PROSVETA . - . ~ > ••ITT L v C* ► i ' »• tjTO-TKAB XXV. _ vidi rešitev skrajšanju de LO ai VtNl I of po«U»* rmto •t SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT* Chicago, III., petek, 23. septembra (Sep. 23), 1932. STEV.—NUMBER 225 |» revoltirall svilni delavci pri Stehla družbi, katera jim je kratkomalo znižala plače za 50 odstotkov. Prizadetih je 400 delavcev in delavk. Kot prejšnje stavke na jugu tudi to karakterizira nasilje policije. Prva oseba, ki je občutila vso policijsko brutalnost, je 17-letna Myrtle Oardner. Ko je bila oa stavkovni strsži, Jo Je policija pretepla do nezavesti, s čemur pa ni bfla zadovoljna. V nezavesti ležečega dekleta Je suvala. Zdravniki pravijo, da bo Jkrevala od poškodb le pod najboljšo oskrbo, i Policija ni prizanesla niti njenemu očetu in bratu. Ko sta priskočila, da bi Jo pobrala, jtf Je policija napadla in nato aretirala. Obtožena sta bila "kelje-nja miru" in dana pod varščino $500 za vsakega. • Kljub tej brutalnosti se stav-karji čvrsto bore. Pomaga Jim Lawrence Hogan, organizator pletentnarake unije v High Pointu. Plače ao tako nizke, da ao delavci še pred stavko le etež-ka živeli. Bres sunanje pomoči ne bodo mogli dolgo vzdržati HIHIUTI IMAJO HO« MILNI (MIT » Upajo, da ae bo politični spor poravnal in da bo Gandi prenehal z gladovno stavko Bombaj, 22. sept. — Tukaj prevladuje mnenje, da se bodo politične diference med Indijci izravnale in da bo Gandi prenehal z gladovno stavko predno se usodno zaključi. Gandi je namreč naznanil, da bo vztrajal v stavki do amrti, ako zatirani sloji ne dobe volilne enakopravnosti. Včeraj je Gandija obiskal komite j Hindutov. Komiteju sta načelovala sir Tej Bahadur in M. R. Jayakar. Predložila sta "svetniku" listo zahtev, katero je sestavil dr. B. M. Ambedkar, vodja "nedotakljivcev." Člani komiteja ao imeli daljši razgovor z Gandijem, ki je isjavil, da bo podal svojo razsodbo kasneje, ko bo konferiral z Ambedkar jem in drugimi voditelji zatiranega sloja. Dr. Ambedkar je že odpotoval v Poono, kjer se bo sestal z Gandijem v yervadski jetnišnici. Politična situacija se je nekoliko razčistila in upanje se vzdržuje, da ae bo spor mirno poravnal. Voditelji zatiranega sloja zahtevajo popolno enakopravnost v pokrajinskih postavoda-jah, kar jim britska vlada, ki podpira • stališče ortodoksnih Hindutov, odreka. To je v soglasju z načrtom, ki ga je predložil dr. Ambedkar. Gandi je bil videti zelo utrujen proti koncu drugega dne gladovne stavke. Poleg članov komiteja ga Je snoči obiskala tudi njegova stara prijateljica Sarojini Naidu, slovita indijski pesnica. _ Kompanijskl čuvaj ustrelil e dečka Chicago, 22. sept. — Dvanajstletni John Gawlik, ki je z dvema drugima dečkoma pobiral premog v ozadju poslopja na 1186 Hickory at., je bil včeraj ustreljen. Usodno kroglo je oddal John Leehowski, kompanijskl čuvaj. Lechovvskl je priznal, da je oddal tri strele na fante, da jih preplaši, toda ena krogla je zadela Gawlika. Dečkova mati, njegova dva brata in sestra prejemajo podporo od mestne pomožne komisije. Nihče v družini ne dela. Le-chowski je bil aretiran in odveden v zapor. ostavko. e reha in vla vil Vladna k t OgfM Premljer Karolyl Njegov načrt bilitadje ae ja da Izkazuje velik Budimpešta, 22. sept. — Premljer Julius Karolyi, ki je pre-vsel vladne vajeti v , svoje roke pred enim letom, je včeraj de-misijoniral. Pričakuje se, da ga bo naaledil grof Štefan Bethlen. glavna politična osebnost na O-grškem. Padec Karolyljevega kabineU ni prišel nepričakovano. Ko je Karolyi prišel na vladno krmilo, je imel zaalombo v Bethlenovi združeni« stranki, ki ima velike večino v parlamentu. Toda bankrotirani kmetje so ae pričeli u-pirati aristokratski vladi in so pri več Izrednih volitvah porazili reprezentante vladne stranke. Ta se je začela krhati in Karo lyi je bil brez moči. Bethlen se bo danes vrnil v Budimpešto, kjer bo konferiral t diktatorjem HortKyjem o vlad-ni krizi. Zaradi finančnih škandalov, ki so karakterizirali Beth-lenov prejšnji desetletni režim, obstoja dvom, da bi se on dolgo iasa vzdržal na krmilu v slučaju, d* mu bo poverjena postava vlade, Bethlen se je sameril tudi Franciji, kor Je bil preveč naklonjen Italiji. . Karolyi očividno ni mogel izvršiti velike naloga, katere se je lotil, ko Je prišel na vladno krmilo, kar pokazuje f|nančno poročilo za fiskalno leto, ki je bilo zaključeno 30. Junija. Vladni deficit je takrat znašal $28,000,-<)00, dasi je vlada obremenila llavkoplačevalce s novimi in težkimi davki. Isdštkl admlniatra-clje so se povečali ln dišava Je zabredla v finančno in ekonomsko krizo. 0r|MizkaiJ» farmar)«* RAZOROZITVENA KONFERENCA VABI NEMČIJO Urgira Jo, naj pošlje avoje re-presentante v Zenevo.-4Jtvi-nov Izjavil, da aovjetl ne bodo sodelovali, dokler ae konferea-ca ne Izreče aa reanlčno razorožitev__Nemčija vztraja pri svojih zahtevah Samomori kanadskih veteranov Ottawa, Kanada, 22. sept Osem kanadskih brezposelnih vojnih veteranov je skušalo vče-raj izvršiti samomor. Dva sta uspela, ko sta skočila v vodo kanala pred parlamentarno palačo Policija je le s težavo preprečila poskus ostalih, ki so nameravali končati svoja življenja v kanalu. Vseh šest je policija a-retlraia in odvedla v zapor Kampanja za aodebvanje stavki v zamahu Oklahona Cky, Okla. — (F. P.) — Nad tristo farmarjev za-stopaj oči h 28 okrajev se je u-deležilo konference, katero je sklicala National Fsrmers' Ho-Uday Aasn. Glavni govornik je bil Milo Reno, predsednik U organizacije. Na konferenci so bili sprejeti načrti sa organlii-ranje 160,000 farmarjev v O-klahomi. Reno Je v svojem govoru na-glaall potrebp farmarsklh organizacij. Citiral je izjave is Lincolnovih in Jeffereoaovih govorov gleda pravic do revol-te, kadar se ljudstvu godi velika krivica. Opozoril je na kritič no sltuaicjo, ki tira farmarja v propast. Zvezni senator Gore je sledil Renu kot govornik. Prečital Je več statističnih poročil, da dokaže mizeren položaj ameriških farmarjev, ki lezejo v čedalje večje dolgove. 