/veriga
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXIV ŠTEVILKA OKTOBER 1982
vaj ali 65 % jekla za vso Jugoslavijo. 2al, nismo imeli možnosti za večje investicije na proizvodnih agregatih, kajti obveze za proizvodnjo jekla so se iz leta v leto povečevale in ni večjega objekta v Jugoslaviji,, zgrajenega po vojni, kjer ni vgrajenega jeseniškega jekla. Smatramo, da tudi jeseniški jeklar zasluži boljše delovne pogoje, predvsem pa varno de-
lo.«
Sašo PIBER je sodeloval v razpravi z referatom »Uveljavljanje množične inventivne dejavnosti«. Na področju inovacijskih dejavnosti, je v Železarni Ravne dosežen viden napredek. Narašča število predlogov, sodelujočih avtorjev, prav tako raste višina inovacijskega dohodka, saj bo ta v letošnjem letu dosegel višino 90.000.000 dinarjev, vendar pa s tem niso zadovoljni, saj kljub spodbudnim številkam še vedno ne moremo govoriti o množični dejavnosti. Prav tako niso zadovoljni z delom komisij za inovacije. Sindikat bo skušal z boljšim informiranjem vseh zaposlenih o problemih, ki se pojavljajo v TOZD spodbuditi k razmišljanju poleg inovatorjev tudi ostale delavce. S tem bodo pospešili tudi realizacijo posameznih idej in predlogov. Ino-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nekatere stiske
pri pripravah na leto 1983
Skorajda ni potrebno ponavljati nalog, ki v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah stojijo pred našo skupnostjo. Tudi doseženi pozitivni premiki, ki sicer vzbujajo zadovoljstvo, še zaostajajo za tistim, kar smo načrtovali. Če ob tej splošni opredelitvi poudarimo še veliko pripravljenost za akcije, ki vodijo k ozdravitvi in ki so bile izrečene na tako pomembnih srečanjih, kot so pretekli kongresi ZK, kongres sindikatov, lahko sklenemo, da nas čaka le še realizacija dogovorjenega, ki je možna le ob zavestni akciji vseh nastopajočih.
Lahko rečemo, da smo dovolj temeljito obravnavali dosežene rezultate ob prvem polletju, da bomo spregovorili tudi o doseženem po devetmesečnem poslovanju. Očitno je, da smo dosegli predvideno pri izpolnjevanju količinskega plana proizvodnje, ustvarili smo načrtovano amortizacijo, vendar pa končni finančni rezultat, ki je najpomembnejši, kaže na to, da doseženo proizvodnjo dosegamo s prevelikimi stroški in da naša učinkovitost zaostaja, posebno še, če se primerjamo s sorodnimi delovnimi organizacijami kovinskopredelovalne industrije. Gotovo so to stvari, ki jih velja temeljito premisliti.
Naj hitrejša in pogosto zanesljiva rešitev je na dlani — povečati moramo obseg proizvodnje, s tem znižati stroške na enoto proizvoda ter tako izboljšati učinek poslovanja. Dokaj normalno je, da smo to nalogo doslej reševali s povečanjem zmogljivosti, z nabavo novih strojev itd. Tokrat smo se znašli v situaciji, ko realno kljub iztrošenosti strojnega parka, posebno na področju izdelave verig, skoraj nimamo možnosti, da bi hitro prišli do nabave nove opreme. Razloga sta dva — oprema predstavlja uvoz z zahodnega področja, za plačilo je treba imeti konvertibilne devize. Druga naloga, ki naj pomeni predvsem realnost in odgovornost pri načrtovanju naložb, pa je ta, da moramo vsaj za nekaj časa prekiniti z investiranjem v infrastrukturo. Smotrno in potrebno je, da realiziramo dogovorjene investicije v skladišče goriv industrijske vode in izrabo odpadne toplote dimnih plinov, vse ostalo pa bo moralo počakati.
Mislim, da se bomo morali zavedati, da danes bolj kot kdajkoli doslej rabimo samo naložbe na kvalitetnih osnovah, da moramo dati izključno prednost investiranju v opremo, obstoječe prostore pa predvsem racionalno izkoriščati.
Ali to kljub ocenam pomeni konec investiranja? Nikakor ne!
Gre le za to, da dosežemo popolno družbeno naravnanost investicij po znanih opredelitvah. Močno je izpostavljena tudi temeljita priprava programov. Kam bomo torej usmerili nove naložbe? Šlo bo predvsem za ureditev nalog, ki so izvedljive z dosegljivo opremo — domače izdelave ali z vzhodnega področja ali tako kot doslej — z izdelavo strojev in opreme v lastni hiši. Vse to bo terjalo napore, vendar ob zavzetem in resnem delu rezultati ne bodo izostali.
Če bi upoštevali vse zgornje, bi sklepali, da so planerji pred izredno težko nalogo, kako postaviti realen količinski plan za prihodnje leto, da bo predvidena proizvodnja tolikšna, da bo pokrila vse predvidene stroške poslovanja. Odločno je treba prekiniti s prakso, da smo se na pamet in po liniji najmanjšega odpora pogovarjali o tem, kakšen naj bo količinski plan. S tako metodo letos ne bomo prišli daleč. Samo na osnovi analitičnih podlag o izkoriščenosti delovnega časa, na osnovi kritične ocene naše organiziranosti, na osnovi realnih ocen in ugotovitev o de-
lovnem učinku lahko pridemo do podlag, ki bi tudi za prihodnje obdobje vlivale vsaj minimalni optimizem. Čas je, da se spustimo na realna tla tako pri željah kot pri kritični oceni lastne učinkovitosti.
Kaj kažejo predlogi investicijskih planov, ki so prišli iz posameznih sredin? Še vedno načrtujemo tako, kot bi živeli izven realnosti sedanjega trenutka, tako, kot da ne bi poznali splošnih in lastnih možnosti. Pri predlogih planov proizvodnje se nadvse trudimo, da bi dokazali, da so dosedanji plani prenapeti in da ni možna nikakršna sprememba. To kaže na neustrezen odnos in odgovornost nekaterih sredin, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s stanjem in realnostjo, v kateri živimo.
Mogoče je realno, da so ob taki situaciji konflikti neizogibni, vendar, če so usmerjeni v pozitivno in sporazumno reševanje problema, potem pome-rrijm pozitiven: impulz: in hude krvi nič ne škodi.
Prepričan sem, da bomo ob treznem spoznanju tudi tokrat dokazali, da smo sposobni premagovati težave in se naravnati v tokove, ki pomenijo ozdravitev naše ožje in širše sku-pnosti.	Gvido Melink
Udeležba delavcev — delegatov Slovenskih železarn na X. kongresu ZSS
V vseh delovnih organizacijah — članicah SOZD Slovenske železarne, so bile opravljene široke razprave o posameznih temah, ki so bile predmet razprav na pravkar končane,m zasedanju X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Rezultat teh razprav so bila sporočila kongresu, ki so jih na samem zasedanju posredovali naši delavci in delegati.
Iz delovnih organizacij so se udeležili kongresa:
iz ŽELEZARNE JESENICE — Štefan ŠČERBIČ, Sašo PIBER, Vlado REPE in Stane RE-POVŽ;
iz ŽELEZARNE RAVNE — Marjana KJORPENČEV, Franc LEVAR, Jože TROŠKAR, Bernard ZVER;
iz ŽELEZARNE ŠTORE — Zlatko LESKOVŠEK;
iz VERIGE LESCE — Jože HOZJAN ;
Kot predstavniki delavcev delovnih organizacij so se aktivno vključili v razprave na kongresu. Njihovim izvajanjem so prisluhnili vsi udeleženci kongresa, saj so bila plod razprav, mnenj in stališč vseh zaposlenih.
Iz razprave Stefana Sčerbi-ča »Družbeno-ekonomski odnosi s tujino ter investicjska politika«, je razvidno, da se tudi sindikat v Železarni Jesenice prizadeva v naporih za povečanje izvoza proizvodov na konvertibilno tržišče, saj se delavci zavedajo, da je povečan izvoz eden od temeljev za zagotovitev proizvodnje. Imajo pa delavci nekaj pomislekov na obstoječe predpise, ki urejajo zu-nanje-trgovinsko in devizno poslovanje. Predvsem bi veljalo prenehati z obstoječo prakso, da se predpisi menjajo med letom in s tem rušijo izhodišča, na katerih so zgrajeni plani in celotno poslovanje. Delavci prav tako podpirajo prizadevanja, da bi skozi samoupravne
sporazume o združevanju dela in sredstev s porabniki dosegli zagotovitev nemotene oskrbe, tako železarjev s surovinami, kot predelovalcev z metalurškimi proizvodi. V svojem izvajanju se je dotaknil tudi investicijskih načrtov Železarne Jesenice, ki so temelj nadaljnjega razvoja celotnega kolektiva, Ti se nanašajo predvsem na izgradnjo Jeklarne 2.
Zahteve jeseniških železarjev za začetek izgradnje nove jeklarne, je podkrepil z naslednjima razlogoma:
»Svoje obveznosti, ki jih imamo do družbe kot celote, ne moremo kljub vsem naporom v polni meri zadovoljiti, kajti s 100 in več let starimi agregati ne moremo v korak z zahtevami tehnologije. Druge železarne v Jugoslaviji so v povojnih letih tudi že drugič menjale proizvodne agregate.
Jeseniški železarji smo v prvih letih po osvoboditvi proiz-
(Nadaljevanje s 1. strani)
vacijska dejavnost se bo morala usmeriti v pripravo rešitev v novi elektrojeklarni, saj ugotavljajo, da uvožena tehnologija ni povsem primerna za naše razmere in pogoje, z izpopolnjevanjem naprav si bodo prizadevali doseči boljše rezultate in izdelovati tako kvalitetno jeklo, ki ga naša industrija potrebuje.
Stane REPOVZ je razpravljal o problemih samoupravne organiziranosti združenega dela v sedanjem družbeno-gospo-darskem trenutku. Povedal je, da so v Železarni Jesenice pri organiziranju dejavnosti upoštevali ne samo lastne potrebe in interese posamezne organizacije združenega dela, ampak tudi interese in potrebe ostalih TOZD Železarne in v zvezi s tem tehnološko povezanost na osnovi dohodkovnih odnosov. Pri tem je posebej poudaril organizacijo in delovanje samoupravnih delovnih skupin. Glede na to, da je vsak delavec vključen v eni samoupravni delovni skupini, je nemogoče, da bi bil odmaknjen oz. odtujen od samoupravljanja. Samoupravna delovna skupina deluje kot zbor delavcev, pojavlja pa se tudi v funkciji sindikalne organizacije. Menijo, da so samoupravne delovne skupine v organizacijskem smislu dobro postavljene, in da bo prav njihovemu delovanju treba v bodoče dati več poudarka. V bodoče bodo usmerili prizadevanja v združevanje temeljnih organizacij, kjer so za to dani pogoji, in sicer v treh smereh organiziranja (proizvodne in storitvene TOZD ter strokovne službe). Tudi v sestavljeni organizaciji moramo zagotoviti takšne oblike združevanja, je poudaril Repovž, ki bodo na eni strani sposobne omogočiti dovolj intenzivno povezovanje organizacij zaradi specializacije, usklajevanja dejavnosti, skupnega načrtovanja razvoja, skupnega nastopanja na trgu, na drugi strani pa, da bodo te oblike skladne s temeljnimi načeli organiziranja združenega dela. Procesi samoupravne organiziranosti se odvijajo prepočasi, saj so v Železarni Jesenice porabili leto dni, da je prišlo do združitve dveh sektorjev v okviru delovne skupnosti. Ob tem se pojavljajo problemi dolgotrajnosti postopkov samoupravnih odločitev.
