ia 1’ škij C O 1 s rej a lij as tli' □pii1 ;dst’ , s j ■ugi,; llo želj roči] drUi Ivan 10 ke, Juf 60, ‘ roše 10 v| ) zg1 :ze v t , d» 'joj pre) 13. OR> 'ašujj ce’! inot ;re ; jsl i1 na v Za' ali me1' ozir na'1 se l ■ipra acijj VI! rni5tj :piač!| •.ov .11 r lili Pl :ci. :| ri:s'j 20. .; vrf] iske» za ;:1 I ena j te. tro 1 ni-ifi in 1 u — ^ »9 180 ne LeTO XIII ŠTEV. 310 Obmejna trgovina zadnji tržaški ventil 12. junija, ko se ukinejo izred-ne carinske olajšave za uvoz potroš-blaga v Jugoslavijo, je pomem-b tudi za tržaško gospodarstvo. V ^bi izmed prejšnjih številk »Gospodar-va« smo poroga]^ kako močno se je azvii v jrstu blagovni promet prav '»radi teh carinskih olajšav, bodisi v ^Vezi s pošiljanjem darilnih pošiljk ali beposredno prodajo blaga Jugoslova-iri> ki prihajajo v Trst poslovno, na °^k ali kot turisti. Etatistično ni pač mogoče zajeti go-Podarske zgube, ki jo bo imela trža-\ a irgovina po ukinitvi omenjenih ca-'lnskih olajšav, ker nihče, ne vodi sta-lshke o blagovnem prometu na drob-hted sosednjima državama, niti ne darilnih pošiljkah, ker so te proste barine_ Dovolj je, da o tem povprašate zaške trgovce, pa se boste kmalu pre-bričali, kako velike količine blaga so 0tf3 aIe V ^“Soslavijo po tej poti. . Ostane k sreči neokrnjen in še ola> *an obmejni promet, in to v veliko za-ovoijstvo trgovcev in vsega prebival-Va na Tržaškem in Goriškem, a na bbi strani v zadovoljstvo kmetov in ragih slojev v obme. nem pasu. ‘mslirno, da bi bil povsem neumesten v*ak korak pri jugoslovanskih oblast-b, tla bi svoje zadnje ukrepe o odpra-j'1 carinskih olajšav preklicala. Ta u-. reP ni z jugoslovanskega vidika kra-7'nc narave, temveč zadeva gospodar-stvo vse Jugoslavije. Poleg tega so bi-carinske olajšave, za uvoz potrošne-Sa blaga izjemne in začasne. Imele so barnen omogočiti Jugoslovanom naba-Potrošnega blaga v tujini brez cari-e’ da bi si lahko zagotovili udobno aprenio svojih stanovanj in gospodin1-stev ter zadovoljili svojemu okusu. Iz-'cdne carinske olajšave so se. dale z S edišča jugoslovanske gospodarske po-'hke braniti, dokler se doma ni raz-Vl a ustrezna industrija, ki že izdeluje 'aželeno blago. V nekaterih primerih, akor n. pr. v primeru tkanin — se je °niača proizvodnja tako razvila, da se °Pičijo zaloge neprodanega blaga. Zaradi tega je bilo pričakovati, da °do jugoslovanske oblasti prej ali slej ^d Pravi le izredne, olajšave za uvoz počasnega blaga. Ni dvoma, da je nji ’av korak v veliki meri pospešila tu 1 Nezdrava špekulacija, ki se je razvi-a med carinsko svobodo na obeh stra-beh. Za tržaško trgovino in gospodarstvo sploh se zdaj postavlja vprašanje, ka- baj Trst nadomesti občutno zgubo. čeden načnemo to vprašanje, bi radi j^e omenili, da bo Trst lahko tudi v odoče še precej prodajal v Jugosla-v'Jo; saj Jugoslovani v povojnih letih ^bbogo potujejo in se kaj radi ustavi a-10 tudi v Trstu, ki jih bo tudi v bodeče bočno privlačeval. Mimogrede naj pripomnimo, da je bila prav te dni vpe-.ana nova avtomobilska proga med Zagrebom in Trstom. Kako nadomestiti zgubo? Naše. priza-evanje se lahko razvije v treh sme-feb: prizadevati si moramo, da se še llolj olajša obmejni promet, da se po-ceča trgovinska menjava v okviru ta-''imenovanega regionalnega sporazuma (v avtonomnem računu) o trgovi-P' 7- jugoslovanskimi obmejnimi pod-in končno, da se Trstu odmeri Večji delež pri dobavi industrijske opre-b16 Jugoslaviji na podlagi kreditiranja; pcav v zadnjem času se v Rimu vodi-|_Q pogajanja o povišanju zadevnega kredita od 30 na 50 milijonov dolarjev. , Test mora ohraniti za vsako ceno in se bolj razviti to krajevno trgovino, ki Pcedstavlja do neke meje delno nadomestilo za nekdanjo trgovino z vsem Icadicionalnim zaledjem Trsta, ko je ml ta tudi politično povezan z njim. Ta ventil je za tržaško gospodarstvo leeba razširiti, da se Trstu ohrani vsaj majhen kos potice, ki jo je speklo za balijansko gospodarstvo okrepljeno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo pb cešitvi tržaškega vprašanja. Trstu je treba omogočiti, da gospodarsko zadiha in razvije svoje lastne 'boči in sposobnosti ter izkoristi svoje stare zveze z bližnjim zaledjem, da bo Vsaj deloma našel nadomestilo za to, kac je tržaško gospodarstvo zgubilo ne P° krivdi Tržačanov. Naraščajoča kriza v tržaškem pomor-stvu je jasen memento vsem odgovor-bim. Ill|lltl||ll||||||||||||||;||i,,||||||,|;|,|||||||:|1[|,1|||,.i.|,1,11111,milili IJ.I | | | im Hladna vojna v zunanji trgovini V Washingtonu pripravljajo usta-bovitev odbora za gospodarsko bla-|injo, ki naj bi po izjavi senatorja "tlejrja izpodbijal trgovinsko napadal-bost Kitajske in Sovjetske zveze. Republikanec Wiley je član zunanjepo-litičnega odbora v senatu. Novemu odboru bo predsedoval predsednik republike; odbor bo pod okriljem vsedržavnega odbora za državno varnost. Senator Wiley meni, da je mogoče bladno vojno dobiti na svetovnem tr-ŠU in v proizvodnji. Planiranje v gospodarstvu je prav tako važno kakor Planiranje za državno obrambo. V odbor za gospodarsko blaginjo, kate-csga ustanovitev je predlagal senator Wiley, bodo poleg predsednika ministri za finance, delo in trgovino, Predsednik odbora gospodarskih svetovalcev, ravnatelj za proračun in druge osebnosti, ki jih bo določil republiški predsednik. Naloge bodočega °dbora bodo v tem, da bo priporočal Proizvodnjo novih vrst blaga ter iskal bove trge in postavil nanje proizvo-de. ki jih iščejo potrošniki po svetu. Proučeval bo učinek avtomatizacije ba zaposlenost, industrijo in gospodarski napredek; nadalje odnose med bvozom in domačim gospodarstvom. Pavii se bo s konkurenco industrije komunističnih držav na svetovnem trgu. Proučil bo zunanjo trgovinsko Politiko v Združenih ameriških državah. Amerika si v zadnjem času močno Prizadeva, da bi povečala svoj izvoz, ^orjetno so v zvezi s to akcijo sklepi velike Britanije, Italije in Francije, da te države v veliki meri sprostijo dvoz iz Združenih ameriških držav. GOSPODARSTVO CENA^LIR 30 Post, plač, v got. PETEK, 12. JUNIJA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Sladkor greni agrarno reformo Fidel Castro se je spoprijel z ameriškimi čistilnicami Spremembe v aroentmskem uvoznem sistemu Vodja današnje Kube Fidel Castro je sredi maja z novim zakonom začrtal glavne smernice bodoče agrarne reforme, ki v svojih podrobnostih niso sicer še popolnoma jasne. V glavnem se pa že danes da iz besedila novega zakona razbrati, da bo zemljiška preobrazba zadela tudi ameriške družbe — med temi znano »United Fruit« — ki so lastnice velikih sladkornih nasadov (trsja), na Kubi. Iz teh nasadov, katerih lastniki so ameriški državljani oziroma velike ameriške družbe, dobiva Kuba 40% vsega sladkorja. Odvisnost od Amerike se vidi tudi v tem, da proda Kuba največ sladkorja v Združene ameriške države, in sicer kar polovico svojega pridelka. Vprašanje je zdaj, ali naj Fidel Castro kljub takšnemu položaju in kljub razumljivemu odporu ameriških rafinerij sladkorja izvede agrarno reformo do kraja. Kaj bi se zgodilo, ko bi Američani, ki na podlagi posebnega zakona kupujejo kubanski- sladkor po višji ceni, kakor je cena na svetovnem trgu, ustavili uvoz sladkorja s Kube. Položaj je z gospodarskega vidika za Kubo še bolj zapleten, ker so v zadnjih letih pričeli gojiti v večjem obsegu sladkorni trs tudi v drugih latinsko-ameri-ških državah, kakor posebno v Mehiki in Peruju ter Dominikanski republiki, ki danes lahko izvozijo že okoli 1 milijon ton sladkorja. Seveda bi Združene ameriške države lahko povečale uvoz prav iz teh južnoameriških držav na škodo Kube. Kaže, da se je za ta primer Fidel Castro že posvetoval z južnoameriškimi državami; saj se je odločil za zemljiško preobrazbo šele po svojem povratku iz Argentine. Trgovinski svetnik jugoslovanskega odposlaništva v Rimu, g. Mihajlo Ste-vovič je na padovanskem sejmu govoril o značilnostih trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. Govornik je ugotovil, da jugoslovanski uvoz italijanskega blaga presega italijanski u-voz iz Jugoslavije. Dejal je, da so dani pogoji, da se jugoslovanski nakupi še povečajo. Za to pa naj bi Italija dala na razpolago jugoslovanskim uvoznikom dovolj valutnih sredstev pač s tem, da sama nakupi več blaga na jugoslovanskem trgu. Trgovinska izmenjava obeh držav je medsebojno tesno povezana in povečanje uvoza v eno smer predpostavlja podoben pojav tudi v nasprotno smer. To velja tudi po podpisu trgovinskega sporazuma v Beogradu dne 24. marca letos, ki je sicer povečal možnosti jugoslovanskega izvoza v Italijo. V italijanskih gospodarskih krogih so mnenja, da bo v prihodnjih mesecih uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo precej narastek S tem se bo primanjkljaj v trgovinski bilanci za Jugoslavijo znatno skrčil in bodo zato jugoslovanska podjetja povečala svoje nakupe italijanskega blaga. Za zdaj je jugoslovanski izvoz hlodovine v Italijo še vedno ustavljen iz notranjih gospodarskih razlogov. Italijanski poslovni krogi poudarjajo važnost tega pojava, ker predstavlja uvoz lesa skoraj tretjino vrednosti vsega u-voza jugoslovanskega blaga. Druga važna postavka je uvoz živine iz Jugoslavije. Poslovni ljudje iz obmejnih pokrajin in tudi iz srednje Italije se mudijo te dni v Padovi, kjer si z velikim zanimanjem ogledujejo jugoslovansko blago. Tesnejši sliši med ilalipsšo in jugoslovansko industrijo Jugoslovansko združenje kemičnih industrijskih podjetij organizira ogled italijanskih obratov Montecatini, Triul- Ker ni dvoma, da se Fidel Castro ne bo umaknil — tudi predsednik republike Urritia je to potrdil — ostane zdaj na ameriški vladi, ali naj se vda pritisku ameriških rafinerij ter se odloči za gospodarsko vojno proti Kubi, ali pa naj popusti ter omogoči Fidel Castru, da izvede nameravano socialno in gospodarsko preobrazbo. V primeru političnega in gospodarskega pritiska na Kubo s strani Amerike ni dvoma, da bi Fidel Castro iskal