2eneva, 22. sopt. — Na včerajšnji seji razorožit vene konference se je razpravljalo o stališču Nemčije, ki zahteva oborožitveno enakopravnost. Predsednik konference Ar-thur Henderaon so je v svojem govoru dotaknil zahtev Nemčijš In urgiral, da jo potrebna takoj-Inja akcija, da so pridobi Nem-fiijo sa sodelovanje. Nemčiji ja rila potem poalana nota, naj n« bojkotira konferenco in naj pošlje svoje reprezentante v ženevo. Nemčija doslej še ni odgovorila na povabilo. Francija ni uresničila svoje grožnje, ki jo je izrekel minlstr-skl predsednik Herriot, da bo na podlagi 218. točke versallske pogodbo zahtevala preiskavo tajnega oboroževanja Nemčije. Grožnja je imela namen prisiliti Nemčijo, da bl poslala svoje zastopnike na razorožltveno konferenco, vendar ni napravila ti stega vtisa kot so ga Franoos! pričakovali. Včerajšnje zasedanje ie kon čalo klaverpo. Maksim Lltvlnov sovjetski komisar za zunanje zadeve, je naznanil, da sovjetska vlada ne bo sodelovala pri diskusijah tehnične komisije, dokler se ne bo konferenca izrekla aa načelo aktualne raaaMŠIkva. Razočaranje je prispelo do viška, ko je bila ponovno predloše-na resolucija glede odprave vseh sredstev in priprav za bakteriološko in kemično vojno. O tej resoluciji so se vršile diskusije še na prvi konferenci, toda ugotovilo se je, da Je manj učinkovita kot so nekateri domnevaj Sir John Simon, britskl zunanji minister. Je vprašal za poročilo, ki ao ga sestavili ekapertl, in so nanaša na prepoved lsdelo-vanja strupenih plinov v mirnem Čaau. Na njegovo vprašanje ao mu odgovarjali drugi delegati, k' so zatrjevali, da so arhivi kon ference natlačeni • poročili Izvedencev o tem predmetu. Berlin, 22. sept. — Vladni kto-gl so včeraj naznanili, da Nemčija ne bo umaknila zahtev glede oborožitvene enakopravnosti. Poslala ne bo svojih repreien ta n tov v Ženevo, ako na dobi zagotovila. da bodo bivši zaves-nlkl razpravljali o njenih sahte-vah odprto in odkritosrčno.' Kanadsko mesto odpravilo denar Formiralo Je organizacije, ki Je napovedala boj depreeljl Vaneouver, Kanada, 22. sept. — V mestu Bumaby se je pričelo novo gibgnje pod vodstvom Donalda MacDonalda, ki je sedaj resultlralo v formiranju organizacije, katere eilj Je odprava brezposelnosti in denarja: Prebivalstvo tega mesta je nezadovoljno z obstoječimi razmerami ln jih bo skušalo ublažiti na svoj način. Ljudje hočejo biti neodvisni od miloščine. Skle nill so ustvariti več dela, odpraviti donet, vse dolgove pa nameravajo Izravnati z delom. Armada splošno blaginje je I-me organizacije, ki je bila ustanovljena pod vodstvom MacDonalda. Armada ima aedaj nad sedemsto članov. Vaak kanldat mora pri vstopu obljubiti, "da bo Izpolnil vsako nalogo, katera mu bo naložena, po svoji najboljši zmožnosti, d* se bo pokoril sklopom večine in o«tal loja-en organizaciji In interesom kanadskih državljanov." Organizacija J« bila že Inkor pori rana in ima šeat direktorjev, loben ne prejema plače. Otvorila je svojo prodajalno ln Izdala ku pone v vsoti $6,000, ki pred stavljajo vrednost delnic. U Follettova lista poražena v Wlaeonsln« Madlson, Wlz. — U Follet-tov progresivni prlveaek na republikanski llatl j« bil pri primarnih volitvah zadnji torek poražen a približno 100,000 gla-sovi večine. Kandidat za gover-nerja, tovarnar Walther J. Koh lor lz Bhebogflsaa, Ja bU noml niran s okrog feOOO glasovi ve-dihe. Od vseh La jfollettovfh kandidatov na llšti so zmagali la ksndidat za dršavnega tajnika IS trije za kongresnlka. To Ja pr-vi poraz U Follettove organizacije na volišču po 40 letih, kar obatojl.__ MandivrifcMe priznanja Ofeljubaje, da be vzdržala poli-tlke odprtih vrat Farmaraka organizacija zahteva tako visoke cene za poljske produkte, ds bodo lahko krile stroške produkcije. Na konferenci Je bil Izvoljen sfcae-kutlvnl komite j, ki bo fknšal u-reeničiti ta cilj. e AngM I Llverpool. Anglija. 22. se*. — Krog štiri tfteeč brezposelnih se Je včeraj spoprijelo s polici Jo. Sedem oeeb Je bilo ranjenih ln enajst aeetiranih. Brezposelni so se zbrali pred uradom pomožne akcije I* zahtevali večje podpore, nakar Je bila pozvana policija in sledila bitka. Demon-stranti ao metali kamenje na policijo ln pri tem razbili več šip v trgovinah ln voaovih ceetne Nišo Nevg demeaatrarlje delavcev pred New Vork«. Tokio, 28. sept. — Mančukuo (Mandžurija) Je danea naznani-la, da Je pozvala države, naj priznajo suverenlteto v teku šestih maaecav. Ako tega ne store, bo tudi ona odklonila priznanja pravic In Interesov teh držav v MandŠuriJI. t To naznanilo Je podal Halah Clen41n, zunanji mlnlaUr. "Akcija, ki Jo namerava pod vzeti Mančukuo, se povsem razlikuje od stališča Kitajske, ki se Je odločila za odpravo mednarodnih paktov, katere smatra za krivične," Je dejal minister. "Ml smo Še poavall narode, naj obnove, prijateljske odnošaje z no-vo državo, ki Jim garantira, da bo vzdrževala politiko odprtih vrat. Sedaj šalimo, da tudi one |M)kaiejo svojo odkritosrčnost Mančukuou. Ako nam to odklonijo, tedaj bomo morali pretrga-ti stike s nJim! " _ Kriza ruši domove WaahIngton. — V zadnjih par letih se Je število otre* v sirotišnicah zvišalo za 26%, pravi zvezni otroški biro, ki bazira «voje poročilo na stanje 66 si rotlšnk v 17 velikih mestih. Le-U im so Imele te Institucije povprečno 8707 siromašnih o-trok na mesac, lete 1890 9648 ln lansko leto 10364. Nasprotniki socializma so včasih trdili, da ho socializem unl čil domove; sgleda pa. da bo to delo do dofcNga opravil kapitalizem. _ , Očka Ces je aek Tucumcafft, New Mežico, Župnik Janez R. Co«, kandidat ia pr*d**dnlka na Usti "stranke brezpoeelnlh," Je r sredo na-snanll, da ne more nadaljevati evoje volilne kampanje, ker nI j ma več denarja. S Cotom vred I potuje deset njegovih pristašev ŽELEZNIČARJIH BOJU PROTI RE-BUKCIJAM Izgledi kažejo, da bodo pogaja-nje trajala več meeecev Waahlngton, D. C. — (FP) — R. Whltney, načelnik AaocU-clje ekaekutivnih uradnikov železniških bratovščin, Je sklical sejo članov te organlzaelje, na kateri ae je razpravljalo o redukciji mezde za dvajzet odstotkov, ki jo zahtevajo magnatl. Na tej zeJI so voditelji železni- • čarjev naglašall dejstvo,. da -kompanija ne bodo mogle legalno uveljaviti redukolj, dokler ne premagajo številnih ovir. Wataon4Parkerjev železniški zakon namreč določa posredovanje in*arbitražo predno more a-na ali druga etran izdati ultimat. SIcer je rez, da zakon ne predplzuje nlkake kazni glede kršitve teh določb, kar je pokazal zlučaj Harvey Coucha, ki je bil nedavno Imenovan v odbor rekonstrukcljzke finančne korporacija^ Couoh Je totalno Ignoriral zakon, ko je zamovoljno znižal masde železničarjem na njegovi Loulalana 4 Arkanaas železnici. Toda veliki želesnlškl sistemi ne bodo storil! tega, kar je Gouoh napravil na avojl mali železnici. Ako ae n« bodo držali določb, ki Jih predpisuje sakon, se bodo Ispoatavlll nevarnosti stavke in vladna lntervenalje. Kpr mnoge železnice dolgujejo velike vsote vladni korporaclji, bo ta.paslla, da na bodo trošUi * denarja za rasbljanje unij. V Um primeru hI tudi kongres posegel v afero. Zvezni odbor za Uravnavo sporov med železničarji in kom-panijami ima samo pet članov, zakon pa določa separatns posredovalne pro^šse z vaeml železniškimi strokami, ki imajo Individualne pogodbe j lompanl-jami. V prvi rasred apada 180 želasnlc, kar pomeni« da bl moral odbor rešiti najmanj 80 separatnih preiskav. Ker Ima odbor samo pet članov, hI ne mogel voditi vseh preiskav Istošaa-no. Rasumljlvo Je, da hI te pretakava trajale več meaeaav. Gotovo je, da bo izid predsedniških volitev vpliva) na stališče železnlčarsklh unij, daal še sedaj odločno nasprotujejo redukcijam, Železničarji so prsprlča-nl, da