Delegat Železarne Ravne — Bernard ZVER je v svojem referatu »Uresničevanje družbenega stališča o nagrajevanju po delu in rezultatih dela v Železarni Ravne«, opisal samoupravno organiziranost železarne in način pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka. V svojem referatu je kritično ocenil predvsem delovanje družbenega dogovora. Ta dogovor preveč izhaja iz rasti dohodka in ne upošteva količine dohodka. To dvoje pa lahko pogojuje večje izplačane OD pri tistih delovnih organizacijah, ki z ustvarjenim dohodkom ne pokrijejo vseh obveznosti iz dohodka. Predlagal je, da bi naj takšen dogovor veljal za vso Jugoslavijo, veljaven pa naj bi bil za daljše, vsaj srednjeročno obdobje. Glede sprejemanja je
omenil, da družbenih dogovorov ne bi smeli sprejemati v letu, za katerega veljajo. Samoupravno sporazumevanje med dejavnostmi je izgubilo na pomenu, veljalo pa bi povzeti pozitivne učinke sporazumov dejavnosti. K vsem naštetim slabostim je dodal tudi neizdelan sistem ugotavljanja dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Glede na to, da ni natančno določeno, kolikšen del izjemnega dohodka se lahko nameni za razširitev materialne osnove v lastni OZD, občini, ali republiki, je malo delovnih organizacij, ki bi izjemni dohodek tudi ugotavljale. Na koncu je pozval na učinkovitejšo akcijo menjavanja pozitivnih izkušenj med posameznimi delovnimi organizacijami, SOZD in dejavnostmi, ki bi pripeljala do uveljavitve stimulativnejšega nagrajevanja proizvodnega in kreativnega dela.
Toše TROSKAR je v referatu »Obveščanje delavcev — eden od temeljnih pogojev za kvalitetno samoupravno odločanje« opisal informativno dejavnost v Železarni Ravne. Obveščanje delavcev izvajajo preko vrste sredstev obveščanja. V gradivih za organe samoupravljanja objavljajo povzetke gradiv za odločanje na delavskih svetih in drugih organih upravljanja, rezultate poslovanja. V Poročevalcu objavljajo osnutke, predloge, obrazložitve in druga gradiva za odločanje. Pri informiranju vseh delavcev pa uporabljajo Informativni fužinar in Novice, ki jih izdajajo po potrebi. Poleg tega deluje razglasna postaja, uporabljajo pa še oglasne deske. Ocenil je, da je informacij dovolj, niso pa zadosti uporabljene. Informacije so često prezahtevne, preobšir-
ne. Od strokovnih služb zahtevajo pripravo poljudnejših informacij, sprejemljivih za širši krog delavcev, ki bodo služile za kvalitetno odločanje. Dogaja se tudi, da nekatere informacije ostajajo pri tistih, ki so jih dolžni prenesti med delavce. Izboljšanje obveščanja povezujejo tudi s preoblikovanjem delovnih in sindikalnih skupin, saj mora delavec v delovni skupini razpravljati o vseh zadevah, ki ga težijo. Pri tem dajejo poseben pomen razpravam o rezultatih poslovanja, ob katerih bi lahko marsikatera rešitev prišla iz baze, ne pa od drugih struktur, kot se to sedaj pogosto dogaja. Veliko nedorečenega je tudi pri obveščanju v zvezi z investicijsko politiko. Poudaril je, da delavci sicer odločajo o načrtih naložb, slabše pa so obveščeni o realizaciji in ekonomskih učinkih le-teh. Obveščanje v okviru sestavljene organizacije je ocenil kot slabše, saj interna glasila objavljajo le kratke informacije. Vse naštete slabosti se opažajo tudi v obveščanju delegatov interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, kljub temu pa je dosežen znaten napredek, saj strokovne službe pripravljajo za delegate kratke in kvalitetne obrazložitve, ki jim služijo kot osnova za razpravo in oblikovanje stališč. Kritično se je dotaknil tudi obveščanja preko javnih sredstev. Vse premalo se prikazujejo pozitivni dosežki, ki so v železarni prevladujoči.
Delegat Železarne Store — Zlatko LESKOVŠEK je razpravljal o usklajevanju planov organizacij združenega dela v SOZD v smislu medsebojno plansko dogovorjenih nalog in odgovornosti delavcev pri izvajanju planov. Na primeru pia-
Veriga
med 200 naj večjimi
Gospodarski vestnik objavlja v svoji septembrski številki 200 naj večjih delovnih organizacij v naši republiki v preteklem letu. Pri tem jemlje kot merilo velikosti štiri kriterije, in sicer dohodek, število delavcev, uporabljena sredstva in celotni prihodek. Kot največja delovna organizacija je predstavljena Iskra Elektrotehnika Kranj, ki je ustvarila 4.370.055.000 din dohodka in je zaposlovala 9557 delavcev. Navedla bom podatke za nam znane DO, to je članice SOZD Slovenske železarne in pa DO občine Radovljica.
(Vrstni red)
Kriterij	Dohodek	Zaposleni	Uporabljena posl. sred.	Celotni prihodek
DO				
Železarna Jesenice	2	6	5	5
Železarna Ravne	6	10	4	13
Železarna Store	14	18	23	19
LIP Bled	134	174	160	144
Elan Begunje	137	172	126	133
VERIGA	140	131	81	146
Čeprav smo v okviru občine Radovljica največja delovna organizacija po številu zaposlenih, nas LIP Bled in Elan Begunje prehitevata tako po ustvarjenem dohodku kot tudi celotnem prihodku. Uporabljena poslovna sredstva kažejo na 81. mesto v SRS, kar pomeni, da je bilo naše poslovanje drago, saj bi morala ta sredstva dajati večje učinke.
Marjana Kozamernik
niranja v Železarni Store, je prikazal problematiko usklajevanja planiranja delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji. V SOZD se dogovorimo o enotnem pristopu ki pomeni sprejem enakih parametrov planiranja, kljub nekaterim specifičnostim v posameznih DO. Ugotovil je, da se proces planiranja izvaja dovolj usklajeno in enotno. Pri tem pa je opozoril na pomen pravočasnega poznavanja globalnih okvirov možnega poslovanja. Osnovne elemente poslovanja je potrebno določiti dovolj zgodaj, da se lahko izpelje široka javna razprava v temeljnih organizacijah. Poseben problem predstavlja izpolnjevanje planskih zadolžitev. Na izpolnjevanje bistveno vplivajo zunanji pogoji poslovanja, ki se odražajo na spreminjanju programov proizvodnje. V letošnjem letu je posebno pereče vprašanje oskrbe, saj so se devizni predpisi med letom bistveno spremenili.
Jože HOZJAN je razpravljal o delegatskem sistemu in vlogi sindikata pri delegatskem odločanju. Probleme je razdelil na tiste, ki so tehnične narave in tiste, ki so vsebinske narave. Ugotovil je, da je zainteresiranost delegatov za sodelovanje
največja v posebnih delegacijah, slabše pa je v splošnih delegacijah, vprašljiva je pogostost sestajanja v splošnih delegacijah predvsem neizdelanih programov obravnave in neusklajenih rokov. Iz razprave o teh vprašanjih je povzel, da tehnični problemi ne smejo predstavljati ovir za dobro in dosledno delegatsko odločanje. V zvezi s tem je treba zadolžiti poslovodne strukture in družbenopolitične organizacije, da zagotovijo pogoje dela tudi tam, kjer jih do sedaj še ni. Vsebinske pomanjkljivosti in težave pa je v vsakodnevni praksi težje odpravljati. Srečujemo se s pomanjkanjem samoiniciativnosti, premajhne zainteresiranosti, odločitve se često sprejemajo mimo delegatske baze, zanje pa nihče ne nosi moralnopolitične ali materialne odgovornosti. Za takšno stanje nosijo svoj del odgovornosti tudi sindikati, saj nismo v polni meri odigrali zaščitne vloge zakonitosti, je poudaril Hozjan. Pri razreševanju položaja, se moramo poslužiti tudi drastičnih ukrepov, kot je odpoklic delegata, zahteve za premestitve posameznih delavcev v družbenih službah, DPS in SIS, v hujših primerih pa zahtevati tudi materialno odgovornost.
Finančno poslovanje v avgustu
Dosežena realizacija je biladin, kar je 75 % več kot dose-
V avgustu nad planirano, vendar je rezultat poslovanja kljub temu slab. Tako je skupni ostanek čistega dohodka do konca avgusta izkazan nižje kot je bil ugotovljen s periodičnim obračunom za prvo polletje. Poslovni rezultat v avgustu izkazuje na ravni delovne organizacije 5,577.486 din izgube. K temu so največ prispevali tozd Vijakar-na, Kovačnica in TIO. Analiza poslovanja kaže, da je v Vija-karni izguba povzročena zaradi izvoza lesnih vijakov na Poljsko, kjer so dosežene prodajne cene sicer višje od domačih, vendar ne pokrivajo planiranih lastnih cen. Te pa so bile v avgustu presežene, kar je rezultat še poslabšalo. V Kovačnici so vplivali na negativen uspeh visoki stroški izdelave bremenskih verig, ker se v preteklih dveh mesecih niso računali dejansko nastali stroški. V tozd TIO so se zaloge nedovršene proizvodnje znižale, kar pa je v obračun uspeha prineslo povečane stroške proizvodnje. Ugotavljamo že izgubo med plansko lastno ceno in prodajno ceno. Največji problem pri znižanju zalog v TIO bodo polizdelki, saj je del teh že zastarel in jih bo treba odpisati.
Bistveni razlog, ki je vplival na slab poslovni uspeh, je velik porast nabavnih cen surovin. Tako so odstopanja dejanskih cen pri nabavi materiala od planiranih znašala 15,204.470
ženo povprečno mesečno. Cene energije so večje 70 % od planiranih. Tudi osebni dohodki so ostali na julijskem nivoju, kar je več od planiranega obsega. S takšnim izplačilom osebnih dohodkov smo delno kršili družbeni dogovor o delitvi dohodka, kar pa bomo do konca leta uskladili.