oporo pri drugih državah v svetu in verjetno tudi pri Sovjetski zvezi, ki pozorno sledi razmeram v Latinski Ameriki. Gospodarstvo Kube je odvisno od sladkorja. Sladkor daje Kubi 80% vseh dohodkov. Kdor bi zaprl Kubi pot za razpečavanje sladkorja v tujini, bi ji torej prekinil glavni vir dohodkov. Tega se je dobro zavedal tudi Fidel Castro, ko je začel boj proti prejšnjemu diktatorju Batisti ter je svojim ljudem dal nalog, da požgejo čimveč sladkornih nasadov. Ameriške rafinerije imajo v svoji posesti 24% obdelane zemlje na Kubi. Vse ameriške investicije na Kubi dosežejo 800 milijonov dolarjev. Po določbah o agrarni reformi ne bodo smeli sladkorni nasadi pripadati več tujim delniškim družbam. Ves kapital naložen v sladkorne nasade, mora biti domačega porekla. Domači lastniki bodo smeli zadržati 60-70% sladkornih nasadov, ki jih zadene agrarna reforma. Fidel Castro je primoran izvesti agrarno reformo, ker bi sicer izgubil zaslombo pri kmečkih delavcih, ki jim je za časa revolucionarnega boja in celo pri prvem poskusu vstaje pred 5 leti obljubil zemljo. Okoli 75% obdelane zemlje je v rokah tujega in do- zi in Societa Italiana Resine. Študijskega potovanja se bo udeležilo okrog 20 jugoslovanskih strokovnjakov, zlasti pa specialistov v proizvodnji plastičnih mas. Iz Italije pa poročajo, da bo velika skupina italijanskih industrijcev odpotovala še ta mesec v Jugoslavijo, kjer si bo ogledala največje industrijske obrate z namenom, da se poveča strokovno sodelovanje med italijanskimi i.n jugoslovanskimi tovarnami. Skupno naj bi potem plasirali proizvode na tujih trgih. Sodelovanje naj bi ne bilo samo strokovno, temveč ■— tako poročajo italijanski listi — tudi gospodarsko. Strokovno sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji se vedno bolj krepi. V tem smislu se razvijajo tudi pogajanja v Rimu glede obnove kreditiranja italijanskega izvoza industrijske opreme v Jugoslavijo. Novi kredit naj bi znašal 50 milijonov dolarjev. S „kongresa hlada" v Padovi Pod okriljem padovanskega velesejma je bil od 31. maja do 2. junija 8. vsedržavni »kongres hlada«, na katerem so zborovali italijanski in tuji strokovnjaki. Spored letošnjega kongresa je bil namenjen uporabi mrazotvorne tehnike na področju živil, prometa s hladilnimi prevoznimi sredstvi kakor tudi splošnih vprašanj, ki so povezana s tehniko hlada in pokvarljivimi živili. V svojih predavanjih so strokovnjaki pretresali gospodarsko stran uporabe mraza v narodnem gospodarstvu in prometnih zvezah ter namenili posebno pozornost Evropskemu skupnemu tržišču. Splošnemu predavanju, v katerem je dr. Aldo Fascetti orisal uporabe mraza pri okvarljivih živilih na področju Evropske gospodarske skupnosti, v pasu proste izmenjave kakor tudi v odnosih nasproti tretjim državam, so sledila izčrpna poročila italijanskih in mačega velekapitala. Zakon o agrarni reformi pravi, da v bodoče ne bo smel nihče več posedovati več kakor 400 do 1320 ha zemlje. KUBANSKI RUDNIKI — AMERIŠKA STRATEŠKA REZERVA V Ameriki pričakujejo, da se bo Fidel Castro lotil tudi razlaščevanja na industrijskem področju. Okoli 40% vse industrije in rudnikov je v rokah ameriških družb. Ameriške družbe imajo na Kubi tudi takšne rudnike, kakor so rudniki železa, cinka, niklja in svinca, ki jih niti ne izkoriščajo, ker predstavljajo strateško rezervo za Ameriko. Ko bi jih Fidel Castro podržavil, bi začeli ti obratovati ter bi dajali delavcem novega zaslužka. Fidel Castro je v zakonu o agrarni reformi dal ameriškim rafinerijam tri mesece časa, da poskušajo svoj položaj spraviti v sklad z določbami agrarne reforme. Na drugi strani izteče ameriški zakon, ki priznava Kubi posebne ugodnosti pri izvozu sladkorja v ZDA (višjo ceno), konec prihodnjega leta. V ameriškem parlamentu so nalašč odlašali z novo ureditvijo odkupa kubanskega sladkorja, ker so hoteli videti poprej, kako bo Fidel Castro rešil spor z ameriškimi rafinerijami sladkorja, Zanimivo je, da se zaradi ugodnosti, ki jih je Amerika dovolila kubanskemu sladkorju, pritožujejo Filipini, ki smejo izvoziti v Ameriko samo 950.000 ton sladkorja. Kuba proda Evropi okoli 45% pridelanega sladkorja. Za Kubo utegnejo nastati velike težave tudi zato, ker je cena sladkorja na svetovnem trgu zelo nizka. francoskih udeležencev o pomenu umetnega hlajenja mesa, zaklane perutnine in jajc. Zborovalci so ugotovili, da je treba predvsem na področju mesa izvesti primerne ukrepe, ki .naj bi olajšali mesno industrijo in trgovanje z mesom. Posebna pažnja je bila .namenjena tudi ribištvu in ribji trgovini. Udeleženci so predlagali, naj bi ribiške ladje, ki križarijo v Sredozemlju, opremili s hladilniki ter uporabljali luska-sti led, napravljen iz morske vode. Zelo živahna razprava pa se je razvila v zvezi s poročili o trgovanju s povrtnino in sadjem. Na kongresu je bilo govora tudi o sirarstvu, potem so si zborovalci izmenjali misli o prevozu blaga s hladilniki v mejah Evropske skupnosti. Zdravstvena i.n fitozdravstve-na zakonodaja naj bi bila enaka za vse države Evropskega skupnega tržišča. V Londonu se je te dni mudilo jugoslovansko odposlanstvo, v katerem so bili guverner Narodne banke FLRJ J. Smole, predsednik Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Vojim Guzina in A. Papič, generalni ravnatelj Investicijske banke v Beogradu. Kakor poroča londonski »Financial Times« pod vidnim naslovom, je bil obisk tega jugoslovanskega odposlanstva samo informativne narave. Direktor Vojim Guzina je dal zelo optimistično izjavo glede možnosti nadaljnjega razvoja trgovinske menjave med obema državama. že zdaj se ta trgovina razvija ugodno. Odposlanstvo je stopilo v stik s predstavniki važnih angleških industrijskih podjetij ter ministrstev za trgovino, za zunanje zadeve in finance. v svoji izjavi je V. Guzina naglasil, da je Jugoslavija zelo zadovoljna z ugodnim razvojem zunanje trgovine v zadnjih mesecih, čeprav ja upravičeno določeno vznemirjenje zaradi ustanovitve Evropskega skupnega trga; to bi utegnilo škodovati jugoslovanskemu izvozu kmetijskih pridelkov v zahodnoevropske države. Jugoslovanom je zdaj mnogo na Nemški kancler dr. Adenauer, ki je v Zahodni Nemčiji na vladi že 10 let in si je nedvomno pridobil velike zasluge za obnovo svoje države, je te dni napravil korak, ki je osupnil tudi najbolj konservativne kroge na Zahodu. Pred meseci je napovedal, da se bo odpovedal kanclerskemu mestu, ker namerava kandidirati za predsednika republike; zdaj se je premislil in pred vodstvom svoje stranke (krščansko demokratske zveze, v kateri so poleg katoličanov tudi protestantje) izjavil, da hoče ostati še nadalje kancler in da ne bo kandidiral za predsednika republike, ker bi kot predsednik ne mogel vplivati na politično vodstvo države. Njegov sklep je povzročil veliko zmešnjavo v nemški notranji pa tudi zunanji politiki. Ne odobravajo ga niti njegovi sodelavci, kaj šele opozicija. Poprej je nemško javno mnenje računalo, da postane kancler dr. Adenauer predsednik vlade, kancler pa sedanji minister za gospodarstvo prof. Ludvik Erhard, ki je v zunanji politiki bolj prožen ter je pristaš tudi svobodne trgovinske menjave, ki se posebno ne navdušuje za Evropski skupni trg. Prof. Erhard se je pravkar vrnil iz Amerike ter je izjavil, da ne odobrava ravnanja dr. Adenauerja. Dr. Adenauer opravičuje svoj korak trdeč, da se je zdaj prepričal, da so koristi Nemčije še vedno ogrožene in da je zato njegova prisotnost v nemški vladi še potrebna. Angleži niso prikrivali niti ob drugih priložnostih, da ne uživa dr. Adenauer posebnih simpatij na Angle-šme. V njegovi trmi vidijo že dolgo veliko oviro, da ne' pride na mednarodnem pozorišču do sprave, ker noče popustiti v noBehem pogledu glede nemškega vprašanja. Angleški konservativni list Dailv Mail očita kanclerju, da nastopa v stranki kot diktator, s katerim bi morala stranka pomesti. Celo nevtralni švicarski list Neue Ziir-cher Zeitung kritizira Adenauerjev korak. tem, da bi povečali nakup strojev v Veliki Britaniji. V ta namen bi radi izposlovali na Angleškem čim večje kredite. Gospodarsko planiranje v Jugoslaviji je danes izredno prožno ter računa s sistemom neodvisnih gospodarskih podjetij; hkrati si prizadeva, da bi proizvodnja omogočila potrošnikom čim večji izbor blaga. ZUNANJA TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO V prvih treh mesecih leta 1959 je bila Anglija po svoji trgovini z Jugoslavijo na petem mestu. Izvoz v Vel. Britanijo iz Jugoslavije je dosegel vrednost 1 milijarde 296 milijonov dinarjev, uvoz pa 2 milijardi 328 milijonov din. Po vrednosti trgovinske izmenjave z Jugoslavijo zavzema prvo mesto Zah. Nemčija, kamor je Jugoslavija v prvih treh mesecih tega leta izvozila za 2 milijardi 787 milijonov lir, medtem ko je uvoz iz Zah. Nemčije znašal 6.111 milijonov dinarjev. Na drugem mestu je Sovjetska zveza (izvoz 2.326 milijonov, uvoz 6.544 milijonov), na tretjem mestu so Združene ameriške države (izvoz 2.209, uvoz 6.163 milijonov), a na četrtem je Italija (izvoz 3.814, uvoz pa 4.213 milijonov). Konec decembra je argentinska vlada izdala več ukrepov finančnega in zunanje trgovinskega značaja, ki naj bi pripomogli k stabilizaciji argentinske valute in uravnovesili trgovinsko bilanco. Tako je odpravila uradni tečaj, ki je bil določen na 18 pe-zov za dolar, in uvedla za vse zunanjetrgovinske in finančne posle s tujino enoten, prost tečaj, ki naj bi se ustvarjal na podlagi ponudbe in povpraševanja. Po drugi strani je vlada v načelu sicer sprostila uvoz, a ga praktično obenem zavrla s tem, da je uvozno blago razdelila na tri sezname oziroma štiri kategorije in naložila uvoznikom blaga iz , druge, tretje in četrte kategorije devizno doplačilo na valutni tečaj; doplačilo je bilo na moč progresivno. Edinole blago iz seznama I, ki je obsegal naj-nujneje potrebne surovine, kakor premog, železno rudo, antimon, ne-pregoren material, časopisni