Jih hošajo magnatl prlsi-liti, da bl morali aamo oni nositi posledice ekonomskega polome. A. O. Wharton, predsednik Mednarodne asociacije itrojnlkov, je dejal, da Je kapitatiseeljs železnic močno napihnjena, in da bodo morali hiti tudi lastniki del-nlc ln vrednostnih papirjev zadovoljni z manjšimi profltl, kajti šolezniškl delavci so 8e doprinesli svoje žrtve. m< - i Thomas komentira volitve v New York, 28. sept. — Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, je včeraj odpotoval v Chicago. Dejal je, da upa, da bo pridobil U FolleUovo skupino, ki Je bila pravkar poražena pri primarnih volitvah, v svoj tabor. "Priatašl U Kol le tU bl sploh ne smeli biti v republikanski stranki," Je dejal. "Toda to le dokasuje mo-ronakl značaj ameriškega šiv. Ijsnja. Kadar se razjeziš nad klopotačo, potem adoptlraš strupe-nega gada." ■ Thomas meni, da bo mnogo La Poliettovlh progreslvcev glasovalo zs Rooeevelta pri novembrskih volitvah. I Atlenta, Oa. — Te dni Je Al Capone. čikaškl butlegaraki in gangaški kralj, vložil po evojlh odvetnikih pr<4ot brez hudega neurja. "Mokra" Ljubljana. — LJub- r PROSVETX Uana sel Ohup v človeku se" je povečal, "na \ inu je padla, pa se tako l™v<-k in alkohol bolj pogosto-| at najdeta. Konzum alkohola ■■■ rimeri s prejšnjimi leti ni *>gnil, t tudi nsrsdeval ni V j*' polovici leta 1982 so v Lju-7''" lepili 22,407 hektolitrov M|koho!nih pije*. Izredno velHc II" -zum vina. Potočlll so ga v "'"tih mesecih P,714,018 lipov, torej ne mnogo manj od r bilijonov. Ce računamo ceno r 1 !K>v prečno na 10 Din, je N^ljana *amo za vino izdala o-iT milijonov Din. Tudi žga-Jj^' lo precej, okrog 1400 hek- 100 hI Urfim je Ljubljana v J*'* -i »tih mes«cih potrošila za II"\ri>* 17 milijonov Din. j< ml«k> I« okrog 8 mi T "\ ( "dno razmerje, kajne? !"vazuje (Isvira« porodi* ta JugoaUvlJ«.) merje med odraslimi in mladino, in po tem razmerju je vsak odrasli Ljubljančan pivec, dober pivec alkoholnih pijač. Na mesec sq*potočili vina od 280,000 do 800,000 litrov, meseca maja celo 892 tisoč litrov. Konzum piva je v primeri s prejšnjimi leti padel, ker je pač vino cenejše. Popili smo ga nekaj nad 85 tiaoč litrov, v primeri z vinom strašno malo. Pri pivu smo se torej "poboljšali." Povprečna cena piva je 9 Din. Sadjevca smo popili 21 tisoč litrov, vina v buteljkah pa 2106 steklenic. Glede šampanjca pa podatki mestnega do-hodarstvenega urada niso zanesljivi. Na šampanjec je namreč visoka trošarina, ki se je prekupčevalci izogibl je jo s tem, da šampanjec tihotapijo skozi mitnice, ker bi bil sicer celo bogatašem predrag. Zatrošarinili »o ga samo "513 steklenic. Kar se pa tiče suhe Ljubljane, je ta popila v tem Času samo nad 12 tisoč litrov malinovoa. Suhcl ao slabi pivci. Zgorel v senu? — Poročali smo o velikem požaru pri posestniku Alojzu Logarju v Bohinjski Bistrici, ki je v noči od 28. na 29. avgusta napravil posestniku že na poslopju veliko škodo. Naknadno poročajo, da je v senu zgorel najbrž tudi slaboumni, okrog 88 let stari občinski revež, znan pod imenom "Korl." Večkrat ae je zatekel prenočevat na eeno v Logarjevo gospodarsko poslopje. Na vaai ao ga videli vsak dan, a od noči s požarom ga ni videti več. Zato sumijo, da je prenočevala Logarjevem senu in da je zgorel. Po izpovedi 30seda, finančnega stražnika, gre za požig. Financar je skozi okno opazil sVetfikanje pri Logarjevem gospodarskem poslopju in opazil je, kako je izpod skednja zbežal v temo neznan moški. Ko je:financar planil iz hiše, je bilo poslopje že vse v plamenih: seno in alama je dobra krma za ogenj. Gasilci ao preprečili razširjenje ognja na sosednje hiše. Pogorelec pa ima veliko škodo. S poslopjem mu je pogorelo tudi mnogo pridelkov in celo 4000 Din gotovine. Mnogo škode ima tudi njegova aestra, ker ji je pogorela vsa bala, vredna nad 30,000 Din. Pogorelec je bil zavarovan za nizko vsoto. Ce cigan najde 16,000 Din,— Posestnik In trgovec Judnič z Vinega trga je izgubil tredl avgusta listnico is 16,875 Din v gotovini na cesti med Semičem in Gradcem. Nihče ae ni oglasil, da je listnico našel. Najditelj se pač sam ni maral izdati. Pa so oblasti našle najditelja. Bil je to cigan Jure Hudorovac, ki ima 50 let in 22 letno družico Kristino. Tadva sta pri nekem šoferju najela avto, da bi ju odpeljal v Samotar. To ao zvedeli žandarji ter se »dogovorili s šoferjem, da pripravijo na mostu pri Krški vasi zasedo. Cigan in ciganka sta ae-dla ob določenem čaau res v av to ter priganjala šoferja, naj vozi zelo naglo, posobno čez most. Šofer je dejal, da je most alab ln da mora voziti počasi čezenj. Sredi mostu so se pojavili nenadoma orožniki ter aretirali o-ba, cigana in ciganko. Šofer je zapeljal vae nazaj v Krško vaa. Med potjo sta cigan In ciganka skrila nekaj stotafcov pod sedež v avtu, a so denar našli. Ob preiskavi se je -dognalo, da sta oba našla denar ob cesti ter kar lepo molčala, pač pa se na novo oblekla, pogost i Is vsakega cigana, ki sta ga arečala, v taborišču na Krupi sta priredila kar celo gostijo — pili ln jedli so kar nekaj dni skupsj — vozi Is sta se z avtomobili na izlete ter mialila prirediti celo avtomobilaki izlet v Samobor, a jima je orožnlštvo to preprečila Večino denarja ata sicer že zapravila In pos^tnlku Judnlču ne bo nič pomagano, če bosta oba najditelja kaznovana z nekaj meseci zapora. 8407 študentov na srednjih šolali v LjnMJaai. — Te dni se je zaključilo vpiaovsnje dijakov v ljubljanske gimnazije. katerih je troje: kllfriČna, f. državna In H. državna gimnazija. Največ dijakov je vpisanih na l državni realni gimnaziji (Mvša realka prt univerzi), kjer je v vseh razredih 1666 dijakov (od teh 10 dijakinj). Največ jih je se- jubljana. — Ljub-zmerom precej pije. tudi veda v I. razredu: 8501 Na II. realni gimnaziji (na Poljanski cesti) je vaeh dijakov vpiaanih 1006 (v prvem razredu 244), na klasični gimnaziji pa je vseh vpisanih dijakov 886 (v prvem razredu 281). Skupno je torej v treh ljubljanskih gimnazijah 3407 dijakov in dijakinj — kar je vsekakor ogromno število. V Trebnjem na Dolenjskem je umrl pred dnevi gostilničar in mesar Alojzij Pavlin. Tepeš s orožniki in županom. — V težkem položaju se nahaja-jočim vinogradnikom je vlada pomagala nekoliko s tem, da ao jim dovolili prodajati vino tudi na drobno komurkoli, vendar pa ne izpod 50 litrov. Vinogradnik sme z vinom avojega pridelka kamorkoli ter komurkoli prodati najmanj 50 litrov. Ker ao val vinogradniki res v hudih stiskah, se obilo poslužujejo te pravice ter vozijo vino na vse strani inV vse vasi. Prodajajo ga zelo poceni in ga zato tudi lahko prodajo. To pa je apet v veliko škodo gostilničarjem, ki plačujejo visoke davke in ne morejo prodajati vina po tako nizki ceni kakor vinogradniki sami,- V Cirkovcah na Dravskem polju pa je prišlo pri taki vinski prodaji do incidenta z oblastjo. Tja je pripeljal neki