Zaloge materiala so se v avgustu delno povečale in znašajo v bruto vrednosti 360 milijonov din. Proizvodnja je razen redkih izjem primemo preskrbljena. Tendenco povečanja imajo zaloge nedovršene proizvodnje, razen v Vijakami in v TIO. Znižale so se zaloge gotovih proizvodov in polizdelkov, delno pa tudi terjatve do kupcev. Angažiranje obratnih sredstev v zalogah in terjatvah je 622 milijonov din, kar je v pretežni meri pokrito s kratkoročnimi viri. Vse to terja velike stroške obresti, ki bodo od 1. 10. dalje še večje. Problematika zagotavljanja likvidnosti je izhajala iz razloga, da kupci plačujejo večji del terjatev z menicami in ne v dogovorjenem razmerju.
Izkušnje iz preteklih let kažejo, da se proti koncu leta poslovni rezultat znižuje. Ta bojazen obstaja tudi letos. Zato bo treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi in močmi do konca leta doseči v proizvodnji in prodaji postavljene cilje.
M. K.
Proizvodni rezultati I. — IX. 1982 in proizvodnja v septembru
Uganite, koliko tehtam
V obdobju od januarja do septembra smo dosegli naslednje rezultate: proizvedenih je bilo skupno 16.308 ton izdelkov, od tega predstavlja eksterna proizvodnja 9543 ton, kar je 59 %. Ta odstotek je isti, kot je bil v obdobju I—VI 1982. Vrednostno smo v devetih mesecih letošnjega leta proizvedli za 1576 milijonov, od tega je eksterne proizvodnje 974 milij. oz. 62 %. V devetih mesecih smo na eksternem trgu prodali za 963 milij. oz. 9682 ton. Od tega smo izvozili 1950 ton, kar je 20 % eksterne prodaje. Vrednostno smo izvozili za 2,959.157 dolarjev oz. za 140 milij. din, to pa je 15 % eksterne realizacije.
Skupni proizvodni plan so vrednostno presegli vsi tozdi, nekoliko pod planom je skupna količinska proizvodnja v Sidrnih verigah in Kovačnici. Količinsko in vrednostno doseganje plana po trgih in tozdih je razvidno iz naslednje tabele:
V Sidrnih verigah pa samo vrednostno. Planskih obveznosti za interni trg nista izpolnila tozd Verigama in Vzdrževanje. Vijakarna je tudi v septembru dosegla dobre prozvodne rezultate. Odprema je glede na plan dosežena 99 % in je za 6 % nižja od proizvodnje.
V	Verigami je proizvodni plan količinsko in vrednostno presežen, razen na internem trgu. Zaradi pomanjkanja materiala proizvodni plan ni dosežen pri stojno varjenih verigah nad 9 in pri visokoodpornih verigah nad 9. Pomanjkanje kapacitet je vzrok za nedoseganje plana pri visokoodpornih verigah 4,6 do 8,9 ter pri opremljenih verigah 4,5 in 4,6 do 8,9. Odprema je 42 % nad planom in za 41 % višja od proizvodnje.
V	Sidrnih verigah je vrednostno proizvodni plan presežen, količinsko pa je doseganje na eksternem trgu le 80 %. Vzroki za nedoseganje plana so
višini 61 % in je od proizvodnje nižja za 25 %.
Kovačnica količinsko in vrednostno ni izpolnila planskih obveznosti za eksterni trg, medtem ko jih je za interni trg presegla. Pomemben delež predstavljajo bremenske verige, odkovki serijske izdelave in dvoverižnd transporterji, pri katerih plan ni dosežen zaradi pomanjkanja verig iz internega trga. Zaradi pomanjkanja kapacitet in delovne sile plan ni dosežen pri škopcih in stezali-cah, zaradi pomanjkanja delovne sile pa pri omčah in žičnih sponah. Odprema je dosežena glede na plan 92 %, od proizvodnje pa je višja za 1 %.
V Orodjarni je proizvodni plan presežen za 40 % na internem trgu. V vzdrževanju je proizvodni plan vrednostno dosežen le v višini 55 %.
V tozdu TIO je proizvodni plan vrednostno dosežen 72 %. Treba je omeniti, da pri primerjavi doseženih rezultatov s planiranimi za tozd TIO upoštevamo obveznost iz sanacijskega programa, ki znaša 14,734.280 din mesečne proizvodnje in ne več prvotno planirane proizvodnje, ki je znašala 12,729.850 din. Vzroki za
nedoseganje proizvodnega plana v septembru so v glavnem pomanjkanje kapacitet in delno pomanjkanje materiala. Odprema je vrednostno dosežena 73 % glede na plan, od proizvodnje pa je večja za 3 %.
Vrednostni in količinski podatki o proizvodnji po tozdih so prikazani v naslednjih tabelah:
Količinska proizvodnja za september 1982
v tonah
Proizvodnja januar—september
indeksi plan = 100
TOZD		v din		v kg		
	ekster.	interna	skupaj	ekster.	interna	skupaj
VIJAKARNA	113	2896	113	103			105
VERIGARNA	105	142	106	103	128	103
SIDRNE VERIGE	101	126	114	78	96	91
KOVAČNICA	113	92	106	102	84	97
ORODJARNA	167	115	116	—	—	—
VZDRŽEVANJE	38	127	126	—	—	—
TIO	105	—	106	—	—	—
DO VERIGA	107	120	111	96	96	93
Za proizvodne	rezultate	pa v	glavnem tekoče		okvare	stro-
velja naslednje: skupnega proizvodnega plana vrednostno nista dosegla tozda Vzdrževanje in TIO, količinsko pa Sidrne verige in Kovačnica. Slabše je vrednostno in količinsko doseganje proizvodnega plana za eksterni trg. Plan je bil količinsko in vrednostno izpolnjen samo v Vijakarni in Verigami.
jev pri elektrovarjenih metrskih verigah 13-26, 27-42, pri sidrnih verigah z mostički nad 0 40 in pri visokoodpornih verigah 14 do 18. Zardi pomanjkanja kapacitet ni bilo proizvodnje pri visokoodpornih verigah nad 19 in pri verigah posebnih izvedb. Odprema je v odnosu na plan dosežena le v
	Eksterna proizv.			Interna proizv.			Skupna proizvodnja		
TOZD	plan	dosež. indeks		plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	indeks
VIJAKARNA	261	274	105	—	5	—	261	279	107
VERIGARNA	386	390	101	2	1	50	388	391	101
SIDRNE VERIGE	310	249	80	729	742	102	1039	991	95
KOVAČNICA	150	137	91	51	52	102	201	189	94
DO VERIGA	1167	1050	95	782	800	102	1889	1850	98
Vrednostna proizvodj	a za september 1982							V 1	000 din
	Eksterna proizv.			Interna proizv.			Skupna proizvodnja		
TOZD	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.
VIJAKARNA	21.707	25.513	118	6	218	3633	21.713	25.731	119
VERIGARNA	32.107	35.619	111	848	839	99	32.955	36.458	111
SIDRNE VERIGE	18.575	19.525	105	22.491	27.485	122	41.066	47.010	115
KOVAČNICA	17.818	16.328	92	7.505	9.449	126	25.323	25.777	102
ORODJARNA	125	119	95	6.323	8.826	140	6.448	8.945	139
VZDRŽEVANJE	152	27	18	8.263	4.535	55	8.415	4.562	54
TIO	14.734	10.630	72	—	—	—	14.734	10.630	72
DO VERIGA	105.218	107.761	103	45.436	51.352	113	150.654	159.113	106
Marija Vidic
Nove obrestne mere
Od 1. oktobra dalje se je splošna obrestna mera Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana dvignila od 16 % na 20 %. Omenjam le ti dve banki, katerih komitenti smo, čeprav v Jugobanki le z majhnim deležem. Vse jugoslovanske banke niso dvignile obresti na 20 %, saj ne obstaja splošna jugoslovanska obrestna mera. Poenotili so le poslovno politiko in višino obrestne mere pri potrošniškem kreditiranju in hranilnih vlogah občanov.
In kako bodo nove obresti vplivale na poslovanje v naši delovni organizaciji? Že v prvem polletju smo plačali bankam 21.515.153 din obresti, kar je 3,5 % od dosežene realizacije izdelkov. Ta delež bo za naprej še večji, kar nam da misliti. Vse to vpliva na ustvarjeno akumulacijo, ki se pri nas relativno ves čas znižuje. Izhod iz takšnega kritičnega stanja je edino v tem, da obogatimo vire sredstev z lastnimi, to je povečamo poslovni sklad. Tega smo v preteklih letih siromašili, saj je bil del investicij in pretežni del obveznih naložb krit v breme obratnih sredstev. To se ne sme nadaljevati, saj smo prišli že do kritične meje. Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev pokrivamo s kratkoročnimi viri — krediti in izdanimi menicami, za katere plačujemo visoke obresti. Edini izhod je v povečani dohodkovni uspešnosti, ker bomo le tako lahko namenili del sredstev za izboljšanje strukture virov sredstev.
Marjana Kozamernik
Delegatski sistem in vloga sindikata pri delegatskem odločanju
V delegatskem sistemu se srečujemo z mnogimi težavami, čeprav teče že tretji delegatski mandat.
Vse probleme bi lahko razdelili na dve področji:
1.	Problemi tehnične narave
2.	Problemi vsebinske narave
Pri razreševanju tehničnih problemov v delegatskem odločanju smo prišli do zaključka, da je delovanje delegatov boljše v posebnih delegacijah. Do neke mere delujejo dobro združene delegacije, naj slabše pa je v splošnih delegacijah, kjer je obremenitev posameznega delegata tudi največja. Zaradi neizdelanih programov obravnave gradiva posameznih SIS in
neusklajenih rokov je pogostost sestajanja v splošnih delegacijah vprašljiva. Zato menim, da bi morali v vseh skupščinah izdelati programe obravnave in odločanja ter iste na nivoju občine tudi terminsko uskladiti, če hočemo prispevati svoj delež k stabilizaciji v zmanjšani odsotnosti z delovnega mesta in pospešiti delo posameznih delegacij. Vse probleme tehnične narave bi morali razrešiti takoj na začetku delegatskega mandata. Iz razprave v predkongresnih aktivnostih se je pokazalo, da tehnični problemi, kot so zagotavljanje prostorov, sestajanje delegacij in konferenc, počasnost gradiva, v tretjem mandatu ne sme predstav-
ljati ovir za dobro in dosledno delegatsko odločanje. Kjer pa le-te še obstajajo, jih morajo poslovodne strukture in DPO takoj odpraviti s polno odgovornostjo.