papir, naravno in sintetično gumo, nafto, petrolej, gorilna olja in maziva, se je lahko uvozilo brez deviznega doplačila. Blago iz seznama ali kategorije II (prav tako surovine, kakor grodelj, elektrolitični baker, kositer, staro železo, cement, nekateri kemični proizvodi itd.) je bilo pri uvozu podvrženo deviznemu doplačilu v višini 20%. Blago iz seznama III (kakor jeklo, pluta, ravno steklo, natron — papir ipd., industrijski stroji in motorji) pa se je moglo uvoziti samo z doplačilom v višini 40% na valutni tečaj, nekateri predmeti p i. vrhu tega s pogojem, da je uvoznik položil v naprej varščino v višini od 150 do 300% na cif — vrednost uvoženega blaga; ta pogoj je n. pr. veljal za uvoz industrijskih strojev in motorjev. Vse drugo blago, ki v treh seznar mih ni bilo navedeno, torej blago četrte kategorije, je bilo za uvoz podvrženo deviznemu doplačilu v višini 300% na vrednost cif in poprejšnjemu pologu v višini 200% na isto vrednost. Spričo teh ukrepov so v argentinskem uvozu zabeležili takoj ogromen upad. Nasproti 195 mil. dol. v lanskem januarju in februarju so uvozili letos v enakem obdobju blaga za komaj 80 mil. dol. in je ob izvozu v vrednosti 146,5 mil. dol. postala trgovinska bilanca nenadoma močno aktivna, vtem ko je bila lani v omenjenem obdobju še pasivna za celih 40 mil. dol. Argentina je uvozila doslej letno najmanj za 900 mil. dol. blaga; če bi šlo tako naprej, kakor je šlo letos prve mesece, bi uvoz 1959 ne presegel vrednosti 500 mil. dol. illlllllllllllllllllllllllll|lllllllllllli:illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli:illlllll Ameriško = evropska konferenca o pomorstvu Na povabilo ameriške vlade se je v New Yorku začela pomorska konferenca, na katero so prišli predstavniki: Amerike, Vel. Britanije, Belgije, Danske,. Francije, Italije, Zah. Nemčije, Nizozemske, Norveške in Švedske. Evropske države so se pritožile, da jim ravnanje Združenih ameriških držav prizadeva veliko škodo. S posebnim zakonom so ZDA odredile, da je treba ameriškim plovnim družbam rezervirati 50% vsega prevoza blaga, ki ga prejemajo druge države kot pomoč ali kakor koli od ameriške vlade. Poleg lega pospešuje Amerika s posebnimi podporami graditev novih ladij in konkurenco ameriških plovpih podjetij. Nadalje podpirajo Združene ameriške države prakso, po kateri so ladje, ki izobesijo zastave Paname, Liberije in Hondurasa proste taks. Evropske države upajo, da bodo Američani uvideli težak položaj, v katerega je zašlo pomorstvo zaradi ravnanja Amerike. A-meričani navajajo s svoje strani, da je sedanje krize v pomorstvu krivo preveliko število ladij. Poleg tega bo težko doseči zaželene spremembe, ker je bila sedanja ameriška praksa uzakonjena s posebnimi zakoni, ki jih ni lahko izpremeniti. NOVE DEVIZNE DOLOČBE Tak položaj ne bi mogel ostati brez škodljivih posledic za argentinsko gospodarstvo. Zato je vlada z odlokom z dne 8. maja obstoječe določbe spremenila. Ostalo je sicer pri načelu lestvičnega deviznega doplačila, a so spremenili uvozne sezname, ki jih je sedaj šest, tako da je uvozno blago razdeljeno sedaj na sedem kategorij. V sedmo kategorijo sodi blago, ki je opredeljeno za luksuzno; zanj velja še vedno 300%-no devizno doplačilo in 200%-en polog, v tem ko je polog za uvoz drugega blaga odpravljen. V seznam I, pri katerem ni deviznega doplačila, so uvrstili še nekaj blaga, kakor knjige in filme, v seznam II z 20%-nim deviznim doplačilom pa nekaj blaga, ki je bilo prej podvrženo 40% nem u doplačilu, kakor surovo železo (grodelj), železo v lingotih, azbest, papir za tiskanje knjig in revij, razne farmacevtske proizvode idr. Tretja kategorija (razne surovine, nekateri poljedelski stroji, merilni instrumenti, preja iz naravne in umetne svile itd.) so podvrženi 40%-nemu, četrta (ravno steklo, kroglični ležaji, plašči in zračnice, razni polfabrikati itd.)1 100%nemu, peta (glasbila, specialno orodje in drugi proizvodi, ki se proizvajajo v znatni meri doma) pa 300%-nemu deviznemu doplačilu. V šesto kategorijo so uvrščeni industrijski stroji in motorji; za njihov uvoz se zahteva 40, 100 ali 300%-no devizno doplačilo na valutni tečaj, kakršna je pač vrsta stroja ali motorja. pred seboj tistega arheologa, ki s krampom išče tudi med ruševinami moje hiše posvetilo. Moj nasmeh bi bil skoraj užalil stanovsko zavednost mojstra. Ali morda podcenjujem njegov poklic? Graditi hiše po načrtih nepraktičnih teoretikov, ki še niso videli zidarske žlice, organizirati delo z nezadovoljnimi delavci in povrh imeti v mislih še temeljni kamen! Jaz pa sam pri sebi: Kdo se bo še menil za to hišo, ko bo čez 35 let plačan cesarju zadnji obrok in se bo prenehalo tudi godrnjanje zanamcev, ker ni bil dolg že poprej poravnan? Pravzaprav ima vendar nekaj na sebi ta temeljni kamen z ustanovno listino, človek bi rad pustil za seboj neko sled, neko znamenje, življenje je tako kratko. Zakaj ded tako rad govori s svojimi potomci in jim daje nauke, kakor da bo sam živel in trpel z njimi? Podaljšati življenje ali vsaj živeti v potomcih naprej... Tako naj tudi ta temeljni kamen govori bodočim rodovom in nas veže z njimi. Oprostite, če vam v tej zvezi postavim nekam čudno vprašanje; morda še bolj čudno, kakor se zdijo študentom ob koncu leta čudna vprašanja ali naslovi nalog, ko pokaže toplomer na steni 30 in še več stopinj. Kakšen odgovor boste dali na naše vprašanje: Kaj naj bi sodobni človek vzidal v temeljni kamen, da bi bodočim rodovom ostalo kot najbolj tipičen simbol (znamenje) današnje dobe? če porečete — najlon boste že blizu pravega. Najlon, prav gotovo dobro označuje s svojimi umetnimi vlakni današnjega človeka, ki beži od narave in je tudi po svoji zunanjosti in svojem nastopu ves izverižen in izumetničen. Najlon tudi ne razpade, ne razje ga niti gnoj ne kompost. V najlonu je tudi razlaga, zakaj je toliko Istrank pribežalo v Trst (ko ga v Jugoslaviji še niso proizvajali). Toda vaš izbor odkriva tudi pametnega moža, ki ljubi mir v hiši; saj dokazuje, da ste se poprej posvetovali glede odgovora s svojo ženo. Pri vsem tem se ne strinjam z vami in mislim, da bi se pravi odgovor moral glasiti plastika: Vprašajte svojo ženo, ali ni plastika najbolj značilno znamenje današnjega časa in sploh višek današnje industrijske proizvodnje? V sodobnem gospodinjstvu mora biti vse iz plastike: kozarci, Sklede, smetišnica, posoda za smeti, prt na mizi in preproga pod njo, tlak pod nogami, prevleka divana in tudi rože v vazi iz plastike v sprejemnici. Plastika, samo plastika ima bodočnost! Gladka in mrzla plastika je znamenje današnjega človeka, ki naj si iz nje napravi še obleko! vrh vsega je plastika tudi prožna in upogljiva... _ ib _ -•-- ŽIVČNI ZLOM V DVORANI UNE SCO1. Ko je hotel glavni ravnatelj UNE SCO Vittorio Veronese podati poročilo pred izvršnim odborom, se je nenadoma zgrudil za mizo. še prej je svoje naočnike zagnal v dvorano in zaklical: »Nisem več kos svoji nalogi, za-to odstopam!« V. Veronese se je komaj vrnil .na delo po hudi zlatenici, ki je verjetno še ni popolnoma prebolel. Stanovanjska zakonodaja v Jugoslaviji V drugi polovici meseca julija bo začelo veljati v Jugoslaviji pet novih zakonov s področja stanovanjske politike; zakon o stanovanjskih skupnostih, o stanovanjskih razmerjih, o poslovnih stavbah in prostorih, o etažni lastnini ali, kakor bi rekli v Italiji. o kondominijih ter zakon o stanovanjskih zadrugah. Skupaj z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradben-h zemljišč, ki je izšel konec preteklega leta, prinašajo novi predpisi mnogo novosti v ureditev stanovanjskega vprašanja. Brez dvoma so pomemben korak naprej v njegovi socialistični izgradnji; ker prinašajo jasnost v stanovanjske odnose, bodo pa tudi v prid pospešenemu odpravljanju pereče stanovanjske stiske. Predaleč bi nas peljalo in bi za večino naših bralcev, ki živijo zunaj Jugoslavije, tudi ne bilo zanimivo, če bi se hoteli baviti z vsemi mogočimi podrobnostmi. Pač pa ne bo odveč, če jih seznanimo z nekaterimi bistvenimi značilnostmi današnje jugoslovanske stanovanjske ureditve in nakažemo glavne razlike v primerjavi z ureditvijo, ki velja pri nas. KDO JE LAHKO LASTNIK HIŠE? Od konca preteklega leta dalje sme imeti državljan v osebni lasti, —razen gospodarskih poslopij na kmetih in poslovnih prostorov, ki jih rabi za svoj poklic, — samo eno stanovanjsko hišo z dvema večjima ali s tremi manjšimi stanovanji ali pa dve etažni stanovanji v večstanovanjskih hišah (dva »kondominija«). Vse druge stavbe so družbena lastnina ali, kakor so rekli pred leti, splošno ljudsko premoženje. Zato je razumljivo, da bo gradila poslej stanovanjske hiše z več ko dvema ali tremi stanovanji samo družba, torej predvsem občine, politične teritorialne enote, gospodarske organizacije in zavodi. Le — ti pa s tem, da so hišo zgradili, ne postanejo njeni lastniki; zakon daje družbenemu graditelju samo pravico, da s hišo bodisi sam razpolaga ali da to pravico prenese na drugo družbeno pravno osebo, n. pr. na kako podjetje; posamezna stanovanja pa lahko proda državljanom v njihovo osebno last, če se s tem ne preseže maksimum stanovanjske lastnine, do katere ima državljan pravico. Stanovanjske hiše smejo graditi tudi stanovanjske zadruge. Za ustanovitev take zadruge je potrebno, da se najmanj deset oseb sporazume za ustanovitev, če kaže, da bo mogla zadruga glede na sestavo svojega članstva, organizacijo poslovanja in finančna sredstva, s katerimi bo razpolagala, uspešno uresničevati svoje naloge. Namen stanovanjskih zadrug pa je, da deloma z denarnimi sredstvi samih zadružnih članov, deloma pa s cenenimi dolgoročnimi krediti, ki jih daje družbena skupnost, pripomore zadružnikom do čimprejšnjega lastnega stanovanja. Ta namen bodo skušale zadruge doseči bodisi tako, da bodo kupovale stanovanja in stanovanjske hiše od podjetij in drugih organizacij, ki so upravičene graditi stanovanjske