vinogradnik iz Velikega Okiča polovnjak vina, ustavil voz »redi vasi ter začel vino prodajati in sicer prav na drobno: po litrih in utofanih. To se pravi, vinogradnik je ob svojem vozu otvoril tar nekako gostilno. Točil je po ceni, pa so se naglo nabrali kmetje okrog voza ter pili vino, ki ga tamkaj ni tako cenenega. O-crog 50 pivcev je popivalo pri vozu. Opijanili so se že, ko so nenadoma dospeli žandarji in župan ter hoteli zapleniti vino, ki ga laatpik ni prodajal po predpisih. Kmetje pa so se opo-neali, naskočili so orožnike in žu pana in prišlo je do prave prav cate bitke. Orožniki ao potem nekaj demonstrantov aretirali Sina obstrelll. — Posestnik Smigoc Rudolf v Očeslavcih pri Gornji Radgoni je kljub 55 letom še zmerom krepak možakar, pa zato ne mara odatopltl grunta svojemu 25 letnemu sinu Ivami, ki ae je pred leti oženil ter pri pil j al snaho k hiši na grunt. Zaradi tega je prišlo pogosto med ainom in očetom, pa tudi med anaho in taatom do prepirov. Pred nekaj dnevi sta se oče ln sin apet aporekla in celo *po-padla, pri čemer je oče v obram->1 zgrabil za lovsko puško ter ustrelil proti sinu ter ga ranil na vratu a šibrami. Poklicani zdravnfk je obvezal alna in očeta; ain je moral v bolnico, oče pa je ostal z obvezano glavo doma. Grunt ima korenine do srca ln do sovraštva, ki, ae pogosto stopnjuje do zločina. Požar v Vižmarjih. — V kozolcu posestnika in parodnega poslanca Albina Komana v Vižmarjih pri St. Vidu nad Ljubljano je izbruhnil požar, ki je uničil štiri štante, nakar so gasilci ogenj zadušili. Pogorelo je tudi precej pridelkov, posebno fižola, ki ae je sušil v kozolcu. Kmalu nato' je zagorela še lesena stavba železničarja Ivana Berganta v Vižmarjih, v kateri je bilo aeno. Supa je pogorela do tal. Škode v obeh primerih Je za 40,000 Din. Zdravit lamesto zlata Rgdijevt Žarki so še zmerom nenadomestljivo sredstvo za zdravljenje nekaterih bolezni, zlaati raka. Dragocenega radija zaradi tega nikoli ne bq preveč. Pri današnjem stanju in načinu pridobivanja ga bo še zmerom premalo. Kako bi ae dalo Človeštvu olajšati trpljenje, če bi i-mela vsaka bolnica na razpolage vsaj najakromuejšo količino te blagotvorne snovi za najnujnejše potrebe. Tako pa se mora z radijem bolj skopariti kakor s smrtjo in nič ne kaže, da bi se to stanje v doglednem čaau izboljšalo, da bl se proizvodnja povečala in radij pocenil. Spričo tako neugodnih izgledov za bodočnost je razumljivo, da si učenjaki po vaem svetu prizadevajo, najti primerno nadomestilo za radij. Iščejo snovi, ki bi izžarjale enake žarke kakor radioaktivne snovi ali pa način neposrednega proizvajanja radi-jevih žarkov. Znano je, da nastajajo tt žarki zaradi razpadanja radioaktiv-nih snovi, zaradi razkrajanja a-tomske strukture radija. Med vsemi prvinami, iz katerih je zgrajeno sretovje, smo odkrili pojav samovoljnega razpadanja samo pri radiju. Nobena druga prvina se v normalnih okoliščinah aama ne raskraja del j nego do atomov. Zgradba atomov lz jeder ln elektronov, ki je v principu za vse prvine enaka, je izredno močna, tako da ao za razbitje atomov potrebne sorazmerno velikanske sile. Zato je popolnoma razumljivo, da stari alkimisti a svojimi primitivnimi pripomočki niso mogli uresniči namere, da bi posamezne prvine do kraja razdejali in nato iznova gradili tisU snovi, ki bi jih sa-ml hoteli, in to bi bilo seveda v prvi vrati zlato, dele zdaj je znanost tolikokanj napredovala, da počasi postaja koa orjaškim a-tomskih ajlam. Sele zdaj ae korakoma približujemo uresničen^ ju sanj srednjeveških špekulantov, samo s to razliko, da se moderna ^znanost ne bavl z razkrajanjem materije: z razbijanjem atomov zaradi samega »lata, marveč iz dokaj širših nagibov. Ko se pa tk težavna naloga posreči, se bodo seveda tudi temeljito izkoriatile vse neštete mož-noati, ki si jih obetajo od razkroja materije. Učenjaki ao i*» računali, da se raor* Pri razbitju atomov sprostiti zelo velika energija, ki se bo pokazala v obliki žarkovja, po vsej priliki enakega značaja, kakor je žarkovje pri samovoljnem razpadanju radija. Tu ae nam torej obeta enakovredno nadomeatllo za radij. Razbitje atomov bi bilo torej mimo drugega tudi za medicino zelo dragocena pridobitev. Zdaj poročajo iz Berlina, da ae Je rešitev tega velevažnega problema že napol posrečila. Berlinskima učenjakoma dr. Langeju in dr. Braachu je uape-lo razkrojiti atome svinca, ki je v periodičnem sistemu prvin najbližji radioaktivnim snovem, po čemer je l}ilo mogoča že v naprej sklepati, da bodo tudi žar ki, ki nastanejo pri razbitju, ne-pogrešno celo sllčnl radljevin* žarkom. Kp)!kor je doslej znano, je izkušnja popolnoma potrdila dortinevo. Lange in Brasch sta delala po-ikuae v laboratoriju družbe AEG sa viaoke napetosti v Nie-derschoeneweide pri Berlinu. Posluževala ata se napetosti dveh in pol milijona voltov. S tako visoko napetostjo ae dado v ceveh primernega vakuuma proizvajati zelo močni kanalaki žarki, to ao z velikansko brzino leteči delci pozitivne elektrike. TI delci delujejo kakor močni projektili in razbijejo atome, ki jim križajo pot, v sestavne delce. Seveda je ta način razkrajanja atomov še aila primitiven, ker med milijoni in milijoni projektilov komaj eden stori avojo dolžnost, za vse druge pa je bila energija, ki jih je sprožila, ssstonj potrošena. Vaekako pa je s tem vsaj možnost rssbijsnja atomov dokazana in naanačena pot sa na-daljno raziskovanje. Zaradi točnosti velja Še omeniti, da način rasbijanja atomov, ki ata se ga poslušUa dr. Lange in dr. Baaaoh, ni morda nemški izum, marveč da sta že poprej z istimi pripravami rai-bila atome nekaterih prvin angleška učenjaka dr. W al top in dr. Cookroft v Cavendlahevem laboratoriju v Cambridgeu. Ras* lika je le U, da ata Nemca pri svojih eksperimentih uporabljala znatno višjo napetost. —{is. Kichberg podprl KuknkvvKov Washington, D. C. — Donald R. Rlchberg, glavni pravni svetovalec železniških bratovščin, je IndonHral program predead-nlškega kandidata dtmokraUke stranke Rooeeveita, ki se nanaša na rehabilitacijo Želesnic. On pravi, da je RooaeveK v svojem govoru v Salt Lake Oityju pokazal, da raaume železniške probleme in da je njegov načrt eo-luclje praktičen. * Dela veki tajnik Doak pa pravi, de je Rooeeveit le osvojil program, kateremu je Hoover naklonjen, ln da je predaediH* škl kandidat demokratske stran ke končno prišel do prepričanja, da potojile, ki jih daje rt-konstrukcljeke finančna korporacija, koristijo ne samo žeta-nlcam, temveč tudi drugim. Odmevi InauNovega švlndljs Waahlngtonu VVaahington. — Na vprašanje, zakaj ni zvezna obrtna kom is! ja preprečila Insullovega švlnd Ija ln odkrila $226,600,000 "primanjkljaja," ko js sadnja tri Is-ta prelskovsla oiektrarskl trust, preiskovalci ssdaj pojaanjujejo, da niso Imeli te moči. Trust je bil dovolj močan, da je takrat preprečil preiskavo