Vsebinska plat delegatskega odločanja pa je pestrejša in zahtevnejša, zato prihaja tudi do večjih odstopanj zakonsko opredeljenega izvajanja delegatskega sistema v praksi. Vsebinske pomanjkljivosti in težave dela delegacij je težko odpravljati v vsakodnevni praksi tudi v tretjem delegatskem mandatu. Pri odpravljanju odstopanj in pomanjkljivosti v doslednem odločanju preko dele-
(Nadaljevanje na 4. strani)
3	— VERIGA
Avtomatiziranje dela na vrtalnih strojih, predlagatelja Andrej Ozebek in Pavel Bizjak
Inovacije
V	tretjem trimesečju je služba za inovacije prejela izredno malo predlogov, samo dva.
1.	Predlog št. 38/82, Lužnik Franc iz delovne skupnosti skupnih služb — razvoj : Skraj-ševalna spojka za bremenske verige — prijava patenta št. P 614/81.
2.	Predlog št. 39/82, Habjan Vincenc iz tozda Orodjarna: Lopata za čiščenje nesnage na tlaku.
V	omenjenem obdobju je imela strokovna komisija za obravnavanje racionalizacij skih predlogov eno sejo, na kateri so bili pripravljeni predlogi za rešitev prijav, kakor sledi.
(Nadaljevanje s 3. strani)
gatskega sistema ter družbenega dogovarjanja in sporazumevanja izhajamo od posameznika in osnovne celice, tozd in KS v celovit delegatski sistem odločanja preko republike do zveze do zveze. Pri tem se srečujemo z različno izobrazbeno strukturo zaposlenih in občanov.
Naš samoupravni delegatski sistem je po novi ustavi tako široko razvejan in prepleten, da imamo v sindikatih velike težave v času evidentiranja kandidatov za samoupravne organe, delegacije in druge subjekte odločanja. Kako bi mogli šele poiskati delegate, ki so razgledani, samoiniciativni, pripravljeni odrekati se prostemu času v korist sebi in družbi pri dograjevanju delegatskega sistema. V sami predkongresni razpravi smo ugotovili, da samoiniciativnost in izobraževanje na vseh nivojih ni na najvišji ravni. Potrebe današnjega časa narekujejo večjo zainteresiranost do samoizobraževanja kakor tudi programskega družbenega izobraževanja. Polno odgovornost nosijo za to tudi samoupravne izobraževalne skupnosti in ustanove, za katere združujemo sredstva ravno delegati preko združenega dela.
Zainteresiranost samih delegatov ni na ustrezni ravni, saj se marsikje delegacije, razen konference delegacij, ne sestajajo z izgovorom: »Kaj se bomo sestajali, saj je tako vse vnaprej določeno.«
Ugotovitve kažejo, da gradiva redkokdaj prispejo v razpravo in možnost odločanja v več variantah s spremljevalnimi kazalci oziroma analizami. Odgovornost za tako stanje nosijo družbenopolitične organizacije, še posebno sindikat, ker premalo sodeluje pri pripravi predlogov in odločitev. Pozabili smo tudi na resolucijo 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in na sprejete sklepe kongresa, ki nas zavezujejo in spodbujajo za dograjevanje delegatskega sistema.
Ko govorimo o vsebinskem delegatskem odločanju v skupščinskem sistemu, moti delegacijo to, da se velikokrat določene odločitve sprejemajo ne-samoupravno, torej mimo odločanja delegatske baze, pa tudi
v Verigi
11.	redna seja (26. 8. 1982)
1.	Predlog št. 37/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo.
2.	Predlog št. 30/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo.
3.	Predlog št. 31/82, predlog za enkratno posebno nadomestilo.
4.	Predlog št. 26/79, predlog za izplačilo prvega posebnega nadomestila, sledita še dva.
5.	Predlog št. 34/82, predlog za izplačilo prvega posebnega nadomestila, sledita še dva.
Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno sklepale o naslednjih predlogih:
1. Tozd Kovačnica
1.1.	Predlog št. 15/76, Mešiček Bogdan in še 7 predlagate-
V nasprotju z našo zakonitostjo in ekonomsko upravičenostjo, za kar pa v naši družbi ne nosi nihče moralnopolitčne in materialne odgovornosti. Zato zahtevamo, da se v naši družbi prekine z izgovori: objektivne razmere, gospodarska situacija itd. Želimo, da se krivce konkretno poišče in kliče na odgovornost. Prav tako zahtevamo, da se v delegatskem sistemu odločanja in informiranja odločno sliši glas delegata v ZZD, SIS, DPZ, vse tja do republike in zveze, da pride tako res do izraza delegatska baza.
Pri ugotavljanju pomanjkljivosti odločanja delegatskega sistema moramo svoj del odgovornosti pri sprejemanju nezakonitih intervencijskih ukrepov na IS in skupščinah nositi tudi sindikati, saj nismo v polni meri zaupanja odigrali zaščitne vloge zakonitosti preko DPZ, kar pomeni, da je bila delegatska baza zapostavljena. Pri večini odločanj v skupščinskem sistemu smo ugotovili tudi pomanjkanje kontinuitete odločanja. Povratne informacije s sej skupščin so bistvenega pomena za uspešno delo delegacij.
Pri teh ugotovitvah vzrokov in pomanjkljivosti mora sindikat bolj ustvarjalno delovati in vztrajati preko DPZ za odpravo le-teh pomanjkljivosti. V skrajnih primerih neodgovornega vedenja naj se krivca odpokliče z delegatskega mesta ali premesti pri opravljanju del in nalog v družbenih službah DPS in SIS. V hujših primerih zahtevamo tudi materialno odgovornost.
V samem sistemu samoupravnega informiranja in obveščanja ugotavljamo, da se ne izvaja dosledno, pravočasno, vsebinsko in jezikovno pravilno, kar povzroča dvome in nezaupanje v družbena občila. Pri javnem družbenem obveščanju moramo opredeliti kolektivno in osebno odgovornost, pri katerih je nujno treba uveljaviti kazenske ukrepe in s tem preprečiti manipulacije z javnimi občili. Tudi pri tem mora prevzeti vso odgovornost sindikat ter informiranje in obveščanje podružbiti, da bo resnično dostopno in razumljivo vsem, torej tudi najbolj preprostim ljudem.
Občinski svet
zveze sindikatov Radovljica delegat Jože Hozjan
ljev: Vrtalna priprava za vrtanje klinov IMT. Za predlog je komis;ja sprejela sklep o izplačilu prvega posebnega nadomestila, kakor sledi: Mešiček Bogdan, dipl. inž. Resman Franc, inž. Zorman Brane, Prtnač Tine, Arh Tine, Veren Bela in Kneževič Dane prejmejo vsak po 4502,25 din, skupaj 36.018,10 din. Sledita še 2 letni izplačTi posebnega nadomestila.
1.2.	Predlog št. 20/82, Jelenc Dušan in Serajnik Vladimir: Izboljšava na upogibalniku v novi kovačnici (hidravlika). Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Jelencu 4900 din in Serajniku 2100 din, skupaj 7000 din.
1.3.	Predlog št. 26/79, inž. Harinski Jože in Lužnik Franc: Izboljšava postopka izdelave veznih členov. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu prvega posebnega nadomestila za predlog, inž. Harinski Jožetu 47.218,40 din (70 %) in Lužnik Francu 20.236,50 dinarjev (30 %), skupaj 67.454,90 din. Sledita še dve letni izplačili posebnega nadomestila.
1.4.	Predlog št. 34/82, inž. Bizjak Marjan in Lužnik Franc: Prebijanje lukenj namesto vrtanja na izdelkih: vezni člen in škopci. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu prvega nadomestila za predlog, inž. Bizjak Marjanu 14.722,75 din (70 %) in Lužnik Francu 6309,75 din (30 %), skupaj 21.032,50 din. Sledita še dve letni izplačili posebnega nadomestila.
1.5.	Predlog št. 28/82, Pogačnik Franc in Skumavec Frido: Drsne obloge pri rezkalnem stroju GHK-3N. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Pogačniku 4000 din in Skumavcu 4000 din, pri tem je komisija skupen znesek povišala s predloženih 5000 din na 8000 din.
2.	Tozd Verigama
2.1.	Predlog št. 22/82, Rems Vitomir in Lilek Stanko: Predelava ročice za odrez vara na varilnem stroju KEH 4 Wafios. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Remsu 2400 din (60 %) in Lileku 1600 din (40 %) skupaj 4000 din.
2.2.	Predlog št. 24/82, Rems Vitomir, Kneževič Dane in Babič Pero: Zamenjava oljne lamelne sklopke na stroju DUD 16 s suho lamelno sklopko in zavoro. Za predlog je komisija sprejela sklep, da predlog ne predstavlja inovacije in zaradi tega ni posebnega nadomestila.
3.	Tozd Sidrne verige
3.1.	Predlog št. 3/82, Pogorevc Hubert, namestitev ohišja za nazobčanje žice na vlečnem stroju. Delavski svet tozda je za predlog določil samo enega nosilca predloga: Pogorevc Huberta in s tem se njemu izpiača enkratno posebno nadomestilo v višini 25.647 din.
3.2.	Predlog št. 30/82, Klemenčič Lado in Vidic Janez: Izboljšava pri transportu verig na kalibrirnem stroju KKM 200. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila vsakemu od predlagateljev 2500 din, skupaj 5000 din.
3.3.	Predlog št. 31/82, Hribar Lado: Izboljšava na primežu skupine Esab. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v višini 1000 din.
4.	Tozd Orodjarna
4.1.	Predlog št. 46/81, Valand Janez: Racionalnejša izdelava kljunov za RA II in III ter prihranek materiala pri izdelavi istih. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 500 din.
4.2.	Predlog št. 15/82, Frelih Stane: Racionalnejša izdelava obrezilnih matric za glave vijakov. Za ta predlog je komi-
sija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila, v višini 30.000 din.
Tokrat je manj pisanja o inovacijah. Izkoriščam priložnost, da obvestim člane kolektiva, da sta sedaj dve inovacijski akciji v teku, prva v DO, ko se bo meseca novembra podelilo 32 članom kolektiva diplome za inovatorje leta 1981 in občinska akcija za podeljevanje nagrad najboljšim inovatorjem leta 1981. Tudi mi bomo na tej akciji sodelovali z osmimi predlogi (tozd TIO, tozd Kovačnica, tozd Vijakama, tozd Sidrne verige, tozd Vzdrževanje in DSSS). Albin Lampe
SKLEPI ODBORA
SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE
7. redna seja Odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije se je vršila 8/9-1982. Sprejete so bile naslednje odločitve :
—	Vzroki zaostankov aktiviranja prve linije v galvaniki se bodo obravnavali na naslednji seji, ko bo tehnični sektor podal poročilo.