hiše, ali pa tako, da bodo same organizirale zidanje stanovanjskih hiš. Na ta ali na oni način pridobljena stanovanja bodo smele svojim članom ne samo oddati v uporabo, ampak tudi odstopiti v last. STANOVANJA SE V JUGOSLAVIJI NE ODDAJAJO V NAJEM O najemu govorimo takrat, kadar dobi nekdo pogodbeno pravico uporabljati tuje prostore za neko določeno dobo proti plačevanju določene odškodnine, najemnine; če najemna doba ni izrecno določena, sme lastnik prostorov najemno pogodbo odpovedati s pogojenim ali v zakonu predpisanim rokom tudi brez navedbe vzroka. Stranke se torej lahko prosto dogovorijo o najemni dobi in o višini najemnine. V tem smislu bo v Jugoslaviji sedaj mogoč najem samo, če gre za poslovne stavbe ali poslovne prostore. Zanje je celo predvideno, da bodo smele občine določiti najnižjo najemnino, pod katero se poslovni prostori ne bodo smeli dajati v najem. Pri stanovanjih pa zakon ne govori o najemu, kajti stanovanjska pravica bo v Jugoslaviji širša od najemne: obsega namreč pravico trajnega in neoviranega uporabljanja stanovanja, dokler ne nastopi vzrok, ki ga dovoljuje zakon, obenem pa tudi pravico soupravljanja hiše, če je ta v družbenem upravljanju. Višino stanarine (torej ne najemnine) določa stanovanjska tarifa, ki jo predpiše občinski ljudski odbor in ki bo obvezna za stanodajalce in stanovalce. Stanovanjska pogodba pa se sme odpovedati samo ob določenih, tako imenovanih krivdnih pogojih, kakršna sta n. pr. zloraba stanovanja in zaostanek s plačilom stanarine za več ko tri mesece. Kakor bomo videli, se stanovanjsko 'razmerje lahko odpove v nekaterih primerih tudi brez krivdnih razlogov. Za večino primerov, v katerih se stanovanjsko razmerje raz-dere, pa je določeno, da se prisilna izselitev ne sme izvršiti, dokler se ne preskrbijo prizadetemu najpotrebnejši drugi prostori (v krivdnih primerih). Za primerno stanovanje se šteje stanovanje, ki upoštevajoč vse stanovanjske pogoje, zlasti pa velikost, udobnost in kraj, ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih po- gojev; za najpotrebnejše pa se štejejo prostori, ki varujejo stanovalce pred elementarnimi nezgodami in njihovo pohištvo pred okvaro. KDO ODDAJA STANOVANJA? Državljan, ki je lastnik stanovanjske hiše ah etažnega stanovanja, ima sam pravico oddati tako stanovanje; vsaj za nova stanovanja, t. j. taka, ki so bila zgrajena po 15. maju 1945, ne bo v tem pogledu omejitev. Državni organ, zavod ali gospodarska oziroma družbena organizacija, ki je sezidala novo hišo s sredstvi, s katerimi sama lahko razpolaga, ima prav tako sama pravico oddajati stanovanja v njej svojim delavcem in uslužbencem. Zvezni izvršni svet pa bo lahko predpisal, da imajo posamezni državni organi in zavodi izključno pravico oddajati stanovanja, v katerih stanujejo njihovi delavci in uslužbenci, tudi če organi in zavodi teh stanovanj niso sami zgradili. V vseh drugih primerih pa oddaja stanovanja stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora po vrsti, po nujnosti in po upravičenosti potrebe posameznih povpraševalcev; o dodelitvi stanovanja mora izdati OLO odločbo. Pravomočna odločba sama pa upravičencu še ne daje pravice, da bi se vselil v stanovanje. V takem primeru in sploh vselej, kadar se odda stanovanje, se mora skleniti tudi stanovanjska pogodba med stanodajalcem in stanovalcem, in sicer v pismeni obliki, ker sicer nima pravnega učinka. POSEBNE PRAVICE STANODAJALCEV Zgodilo se bo, da bo nekdo kupil dve etažni stanovanji, eno zase, drugo pa z namenom, da ga odstopi n. pr. sinu, ko si bo ustanovil lastno družino. Prav tako bodo družbene ustanove gradile stanovanjske hiše z namenom, da bodo oddajala stanovanja v njej svojim lastnim delavcem in uslužbencem. Za take primere omogoča zakon, da se sme stanovanjsko razmerje razdreti, tudi če ni navadnih, krivdnih pogojev. Zasebni lastnik v takem primeru lahko stanovanjsko pogodbo odpove, če mu je stanovanje potrebno za vselitev koga od njegovih staršev ali otrok; vendar mora stanovalcu preskrbeti drugo primerno stanovanje. Ce gre za etažno stanovanje, pa si lastnik pri sklepanju stanovanjske pogodbe lahko izrecno pismeno izgovori pravico odpovedi za primer, da se bo hotel v to stanovanje sam vseliti ali pa oddati stanovanje članu družine, ki z njim stanuje, ali pa kakšnemu drugemu članu svoje ožje rodbine. V takem primeru je odpovedni rok 3 mesece in lastniku ni treba, da bi prizadetemu preskrbel drugo stanovanje in niti najpotrebnejše prostore. Če pa je dobil stanovalec stanovanje zato, ker je v delovnem odnosu, ga izgubi, če službo sam odpove ali če se je delovni odnos razdrl zaradi disciplinske ali kazenske sodbe, torej po njegovi krivdi. Takega stano vanja pa ne izgubi, če ga je uporabljal več ko deset let, in tudi ne, če je delovno razmerje prenehalo zaradi vpokojitve. v stanovanjski pogodbi pa se bo stanovalec iz stanovanja izselil, brž ko mu iz kakršnega koli razloga preneha delovno razmerje, zaradi katerega je dobil stanovanje. Tak dogovor drži; izgubi pa veljavo, če je stanovalec uporabljal stanovanje več ko deset let. Dr. D. S. (Nadaljevanje prihodnjič) Za okrepitev iialiiaosko-jugoslovanske trgovine Izjava jugoslovanskega predstavnika na padovanskem sejmu Jugoslovanska delegacija v Londonu nn nase 'jerue PLASTIKA, samo plastika F Ne vem, kako je nastala navada, da postavljajo za nove stavbe tako slovesno temeljni kamen in vzidajo vanj spominsko listino s posebnim posvetilom, zlasti ko gre za javne stavbe, čemu tako skrbno zapišemo na listino dan začetka dela in kakor koli označimo tudi dobo, v kateri živimo. Morda zato, da bodo arheologi recimo čez tisoč ali milijon let — razlika med tisočem in milijonom let ni v zgodovini sveta posebno pomembna — lahko z učenjaškim zadoščenjem izvlekli iz ruševin spominsko listino? Seveda če nam prizanese atomska bomba, sicer ne bo nikjer več ne kamna ne listine. Odkrito vam povem, da mi je bilo čudno pri srcu, ko me je zidarski mojster resno povprašal, kaj bomo zapisali na temeljni kamen, preden smo začeli graditi hišo. Nasmehnil sem se, kot 'bi isti hip moja misel bliskovito preletela tisočletja in bi ugledal Mednarodna trgovina AVTONOMIZEM NA SICILIJI. Razkol v katoliški stranki, ki se je razcepila .na krščansko demokracijo in krščansko socialno zvezo (voditelj Milaz-zo), se je pokazal tudi pri deželnih volitvah. Krščanska demokracija je zbrala 937.080 glasov (38,6%) ter bo imela 34 svetovalcev (pri deželnih volitvah leta 1955 897.397 glasov, 38,58%, 37 svetovalcev; pri parlamentarnih volitvah leta 1958 1,079.751 glasov, 42,9%.). Mi-lazzovi krščanski socialisti 256.704 glasov, 10,6%, 9 svetovalcev (pri prejšnjih volitvah niso nastopili, ker je prišlo do razkola v zadnjem času). Komunistična stranka 531.751 glasov, 21,9%, 22 svetovalcev (leta 1955 482.793, 20,76%, 20 svetovalcev; leta 1958 550.750, 21,8 odst.). Italijanska socialistična stranka 235.409, 9,7%, 11 svetovalcev (leta 1955 225.730, 9,7%, 10 svetovalcev). Med ostalimi strankami so najmočnejši misini (neofašisti), ki bodo imeli 9 svetovalcev, za njimi so še monarhisti s tremi, nadalje liberalna stranka z dvema in socialni demokrati in radikali (bivši liberalci) skupaj z enim. Relativno večino imajo krščanski demokrati, ki bi lahko vladali s pomočjo krščanskih socialistov, liberalcev in socialnih demokratov, ni pa verjetno, da bo prišlo do sporazuma z Milazzom, ki je pristaš avtonomije in je zaradi tega prišel v spor s krščansko demokracijo. Predsednik vlade Segni je pozval Sicilijance na sodelovanje, da bi se ohranila enotnost države. TUDI TITO ZA NEVTRALIZACIJO BALKANA. Med svojim obiskom v Albaniji je Hruščev prišel na dan s predlogom, naj se Balkan nevtralizira v tem smislu, da bi balkanske države ne imele ne raketnega ne atomskega orožja. Romunska vlada je že razposlala vabilo balkanskim državam za sestanek, na katerem bi se posvetovale o tem vprašanju. Predsednik Tito je v Smederevu pozdravil zamisel da bi se balkanske države ne oborožile z atomskim orožjem ter ne bi postavile raketnih oporišč. Tito je dodal, da je Jugoslavija že davno sprožila predlog, o katerem je zdaj govoril Hruščev. Jugoslavija je tudi nastopila proti postavljanju raketnih oporišč v Italiji, Po zamisli predsednika Tita naj bi :wpas miru« na Balkanu obsegal poleg Jugoslavije, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo, a poleg tega tudi Grčijo in Italijo. NOVA ZGODOVINA SOVJETSKE KOMUNISTIČNE STRANKE. V Moskvi je izšla nova »Zgodovina komunistične stranke Sovjetske zveze«. S tem so nadomestili podobno publikacijo, ki je bila izdana za časa Stalina in ki so jo ministrski podpredsednik Mikojan in drugi sovjetski vodilni politiki kritizirali na partijskem kongresu 1. 