c bančnem poslovanju elektrar sklh družb. Ce bl bita resolucija, ki je avtorizlrala preiskavo, vse-tavala tudi tako klavzule: preiskavo finančnih manipulacij, bl ne bila nikdar sprejeta v kongresu, pravijo levedencl komisije. AU so živa bilja Ml aa imtol Ako hočemo obravnavati to vprašanje, se moramo najprej vprašati, kateri so najvažnejši šivljenjskl pogoji vseh bitij v živalstvu ali v rastlinstvu. Vaa-ka aveada, na kateri naj & bila šiva bitja, mora imeti zadoatno gostoto, toploto, vlago in primerno sestavljeno ozračje. To so osnovni pogoji, brez katera ni šivijtnja. Pa poglejmo, kakšne prilike vladajo v našem solnčnem sistemu, ki Je prav za prav le majhna svetla točka v Velikem zveadnem vsemirju. Venera, ki jo imenujemo tu-di Vetrnico, ae nam všaai telo približa, posebno takrat, ko potuje mimo naa in aolnoa, pa kaj, ko Je popolnoma aavita v oblake in vidimo la otemneio atran Venere pri močno raa-svetljenem nebvf; toda spektra-skopska rasiskovanja njene svetlobe so nam pokaaala, da ima le-ta za najakromnejAe življenje premalo kletka v osreči ju. Tudi drugi planeti ao oviti v oblake^ ali pa eo telo daleč. Merkur je eolneu najbližji ln mu kaže vedno lato stran, tako n. pr. kakor meaec naši eemljl. Na njegovi aolnčni strani, pa ------------ tudi na drugi polovici, kjer vla- Stre* as ga ne hoji. da večpa tema in nlajre tempe-Žlvljenje Železnica odslovila 40% delavcev Chicago. —- Chicago 4 Alton železnica je odslovila 40% prožnih delavcev en masae prej kot običajno. Kjer so prej detel! štirje delavci, sta ostala le dva; skupine trsh delavcev so bile reducirane na enega. ratura, bl bilo tivijenje nemogoče. Obmejni pasovi med obema polovicama pa hI že bili za življenje prikladni. Na Karsu, ki ae je o njem ža toliko raaprav-Ijalo, Je gotovo dovolj motnosti sa obstoj šivih bitij* čeprav snaša najvišja temperatura na nJem kogitj 10* "C in je njegovo ozračje redkejše kot oaračje v višinah M. Everesta, katerega, kakor mano le zavoljo tafa ni Aa nihče dosegel. Vendar pa j$ v Marsov! atmosferi dovolj kisika in vodne pare in živalstvo, ali nsmogoče bl bl-lo ta bitja tudi videti ln Ae bl imeli Aa Uko popolne daljnoglede; tudi tedeJ ne, As bl bila 10,-000-krat večja od najvešjsga živega bitja na semljl. Vsi drugi planeti našega soln čnega sistema imaje premajhno gostoto in ne nudijo življenj, sklh možnosti Kakor rečeno Je naš sistem ie majhna točka v zveadnem evotovju in vrni ivesda stalnica, M je vidimo prostim ošesom, je aolnoa. Moderni daljnogledi ln fotografska ploAča m Mšn pa odkrili milijone zvesd, ki eo veA0a In tUdI tisočkrat eveUeJŠe od •olnca. to vendar Je življenje mogoče le n* takih kosmičnlh telesih, ki Jih ni Ae nihče videl aU fotografiral; to ao medli «11 spremljevalci velikih zvend. Njih ItetJio je mnoge večje, kgkor as da Nehote se vprašamo, HfSjffft drugimi tveedaml stalnicami ali ne obKroA*jo le-te tudi sls. temi planetov tako kakor našo temljo? Do ndnovajAt dobe ao bili tega mnenja tudi najsna-meni tej ši »stresam!; tod* nove raziskovanja eo naa privedle de drugih rezultatov ia strokov njaki ao vebže prepričani, de predstavlja neAe semlje pogledu nlsnatsrnssrs il>titmA neav izjemen primer In pojav, ki drugod najbrž nI, in ki ja g»J nasuti le Uko, da Jfc|| vela mimo našega sonce tujs zvezda, ki je e evojo privlačno silo pevzročUa ne soigeti gromno raaAIrJonJc ognja«, morje in plinskih mes, katerih del ee Je odtrgal od Ulese. Toda U pojav Je Je izračunaj angi. astronom James Jeens tako radek,.de mogel nastopiti pri eni in isti zvesd! le enkrat v pol trilijonu let. Ce računamo ne rasvojno ddbo zvsede, torej do ge In ke|»ljivot«fk^iig% stanja, v katerem je Uk pojav tuMr-Jenj% ognjen« mece mogoč, po Vedje Hitler J* med sjiml. bilijone tedaj vidimo, de Mle od enega milijone zvesd sne seme priindeU po pojevu. Opazuj mo sistem Rimske ■U, ki se vrti sklenjene sef to eets bilijone lit I vajo poseMgna takse legi si* #n»rglJo v druge od druga Kij čuda. aa, se vendar m redi nepretrganega Novolsvoljeal demokratski go-erner državice Malne, I«oula J, Brane, ki Je naredil rapnbliluut-•J strahu—Uda Wall sžaravanje izgublja avetlobna toplotna energije ln sčasoma tudi meae in privlačna alla. In vendar, Ae bi bile tudi možnost tvoranja planeUmHt sistemov dana, ne ememo pozabiti bridke rasnioe, de od komaj tiaoč ple-netov ima morda aemo eden zadosti* pogoje te organsko življenje, de Ima aemo edan planet vlago In potrebno toploto. Po vaem Um sklepamo, da bi tudi v primeru, de ima veeka zvesd a aUlnlca svoj planetarni slsUm desetih planetov, šele sto tiaoč sUlnlc dalo en aem planet, kjer bl lahko rekli — tu je do-volj življenjakih moAnosti in pegejev! Tode kako js pe življenje naštelo? Tu el naslrenja precej nasprotujejo. NekeUrl pravijo, da se je življenje rastlin in žlvaJI začelo v morju, kar bl ae-pet pomenilo, da pridejo tudi od tistih redkih planetov, ki smo Jih pravkar navodil, le oni v poštov, ki imajo morjt, kjer se je lačelo v začetku primitivno življenje in ae J« potem vedno bolj razvijalo, prav Uko kakor ne naši zemlji; e tudi tu bl u-tegnllo biti število možnosti glsds življenja in življenjskih oblik omejeno, Vaa U opazovanja bi veljele \ rastlinstvo In živalstvo, toda s Um Ae dolgo ni rešeno, de bi marala živeti ne aašl semljl re- ■umna bitja kot Je človek, kejtl ne stotine milijonov let Je pra-Uklo, nasUle so rastline ln šivali vssh mogeših vrat; nekeU-ra so propadle in ustvarjale so ob akoraj Istih prilikah druge bitje praesj drugačne vrsU, niti ene sama sUra obliki ss n! več povrnila v življenje; človeka pa še dolgo, dolgo nI fcllo. Človek Je nesUl le enkrat ln to samo na enem mestu nsmlje, laredno ugodnimi pogoji, manjkal aemo eden teh jpgojev, bl tudi človeka'ne bilo In najbrž tudi ne ljudi ne tem-IJI. Človek pe bl ae lahko nu-vljal samo na suhi zemlji ln bi toraj lahko bival It ne tekih planetih, ki Imajo najmanj en mesta, ki se Je odtrgaj nekoč od svojega planeU, Uko nekako kekor se Je odtrgele semlje od solite aU meset od temi Je, ke Je potovala mimo nas tuje zvezda In j« povzročila ognjeno plimo. Pri Um odtrgan Ju Je ae-sljelo na plenetu veliko brat-dno, kjsr so ts mogle sbrati vode In ae ločiti od kopna. Ii vseh navedenih ratlegov sledi ds je komaj verjetno, di bl tt razvijale tudi drugje v svetov Ju razumna bitje, kekor na našem planetu, ki bi bUa nem ljudem raej toliko podobna kakor n. pr. avstralski črnci. Ct Je pe prišlo kljub Umu de tlu-AeJev lo laradnlh pogojem visokeraivitih bil pod ii Ct U stsms svttMm ln energijo v I gUnsk visokoraivlOh bitij. U» vsemi rje In "lsecje" počasi ii- dej nI Izključen«, de nee te hit. resen, stotem st širi ln Mri, Je doetgajo, sli tudi delčke eed-zvtzde st stelno oddeJJuJeJc kriljujejo. Tode njih življenje vito bo ostalo — najbrše — ae-v večno Umo. »tla. -VLifcj . IipiUU spi taji kupom, priložite