—	Individualni vodje so zadolženi, da spremljajo rast stroškov in skrbijo, da se bodo gibali v okviru plana.
—	V prvih 6. mesecih smo bili kršitelji družbenega dogovora glede izplačila OD in smo izplačali 1,53 % preveč OD. V bodoče se bo dogovor in sklep IS, ki ga kontrolira SDK, upošteval.
—	Odbor je obravnaval podatke o prometu naših delavcev, ki so kooperanti DO, in sprejel naslednje sklepe:
—	vsi tisti delavci, ki imajo malo obrt in združujejo delo v DO ne morejo biti kooperanti delovne organizacije,
—	v prihodnje se s strani delavskih svetov ne izda več soglasij tistim delavcem, ki potrebujejo soglasje za malo obrt v zvezi s kovinsko obdelavo podatkov.
—	odbor predlaga, da delavski sveti preko svojih organov kontrolirajo delo delavcev glede na soglasje, za opravljanje popoldanske obrti, in ga po potrebi ukinejo.
—	potrebno je pregledati organizacijski predpis in ga dopolniti s pogoji za izdajanje soglasij za popoldansko obrt. Ta predpis naj se uporablja v vseh TOZD in DSSS enako.
—	Vodstvu TOZD Vijakama odbor predlaga, da izplača racionalizacij ski predlog tov. Larisi Janku.
Telesne in duševne okvare, ki jih povzroča alkohol
Ker je uživanje etilnega alkohola v obliki alkoholnih pijač razne koncentracije v stalnem porastu, je alkohol eden od največjih etioloških faktorjev pri različnih telesnih, duševnih in živčnih obolenjih.
Etilni alkohol izgoreva v 85 %—95 % v organizmu 0,5 % do 5 % se ga izloči z dihanjem, 0,2—10 % skozi ledvice z urinom.
Alkohol deluje kvarno na centralni živčni sistem, na periferni živčni sistem, prebavni trakt, jetra, trebušno slinavko, srčno mišico, krvne žile in kožo. Okvare možgan najdemo v 90 %, okvare spolnih žlez v 85 %, srca v 70 %, jeter v 50 %, okvare želodca v 45 %.
Strokovnjaki menijo, da so telesne in duševne komplikacije pri alkoholizmu v glavnem posledica deficitarne prehrane in motenega metabolizma. Zlasti je pomemben deficit vitaminov B in beljakovin.
TELESNE OKVARE,
KI JIH POVZROČI
ALKOHOLIZEM
1.	Kronično vnetje požiralnika nastane zaradi uživanja koncentriranih alkoholnih pijač. Na sluznici pride do vnetnih sprememb, kasneje do krvavitev in atrofije sluznice in rakom na požiralniku.
2.	Kronični gastritis alkoholikov se začenja s povečanim izločanjem želodčnega soka, kasneje pride do zmanjšanega izločanja želodčnega soka z ana-cidnostjo. Gastritis olajšuje na-
stanek ulkusa na želodcu in dvanajsterniku.
3.	Jetrna ciroza: v jetrnih celicah pride do maščobne degeneracije (steatosis hepatis), kasneje do ciroze, to je nekroze jetrnih celic in brazgotinje-nja. Taki bolniki tožijo na slabost, utrujenost, napenja jih, hujšajo, pogoste driske, pojavijo se lahko motnje v menstrualnem ciklusu oziroma impotenca pri moških.
4.	Okvare žlez z notranjim
izločanjem:	pride lahko do
akutnega ali kroničnega vnetja trebušne slinavke, prav tako do okvar nadledvičnih žlez, ščitnice in spolnih žlez.
5.	Alkoholna miokardiopa-tija (alkoholna okvara srčne mišice) : alkohol neposredno ok-varja srčno mišico, okvarja pa jo tudi posredno preko deficitarne prehrane in motenega metabolizma. Mišična vlakna se spremenijo, med njimi se razrašča vezivo. Srce začne popuščati. Bolnik se hitro utrudi, pričnejo mu otekati noge, težko diha.
6.	TBC: alkohol privede človeški organizem v stanje splošne izčrpanosti in neodpornosti. Tak organizem je bolj sprejemljiv za vsa obolenja, zlasti pa za nalezljive bolezni, predvsem pogosto se pojavlja TBC.
7.	Kronični bronhitis je pogost pri alkoholikih, ker so le-ti ponavadi tudi strastni kadilci.
8.	Impotenca: pri alkoholikih pride do zmanjšane spolne moči zaradi okvar spolnih žlez in izčrpanosti organizma.
9.	Kožna obolenja: na j pogostejša je pelagra. Gre za pomanjkanje enega od vitaminov B (niacin ali nikotinska kislina). Na spodnjem delu vratu, rokah in podlahtih se na soncu in ob mehaničnem draženju pojavi najprej rdečina, kasneje luščenje in močna pigmentaci-ja kože.
10.	Alkoholni polineuritis (okvara perifernih živcev) : gre za okvare perifernih živcev spodnjih in zgornjih okončin, lahko so prizadeti tudi možganski živci. Pojavijo se parestezi-je (gluhost, mravljinčenje), hi-perstezija (močna občutljivost), bolečine. Bolniki tožijo, da imajo »revmo«.
Pri prizadetosti možganskih živcev najdemo predvsem prizadetost vidnega živca, živcev očesnih mišic in obraza.
DUŠEVNE MOTNJE,
KI NASTANEJO ZARADI
ALKOHOLIZMA
L-Akutna alkoholna intok-sikacija (akutna opitost) je stanje, ki nastopi po zaužitju večje količine alkohola. Nastane zaradi delovanja etanola na centralni živčni sistem. Etanol deluje na centralni živčni sistem izključno inhibitorno, zavirajoče. Začeten zburjajoč učinek je posledica inhibicije višjih centrov in duševnih procesov. Zavore popuste, človek je vesel, glasen, pretirano samozavesten, podcenjuje nevarnost, ni kritičen (pri koncentraciji med 0,6 in 1,5 promile alkohola v krvi).
V	naslednjem stadiju trpe pozornost, sposobnost dojemanja, razsojanja, človek se vede nekontrolirano, neodgovorno.
V	koncentraciji alkohola v krvi nad 2,5 promile se pojavijo motnje ravnotežja, govor se zatika, bruhanje, zaspanost. Znake sem navedla, da lažje presodimo nevarnost opitosti na delovnih mestih, posebej na nevarnih delih in nalogah.
Pri koncentraciji alkohola v krvi med 3,5 in 4 promilami nastopi globoka nezavest.
2.	Patološka opitost: gre za abnormalno reakcijo, ki nastopi lahko že po razmeroma majhni količini alkohola. Pojavi se lahko pri alkoholikih kot pri osebah, ki niso navajene na alkohol, ponavadi pri osebah, ki so imele poškodbo oziroma okvaro mozga, neko možgansko bolezen, vročinsko ali duševno obolenje, pri osebah, ki so telesno in duševno izčrpane, podhranjene itd. V težjih slučajih nastopi stanje, v katerem opiti izvršuje agresivna dejanja (nemotivirani zločini, posilstvo itd.). Stanje je običajno kratkotrajno. Značilna je amnezija za čas trajanja.
3.	Delirijum tremens (alkoholni bledež): nastopi pri kroničnih alkoholikih, ki deset ali več let uživajo koncentrirane alkoholne pijače (žganje, rum, konjak). Delirij nastopi po določenem obdobju razdražljivosti, strahu, psihomotornega nemira ali iznenada po nagli abstinenci, v toku neke vročinske bolezni, poškodbe glave ali ope-
raciji. Poleg ostalih znakov, kot so drhtenje celega telesa, težka hoja, nejasen govor, so izražene vidne halucinacije (bolnik vidi male živali, največkrat bele miši), slušne halucinacije (sliši glasbo, petje), včasih taktilne (ščipanje, parestezije), halucinacije ravnotežnega centra (stene se majejo, postelja se dviga). Preide lahko v Korsakovljevo psihozo ali Wernickovo encefalopatijo. Med delirijem pride lahko do epileptičnih napadov ali pa je epileptični napad uvod v delirij. Alkoholni bledež traja nekaj dni in se konča z globokim snom. Možno pa je tudi, da preide v še težja in daljša duševna obolenja, celo v popolno alkoholno bebavost.
Kljub zdravstveni pomoči do 10 % alkoholikov v bledežu umre, pri poznejših napadih pa večina. Tisti, ki so preživeli bledež, se ga spominjajo z grozo, izjemoma pa tudi s prijetnimi občutki, ker so jim prividi in prisluhi pričarali »pester in prijeten program«.
4.	Alkoholna halucinoza je huda duševna motnja, značilne zanjo so slušne halucinacije pri bistri zavesti. V začetku tak bolnik sliši le šume, kasneje pogovore o njem. Govore o njegovih napakah, ga zmerjajo, govorijo o njegovem uničenju. Bolnik je prestrašen, skuša zbežati, pride lahko do samomora. Halucinoza traja nekaj dni, ted-ali mesecev, preide lahko v trajno obolenje s halucinacijami in blodnjami. Včasih je halucinoza začetek shizofrenije.
5.	Alkoholna ljubosumnost nastane zaradi pojačanega libida in slabe potence alkoholika. Za svojo spolno slabost krivi ženo.
6.	Alkoholna epilepsija (bo-
žjast, padavica):	pri težkih
Zahvale
kroničnih alkoholikih, posebej pri tistih, ki pijejo največ žganje, se lahko včasih pojavijo zaradi kroničnih organskih sprememb na mozgu epileptiform-ni napadi. Ti se lahko nehajo, ko alkoholik preneha z uživanjem alkohola. Na delovnem mestu se pojavi problem, ker je potrebno takšnega bolnika premestiti na delo, kjer v primeru napada ne bo ogrožal svoje varnosti in varnosti drugih.
7.	Psihoza Korsakov: gre za zelo težko psihično motnjo. Kaže se v nesposobnosti pomnjenja (izgubo spomina za sveže dogodke). Lahko se pojavijo tudi halucinacije, defekti v intelektualni sferi, polagoma pride do duševne otopelosti. Poleg navedenega pride do okvare perifernih živcev, polineuritisa.
8.	Demenca (alkoholna bebavost) : ob dolgoletni alkoholiziranosti pride do večjih okvar možganskih celic, do atrofije možganske skorje in globljih plasti možgan. To pogojuje osebnostne spremembe pri alkoholikih. Začetnemu vpadu etičnih norm se pridruži intelektualno propadanje: utesnitev interesov, slabljenje razsodnosti, nesposobnost predvidevanja, nasploh pešanje spomina. Bolniki sčasoma niso več sposobni skrbeti sami zase, treba jih je namestiti v ustanove s trajno nego in nadzorom.