1956. Nova knjiga pravi o zaslugah maršala žukova v zadnji vojni, da so bile močno pretirane. Knjiga ne omenja 78-let-nega državnega poglavarja Vorošilova med osebami, ki bi bile leta 1957 nastopile proti skupini Molotova in za Hruščeva. Nova zgodovina je dvakrat večja kakor prejšnja. SOVJETSKI VOJNI MINISTER V AVSTRIJI. Obisk maršala Malinovske-ga v Avstriji bo trajal od 10. do 17. junija. Sovjetski maršal je tako vrnil obisk avstrijskega vojnega ministra Grafa, ki je bil v Moskvi meseca oktobra. Minister bo prisostvoval tudi vojaškim vajam s tanki ter bo obiskal tudi Salzburg. PONUDBE SOVJETSKEGA IN ROMUNSKEGA LESA Z nastopom poistja je tržaški trg z mehkim rezanim lesom ponovno zaživel, čeprav ne v takšni meri, kakor so pričakovali gospodarski opazovalci. Cene se na viru proizvodnje držijo kar čvrsto, medtem ko (rahlo popuščajo ob prodaji. Na italijanskem trgu so prekupčevalci previdni in se obotavljajo pri nakupovanju lesa iz Italije in s srednjedonavskega področ ja, ker pričakujejo pošiljke cenejšega mehkega lesa iz Sovjetske zveze in Romunije. Avstrijski trgovci so dobro založeni z odličnim lesom. Cene so ustaljene. Opazovalci so mnenja, da je na žagah premalo hlodovine in da bo verjetno proti jeseni primanjkovalo lesa. Mila zima je zavirala spravljanje lesa (hlodov) v dolino. V zadnjem času ponujajo svoje blago italijanskim trgovcem zlasti trgovci iz zahodnih predelov Avstrije. Da bi spo drinili sorojake z drugih predelov, popuščajo v ceni. Ta pojav je sicer krajevnega značaja. V obče so cene na avstrijskih žagah ustaljene. Cene so naslednje (za kub. meter fco meja, carina nevračunana): O/III. 26.000 lir, III/IV 21.000 — 21.500, izpod mere 21.000, tramovi »uso Trieste« 13.500 — 14.000 lir. UVOZ KONJ IZ GRČIJE ZOPET DOVOLJEN Italijansko ministrstvo za zdravstvo bo začelo ponovno izdajati dovoljenja za uvoz konj iz Grčije. Novembra lanskega leta je ministrstvo prenehalo z izdajanjem dovoljenj, ker so se med uvoženimi konji prepogosto pojavljale bolezni in v mnogih primerih so tudi živali poginile. Italijanske oblasti so odredile, da se uvoz konj ustavi, doklcr ne bodo grški izvozniki dali za svoje živali popolnejše jamstvo o njihovem zdravstvenem stanju. Grki so v večjih pristaniščih organizirali temeljito živinozdravniško službo, ki si skrbno ogleduje živali, namenjene za izvoz v Italijo; nato izda potrdilo, da so pregledane živali zdrave. Brez takega potrdila in posebne značke, ki jo nosi vsak pregledani konj na enem uhlju, ne bo dovoljeno njihovo izkrcanje na italijanska tla. Italija uvaža samo konje za zakol. Ministrstvo za zdravstvo je tudi odredilo, da naj se zakol vrši v istem pristanišču, kjer so uvožene konje izkrcali. HUDA POLITIČNA KRIZA V AVSTRIJI. Po zadnjih volitvah, ki so pokazale, da sta obe glavni stranki, socialistična in ljudska stranka, približno enako močni še ni prišlo do sporazuma med njima o sodelovanju v bodoči vladi. Dosedanja kancler Raab je izjavil, da je pripravljen odstopiti, prav tako bi tudi zunanji minister Figi zapustil svoje mesto. Toda socialisti postavljajo odločne zahteve gospodarske in socialne narave, ki jih katoliška stranka noče sprejeti. Socialisti si hočejo zagotoviti vpliv na državno financo. Davki naj se znižajo, starostno zavarovanje naj se zboljša, žrtve hitlerjevskega preganjanja naj čimprej prejmejo od škodnino, vsako leto je treba zgraditi 50.000 stanovanj; pri nameščanju osebja se mora prenehati zapostavlje-nje nesomišljenikov. Stroški za vojsko (2 milijardi šilingov na leto), naj se skrčijo za 200 milijonov. S podr-žavljenjem industrije je treba nadaljevati. Avstrijsko ljudstvo se je začelo vznemirjati, ker ne vidi izhoda iz sedanje politične krize. Možno je, da bi bodočo vlado uradnikov sestavili predstavniki posameznih dežel. BOMBAŽ ZA NOVO PETROLEJSKO PRISTANIŠČE V SUEZU Iz Kaira poročajo, da sta dve italijanski tovarni, in sicer Montubi in Dal-mine sklenili z Egiptom dogovor glede graditve petrolejskega pristanišča v Suezu. Novo pristanišče bo tako obsežno, da bosta dve petrolejski ladji s to-nažo 65.000 ton lahko istočasno raztovarjali petrolej. Novo pristanišče bo povezano po naftovodu s petrolejsko čistilnico ob Suezu. Hkrati bosta italijanski podjetji zgradili kanal, po katerem bodo dovažali morsko vodo za hladilne naprave v petrolejski čistilnici. Egipt bo za delo plačal 640.000 egiptovskih funtov v bombažu, ostalo pa v denarju, in sicer v obrokih na šest let. IRAK IZSTOPIL IZ ŠTERLINSKE-GA BLOKA. Med Irakom in Veliko Britanijo se vodijo pogajanja za izstop Iraka iz šterlinskega bloka. Kemikalije na italijanskem trgu MILAN. Cene veljajo za 1 kg blaga, f.co skladišče, v prodaji na debelo za takojšnje plačilo. V cenah nista vračunana občinski davek in 1GE. Proizvodi iz mineralnega olja, mineralni vosek: Bencin, 79 oktanov, liter 125; bencin super, 87 oktanov, liter 135; bencin, toplini 195-205; gorilno olje, go-stotekoče, f.co skladišče 11-13; gorilno olje, redkotekoče, f.co skladišče 14,50; mineralno terpentinovo olje (acquara-gia minerale, white špirit) 130-135; montanski vosek Riebeck 530-560; parafin, polrafiniran v blokih 125-130, rafiniran v ploščah, tal. 62-64, 140-150; petrolej za poljedelstvo, 32 oktanov, kg 33; petrolej za razsvetljavo, stot 12.300, brez duha 140-145; topilna nafta 80-85; vazelin, bel, nitast 200-205; vazelin, bel, parafiran 190-200, rumen, nitast 145-155; vazelinsko olje, belo, enološko 280-330, F.U. 420-440. Minerali in barve: Aluminijev prah 600-1400; barit 20-22; bronov prah 1300-1600; cinkovo rumeno 440 460; dimno črno, domače 135-145; fosilna moka 40-60; kadmijevo rumeno 2300-3600; kao-lin, koloid. 50-52; kromovo rumeno 510 do 520; litopon 80-135; lužilo, mahagonijevo 290-310, orehovo 105-110; mini j 210-225; modro Milori, bronzirajoče 650 do 660; smukec v prahu, bel 30-60; svinčeva gladčina (litargirio) 215-235; titanov dioksid, anatas 350-370; titanov dioksid, rutil 380-500; ultramarin 360-610; železov oksid, naravni, domači 40 do 50, naravni, Malaga 55-70 in sintetični (rdeči) 125-200. Dekstrin, mlečni proizvodi, škrob: Dekstrin iz domačega krompirjevega škroba 160-170; dekstrin iz nizozemskega kromp. škroba 170-175; dekstrin, koruzni 125-135; kazein, argentinski 350-355, širjen s sirilom (caseina caglio) 290-300, naravno širjen (caseina presa-mica) 370-375 in domači mlečni kazein 350-360; francoski mlečni kazein 330-335; mleko v prahu, mastno 24% 450 do 500, posneto, domače 180-190, posneto, ameriško 200-210; škrob, koruzni, ventiliran, čist 90-100, krompirjev, nizozemski 135-140, krompirjev domač in iz raznih drugih izvorov 115-130, pšenični 140-150 in rižev (flore puriss.) 170 do 185. Lepila in drugo: Jajčni beljak 1950-2250; klej »coniglio« 250-400, kostni klej v ploščah 160-180; kožni klej, mešan 240-320; želatina, jedilna, srednje in visoke viskoz. 520-1100, jedilna, zavoji »oro« 1100-1500. Strojila: kostanjev ekstrakt, tekoč 34% 49,30, posušen 67% 93,80, posušen 78% 113,10; kvebračo ekstrakt, topljen v hladnem 177, topljen v vročem 162; žmak, ekstrakt v prahu 62-64% 365,40. kjdoini s--' UTHiNKI ZAPOSLITEV V ITALIJI. Po spomladanskih ugotovitvah Državnega zavoda za statistiko, opravljenih do 20. aprila v 1374 občinah, se je zaposlitev v državi povečala na kmetijskem in industrijskem področju, Moških je tedaj bilo zaposlenih 14,295.000 kar je za 450 tisoč več kakor januarja letos. Moških nezaposlenih je bilo 20. aprila 563.000, januarja pa 951.000. Tudi pri ženskah se je zaposlenost zaradi običajnih spomladanskih del povečala za 241.000. Najbolj je zaposlenost narastla v industriji. V celoti je nezaposlenih okoli 1,800.000 ljudi. PODRAŽITEV ŽIVLJENJA V TRSTU. Z mesecem aprilom se je ustavilo lahno zniževanje življenjskih stroškov, ki se je pri nas kazalo že nekaj mesecev. Ti stroški so aprila v celoti narasli za 0,29%. VELIKA STAVKA POMORŠČAKOV po vsej Italiji je ustavila že okoli 30 ladij, v italijanskih pristaniščih. Tudi v Trstu je obtičalo več ladij. Mornarji zahtevajo zvišanje plač. Brodarji ponujajo povišek 8% in trdijo, da bi ugoditev zahtevam mornarjev zvišala režijske stroške za 30%. * * * ČUDNO VREME. V torek je v Trstu nastopila prva poletna vročina, temperatura se je dvignila čez 31 stopinj. Naslednjega dne je med deževnim vremenom padla v mestu na 16, v okolici pa na 14 stopinj. NAJNOVEJŠA SOVJETSKA ZAHTEVA. Zunanji minister Gromiko je postavil v Ženevi zahodnim državam naslednjo zahtevo: Zasedbene čete lahko ostanejo v Berlinu kvečjemu še eno leto, in sicer v prav majhnem številu; med tem časom se morata obe Nemčiji sporazumeti o bodočem miru, na kar se preneha zasedba Berlina. Zahodne sile so to zahtevo odbile. V Moskvi so posvetovanja med voditelji Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze. Italijanska tovarna avtomobilov Alfa Romeo je vrgla na italijanski trg francosko ekonomično vozilo »Dauphine«, ki ga izdelujejo tovarne »Regie Renault«. V Italiji samo sestavljajo vozilo iz delov, ki prihajajo iz Francije že zgrajeni. V tovarni Alfa Romeo sestavijo po 20 avtomobilov na dan. Izvedenci so mnenja, da bo tovarna krila stroške šele tedaj, ko bo sestavljala po najmanj 100 vozil dnevno. Kot pro-tiusluga pa »Regie Renault« prodaja v Franciji izdelke tovarne »Alfa Romeo«. V luči Evropskega skupnega trga je to sodelovanje mnogo koristnejše za Francijo: avtomobilski deli niso kon-tingentirani, zaradi tega bo Francija izvažala v Italijo poleg kontingenta, vedno več avtomobilov v kosih (sestavnih delih). Alfa-Romeo pa izvaža v Francijo že izdelana vozila in s tem bo s časom izčrpala določeni kontingent. Tovarni je pač na tem, da prehiti druge italijanske avtomobilske tovarne, v prvi vrsti seveda tovarno FIAT. V zadnjem času so se začele širiti vesti, da bo IRI (Istituto di Ricostru-zione Industriale) izvedel velike denarne vložbe v tej tovarni (ki je v sklopu te velike finančne organizacije). Pred- Tovarna ,.Jugovimi" še povečana Split, junija Tovarna plastičnih mas »Jugovinil« v Kaštel šucurcu pri Splitu obratuje že 10 let. v tem času se je znatno povečala tako njena zmogljivost, kakor tudi raznolikost njenih izdelkov. Prvotni načrt je predvideval letno proizvodnjo 3000 ton emulzijsikega vi-nilklorida in 1030 ton raznih izdelkov iz polivinilklorida, poleg znatnih ko ličin natrijevega luga, utekočinjenega klora in hipoklorida. Proizvodni načrt za letos predvideva že skupnih 28.8C0 ton raznih proizvodov v vrednosti 7 milijard 200 milijonov dinarjev. Tovarna bo letos proizvedla 62 0 ton natrijevega luga, 6000 ton izdelkov iz PVC, 5200 ton utekočinjenega klora, 5000 ton PVC v prahu, 4000 hipoklorida itd. Surovine, ki jih tovarna potrebuje za svojo proizvodnjo, so v prvi vrsti kalcijev karbid, ki ga dobavlja tovarna karbida in cianamida »Dalmacija« iz bližnjega Dugirata, morska sol in električna energija. Industrija plastičnih mas je ena izmed najbolj dinamičnih industrijskih vej današnjega časa. V tej industriji naglo zasta-revajo tehnološki procesi in oprema. Tovarna »Jugovinil« je doslej vedno CENE KOŽ NIZKE. Na trgu v Esse-nu so bile cene