseh vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri = Josipu Kordinu v Ljubljani« «= pred bkofijo št 3. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bragu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast duhovščini, inietc-ijem in predstojnikom zavodov m Sol, kramarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpežno izdnlane stole, lotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbraneg.i lesa, poljubno Ukano ali v naravni bard imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev, in gugalnlkov iz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcera na debelo se dovoli znaten popust. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, l«G(li>i da m je prehladi! ali preuapoinil ielftdee, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorkit ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, i tako da trpi na goračlcl, ialodenam kriti, tlieanlu ialodca, talk«** prabavljan|u ali zasllianju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrk-h-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in timlnih zdravečih zelilS, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse lelodečne bolezni in pospeluje olmovjjenje sveže krti. Ako «e rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bol«zni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, Hganju, daravie' (xgaaa), naponjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznrj, ako človek parkrst pye omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tasnoho, klanj« (ntadron), areno utripanj«, braztanoat, kakor tuds zaaadanja krvi v jetrih, vranici in vratnki (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in nerabjjive snovi. Medlost, Meiost, pomanjkanje krvi ii oslabelost Z^^Z&t*^ krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez »panja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepiti« tivotno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo hi reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene j živce in obudi vatalja do ilvljanjtt- Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoinanja. j ZeliJčno vino se dobi v steklenicah po gld. V50 in 9*— v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajel«, Unmptungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Konkah, Ogleju, j Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi. Portogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh k-karnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofolelli v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po origL xlnih cenah po I vsi Avstriji. I Wt^m Opominja se na razl^ne ponaredbe! ~9fli Zahteva naj se izrecno ______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.______ Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega Špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 80,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, koronike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeSat "owo! Naznanilo. liovo! Podpisana naznanjata zidarskim mojstrom in slavnemu občinstvu, da sta otvorila v Mirnu žgalnico apna. Za mnogobrojna naročila se toplo priporočata udana Iv. Fagar eli & Rossi