9.	Wernickova encefalopatija: obolenje nastopi v okviru alkoholizma, pa tudi pri nekaterih drugih telesnih obolenjih. Gre za degeneracijo možganskih elementov. Pojavijo se ohromelosti očesnih mišic, spremembe na zenicah, znaki polineuritisa. Ce se bolezen ne zdravi, nastopi nezavest in često smrt.
Marija Zupanc
Sinovi Marjan, Miro in Boštjan ter žena Tončka
Hinko Smrekar: Delirij
Alkoholni bledež je ponavadi poln zastrašujočih prividov; še bolj zastrašujoča pa je globoka pogreznjenost človeka v alkoholno propadanje
Ob boleči izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem DSSS za denarno pomoč ter sodelavcem za izrečeno sožalje.
Sin Okič Hazim z družino
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Slavka Omana se zahvaljujem tozdu TIO za podarjeno denarno pomoč namesto venca, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegove zadnji poti.
Žena Tončka Oman in sinovi Marjan, Miro ter Boštjan
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Slavka Omana se zahvaljujemo tozdu Orodjarna za podarjeni venec in denarno pomoč, za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi mojega brata Milana Valjavca z Brezij pri Tržiču, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OOZS skupne službe za pomoč in izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Gabrijela Eržen z družino
Ob boleči izgubi mojega dragega moža Alojza Jana se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd Vijakarna za podarjeni venec, izrečeno sožalje ter denarno pomoč in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Milka z družino
Pogovarjali smo se
z Dragom Šiftarjem
Današnji razgovor smo imeli s sodelavcem, v katerega so ta trenutek uprti upi vseh verigarjev. Draga Šiftarja je namreč občinska skupščina »postavila« za začasnega individualnega poslovodnega organa ali po domače »prisilnega upravitelja« tozda TIO. Ne glede na to, da ima v rokah veliko »oblast«, so pred njim in vso DO velike naloge in odgovornosti, da se popravijo posledice neodgovornega vodenja in dela iz preteklih let, ko je TIO posloval tako, da se je znašel v sedanjem položaju prisilne uprave in se kot perspektivni tozd — nosilec razvoja — znašel v izgubi.
Kljub temu, da vas starejši Verigarji poznajo, je le mnogo takih, ki ne vedo, da ste bili včasih zaposleni v Verigi. Zato bi na začetku razgovora želeli najprej vašo »osebno izkaznico«.
V Verigi sem bòi zaposlen nekaj manj kot štiri leta. Na Gorenjsko me je zanesla pot iz Prekmurja preko Ljubljane, kjer sem študiral na strojni fakulteti, nekaj časa pa bil tudi zaposlen v Narodni banki Ljubljana, kair je bil pravzaprav vzrok sedanjega bivanja na Gorenjskem (sodelavka iz banke je sedanja boljša polovica). Iz Verige sem odšel za dve leti na občinski sindikalni svet, od leta 1968 pa sem bil zaposlen na Poklicni kovinarski šoli, ki se je pozneje s priključitvijo gostinske šole preimenovala v Šolski center Radovljica. V tem času sem tudi ob delu končal študij na III. stopnji fakultete za industrijsko pedagogiko.
čas, v katerem ste zapustili Verigo, ni bil najbolj ugoden, vračate se zopet v »suhih« letih. Ali je to vaša usoda?
Če povežem svojo pot Veriga—Šolski center—Veriga, je res, da imam to »srečo«, da delam ves čas v pogojih, ki ste jih poimenovali »suha leta«, vendacr sem kljub resnično težkemu položaju optimist.
Naloge, ki so pred tozdom TIO in pred vami, so resnično zahtevne. Kakšne so možnosti, da TIO pride na zeleno vejo in kdaj?
Nalloge, ki so pred tozdom TIO in s tem tudi pred delovno organizacijo, so že opredeljene v sanacijskem programu in v sklepih o sprejetju začasnih ukrepov družbenega varstva v tozdu TIO ter v sklepih, ki dovoljujejo DSSS, da v okviru svojega delokroga pristopi k realizaciji nalog iz sanacijskega programa. Pastopnto uvajanje novega osnovnega programa pnevmatike v proizvodnjo v letu 1983 in z realizacijo investicijskega programa TIO II v letu 1983 in 1984 bo že imelo odraz v povečani realizaciji v letu 1983 za 40 %, kar bo pomenilo, da se bo TIO izkopal iz sedanjih težav.
Vsi v Verigi od ukrepov družbenega varstva pričakujemo tudi kadrovske spremembe, saj je tudi v materialih, na osnovi katerih se je skupščina občine odločila za te ukrepe, skoraj imensko navedenih nekaj delavcev, ki ne ustrezajo zahtevam, pred katere so postavljeni.
Sanacijski program je predvidel tudi kadrovske spremem-
be. Danes, ko se o tem pogovarjamo, delamo analizo organiziranosti v tozdu TIO, ta predvideva tudi zmanjšanje režije v TIO. V tozdu TIO je trenutno od skupno 129 delavcev 20 v režiji, v ostalih tozdih je ta številka občutno manjša, saj jih je npr. najmanj v Orodjarni (78 delavcev — 4 v režiji) in največ v Verigami (244 delavcev — 10 v režiji). Kljub temu, da je proizvodni program v TIO specifičen, so vseeno razlike prevelike. Po izdelavi analize bomo o predlogih razpravljali na OOZK in OOZS, na podlagi le«teh bo prišlo tudi do ustreznih kadrovskih sprememb.
Zanesljivo so vzroki, ki so privedli do takšnega stanja v TIO, kompleksnejši in se ne morejo zreducirati le na tozd sam. Kaj menite, kdo vse se bo moral bolje in več angažirati, da bo barka tozda TIO splavala?
Mislim, da je šele sanacija aktivirala vse službe v Verigi (za katere menim, da so preobsežne), da so bolj aktivno pristopile k razreševanju in razvijanju izredno perspektivnega programa, ki ima vse pogoje, da postane nosilec razvoja celotne delovne organizacije.
S prihodom v Verigo ste temeljito spremenili delovno okolje in področje dela. Ali se po dveh mesecih kesate za svojo odločitev?
Res je, področje dela sem temeljito spremenil. Nekoliko lažje mi je, ker se v tem okolju ne počutim tujega, težje pa seveda zaradi tega, ker je področje dela novo. O vprašanju, če se kesam za svojo- odločitev, menim, da mi trenutno ni žal.
Kljub temu, da so težave v tozdu TIO kot tudi v Verigi precejšnje, pa optimizem »prisilnega« in »prebujanje« vseh ostalih prizadetih v DO le nakazuje boljše čase in upamo, da bo tudi Drago Šiftar prekinil s tradicijo vodenja »suhih let« OZD.
Štipendiranje v naši deloyni organizaciji
Na samem začetku bi najprej nakazal nekaj novosti, ki jih je prinesel zakon o usmerjenem izobraževanju.
Zakon je povezal prejšnja ločena in različna sistema izobraževanja v srednjem in visokem šolstvu ter mladine in odraslih v enoten sistem usmerjenega izobraževanja, hkrati pa zagotovil enakopraven položaj udeležencev izobraževanja in enotno uredil njihove pravice in obveznosti ne glede na to, ali se vključujejo v izobraževanje pred vstopom na delo, ali ob delu ali iz dela.
Leta 1980 smo sprejeli v okviru občine tudi družbeni dogovor o štipendijski politiki oziroma sprejeli sporazum o štipendiranju. Z njim so se začeli uveljavljati osnovni vidiki štipendijske politike. V teh aktih sta namreč določneje opredeljeni kadrovska in socialna sestavina štipendiranja, tako da so kadrovske štipendije opredeljene kot temeljna oblika štipendiranja. Pri štipendiranju iz združenih sredstev je bolj poudarjen materialni položaj učencev in študentov (ostrejši cenzus za pridobitev štipendije in večja odvisnost višine štipendije od dohodkov družine).
Opredeljen je tudi kadrovski vidik, saj za suficitame poklice naj praviloma ne bi podeljevali štipendij . iz združenih sredstev.
Za šolsko leto 1981/82 je združeno delo razpisalo za skoraj 6000 manj štipendij kot leto poprej (skupaj 19.639). Naša delovna organizacija je razpisala za 40 % več štipendij kot leto poprej. Za šolsko leto 1982/83 pa je bilo le še 17.269 razpisanih štipendij, v naši delovni organizaciji pa povečanje štipendij za 10 %.
V	šolskem letu 1981/82 se je zmanjšalo število kadrovskih štipendistov z 72 % na 69 %, pri štipendistih iz združenih sredstev pa z 28 % na 31 %. Število učencev in študentov, ki prejemajo štipendije, se bistveno ni spremenilo, poslabšala pa se je struktura, in to prav v letu, ko se je združeno delo s podpisovanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju zavzelo, da bo bolj kot doslej uveljavilo kadrovsko štipendiranje. V naši delovni organizaciji opažamo v šolskem letu 1980/81 in 1981/82 dosti bolj ugodno reševanje štipendijske politike kot kažejo podatki za ostalo združeno delo, saj je vsako leto prisoten porast podeljenih kadrovskih štipendij.
V	naši delovni organizaciji s podeljevanjem kadrovskih štipendij skušamo učence bolj usmeriti v deficitarne poklice, vendar bomo v bodoče morali usmerjanje v te poklice podpreti še z drugimi motivacijskimi dejavniki. V Sloveniji je glede na število zaposlenih 4,5 % kadrovskih štipendistov, v naši DO pa 4,8 %.
V	šolskem letu 1982/83 je naša DO podelila skupno 59 štipendij :
45 štipendij za I. letnik usmerjenega izobraževanja
7	štipendij za II. letnik usmerjenega izobraževanja
1 štipendijo za III. letnik usmerjenega ijobraževanja
6	štipendij za višje in visoke šole.
Za šolsko leto 1983/84 je narejen osnutek plana izobraževanja, ki ga bodo obravnavali vsi tozdi in se bo na podlagi obravnave in potrditve pristopilo k razpisu štipendij.
PREDLOG OSNUTKA PLANA IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1983 1. Štipendije in študijske pomoči
1.1.	Redno usmerjeno izobraževanje
1.1.1.	22 štipendij na OS, s tem, da se učenci zavežejo za nadaljnje izobraževanje v kovinarskih poklicih — vse štipendije se podelijo v DSSS.
1.1.2.	40 novih štipendij za srednji program kovinsko predelovalne in elektro usmeritve — vse se podelijo v DSSS.