govejih kož nekoliko nižje kakor pri prejšnjih dražbah, vendar višje kakor na dražbi v Hannovru 21. maja, in sicer za 9% kože odrasle živine in 7% telečje kože. V Franciji še vedno padajo cene kožam, medtem ko se je cena bikovih kož v Chicagu nekoliko dvignila, in sicer za 5 stotink dolarja pri funtu, tako da se cena danes suka med 25 in 25% stotinke dolarja za funt; cena telečjih kož je v Chicagu še vedno nižja kakor je bila sredi maja. V Argentini se je cena dvignila, toda zaradi oslabitve argentinske valute. Države vzhodnoevropskega bloka kupujejo vedno več kož v Argentini. Februarja in marca je Argentina prodala 1,53 milijona kož, od tega v vzhodne države 790.000. Samo 'Sovjetska zveza je kupila 432.000 večjih kož in nekaj telečjih kož. il-Ma Rono se.dnik IRI, Aldo Fascetti, je že obljubil, da bo ustanova razširila tovarno in tudi modernizirala njene obrate. Vprašanje je, ali je italijanski trg dovolj bogat, da lahko sprejme več vozil Alfa Romeo kakor doslej. Vozila te tovarne sodijo namreč med luksuzna in so zato tudi dražja. Značilnosti vozila »Dauphine — Alfa Romeo«: motor 845 kub. cm, ki je nameščen .na zadnjem delu vozila, razvija 26,3 KS, kar omogoča največjo hitrost 115 km na uro. Vozilo porabi 5,8 litrov goriva na 100 km. Njegova cena 890.000 lir. Prometni davek znaša 14.580 lir, povprečno zavarovanje pa 65.000 lir na leto. VEDNO VEČ FRANCOSKIH AVTOMOBILOV. V aprilu so v Franciji izdelali 126.000 avtomobilov; od tega je šlo za izvoz 39%. V prvih štirih mesecih tega leta so Francozi izdelali 440.759 avtomobilskih vozil, to je 13% več kakor v istem razdobju lanskega leta. Izdelke francoske tovarne SIMCA prodaja v Ameriki podjetje Chrysler. Po podatkih tega podjetja je bilo v 5 mesecih leta 1959 prodanih v Ameriki 17 tisoč francoskih vozil. To je toliko, kolikor so prodali v Ameriki francoskih vozil vse lansko leto. pravočasno sprejemala potrebne ukrepe, da bi ne zaostajala za časom, temveč da bi lahko povečala tako proizvodnjo kakor tudi izbiro svojih izdelkov. Za bodočnost je uprava sestavila načrt, ki predvideva več etap do konca leta 1965. Prva etapa, ki se bo zaključila leta 1960, bo povečala proizvodnjo raznih izdelkov na letnih 39.120 ton, to je 8600 ton več, kakor znaša sedanja proizvodnja. V tovarni gradijo zdaj novi oddelek et-hylhexanola s kapaciteto 1000 ton na leto in nov oddelek za suspenzijski PVC ravno tako z zmogljivostjo 1009 ton. Poleg tega razširjajo oddelek elektrolize, v katerem bodo namestili 10 novih reakcijskih posod. S tem bodo povečali letno proizvodnjo utekočinjenega klora za 1200 ton. Vsi ti trije novi obrati bodo stekli že letos. Proti koncu leta bo tudi dograjeno novo skladišče. Tako bo torej tovarna »Jugovinil« še v tem letu, ko slavi svojo 10-letnico, spustila v pogon štiri nove obrate, ki bodo pripomogli k povečanju celotne proizvodnje za 8.600 ton. če se bo tudi v letu 1960 nadaljevalo povečanje tovarne s takim elanom, kakor se razvija letos, bo tovarna lahko dosegla proizvodnjo, ki jo ima v načrtu, v mnogo krajšem času. Načrt predvideva namreč proizvodnjo 77.280 ton raznih proizvodov, od tega 18.000 natrijevega luga, 16.100 ton utekočinjenega klora, 9300 ton hipoklo-rita, 7000 ton PVC v prahu in izdelkov, 4480 suspenzijskega vinilacetata itd. TOVARNA DELA TUDI ZA IZVOZ Proizvode tovarne »Jugovinil« uporabljajo v vseh vejah jugoslovanskega gospodarstva, a v prvi vrsti v elektroindustriji, gradbeništvu, prometu m v široki proizvodnji. Poleg tega je povpraševanje po njenih izdelkih živahno tudi na inozemskih trgih. To varna je tako izvozila v zadnjih par letih za 6,5 milijona dolarjev raznih proizvodov. Tudi na notranjem trgu nenehoma narašča povpraševanje po teh proizvodih. Tovarna je postala jedro za nadaljni razvoj predelovalne industrije plastičnih mas v Jugoslaviji. Tako se je razvila iz enega oddelka tovarne današnja tovarna »Ju-goplastika« v Splitu, ki proizvaja na leto za 2,5 milijarde dinarjev tkanin, obuval in podobno. Predelovanju plastičnih mas se je posvetilo še kakih deset drugih tovarn, med katerimi »Jugoplastika« iz Makarske, »Jadro-plastika« iz Trogira, »Tehnoplast« iz Kaštel šucurca, »Cetinka« iz Triljka, »Uzor« iz Splita in še nekaj manjših tovarn, med katerimi so nekatere še v gradnji. M. Lj. FRANCIJA PROTI ATOMSKIM SKLADIŠČEM. Francozi so prišli v nov spor z vojaškimi poveljniki Atlantske zveze (NATO). Prva sporna točka je bila v tem, da Francozi niso hoteli podrediti svoje mornarice enotnemu vodstvu NATO. Zdaj se je francoska vlada postavila proti temu, da bi v Franciji postavili skladišče za atomske bombe Atlantske zveze (NATO). Vrhovni poveljnik atlantskih čet Norstad je izdal povelje, da se morajo lovska bombna letala NATO s francoskih oporišč polagoma preseliti v druge države. Francija se je uprla postavljenju skladišč atomskih bomb, ker ni Ameitika ugodila njeni zahtevi, da bi Američani in Angleži obveščali tudi Francoze o svojih izsledkih na atomskem področju. V Sahari nameravajo Francozi spustiti svojo prvo atomsko bombo. Iflabledtip hoteli be [Aipolocajo Hotel COLOMB1A Pro$- tova be Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 Qro.‘ II. kategorije, e Sedemdeset postelj- Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne Svaj.( sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne ot* istav 2200-2600 (davki in postrežba vkljU’ ditn čeni). trg0 Hotel ADRIA bo i Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 sip (Piazza Unita) III. kategorije. — Po- polnoma obnovljen. Vse hotelske u j u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 f do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni)- vina Hotel POŠTA zaie( Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel voza 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to- tst pla tekoča voda, centralna kurjava. s telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 0dc »ti Hotel ABBAZIA ®°se bi , Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III- flevi kategorije. —- Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir. K; dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki 'k« in postrežba vključeni). „Vet- sovi Hotel SLON ^ Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracij0 in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, 8-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom * domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! r/VVVVVYVV)(W/VYVW/VVWVYVVVVVV'/VVVVVVVVVYVVVVV' K( bih tore; sobo vseh blat. Dl sko Vens tev »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — U RED Ni- jbeš. ŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9. Ijen, tel. 38-933. — CENA: posamezna šte- takš vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. -' ki NAROČNINA: letna 850 lir, polletna prav 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« pro-št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 Ljr din, polletna 300 din; za ostalo ino-zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pr' ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE. , Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV : za vsak m/m višine v širini ene- v T ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 l'r 2a 3 Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. - ,.VISTA* _ TEST, Ul. Carducci 15, tel. 29-6Si Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. j auionoiOR | IMPORT . EXPORT PREDSTAVNIŠTVO .a nadomestne dele italijanskih, “ct^lcih, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov xa DIESEL motorje, pampe, injektorje ter tralctorje TMESTE-TRST, Via Udina 15 _____TELEFON 30-157 -30-198 \ »Z bajj da S Ni. eti Ičiii Vju Ni, pa, nep m za-n iru 2az cbr k pris T Škocjanske jame električno razsvetljene Vas vabijo na slovesnost v soboto 4. in nedeljo 5 julija /fofel '(F&plice BLED, tel. št. 222, 246 odprt vso leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališče, (stalna temperatura 23} C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, zzlet* v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled’ alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela. /foief TURIST (ex Sv, Nikolaj) ANKARAN PARK HOTRL-Bled Največje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in 2^bavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani. Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej. Motei Mmm - Š$fed Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej. HOTEL & ESPLANADE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specialitete. Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in weekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 ■ Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za potovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije! Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode ,DON AT*, .STVRIA* in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo. farno nekaj minut od Sestal Hotel Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Hotel CENTRAL portorož Z dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj HOTEL PlllflCŠ* PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-fortom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj. Restavracija in kavarna v PORTOROŽU Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj. HOTEL (prftlcb Koper Pristna istrska vina, domače in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu. HOTEL JKettOpOl PIRAJ? z dependanao »R0T0NDA< in dpendansami v »FJESU<; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališča, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsen stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din. JH&tel 99Je2e*ia" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. Hotel POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno Instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno. Rogaška Slatina (A kat.) telefon št. 8 z depandansami LJUBn LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din. Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij in avgust) od din 900 do 1350— Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba. Slovenski dom ifotel Neboder Rijeka-Sušak Dl. Proleterskih brigada, 1 Telefonij Uprava: 29-80 Portir: 54-21 Bar ~31 64 Hotel sa 120 krcveta topla i hladna teknea voda a svim sobama, svaka droga soba kopatilo 1 W. C. centralno grijanje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionalnom kuhinjom, proiazni pension za grape i pojedince, moderna kavana na 14 katu prekrasen vidik na Hijeha i okolica bar - danzing do 3 n jutro veliko zabavište i terasa poslnga prvorazredna cijene nmjerene AVTOPREVOZ Cunja Rihard TRST Strada del Friuli 280 telefon 3S-379 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčne ceno šo v r Usp Dos, to s , Ct>e P Beg P »C« h E sat; skl; bil Po c ker ki zač Pia Poj dat Si Pio Pel slu Vse Pia tar I seb si sti, Vti; Seb far jet dri en( Vit Utr bes tis- 1 gol SVc Me i Tu Pe "u ler fiil Pn so dv hi, CO! Kako povečati obmejno trgovino /Ji lija0d ol?rilj6m tržaške delegacije Ita-^ 2bo?SlCO jugoslovanske trgovinske ?^ce v Milanu je bilo v Trstu v tovar°rih tr§ovinske zbornice posve- 083 ,nie, kako bi se dal obseg trgovi-ar°čji 0bme-inimi jugoslovanskimi po- be sij' v smislu takoimenovanega re-jne sv«fainega sporazuma povečati. Po-°d Ptav Vanja so se udeležili tudi pred-ju- elitni1 špedicijskih podjetij in kre-trg lh zavodov. Povečanju obmejne te °yine so na poti tudi nekatere ovi-jj’ ki so bile odstranjene za trgovi-478 siu rrie^ Jugoslavijo in Italijo v smi-splošnega sporazuma. n bek . vam oi raan povečan izvoz 95“ jjr .aterih svojih proizvodov, kakor na Vjn er sadja in zelenjave, mleka in >i)- te ' . je že stoletja nabavljal 2 Mdelke iz svojega neposrednjega Hi h ter se ie nanje tudi privadil. , . Vo?!?vo®a. da bi povečanje tega do-6 Ti-« vPlivalo tudi na tržne va, to L-tU, ki so v resnici visoke. Na dru-, trani bi večja prodaja teh proiz- ^ pti °V v ,^'rs*' ustvarila nove možno-S0s„?a ^voz tržaških proizvodov na bj ?nia jugoslovanska področja; saj II- tiev- uSoslovaini s tako pridobljenimi .tj 'žarni pač več kupovali v Trstu. ''v' hi!falCOr Poroča »Gospodarski vest-,kI Sveto ^ .biI° 1' iunija v Kopru po-g0 .°Vanje predstavnikov zunanjetr-'bskih podjetij za trgovino v smi- slu regionalnega sporazuma (s Trstom), kateremu je prisostvoval tudi predsednik Jugoslovansko-italijan-ske trgovinske zbornice v Beogradu inž. Kneževič. Na tem sestanku so razpravljali o ovirah, ki so na poti ugodnejšemu razvoju krajevne trgovine. Izvoz mnogih proizvodov iz Jugoslavije v Trst se je v prvih štirih mesecih tega leta razvil ugodno; tega pa ni mogoče reči glede izvoza sadja in zelenjave, mleka in vina. Izvoz teh proizvodov zaostaja zaradi uvoznih določb na italijanski strani, ki so pogosto strožje, kakor veljajo za trgovino v okviru splošne trgovinske pogodbe z Italijo, v Kopru so tudi govorili o raznih možnostih, za izvoz, ki jih jugoslovanska podjetja niso dovolj izkoristila. To velja na primer glede izvoza drv in opeke. Delež blagovne menjave po tržaškem regionalnem sporazumu (v avtonomnem računu) je leta 1957 dosegel približno 5,5% vse blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo, a lani 7,50/o.e V prvih štirih mesecih leta 1959 je izvoz iz Jugoslavije na Tržaško znašal okoli 650 milijonov lir, uvoz s Tržaškega v Jugoslavijo pa okoli 666 milijonov, in sicer na podlagi računa po opravljenih plačilih. Ako se bo promet razvijal v tem obsegu, bo letos dosegel približno 4 milijarde lir. Takšnega davka še ne! K°.NEc ŠOLSKEGA LETA. Na osnov-•scen). Prošnje bi morale biti sestavke- L j. 5 ,v italijanščini in slovenščini. Po |.jvsm razlagi londonskega sporazuma, na hra priznava obema jezikoma enako-Vbost, bi morali Slovenci vložiti dve ■so frošnii. )5” i ro- Ja 0 Pri tej razlagi ter je spreje-pj-j 1 0 tudi prošnje samo v slovenščini. * ODPOSLANSTVO SINDIKATA ,a slovenskih solnikov ie" ZaTrStu j® včeraj obiskalo ravnatelja ■ir' lavne šele pri generalnem vladnem :e komisarju prof. Udino ter se z njim razgovarjalo o tekočih šolskih vprašanjih. RAZSODBA PROTI CARINIKOM. Odvetnik Aldo Terpin iz Trsta se je pred časom vračal z obmejnega področja s svojim avtomobilom. Na meji so mu carinski organi naložili 1768 lir carine, ker je v tanku svojega avtomobila imel nekaj v Jugoslaviji nabavljenega bencina. Odvetnik je plačal carino, nato pa je vložil tožbo proti carinskim oblastem. Pri tem se je opiral na 38. člen Videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Te dni je dr. Terpin dosegel svoje: sodišče je spoznalo, da so carinski organi neutemeljeno zahtevali plačilo carine. Zato '0<< liošniT^M01 rr'°![al1 Stovcn®1 viozin ovc moraj0 vrniti denar lastniku, poleg te-a7-adnje m solsko skrbništvo pa p|agatj socjne stroške (nekaj čez 123.000 lir). Po tej razsodbi so mnogi Tržačani zaprosili dr. Terpina, naj prevzame njihovo obrambo v podobnih pravdah. Carinska oblast je vložila priziv. NOVA LADJA. Preteklo nedeljo so v tržiški ladjedelnici CRDA splavili petrolejsko ladjo »Esso Liverpool«, ki so jo zgradili za družbo ESSO. Ladja meri 210 m v dolžino, 27,43 v širino in 14,33 v višino. Pri polnem tovoru bo razvijala hitrost 17 vozlov na uro. ŠOLSKA RAZSTAVA V NABREŽINI. Industrijska strokovna šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu priredi razstavo risb in ročnih del, ki bo odprta v nedeljo, 14. in v ponedeljek, 15. junija od 9. do 18. ure v šolskih prostorih v Nabrežini (na Trgu sv. Roka) in v Sv. Križu (cesta). ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA ŠKOCJANSKE JAME Delo za napeljavo električne razsvetljave v vse škocjanske jame je bilo zaključeno in v dnevih 4. in 5. julija bodo jame prvič popolnoma razsve% Ijene. Škocjanske jame vabijo na to svečanost zlasti Tržačane, ki so vedno radi obiskovali jame. Delo na elektrifikaciji je trajalo od oktobra in je bilo zelo težavno; izvedlo ga je podjetje »Elektrosignal« iz Ljubljane. Električni kabel je včasih vleklo 80 do 100 ljudi. Na pomoč je priskočilo tudi vojaštvo. Stroškov je menda bilo 27 milijonov dinarjev. imilj enim srcem n 8 rosijno cenjeno uredništvo, da ,°ni Pomaga v naši nesreči s tem, objavi sledeči poziv: L®*" smo v štirih, oče, mati, sin in Sft!- Sin je moral zaradi brezposelno- ( pl v Avstralijo. Ostali smo v treh. , letom dni pa je nad nas tre- let stra,lovita nesreča. Sedemnajst- ina hčerka je lani junija pri kopa-Ju skočila v plitvo vodo in si. zlo-na hrbtenico. Skoraj leto je od te-■ odkar naša draga Cvetka leži Premična na postelji v tržaški glav-ri bolnišnici. Kar smo imeli, smo dali, toda sredstva delavske Za^ne so skromna in so že pošla, ob- nam ne ostane drugega, kot j, rniti se na velikodušnost Tržačanov, C. s° v takih primerih že tolikokrat V 'skočni potrebnim na pomoč. ^ ^r~aški zdravniki, ki zdravijo na-j° C.vetko so storili kolikor je bilo njihovih močeh, žal brez večjega B Svetujejo pa nam, da bi jo siaZj na zdravljenje v Bologno. Za-° se obračamo na vse Tržačane, da p svojimi prispevki pomagajo naši ve.tki ponovno v življenje. Prepričani smo, da upi našega dra-9a otroka ne bodo zaman. Oče in mati: Peter in Josipina Ipavec, Trst, Lonjerska cesta, 49 El,'sPevke sprejema tudi uprava ) ljospodarstva«, Trst, Ul. Geppa 9/H. \- NAŠE SOŽALJE Nenadoma je na Opčinah umrl, zadet od kapi 52-letni krojač Franc Bandelj. Iz Gabrovice pri Komnu se je priselil pred približno 30 leti ter se je posvetil krojaštvu. V Trstu je umrla Uršula Vrabec, mati znanega tržaškega glasbenika Ubalda Vrabca. že mesec dni merijo občinski stražniki kolovozne prehode z ulice v zasebne stavbe ali na zasebna zemljišča. Gre za ugotavljanje razsežnosti teh prehodov, za katere bo moral vsak lastnik plačati poseben davek. Davek na prehode je predvideval že fašistični zakon z dne 14. septembra 1931, ki urejuje zasedbo javnega prostora. S sklepom št. 1803 z dne 29. julija 1958 je tržaški občinski svet določil datum, ko naj se v Trstu uvede novo obdavčenje, in sicer 1. januarja 1959. Ta sklep je nato (12. dec. 1958) odobril tudi pokrajinski upravni svet. Višina davka odvisi od razsežnosti kolovoznega prehoda in še posebno od lege samega prehoda. V ta namen so za kv. meter. V okoliških četrtih (ka-delov, ki so podobni koncentričnim krogom s središčem med Goldonijevem trgom in Carduccijevo ulico. Prvi del, ki obsega samo središče, bo obdavčen v razmerju 400 lir za kv. meter kolovoznega prehoda. Drugi del v razmerju 325 lir za kv. meter; tretji del, ki sega skoraj do okolice, v razmerju 250 lir za kv. meter. V okoliških četrtih (kakor Rojan, Barkovlje, Sv. Ana, itd.) bo vsak kv. meter kolovoznega prehoda obdavčen s 175 lirami, v okoliških vaseh (Padriče, Lonjer, Opčine, itd.) pa s 100 lirami. Pri zaračunavanju davka se zaokrožijo rezultati na pol metra, to se pravi, da bo n. pr, lastnik kolovoznega prehoda, ki meri 3 metre in %, plačal davek za 4 metre. Lastniki prehodov, ki niso bili premerjeni, morajo to javiti občinskemu uradu v ulici Rettori 2/III. v sobi št. 272. Res sodoben davek! Oe napraviš večja vhodna vrata, boš plačal več davka, če pa pri vhodu napraviš stopnico, čez katero ni mogoče voziti, sploh ne plačaš davka. »Zato napravite stopnico in jo prijavite občini, svetujejo velikodušno policijski stražniki, pa ne boste plačali davka«. Kdor hoče z vozilom na dvorišče pred svojo hišo, seveda ne more napraviti stopnice, toliko manj, če je hiša oddaljena od glavne ceste. Najbolj praktično rešitev je našel ti- sti hišni lastnik, ki je dejal, da bo vrata kratkomalo zazidal in da bodo domačini skakali čez ograjo. Pred tržaškim velesejmom SEJEMSKI KONTINGENT ZA JUGOSLAVIJO Rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino je letos odobrilo za uvoz iz Jugoslavije ob priliki tržaškega velesejma kontingent 336 milijonov lir. Lani je