pilriln mti taji d Maaty Order r pisma te al aaročite Proevete, Ust, ki Jo nk lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člas SNPJ, ali če se prsseU pro« od druilne In be sakteval sam svoj llat tednik, bote moral tisti Sen la dotiine družine, ki je tako skopao naročena na dnarrik Prosveto, te takoj naznaniti upravnlltvu Usta, In obenem doplačati dstihe vsoto lista Preeveta. Ako tega ae štora, tedaj mora upravništvo antta« datum aa te vsoto aarolhik«. Ivan Jontezi Imigrant 'PROSVETA "Domačije ne dam iz rok!" je vse savrašal Matevž. "Ode je hotel in bog je hotel, da bom jaz gospodar in tako bo tudi ostalo!" Kmalu po tistem, v času najhujšega obleganja Matevža po domačih in sorodnikih, ae je dogodilo nekaj, kar je bilo vzrok. da Jznesova trditev, da bog in ranjkl ode hočeta. da bodi on gospodar na domu, ni vzdržala; Tinica, ki je obupala, ds bi kdsj mogla spreobrniti Matevža ter ga odvaditi pohajkovanja in popivanja (Matevž je sicer neštetokrat sveto obljubil, ds se bo poboljšal, ampak kaj, ko pa je bite volja preslaba), se je sprla z njim ter mu enkrat sa vselej povedala, da ga ne mara ved irt naj si poišde kakšno drugo, bolj neumno od nje. Matevž je tedaj malone ponorel. Rotil je Tinico, naj vzame svoje krute besede nazaj, deš da ima trdno voljo in se bo v resnici poboljšal, de* vzame prstan nazaj ter postane zopet njegova—zaman. To pot se Tinica ni dala Jed pregovoriti in Matevž bi bil lahko govoril mrzlemu kamnu na cesti, pa bi se ga bil kamen preje usmilil kot Tinica. ''Tisočkrat si mi že obljubil, ps nikdar nisi bU zvest obljubi celih štiri in dvsjset ur ga je mrzlo zavradala. "Pa bi ti zdajverjela? Kaj me imaš res za tako trapasto?! Zastonj se cmeriš, tvoje pijsnske solze me ne bodo ved premotile! Kar posabi me, med nama je zdaj vse kondsno in za vedno!" Ko je Matevž kondno uvidel, da je temeljito zavozll in da je Tinica zanj izgubljena, je, namesto da bi se strssnil in poboljšal (kar bi lepo in trdosrdno Tinico morda omsdilo), zadel grozno pijandevati. Tiste dni ga nihde ni videl tresnsga. Pijada in zapravljena ljubezen pa sta gs slomlll ln njegovs odpornost js IU rakom žvižgat; nld ved nI zatrjeval oblegoval-cem, da ne bo nikdar dal U rok svoje domadije, samo prosil jih Js, nsj mu dajo dasa za preml-slek Kondno, ko le niso odnehali pihati na dušo In sto se mu zadela smiliti Tone in njegova nevesta, pa je privolil na zahteve svojih oblegovaloev ter prepisal dom na Toneta; sebi js izgovoril pet sto KoUiinarJev, kar nI bilo mnogo (toda Tonetu preved, ker on bi bil rad pograbil vse), "kot" ln nekaj priboljška. Dan pred Tonetovo poroko je Janes, ki je bil šele tedaj sposnal, da se je s tem sarss, konšno In » zmerom odrekel Tinici, dez nod izginil iz vasL Dve Isti ni bilo sluha o ajem. Matov« je ta čas prebil v goadovih na Koroškem ter si z drvar jen jem služil kruh. Po dveh letih pa se je navelidal garanja v gozdovih in samote ter sklenil odriniti dalje v svet. Neke i\odl je potikal na trata domsde hiše in zahteval od pre-senedega brata Izgovorjenih pet sto goldinar-j sv, deš, da odhaja v svet in se ne misli vsd vrniti. Brat ga js skušal pregovoriti, da bi ostal doma — kljub vsemu je bil Mstev« dober delavec ln kadar jo delal, je v resnici delsl — ali Matevž so js ogorčeno uprl. Za noben denar bi n« ostal doma, mu je zabrusil. Ne sdaj, ko ni ved gospodar na domu, ki mu ga je zapustil ode, a ga jo lahkomlsslno prodal njemu, Tonetu I Ne bo Matevž sa hlapca na domadiji, ki je bila nokoč njegova! In še ne-kaj drugefca je bilo, zaradi desar je tako so-vralno-odlodno odbijal vaako misel na to, da bi oatal doma: preved bi bilo zahtevati od nJega, da bi moral ftlvetl v neposredni bllftini dekleta, katero je tako stnurtno ljubil ln ki Je bila zdaj lena drugega! Nak, stokrat nakt V svet, prod od doma&ua kraja in ognjlšda njegovih srdnih bolečin! — Tone se je moral vdati. Zjutraj, ko ao petelini jedva odpeli budaico, je zapregel konja ter pognal proti Ljubljani, kjer je v hranilnici dvignil ženino doto Ur jo izrodil bratu. Matevž je denar molde spravil, mradno stisnil iz sebs poslednji "zbogom!' ter odšel k agentu. Nekaj dni pozneje sa je Matevž odpeljal proti Kanadi. Tiste dasa je le malokateri Slovenec zašel v Kanado, kajji glavni tok izseljevanja je bil usmerjen v "obljubljeno deželo" Združenih držav ameriških, toda agent je dejal Matevžu, da je v Kanadi bolje, ker ljudje ne drve tako tja; in Matevž, ki mu je bilo tedaj prekleto malo mar, kapi se odpelje, da bo le daled od doma, a* jo odpeljal v Kanado. Prve mesece v Kanadi je delal pri drvarjih v pragozdovih, kmalu pa se je v njem zbudila nemirna vagabundska kri in Matevž Je odvrgel sekiro, obesil puško na ramo ter se zadel klatiti po pragozdih severnih predelov province Ontaria. Potepuško, lovsko življenje je Matevžu prijalo; divjadine Je bik) dovolj, meaa je imel na preostajanje ln sa kože se je dobilo denarja, kolikor ga Jo rabil za svoje potrebe. V drugem letu svojega klatenja po kanadskih pragozdovih je Matevž naletel na vedjo družino Indijancev, ki so se preživljali prav tako z lovom, in ker so se nekiflco sporazumeli in so Matevžu še kar ugajali, se jim Je pri-drušil ter živel z njifni prihodnji dve leti. V tem dasu je Matevževa puška tfpihnila lud mnogim jelenom, srnam in tudi fnarsikateremu kosmatemu medvedu, a dimer se je mož pozneje Vedno rad pobahal. Po dveh letih sožitja a Indijanci pa se jih Je Matevž navelidal ter jih »pustil; Indijanci so se gotovo še dolgo potem spominjali svojega mehkosrdnega, poštenega belega prijatelja, pri katerem so našli zgolj sna napako: kadar je "prišel do žganja, se Je vselej neznansko napil. Na svojem nadaljnem klatenju Je Matevž dospel do pionirske naselbine, nemških kolonistov, ki so se trudili napraviti te gozda plodna L polje; ker je Matevž aa silo lomil nemšdino, ki ss Ji Je bil malo privadil pri vojakih in pozneje na Koroškem, Je sklenil prezimiti pri teh ljudeh. Ta Matevž#va odloditev Je bila vzrok, da je Matevž ostal v ti naselbini mnogo dalj dasa kakor je bil prvotno nameraval. Novi znanci, s ksterimi Je Matevž prav lahko izhajal, so ga zadeli nagovarjati, naj se odrede svojemu nerednemu Ipvskenju življenju ter pe poprime poljedelstva. Zemljo dobi lahko zastonj in de v petih letih kultivira nekaj akrov dobljene zemlje, bo ta postala njegova last. Sevedfc, rokave bo treba zavihati in trdno poprijeti sekiro in rovnico, toda saj je mlad in krepak ter vajen trdemu delu; hišo mu bodo pomagali postaviti sosedje, ki mu bodo tudi v drugih osirih šli emerom na roke. Matevž ižprva ni maral slišati o tem, da bi se odrekel lovskemu življenju ter sfe zarll v ko-šdek zemlje; pragozd s svojo divjo svobodo se mu Je bil že provOd priljubil. Ker pa novi nemški znanci le niso odnehali in ker Je bil Matevž tiste sorte človek, ki vztrajnemu prigovarjanju