1.1.3.	4 štipendije na višjih in visokih šolah — vse se podelijo v DSSS:
1 štipendija — računalništvo I. stopnja
3 štipendije — strojna fakulteta II. stopnja
1.2.	Izobraževanje ob delu
1.2.1.	Studijska pomoč za dokončanje osnovne šole — 10 delavcev :
Vijakama — 2 delavca Verigama — 2 delavca Sidrne verige — 2 delavca Kovačnica — 2 delavca TIO — 2 delavca
1.2.2.	Studijska pomoč za 3-letni program usmerjenega izobraževanja — 10 delavcev:
Vijakarna — 2 delavca Verigama — 2 delavca Kovačnica — 2 delavca Sidrne verige — 2 delavca TIO — 2 delavca
1.2.3.	Studijska pomoč za višje in visoke šole
3	štipendije — strojna smer — DSSS
2. Funkcionalno izobraževanje ostaja realno v enakem obsegu kot je bilo to planirano v letu 1982.
2.1.	Plan zaposlitve pripravnikov:
7	strojnih tehnikov 2 metalurška tehnika 1 ekonomski tehnik
4	strojni inženirji I. in II. stopnje.
Svet za izobraževanje in kulturo pri RS ZSS je zadal nalogo OOZS, da morajo v svojih DO z ekonmskimi in političnimi ukrepi preprečiti še nadaljnje upadanje razpisovanja kadrovskih štipendij. Se bolj to velja za neproizvodne delovne organizacije, katerih večina svoje kadrovske reprodukcije sploh ne rešuje s štipendiranjem, ampak z zaposlovanjem že izoblikovanih kadrov, kar je močno prisotno v naši občini. Zato je naloga vseh naših družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi poslovodnih struktur, da aktivno pristopijo k reševanju štipendijske politike v naši DO v okviru občine. Dosti posameznikov v naši DO bo moralo svoje mišljenje o štipendijski politiki in izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju bistveno spremeniti.
Jože Pfajfar
Zaključni izdelek našega štipendista za poklic strojni mehanik in za poklic orodjarja
Kadrovske vesti
Novosprejeti delavci :
tozd TIO: Zupan Mirko, Mulej Zdravko, Oštir Franc, Rosič Branko, Podlipnik Gregor, Lahajnar Miranda, Friškovec Lidija, Varek Gordana, Ferjan Roman tozd Sidrne verige: Špindler Franc
tozd Vzdrževanje: Čop Jože, Skumavc Iztok, Legat Janko, Trpin Matjaž
tozd Verigama: Ljubičič Jadranka, Vilman Roman, Lang Marjan, Đogič Senad
tozd Vijakarna: Pernuš Martin, Ferjan Vincenc, Zupan Romana Prišli iz JLA:
tozd Orodjarna: Kokalj Vojko Prenehali z delom:
tozd Verigama: Prešeren Peter, Schmitt Arno, Brezovnik Ljubo tozd Kovačnica: Bobar Mihajlo, Jujič Safet, Pogačar Franci tozd Vzdrževanje: Beguš Franc tozd Orodjarna: Pogačar Janez
Poročili so se:
Lunder Majda iz tozd Vijakarna
NESREČE PRI DELU V SEPTEMBRU
V	mesecu septembru se je ponesrečilo 9 delavcev, in sicer: Momčilovič Hranislav, tozd Kovačnica
Koder Matjaž, komerciala Juratovec Franc, tozd Sidrne verige Kobal Darko, tozd Sidrne veriga Legat Janko tozd Vzdrževanje Demšar Anton, tozd Vzdrževanje Žijan George, tozd Verigama Mičič Nedeljko, tozd Vijakarna
Bolničarki sta nudili prvo pomoč v mesecu septembru 385-krat, in sicer:
Urezi in ubodi, 24-krat Opekline, 12-krat Udarnine, stiskanine, 13-krat Odrgnine, razpoke, 12-krat Glavobol, zobobol, 98-krat Tujek v očesu, 7-krat Želodčne bolečine, 5-krat Prehlad, boleč, grla, 6-krat Previjanje poškodb, 50-krat Ostale intervencije, 99-krat Merjenje krvnega pritiska, 59-krat
V	septembru nismo zabeležili začetnega požara.
Iz SVD
OBISK MLADINCEV IZ TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
V soboto, 2. oktobra 1982 so bili na obisku pri mladincih Vzdrževanja mladi delavci iz termoelektrarne Šoštanj.
Za ta obisk je dogovor vodil tov. Ivo Zupan iz elektro delavnice. Zato so se mladinci iz Šoštanja prvo zaustavili pri njem na domu v Kašariji, kjer jim je postregel z domačim žganjem, vendar samo za zdravilo.
Mladinci iz Vzdrževanja so jim razkazali našo delovno organizacijo in naše programe. No, mi nadebudni Gorenjci, smo jim v menzi pripravili našo običajno malico. Po obilni malici, vsak je dobil dva jajčka, so se pomerili v nogometu. Zmagali so gostje z 8:6. To je treba razumeti tako, da trije od gostov igrajo v republiški ligi. Mladinci s tople Štajerske so nato pokazali, kako se tudi v začetku oktobra namaka pri Šobcu.
Uspešno je bil opravljen še ogled delovne organizacije Elan, kosilo pri Lectarju in nato ogled muzeja in blejskega gradu.
Kot smo že omenili, so vsi navdušeni nogometaši, zato so si ogledali občinski derbi v nogometu med Bledom in Lescami. Zaključek tako pestrega dne je bil v Centru v Lescah, kjer je bilo prijateljsko srečanje. Treba je povedati še to, da so vse stroške, razen jajčk, nosili gostje sami.
Mladi delavci iz elektrarne so bili z obiskom pri nas zadovoljni, prav tako mladi verigarji, zato je bil sprejet samo en sklep: to srečanje naj postane tradicionalno.
Kako bo to možno, bo pokazal še čas.
I. Z.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem tozda Verigama — oprema, se prisrčno zahvaljujem za vso pozornost ob moji upokojitvi in vam želim še mnogo delovnih uspehov.
Martina Jakolič
Nezaposlenost narašča, izobrazbena struktura zaposlenih se ne izboljšuje
Konec junija 1982 je bilo v občini Radovljica zaposlenih 12.693 delavcev, kar je za 1,2 % več kot v enakem obdobju lani. Največ, za 8 %, se je število zaposlenih povečalo na področju finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah, v trgovini (5,9 %), zdravstvu in socialnem varstvu (5,3%); na področju obrti, v gostinstvu in turizmu, stanovanjski in komunalni dejavnosti, SIS in družbenopolitičnih organizacijah pa se je število zaposlenih znižalo.
Stopnja brezposelnosti je porasla in je daleč najvišja na Gorenjskem. Konec junija je znašala 1,58, na Gorenjskem pa 0,94. Med 201 iskalcem zaposlitve je 61,8 % žensk.
Največ iskalcev zaposlitve je nepriučenih — 47,3 %, kvalificiranih je 24,6 %, srednjo šolo ima 21,1 %, višjo in visoko pa po 3,5 %. Ni nepomembno poudariti, da je število nezaposlenih z višjo in visoko izobrazbo poraslo za bistveno več kot pri ostalih kvalifikacijskih strukturah. Še manj spodbuden je podatek, da je kar 40,8 % vseh nezaposlenih starih od 18 do 25 let in da je delež tistih, ki čakajo na zaposlitev več kot dve leti 16,9 %, med najvišjimi na Gorenjskem.
Bili so naši
Godbeniki DPD Svoboda Lesce si vsako leto izmenjamo obiske, ki so v programu KS Lesce z godbo na pihala Naša sloga KS Babiči, občina Buje. Tako je bilo tudi letos.
Na začetku je prav, da vam predstavim pobrateno občino Buje in KS Babiči. Ko se peljemo proti morju mimo Portoroža, prestopimo republiško mejo in že smo na območju občine Buje. Ima preko 20.000 občanov, od tega zaposlenih 8000, ostali pa se bavijo s kmetijstvom, ribištvom, malo obrtjo in, kar je glavno, s turizmom. Močno je razvit turizem, saj poznamo Umag, Savudrijo, Novi-grad itd. Na tem območju proti Novigradu, približno 2 km od morja, je manjše mesto, z imenom Babiči, ki združuje 16 malih zaselkov v krajevno skupnost Babiči. To je
Denarno pomoč je konec junija prejemalo 9 občanov in denarna nadomestila 14.
V prvih šestih mesecih so organizacije združenega dela iz naše občine posredovale skupnosti za zaposlovanje 743 potreb po delavcih in pripravnikih, na skupnosti za zaposlovanje pa je bilo prijavljenih S75 delavcev z želj eno kvalifikacijsko strukturo.
Na novo smo v občini zaposlili 252 delavcev, od tega 60,7 odstotka priučenih in nepriučenih ter najnižji delež (0,4 %) na Gorenjskem z visoko izobrazbo. 54,8 % teh delavcev je prišlo iz drugih republik iz lastnih rezerv pa borih 12,7 %.
Trend zaposlovanja delavcev z nizko izobrazbo se nadaljuje kljub ugotovitvam, da je izobrazbena struktura zaposlenih v občini Radovljica pod republiškim in državnim povprečjem.
PRIZADEVANJA ZA ZMANJŠANJE SEZONSKEGA DELA Zmanjševanje sezonskega dela na račun dela za nedoločen čas je resolucijska naloga organizacij združenega dela in delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost. Ta cilj dosegajo delovne organizacije z
gostje
center, ki ima trgovino, kulturne prostore, športne objekte in dobro gostilno. Krajevna skupnost Babiči ima 700 krajanov, ki so v večini italijanska manjšina. V glavnem se bavijo z vinogradništvom. Tudi kmetijstvo je dobro razvito. Sadijo zgodnjo čebulo in krompir. Slednji dozori že konec maja. Prednost ima razvoj turizma, ki se naglo širi. Poleg že znanih kampov, kot na primer Fi-neda, Sv. Ivan, Spina in počitniška naselja Pelegrin, Zlatorog, se gradijo na območju KS Babiči novi objekti — avtokampi Ladin gaj, ki bo lahko sprejel 15.000 gostov. V bližini je kraj Lovrečiča, ki je že urbanistično pripravljen za nadaljnjo graditev in širitev turističnih objektov.
Leški godbeniki smo eni izmed prvih skupin, ki se redno
modernizacijo načina proizvodnje, dopolnjevanjem proizvodnega programa, začasno prerazporeditvijo delavcev znotraj TOZD, OZD, DO, SOZD ter posameznimi gospodarskimi dejavnostmi.
Istočasno pa se moramo zavedati, da sezonska dela ni mogoče omejiti v kratkem času, v celoti odpraviti pa ga verjetno sploh ni mogoče. V občini Radovljica se pojavljajo potrebe po sezonskem delu zlasti v gostinstvu in turizmu (25 %), gozdarstvu (17 %), trgovini (12 %) in gradbeništvu (9 %).
Od leta 1974 je sezonsko zaposlovanje v upadanju. To ne velja le za občino Radovljica, temveč za celo Gorenjsko. V glavnem gre za delavce brez poklica, gradbene delavce ter druge poklice ozkega profila.
