SOCIALNA VARNOST BORCEV NOV IN VOJAŠKIH INVALIDOV Socialno varstvo borcev in vojaških invalidov temelji na načelu ustave SFRJ, daje le-lo trajna obveznost naše dnižbe. To načelo sfa prevzela tudi občinska skupščina in statut občine l.jubljana Moste-Polje. Skupščina ima v ta namen svoje delovno telo — komisijo za zadeve borcev NOV. Na podlagi navedenega načela je z zveznimi zakoni urcjcna temeljna vamost borcev in vojaških invalidov, določene so njihove temeljne pravi-ce. Z zakonom o temeljnih pravicah vojaških invalidov in ciru/in padlih borcev ter s podzakonskimi prcdpisi (uredbami, pravilniki, odloki) ureja federacija njihovo temeljno varstvo enotno za vso SFRJ. Poleg pogoja za pridobitev lastnosti vojaškega inva-lida določa zakon temeljne praviee: invalidnino, dodalck za postrežbo in tujo pomoč, ortopedski dodatek, stalni invalidski dodatek, zdrav-stveno varstvo, brczplačno in zni-žano vožnjo in posmrtnino. Na področju pravic borcev je fede-racija uredila temeljne pravice zapo-slenih udeležencev NOV (borčevski dodatek), španskih borcev in udele-žencev NOG Grčije, imetnikov par-tizanske spomenice 1941, narodnih herojev in odlikovancev iz bivšc Ju-goslavije (pokojninski dodalek. letni prejemek za rekreacijo, zdravstveno varstvo, topliško — klimatsko zdrav-ljenje). S predpisi SR Slovenije je urejen dopolnilno varstvo borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev. Med najvažnejšim dopolnilnim varstvom je varstvo vojaških invali-dov, ki se izvaja po zakonu o vojaških inalidih. Glede na to, da imamo v naši ob-j:ini_vojaške invalide in družinske in- validskc upravičence, ki še niso uve-ljavili dopolnilnega varstva, predv-sem pravice do invalidskega dodat-ka, bi v tem sestavku navedli pogoje in postopeka za pridobitev invalid-skega dodatka. I. UPRAVIČENCI DO INVALID-SKEGA DODATKA SO a) invalidi I. do V. skupine, ne glede na starost in zmožnost za delo b) dmgi vojaški invalidi in uži-valei družinske invalidnine, ki so do-polnili 60 let starosti (moški) oz. 50 let starosti (ženske) ali sopopolnoma pridobitno nezmožni. Vsi li morajo izpolnjevati nadalj-nja dva pogoja: a) daniso v delovnem razmerjuin da ne opravljajo samostojne gospo-darske ali poklicne dejavnosti: b) da del rednih prejemkov na upravičenca ne dosega osnove za in-validski dodatek (osnova je najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo). Ker je izračun deleža rednih pre-jemkov za upravičenca nekoliko bolj zamotan, naj pojasnimo nekaj zadev. IL KAKO SE UGOTOVITA PRAVICA DO INVALIDSKEGA DODATKA IN NJEGOVA VIŠI- NA? a) Ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke lahkc dobi pravico do invaiid-skega dodatka tisti upravičenec, ki nima rednih prejemkov niti jih ni-majo njegovi družinski člani. V tem primeru je invalidski dodatek enak najnižji pokojnini za polno pokoj-ninsko dobo (trenutno 34.502,12 din). b) če imajo upravičenec in nje-govi družinski člani redne prejemke (in ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke), lahko upravičenec pridobi pravico do invalidskega dodatka, če znesek (kr se dobi tako, da se sešte-jejo prejemki upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov ter delijo nanje) ne presega zneska naj-nižje pokojnine za polno pokojnin-sko dobo 34.502,12 din). Razlika med deležem prejemkov na upravičenca in zneskom najnižje,, pokojnine za polno pokojninsko dobo predstavlja invalidski dodatek. Ker se vsi prejemki pri ugotavlja-nju pravice in določanju višine inva-lidskega dodatka ne upoštevajo.je treba pojasniti: III. KATERI PREJEMKI SE UPOŠTEVAJO, je treba pojasniti: III. KATERI PREJEMKI SE UPOŠTEVAJO 1N OD KDAJ? Pri odmeri invaLdskega dodatka se upoštevajo vsi redni prejemki upravičenca in njegovega zakonca (starostne, invalidske in družinske pokojnine, varstveni dodatek k po-kojnini, katastrski dohodek od zem-ljišča, osebni.dohodek zakonca ipd.), prejemki drugih družinskih članov pa lev primeni, če se štejejoza vzdr- ževane (otroci, ki se redno šolajo, in-validni otroci, starši brez dohodkov). Za rcdne prejemke pa se ne štejejo prejemki po zveznih predpisih o vo-jaških invalidih (osebna in družinska invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč. ortopedski dodatek), prejemki po zakonu o civilnih invali-dih vojne (civilna invalidnina, doda-tek za postrežbo in tujo pomoč) ter nekateri drugi prejemki (dodatek za postrežbo in tujo pomoč po predpisih skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja). Vsi prejemki se štejejo iz decem-bra pretekleta leta, razen osebnega dohodka zakonca, pri katerem se šteje povprečni mesečni osebni do-hodek \z preteklega leta. Navedeni prejemki se ne upošte-vajo v celotni višini, zato naj poja-snimo: W. V KAKŠNI VIŠCVI SE UPOŠ-TEVAJO REDNI PREJEMKI? Redni prejemki upravičenca se upoštevajo v 80%, prejemki za-konca in vzdiževanih družinskih čla-nov pa v 50%. V. NEKAJ PRIMEROV IZRA-ČUNA PRAVICE DO INVALID-SKEGA DODATKA IN NJE-GOVE VIŠINE 1. primer: Vojuški invalid prejema invalidni-no, ima pa ntdi starostno pukojnino, ki je decembra 1985 znašala 60.000 din. Živi z ieno, katere pokojnina iz ilecembra 1985 je znašala SO.OOOdin. Vojaška invalidnina upravičenca se ne šteje med redne prejemke, zaw je pri izničunu pravice do invalid-skega dodatka ne bomo upoštevali. Upoštevamo torej samo 80% osebne slarostne pokojnine upravi- čenca, karznese 48.000 din. JJpošte-vamo tudi 50 % starostne pokojnine zakonca, kar znese 25.000 din. Dob-Ijena zneska seštejemo in dobimo zne-sek 73.000 din ter ga delimo na dva družinska člana (upravičenca in nje-govo ieno), tako da znaša delež na upravičenca 36.500 din. Kerje dobljeni znesek za 1.998 din (36.500 — 34.502) večji od zneska najnižje pokojnine za polno pokoj-ninsko dobo (34.502), invalidski do-datek upravičencu ne gre. 2: primer: Dmiinska invalidska upravičenka živi sama in razen družinske invalid-nine po padlem sinu v višini 10.225 din nima drugih rednih prejemkov (nima pokojnine ali katastrskega do-hodka). Upravičenki gre invalidski dodatek v mesečnem znesku 34.502 din) polni invalidski dodatek), ker se druiinska invalidnina po padlem sinu ne upošteva kot reden prejemek in se šteje, da je upravičenka brez rednih prejemkov. 3. primer: Vojaški invalid prejema poleg vo-jaške invalidnine, ki se ne šteje koi prejemek, tudi slarostno pokojnino, kije ckcembra 1985 znašala 60.000 din. Živi v skupnem gospodinjstvu z Ženo, ki je brez rednih prejemkov. Izračun invalidskega dodatka: Upošteva se pokojnina upravi-čenca v višini 80%, kar znese 48.000 din. Ta znesek se deli na dva druiin-ska čtana (upravičenca in ženo) ter dobi znesek 24.000 din. Ker je dob-Ijeni znesek manjši od zneska najniije pokojnine za polno pokojninsko dobo (34.502 din) invalidu gre pra-vica do invalidskega dodalka. Višina invalidskega dodalka se izračuna lako, da se od zneska naj-niije pokojnine za polno pokojninsko dobo (34.502) odšteje delei doblje-nih prejemkov na upravičenca (24.000 din), razliko pa predstavlja višina invalidskega dodatka, tj. 10.502 din (34.502 — 24.000 je 10.502). Poleg pravice do invalidskega do-datka lahko upravičenci pod poseb-nimi, z zakonom določenimi pogoji uveljavijo tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter dodatek za samo-hranilce, ki znašata 60 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (v tem trenutku 20.701 din). Če menite, da izpolnjujete nave-dene pogoje po zakonu o vojaških invalidih, vam svetujemo, da vložite pri službi za varstvo borcev in voja-ških invalidov občine Ljubljana Moste-Polje ustrezno zahtevno (pi-stneno ali ustno na zapisnik). Zahtevi priložite pokojnirtskrodrezek iz Ue-cembra 1965 za vas in za zakonca, potrdila o morebitnih drugih rednih prejemkih (potrdilo o povprečnem osebnem dohodku zakonca, če je ta še v delovnem razmerju), druga po-trdila in dokumentacijo pa bo po uradni dolžnosti priskrbel upravni organ, ki vodi postopek. Služba za zadeve borcev in voja-ških invalidov občine Ljubljana Moste-Polje ima sedež v Ljubljani, Proletarska c. 1, soba 48-1 in ima uradne ure ob ponedeljkih, sredah in petkih. V naslednjem sestavku vas bo služba za zadeve borcev in vojaških invalidov seznanila z dopolnilnim varstvom borcev NOV in borcev drugih vojn. LUCIJA ZUPAN samostojna referentka za borce in vojaške ihvaUde