kondno vselej podleže, se je navsezadnje pdlodil ostati pri njih ter se polotil kultlviranja deviške zemlje. Svet, ki ga je dobil Matevž, Je bil deloma gozd, deloma pa obrašden z gostim, neprodir-nlm grmovjem. Matevža je dakalo trdo, utrud-, 1 j Ivo delo, ki pa aa ga je polotil moško in ko-rajžno. < (Dalje prthodajli.) novanja. Upravitelj pa v mno- Uoratf iti zopet po syetu iskat aih slučajih pove stranki, ki nove steče, vpraša zapopravilo, da ni de- Bolgar Je kanadaki državljan narja ker gre vse za petletko. hn ima kanadski potni liat. E-Ce i>a vpraša upravitelju, so- den mesec je hodil vsak dan 40 vražna stranka za popravilo, bo vrat daled a farme v Odeao po fie manj uslišana. odhodno vizo. Ko so ga MU «e Dth- 7 junija je obiakal Ode- siti in ao videli, da noče odne-so neki višji turški državnik. | hati, ao mu vrnili paaport in Ceste, po katerih ao ga Vozili, | dali vizo. so bile lepo pometene. Nastanili so ga z njegovim sprem-atvom vred v hotelu London. Rdedevojnlki v paradi Jn z godbo so mu naredili špalir in ga dpekoladjeis sobami Delavec, komunist, ima lepo eobo. Seli se iz Odese v Moskvo. ' Gre k Židu, nekakšnemu TT Amerike ? sovjetsko Rotijo Piše Martin Judnii, Waukegan, IU, centov, kar Je bilo dva dolarja sa oba. Misli! oem, da ae Je natakar smotil. MoJ tovariš pa pravi: Ne daj mu dolarjev! Jas U posodim 10 rubljev, jutri ti pa pri nečem štirideset rubljev za dolar, nakar mi lahko vrneš de-sitak." ■Thko je bilo — in jas ae čudim. DrugI dan ml tovariš ree prinese 4Q rubljev sa en dolar — ln Jas ae še bolj dudim in du- dim. "Kako Je to mogodeT" vprašam tovariša. "Jako lahko in selo enostavno," mi odgovori. "Pojdi s menoj ln videl boš." Greva v Torkein In tam mi l>okaše umazano ln Razcapano židovko. "Vidiš to bahor aeiem v žep, da ji dam pet VIII Kako ao "tovarišdl" tudi meno naudili špekulirati . . . Ns bazarju (odprtem trgu) stane kilogram krompirja v rubljih 3.40. Kilogram mesa 6.60^ Umazana baba aH dedec drži nvueo kar golo v roki, no-zavito — solnce, prah in muhe ae pasejo na njem. Vdaaih mu pade kos meaa na tla — pa ga pobere, malo lstepe nesnago ln vpije ponujajod: "Meso, meso, sočno meso!" 7a v )>aningradu so ml rekli, da se za ameriški dolar lahko dobi 26 sovjetskih rubljev. Kako je to mogoče? — ai mislim. Saj so mi vendnr v Chlcagu. v pisarni Inturista, povedali, da je dolar vreden v Rusiji le 1 rubelj In 04 kopejk. Tako so mi tudi računali bivanje v Ru siji. Za štirinajst dni bivanja v Bovjetaki uniji asm plačat'kopejk. kajti zdela ee ml je naj-dnevno deset dolarjev. ~ In ko'revnejša ženska na stfetu. MoJ sem menjal dolarja, so mi is»|prijstolj pa as mi pomilovalno plačali po eovjetakem kurtu, to1 nasmehne in ml pove, da Ima ti Je K 1.96 ss dolar. tonsks več denarja kot ga ima- Z nekim Ruaom sva naročila sladoled. Radun za dva sladoleda in štiri koščke sladkega peciva Je bil deeet rubljev, to je okrog $6.00. Jas pa niaem Lmel aovjetakega denarja in pokalu*™ dolarje. Tedaj sadne natakar računati in mi zaračuna sla«k led po 80 centov, pecivo pa S va oba akupaj. .stopil je k njej ln po par minutah barantanja jo dobil od nje 4t eovjetsklh rubljev za en dolar) — Od tega dna nisem ved dajal R 1.94 za dolar. Večina trgovin je državnih. Izlojbcna okna teh so jako ne- okusno opremljena. Umazana so ln vse je po oknu razmetano kakor da je voda znosila skupa redi. V pakem izložbenem o-knu pa vidite sllks Lenina, Stalina, Vorošllova, Kalinina in o-stallh sovjetskih voditeljev, nekdsnjih ln današnjih — mo Trockljeve slike nisem vide nikjer. Na šipah oken so tudi napo-panl izrezki is časopisov, sllks udarnikov in udarnic in drugo. V klubih Jih vidite na stenah in hodnikih. Ako pa atopite v grocerijako trgovino, ai boste hitro stisni nos in čim prej ubrali na piano Takega smradu po klalo-gren kem nisem še vohal nikdar nikjer, zato ga tudi ne morem primerjati. Vsakdo ve, kako je na primitivnem stranišču ampak to je pretnilo. Dihu rje v a obrambna tekočina bo Še naj bo primerna primerjava. Joda ljudje se kljub temu gnetejo teh brlogih, ker so lačni, žel doe Jih sili. In kako drago plačajo ta smrad! — BU n<>vanje ee teiko dobi. Od eno sama aobe plačujejo deset ruMjev maaečno. Mnogo stanovanjskih hiš pa pusto, da razpadajo. Sam sem videl takšno hišo Streha je preluknjana in kadar dežuje, je v sobah mokro • . Vsaka ulica Ima svojega ata-Wsnj»kegn upravitelja, ki akr-bi, da vaak atamrvalec plača točno vsak mesec. Država mora popravljati sta- w —, akvo. 'Ure k fcidu, nenaKsnemu spremili posredovalcu, in mu. pove, da šdu, ko je odhajal domov. ££ ^ ^ prodaj. Za sobo dovedne zahteva 8000 rubljev, Židu pa so pa pognall prod, da jih v£oki ^ ^ ^ ^ goepod Turek ne bi videl. Dru- ' ^u^^^Hč^ni« ** ima že narpčila od strank, ulicah - le kak odliden tujec ^ ^ gUnovjmjei Ves pro- jih ne sme videti. I m tevrfii y par urgh> stran- IX ka, ki je kupila sobo, plsda ži- Delavec ki dela doma tn v to- du 3000 rubljev za s6bo In 800 varni.' O bolgarskem komuni- rubljev nagrade. Prodajalec atu-farmnrju ki Je pribežal Iz prejme od Žida denar in tudi U Kanade t Rusijo in zbežal na- mu plača 300 rubljev nagrade, aij Vrhu tega mora biti soba pla- Govoril sem v Odesi z ruskim Uana vsak mesec. ■■ delavcem, ki opravlja zidarsko Država ne izgubi ničesar ji to £lo Tdržavo^ Za to delo mu ^kul^ijo kajti hiše so drfav pladujejo osem rubljev za ae- na last Zdi se inl da sovjetske dem ur dela. Mož pa je izuden oblasti ne vedo n dssar^ o te devljsr in doma izdeluje devlje, grdi špeku^ciji s U van ni ko je njegovo delo za državo pa mogode, da ne bi Ijlšni upra-končano. Privatni čevljar muMelji vedeli tega. pladuje za par čevljev — to je Kamor prideš v dotiko z ljud-le za spodnji del devljev — po mi v mestih — povsod naleti* 30 rubljev. Naredi jih v šestih na špekulacijo. Rdečevojniki in urah. x marinarji, nižji uradniki, ko- Vprašal aem ga, zakaj dela munisti in p roti komunisti, kme-za državo po osem rubljev na tje in delavci, da, tudi otroci sedem ur, ko bi lahko naredil kupujejo in prodajajo za pri-dva para devljev na dan in za- vatni dobiček, služil 60 rubljev. r Ruski delavec mora biti ko- "Vem to dobro," /pravi on, munist, če hoče živeti in ostati toda potrebna mi Jo državna v, Rusiji. A tudi komunisti ni-delavska knjižica, da lahko kaj majo dovolj kruha in obleke; kupim v zadrugi; včasih se le nimajo dobrih stanovanj. V mo-dobi kaj tudi v zadrugi. Naj- stih je veliko pomanjkanje vse-glavnejše pa je stanovanje. Če ga. Zato si tudi komunisti po-delaš za državo, ti dajo stano- magajo s špekuliranjem. Med vanje in te ne preganjajo. Za- njimi Je dosti privatnih špeku-me pa to nekaj velja, ker imam lantov. TI delajo bolj na skriv-ženo ln štiri otroke." no in ker se jih vsakdo boji, ku- Seznanil sem se tudi z nekim pujejo ljudje od njih blago za Bolgarom, ki je bil v Kanadi vsako