Občinska skupnost za zaposlovanje predlaga, naj OZD v plane razvoja vključijo tudi programe omejevanja oz. krčenja sezonskega zaposlovanja. Sezonsko delo naj skrčijo na nujne zahteve predvsem zaradi vrste negativnih značilnosti — materialnih in socialnih — ki spremljajo sezonsko delo. Predlagajo tudi, naj bi o sezonskem zaposlovanju v posameznih OZD razpravljal in dal soglasje izvršni svet. INDOK center
srečujemo z Babiči. Vsako srečanje pa je bolj široko, prijateljsko in prisrčno. Tudi letos so nas obiskali godbeniki Naše sloge — Babiči s svojci. Sprejeli smo jih v Lescah v dopoldanskih urah sončne septembrske sobote. Pozdravni govori, stiski rok, malo okrepčila in že smo se skupno z našim spremstvom popeljali proti Bohinju in si ogledali bohinjske naravne lepote. Vrnili smo se utrujeni, vendar zadovoljni. Naši godbeniki so razvozili goste po svojih domovih, zvečer pa smo se vrnili na družabni večer, ki je potekal v prijateljskem vzdušju.
Po dogovorjenem programu obiska je bilo nedeljsko dopoldne prosto. Izkoristili smo lepo sončno dopoldne za izlete. Tako smo godbeniki popeljali svoje goste širom po Gorenjski: od Vršiča, Vrbe, Begunj, Krope, Dražgoš-Taleža, Bleda in Brezij, tako smo preživeli nedeljsko dopoldne. Zanimivo je bilo prisluhniti na skupnem kosilu gostom, kako so si dopovedovali, kje vse so bili in kaj so videli. Po njihovih obrazih sodeč so bili zadovoljni.
Po kosilu je bil nastop pred družbenim centrom, povezan z razvitjem prapora krajevne organizacije Rdečega križa Lesce.
Tako smo z našimi gosti preživeli dva nepozabna dneva v prijateljstvu in medsebojnem razumevanju. Ob slovesu smo si zaigrali Prijatelji ostanimo prijatelji.
Jože Avsenik
Prijateljsko srečanje
Križanka z mislijo
Spodaj navedene besede je treba s kombiniranjem uvrstiti v lik. Če ste to naredili pravilno, boste v štirih navpičnih vrstah prebrali misel, ki je tudi vprašanje za današnjo križanko:
2	črki: AL, ČN, ED, ES, GA, IC, J J, NI, OC, OG, OT, SL, TL
3	črke: AJD, ANN, APN, AST, AVE, CER, EVA, ILA, IRL, IVF, IVO, KEA, MTA, NOL, NOS,
OTO, OVC, POK, RAL, RUR, SUN, TAO, TUR, UEG
4	črke: AKIM, LAIK, NEJČ, PIER, RIAL, RIUM, UKOR, UNRI, VDIH
5	črk: ABOTA, BISOP, HANOI, IDIOM, NOVKA, ODNOS, RESOR, RIVAL, ROVKA
6	črk: FERAOL, LARISI, NANTES, PIRANO, REGAMO, SOBOTA, SVINJA
7	črk: ENOJNIK, POMETAČ, RESOVJE
8	črk: AMIRANTE, BELJENJE, KISOVNIK, MANDARIN
9	črk: ABSTINENT, ASORTIMAN, VNAPREDEK
10	črk: OSREDNJICA, SAN NIKOLAS, TORPEDOVKA 12 črk: TRIPASOVNICA
Izžrebani reševalci naše zadnje križanke. Prva nagrada 170 din, Matija Kunc, druga 110 din, Nada Sušnik in Irena Klinar, tretja 80 din, Francka Kragič in Andrej Humerca.
StdccmLžica ’82
Prijatlji, usahnili
so viri d’narjev nam krepko,
ker nam dohodki gnili
srce razdevlje in roko,
kar greni
vse noči,
v potrošnikih pa srd budi!
Komu najpred veselo pravljico, bratje č’mo pogret? ZIS našo nam deželo,
Dolar žegnaj nam slovenski
svet,
brate vse, kar nas je,
sinov dežele kreditirane.
V sovražnike iz blokov patenta naš’ga trešči grom, prost, kot je bil herojev,
naprej naj bo Slovencev dom, naj podre njih željč,
da so soseske solidarnostne!
Pravilnost, zakon, sprava pri nas naj vendar vladajo, otrok, kar ima Slava,
Ustavo naj spoštujejo, da oblast in z njo čast
ne pahnejo nas vse v propast.
Bog živi vas Slovenke, samohranilke sa etiket, ne najdeš take »dokolenke«, da poveča nam natalitet; naj sinov zarod nov
iz vas bo strah, ovaj, radnikov.
Tovar’ši, zdaj se pije goljufija vaša, pa na up, ljubezen domovine gre vsa v kreditni kup.
Ker zdaj vàs kakor nas
preganja situacija na väs.
Žive naj OZD-i, TOZD-i,
ki hrepene dočakat dan,
da, koder sila hodi,
dan kurbi ne bo dan,
ko prostak
že skoraj vsak,
ta vrag, napredka je mejak!
Nazadnje še tovar’ši, zàse glas povišajmo, to, ker smo pajdaš’li, zato pa nekaj hočemo!
Čimveč dni v penziji,
kar nas zaslužnih je ljudi.
Prosto po Prešernu preoblekel France Bregant z željo, da Prešeren dr. France ne bi pre-ril pokopališča. Če bi Prešeren dr. France živel v današnjih dneh, bi v času letošnje trgatve tudi napisal kaj podobnega, seveda boljšega.
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana
Program kina Radovljica
OD 4.11. DO 1.12. 1982
KAGEMUSHA — SENCA BOJEVNIKA
jap. barvni zgodovinski film
4.	in 8. 11. ob 20. uri
NEKA DRUGA ŽENA jug. barvni kriminalni film
5.	in 9. 11. ob 20. uri
MASKIRANI VOZAČ jap. barvni pustolov. film
6.	11. ob 18. uri, 7. 11. ob 20. uri
JAZ IN NILSKI KONJI ital. barvni zabavni film
6.	in 10. 11. ob 20. uri, 7. 11. ob
18.	uri
PRIKUPNE SORODNICE francoski barvni film
11.,	16. in 18. 11. ob 20. uri
VARNOST ZAJAMČENA hongkong. barvni zabavni film
12.,	15. in 17. 11. ob 20. uri
MORSKE POSASTI ameriška barvna grozljivka
13.	11. ob 18. uri, 14. 11. ob
20.	uri
OKTAGON
amer. barvni pustolov. film
13.	11. ob 20. uri, 14. 11. ob 18. uri
TEMPERAMENTNA ROZI italijanski barvni zabavni film
19.	in 23. 11. ob 20. uri
PRISEGA MAŠČEVALCA angleški barvni pustolov. film
20.	11. ob 18. uri,
21.	11. ob 20. uri
MC VIKAR
angl. barvni kriminalni film
20.	11. ob 20. uri,
21.	11. ob 18. uri
la Cikala
italijanski barvni film
22.	in 24. 11. ob 20. uri
POČITNICE V GRČIJI zah. nemški barvni film
25.	in 29. 11. ob 20. uri,
28.	11. ob 18. uri
KAZNILNICA ameriški barvni film
26.	in 30. 11. ob 20. uri,
27.	11. ob 18. uri
POLICAJ IZ BRONXA amer. barvni kriminalni film
26.	11. in 1. 12. ob 20. uri,
29.	11. ob 18. uri
PIKNIK V TOPOLI jugoslovanski barvni film
28.	11. ob 20. uri,
30.	11. ob 18. uri
Zima v pogorju Mt. Blanca
Toda za počitek sedaj ni časa. Nameravava namreč takoj sestopiti nazaj po severovzhodni steni na ledenik Argentiere.
Slediva stopinjam obeh Francozov po ostrem vzhodnem grebenu, vse do skalnega stolpa. Po sledeh sodeč ugotoviva, da sta se povzpela nanj. Tudi midva splezava nanj, vendar razočarana ugotoviva, da prehoda naprej ni. Onadva sta se verjetno po vrvi spustila naravnost na snežno strmino spodaj. Sedaj sredi noči nočeva več ničesar tvegati, zato splezava nazaj na snežni greben.
Odločiva se, da bova tu počakala jutro. Sedaj nama je pošteno žal, ker nisva vzela s seboj spalnih vreč. V nahrbtnikih imava le bivak vreče in astronavtsko folijo. V sneg si skopljeva dve majhni polički. Na zgornjo položiva vrv in nahrbtnika in vse skupaj pokrijeva z astronavtsko folijo. To bo najina postelja. Nato se priveževa vsak za svoj cepin in se pokrijeva z bivak vrečama, tako da prihaja do naju čim manj mrzlega zraka. Najprej se mraz prikrade v prste na nogah, ki jih morava vsake pol ure pošteno premigati, da se spet malo ogrejejo. Pod nepropustno bivak vrečo se zrak počasi segreje, obenem pa se prične nabirati tudi vlaga, ki se zaradi mraza hitro spremeni v iv j e. Ure minevajo izredno počasi, posebno proti jutru. Vsakokrat, ko me zazebe v noge, pogledam na uro. To se ponavlja vse do jutra.
Končno dočakava tako zaže-ljen trenutek. Nebo na vzhodu
pordeči tako, kot to lahko samo visoko v gorah. Toda zdi se nama, da mine še cela večnost do sončnega vzhoda, medtem ko mraz vedno bolj pritiska.
Dvakrat se odločim, da bom zlezel izpod bivak vreče toda vsakokrat, ko se odgrnem, butne vame val tako mrzlega zraka, da se v hipu premislim in se stisnem nazaj v »toplo« zavetje. Šele v tretjem poskusu zberem toliko volje, da odvržem bivak vrečo raz sebe. V hipu ves drgetam od mraza. Z drhtečimi rokami mi komaj uspe navezati dereze. Mirko, ki je to opravil že pred mano, na svojem delu poličke izvaja razgibalne vaje, da ga jutranji mraz ne bi ohromil.
Spet se naveževa in prične-va sestopati naravnost navzdol po strmi snežni «vesini, ki se končuje na ledeniku Argentiere.
Ledenik doseževa zgodaj dopoldne. Prečkava ga nazaj do koče, v bleščeči svetlobi sončnega dne. Na balkonu pred kočo si pričneva pripravljati pijačo, ki sva je že pošteno potrebna. Pogled nama nehote uhaja nazaj v severno steno les Courtes, ki nama je podarila trdo in obenem lepo zimsko doživetje.
Opomba: Opisan je vzpon v severni steni Les Courtes (v pogorju Mt. Blanc). Prvo jugoslovansko zimsko ponovitev švicarske smeri (800 m, VI) sva opravila z Mirkom Pogačarjem 20. februarja 1982.
Zvone Andrejčič