ceno. komunist od pete do glave. (Po- Mcdljudmi, tudimed komu- tovala sva skupaj na parniku ,-Ja dosti ustmene kritike, čez Črno mčrje, ko sem odha- Ko ti enkrat raupajo, se jezijo Jal is Rusije ) U Kanado prišel v Rusijo na kolektivno kakšno akcijo nima nthde sml-farmo. Pravil mi je, da je pla- «la in tudi ne more misU« na dal $600 V kanadski vahitiJto, ker ni nobene organizacije, predno je postal član kolektive. Komunisti dobro pazijo, da ni-Na farmi je bil eno leto. Delali Na ne dvigne prsta proti njim. so po >16 do 10 ur dnevno. Ali V Odesi smo obiskali neki to še ni bilo najhujše. Na kme-1 otroški zavod. Bilo naa jo pet ti j i Je treba delati, kadar Je le- turistov v zavodu. Vodniki so po vreme in ko so pridelki dozo- nam vee razkazali in pohvalili rell, da se jih ob dasu spravi s otroke, kako dobro znajo pisati, polja na varno. risati in oblikovati podobe iz "Toda pomislite," ml rede, Ulovit*. Vadijo jih v delu in "najhujše jo bilo to, ker sem disciplini. Zjutraj vaak otrok bdi v kolektivi lačen. V kolekti-1 pogrne svojo posteljo; vse sobe vi ni bilo dovolj kruha za vse. čistijo in drže v redu sami. Po Vse so pobrali in nekam' odpe- obedu morajo dve uri spati ali ljall Delavec ae ne sme dotak-1 ležati. niti pridelka. Niti enega krom- Ko smo mi prišli, ao se otroci pirdka aH čebole ne smeš vzeti igrali na vrtu. Takoj so prene-seboj domov. Vso hrano sl|hali z igro in lepo posdravili moraš kupiti v zadrugi ln tudi tujce, nato so deklsmirsli, peli in plesali prod nami. Prosili so nas kopejk in nas izpraševali, kako je pri naa. Neki osemletni fantič me je vprhšal — ko sem mu povedal, da.sem Američan — de imamo, dosti bur-žujev v Ameriki in ako bomo z njimi kmalu obradunali. Ti otroci v zavodu so ae mi dopadll. Prav je in potrebno, da aovjetska Rusija vzgaja mladino na to način, ali — kako majhen odstotek ruske mladine je še deležen take vzgoje. Na ulicah, kjer se potepajo u-mazani in v capah, pa ne poznajo nobenih manir, sem jih videl mnogo ved kakor v šolah in zavodih. Kdaj bodo vsi otroci v Sovjetski uniji tako oskrbovani ? |V izložbenem oknu vidim drago koŽuhovino. Kdo jo kupuje? To vprašan/e sem si večkrat zastavil. Delavci ne zaslužijo toliko, da b4 oni mogli kupiti to drago oblačilo. Navadni delavci so sploh ') naj revne j še oblečeni. Buržujev pa ni več Rusiji! Tako vsaj pravijo. Kdo kupuje? Inozemci? Ne verjamem. Tujci ae ne brigajo za ruske kožuhe. Tujec lahko dobi te vrste blago po nižjih cenah v Parizu. Fini kožuhi so torej izloždn za domačine. Katere domačine? V Rusiji spadajo take obleke med — kiksus ln luksus je prepovedan. Za hiksus ne sme biti densrja! Sovjeti potrebujejo dim največ denarja za petletko Ako bi delavec zmogel takšno potrato, mu jo takoj zaplenijo in ie kaznovan bo! Uganka pa je: zakaj in komu prodajajo te luksuriozne kožuhe? — , (Dalje prihodnji!.) PETEK, 23. SEPTEMBRA SMESNICE "O, dober dan, Pudlič! 2e dol go te nisem videl! Kje pa sedaj stanuješ?" * 'V Blatni ulici št. 50 v 5. nadstropju." Kaj, v 5. nadstropju? Ali *i že tako nizko padel?" • V parterju sedi goapod, u katerim se zakonca ves čas pomenkujeta. Gospod se obrne in zagodrnja: Oprostita, niti besedice ne ališim! — Kaj pa hodete slišati? Go. vorim s svojo ženo o privatnih zadevah, ki se vas^prav nič ne idejo! — se odreže mož. SE MORA TAKOJ PRODATI! Bogata rezidenčna, rabljena i K) dni parlor set oprava, stala je $360, se žrtvuje za $34; spalne sobe oprava $50; jedilne »o-be oprava $50; importiran ori-jentalni, mali orijentalni $14-Wiiton rug, baby grand piano, lounge stol $14; radio $20; svetilke, za j utr kova oprava; plačano prevažajo, 6058 Washington, Austin 3888.—(Adv.) ,. _=____ VAŽNO NAZNANILO! Važno naznanilo sa spremembo va-ra. Poftta namenjen« u -----sahteve sedaj dvojso po- strežbo ia ae kaj lahko pripeti, ds m' bo tečno dostavljena, kakor bi ae te Sgodllo, ako M imeli vai pravi naalov. j ti lahko omogočite točaejio po-atrežbo vašega piamehoie s tem, da daste NOVI naslov vsem vsiin dopi. eovaleem la čaeaikarjem, na katerih časnike ste naročeni in vso drugo ko. epondeneo namenjeno vam. Nalašč zato narejene poitne karti. 3 (Form 22-8) se dobe aa zahtev« pošto brezplačno. Poiljite eno Uh ksft In vaš NOTI naalov vsem vaiin dopisovalcem, čaeaikom, bankam, drs-itvenlm tajnikom, klubom in popra, vite vaše tiakevine s pravim NOVIM NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA 10 narod na Bet Preevets h Is Is eaegn aselevs k aš - - _. —^ ^ JJ ss k. Ker pa flaal še plača)oepH aaeemsata $1 JO ss tedsik. ee Jim te prišteje k aaročninl. Ml pHšteJeme enega, dva sli tri Osas b ene druilne k eni aeiašalaL Torej eedaj al vzroka, reči, da je list prs* drag sa ilaae 8. N. P. J. Llat Preeveta Je vala hetntna la goteve h skoro v vsaki drniini nekdo, ki M rad čltal llat vaak dsa. Torej sedaj I»te prilika, da se tadl Ti asrefite na dnevnik Proeveta. Cena Bete Presvete Jet Za ZdrnS. driave la Kanade HM Za Ckers la CUeage Je......9fJN 1 tedsik la..............IJI t tednik la...............tU 1 tednika la.•*..••..••• Ml S tednika la...^........... 141 $ tednike fes*«*****,**,.* S tednike tBt*,,*.,*,.**,« SU vnete denarja aH Maan PBOgTBTA, SNPJ, mi la Lavmdale Ave« Chkage, n _»■«._ __ «« . 11. 1 ii 1 ■.. h^a a aarocnlno sa ust rroeveia vsoto e-—— ■ ______ČL drnštvs št- Naalev Ustavite tednik ln ga pripišite k meg naročnini od eMeHh asaev tam je odmerjena. Stati je treba po ved ur v liniji pred zadrugo, da dobiš par funtov krompirja, ki si ga sam pridelal — ln plačati ga moraš po Isti ceni kot ga prodgjajo v Moskvi!" V kolektivi so bile šikane in priganjanje. Bolnemu niso ver-jeM, da je rea bolan In nahmilil so ga, da je aimulant. Končno se jo Bolgar naveličal toga življenja in sahteval je isstop is kolektive in odhod Iz Rusije. V Rusijo jo lahko priti, a težko oditi. O tem sem se tudi jaz prepričal, ki sem bil le turist. Bolgaru jo šla trda. Pisaril je prijateljem v Kanadi, naj mu pomagajo In. pogodijo denar, da prida nazaj, aH pisma nlao zapustila Rusi pisma vrnil jih ne more dostavlil, ker jo naalov napačen. Pripomniti moram, da mi je prijatelj Bolgar vse to jako talko priznal. Dolgo časa nisem mogel dobiti besede U njega a njegovih izkušnjah Nekam aram ga Je bilo la na jok mo jo šlo, ko se mo rasvesal* jesik. Njegova žena jo pa stala ob strani s poraženo glavo; oblečena je bila. v nekako Črno cunjo. Vso boljšo ottafeo. ki sto jo prinesla is Kanade, sta še davno prodala, da sto si mogla kupiti hrane. Vos. kar ata Imela. ata zabila v kolektlvo — In »daj, ko sto popolnoma brez sredstev, izstradana la bolna, ROCKWELL VSA Mi. v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJ»J. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaulla dažik smalna, 1 ; & N. P. J. PRINTERY ■ < MS74I Sa. UnM Armm CHICAGO, ILL TAM SI DOBI MA ZSUO TUDI VSA U8TMEKA POJASNILA