znašal kontingent 350 milijonov, a predlanskim 300 milijonov. Kontingent je na videz manjši, ker je bil z novo trgovinsko pogodbo že tako sproščen u-voz nekaterih novih vrst blaga iz Jugoslavije. Letošnji sejemski kontingent zajema naslednje blago: industrijska vina 10 milijonov lir, vina v steklenicah 10 milijonov, govedo i.n goveje meso 10, konji in konjsko meso 60, svinjsko meso 20, konservirane ribe 30, krompirjev škrob 30, konoplja in predivo iz konoplje 25, razna živila 50, svinjske ustrojene kože 50, usnjeni izdelki 10, konservirano meso 20, žive svinje 30, likerji 40 (vse v milijonih), aluminijasta posoda 600.000 lir, aluminijasti ali glazirani sanitarni izdelki 14 mil., sanitarni in higienski izdelki iz gumija, igrače in športne potrebščine 5 milijonov lir. ZA ČASA VELESEJMA SESTANEK Z JUGOSLOVANI Kakor je bilo že napovedano, uo jugoslovanski dan na tržaškem velesejmu 22. junija. Na pobudo tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu bo ta dan v prostorih trgovinske zbornice posvetovanje. med predstavniki tržaških poslovnih krogov in jugoslovanski! podjetij, ki kažejo zanimanje za trgovino s Trstom in Italijo sploh. Na sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki Jugoslbvansko-italijanske trg. zbornice v Beogradu. Vedno več Goričanov v Soški dolini j (Od našega stalnega dopisnika) Gorica, junija Že v preteklem maju se je obmejni promet na Goriškem precej povečal v primeri s prejšnjimi meseci, zlasti kar zadeva prehode s strani italijanskih državljanov. Povečanju prometa je pripomoglo lepo vreme, ki je marsikaterega nedeljskega turista privabilo na kratek izlet na Lokve ali v Soško dolino. V krajih ob Soči se je namreč v zadnjem času postrežba v gostiščih izboljšala. To je pripomoglo, da so se številni Goričani, ki so nekoliko razvajeni v tem pogledu, odšli na kratke izlete čez mejo. Brez dvoma se bo število potnikov z italijanske strani še povečalo v juniju in v ostalih poletnih mesecih, posebno še, ker je mladina pričela spoznavati gorske lepote Soške doline in predvsem zaradi novih olajšav v obmejnem pro' metu, kot so odprava karneta in predvsem prosta izbira prehoda za povratek. V Gorici mnogo govorijo o izletih, na katerih naj bi šli na jugoslovansko stran pri Gorici sami. Potovali bi ob Soči do Kobarida in se vrnili v Gorico čez prehod na Robiču, Čedad in Krmin. Gotovo je, da bodo podobne izlete prirejali tudi prebivalci Benečije, ki se bodo lahko vrnili domov čez goriške bloke. Tudi število jugoslovanskih državljanov, ki so v zadnjih mesecih prihajali v Gorico, se je nekoliko povečalo. To je prineslo precejšnjo gospodarsko korist goriški trgovini. V zadnjih tednih se je precej povečala prodaja koles i.n lažjih motociklov, ker se bliža čas, ko se bo uveljavil novi jugoslovanski zakon o carinah na te predmete. Mnogi goriški trgovci so se zaradi tega morali celo obrniti na Videm na svoje tovariše, da so jim ti poslali kolesa, ker je bilo povpraševanje zelo veliko. Določene kategorije goriških trgovcev, ki so se bile navadile v zadnjih letih na jugoslovanske odjemalce, bodo zelo občutile novi jugoslovanski carinski zakon. Tudi mednarodni promet s potnimi listi in trgovski promet se krepita. Prehodi tujcev s potnimi listi na bloku pri Rdeči hiši so se pomnožili po nastopu poletne sezone. Izvedenci pravijo, da pojde letos mnogo več tujih turistov v Jugoslavijo, ker je ta odpravila vizume za državljane nekaterih držav. Trgovski promet pa se razvija normalno in na bloku pri Rdeči hiši je vsak dan polno tovornikov, ki prevažajo blago v obe smeri. škodljivo pa je, da ni bila še urejena stavba za policijske in finančne o-blasti na italijanski strani na mestu, kjer je nekoč stala znamenita »Rdeča hiša«. Financarji i.n policaji se morajo stiskati v tesnih prostorih. To seveda otežuje njih delo. Zaradi vedno večjega prometa je go-riška občina z državno pomočjo pričela urejevati ceste, ki bodo peljale od bloka pri Rdeči hiši na Tržaško cesto in tako odvrnile tovorni promet od središča. V Cravosovi ulici so že pred meseci odstranili stara drevesa in sedaj urejujejo kanalizacijo in cestišče, Ulico Scuola Agraria so že preuredili, od Ul. Vittorio Veneto do Tržaške ceste pa so že v polnem teku dela za trasi-ranje nove ceste, ki bo tekla popolnoma izven mesta. Tako bodo prebivalci središčnih ulic lahko spali v nočnih urah bolj mirno in tudi čez dan ne bodo več primorani poslušati oglušujočega ropota tovornikov, ki poleg vsega tudi ovirajo promet. Ni znano, kdaj bo ta nova cestna zveza končana. Upajo, da se bo to zgodilo čimprej. Istočasno bodo tudi morali urediti zvezo od prehoda nove ceste na Tržaško ulico do mostu čez Sočo skozi Štandrež; kajti glavna smer, ki jo uporabljajo tovorniki, ki prihajajo iz Jugoslavije je Furlanska nižina. čez leto dni s-e bo verjetno že ves promet razvijal po tej novi cestni zvezi. m. v. Kaj sta Slovenki doživeli no Angleškem vin. DRAGOCENOSTI V LONDONSKIH MUZEJIH NI MOGOČE OPISATI Bilo bi suhoparno, če bi hotela opi-kaj sem videla v london-'h muzejih. Morda bo kdo pripom-11 da so si vsi muzeji več ali manj . dobni. Deloma je to res, a v vsa-, 111 gotovo najdeš neko posebnost, 'je v drugih muzejih ne vidiš. V Lftku si navadno ogledaš vsako „ . nkost; postopoma to zanimanje d Jerna- Utrujen si od hoje in gle-sj nia- Zato stepaš vedno hitreje in 0gleduješ stvari le še nekako mi-nekSrede- Ustaviš se le, ko zagledaš sluh .lcar res zanima, ali pa pri-Vs111163 VOclič'u. ki vneto razlaga in tna' Ilatančn° opisuje. Na koncu kota/ ^6 stopiš v zadnjo dvo- 0 in nato proti izhodu. Seh0ndonske galerije pa so nekaj po-n®ga. Premalo je bi'o časa, da bi sti °f!edala bisere svetovne umetno-Lj’ ki so tam zbrani. Preveč je bilo seh °V' da bi si vsako umetnino po-ra.e| zapomnila. Hodila sem iz dvo-jef6 V dvorano in sproti skušala za-g ' Umetniški duh zdaj enega, zdaj en °esa nar°da in vživeti se zdaj v Vm iZC*a'' v drugo zgodovinsko dobo. Uto pr - Sem tohkšne lepote in take bes ne’ da jih ni mogo:e opisati z tist anii i kajti besede so le senca e§a. kar človek bi hotel povedati. Uot ajboli zanimiv izmed vseh je prav svmV° muzei voščenih lutk, ki Madr-UStanovitel'ici ame Tussand«. se po imenuje »muzej Tus*1116 Marie Groshoetz (poročena nekSand) se je rodila v Strasbourgu c ako Pred 200 leti. Pri svojem stri-]er ■ Curtiusu, ki je bil znan mode-Čjj’ se je že v zgodnji mladosti izu-pre, v.t®j umetnosti in je kaj kmalu So os'ia svojega mojstra. Pozneje dvo spr8i®ii celo na Versailleski hiiv 1C°*' dvorsko umetnico in varu-cosk V času Ludvika XVI. Med fran-0 revolucijo so jo prisilili, da je izdelovala voščene maske giljotinira-nih glav. Po stričevi smrti je 1. 1802 na povabilo angleške vlade prenesla njegov atelje v Anglijo in tam razstavila svoja najboljša dela. Dosegla je velik uspeh in 1. 1835 je odprla stalno izložbo tam, kjer stoji sedaj njen muzej. Ko je bila stara 81 let, je modelirala kot zadnjo samo sebe, živela pa je do devetdesetega leta. Njene umetniške darove sta podedovala njena sinova. Tako je modeliranje voščenih lutk prešlo iz roda v rod. DRŽAVNI IN CERKVENI POGLAVARJI IZ VOSKA Voščene lutke so iste velikosti in istih mer kot je resnična upodobljena oseba. Skoro ni opaziti da imajo steklene oči in zdi se, kot da so pravi lasje zares zrasti! na glavi lutke. Oblečene so v prava oblačila in izdelane tako natančno, da dobiš vtis, kot da stojiš pred živo osebo. Zdi se, da te bo lutka vsak trenutek vprašala: »čemu pa zijaš vame?« in pristopila k tebi. Celo vsaka guba je do podrobnosti izdelana. Edino njihova voščena barva te opozarja, da so pred teboj samo mrtve figure in ne ljudje. Med modeli še živečih angleških ministrov bo vsakdo takoj spoznal Winstona Churchilla, Edena ali laburista Attleja. Takoj za ministri je deloma prikazana dvorska soba buckinghamske palače. Pred prestolom stoji kraljica, obdana z vsemi njenimi najbližjimi sorodniki. Na desni strani kraljevske skupine, pa je dolga miza, za katero sedijo predstavniki sedanje konservativne in laburistične stranke, ki je v opoziciji. Vzdolž široke stene, nasproti vhodu so najprej razvrščeni znameniti vojskovodje Napoleon. Nelson in Wel-lington, ki je premagal Napoleona pri Waterlooju. Sledi skupina cerkvenih učenikov, med katerimi sta protestanta Luther in Kalvin, a tudi bivši papež Pij XII. za njimi so figure nekaterih ameriških predsednikov, kakor Washingtona, Lincolna, Roosevelta, Trumana in Eisenhower-ja. Pod tablo z napisom »sodobni državniki« se vrstijo voščene lutke Stalina, Žukova, Hruščeva, Bulganina, Malenkova, Vorošilova, ču-En-Laja, čan-Kaj-Ška, Haile Selasija, Nehruja, R. Cotya, Franca, Adenauerja in Tita. Prizor obglavljenja kraljice Marije Stuart v II. nadstropju je nekaj fantastičnega. Pogled na rablja, ki dviga sekiro nad kraljičino glavo, te presune. Ne daleč od tega prizora je upodobljena pogumna Devica Orleanska in nato sledita prizora umirajočega Nelsona in umor mladih princezinj v londonski trdnjavi L 1483. Tu so tudi upodobljeni vladarji v Versailleu: lepa Marie Antoniette z možem Loui-sem XVI. Ob njeni strani stoji veliki Voltaire. LUTKA SPEČE LEPOTICE To so voščene figure, ki jih je še Madame Tussand sama modelirala. Tudi ona, je tu, celo več njenih kipov je. Ena lutka nam kaže umetnico, ko v ječi za časa revolucije, modelira obglavljene glave. Da bi nekako ublažili te grozotne prizore, je tu postavljena figura speče lepotice, ki je tudi delo velike umetnice. Original tega modela je bila lepa žena telesne straže tedanjega francoskega kralja. Lutka speče lepotice diha. čudno je to slišati, vendar se s pomočjo posebnega mehanizma njena prša res zaporedoma dvigajo in nižajo in pri tem premikanju se diamantna broška na obleki zablešči. PISATELJI, JUNAKI, ŠPORTNIKI IN FILMSKE ZVEZDE Poseben prostor je dodeljen figuram velikih pesnikov in pisateljev. V nasprotni dvorani širokega stopnišča so lutke znamenitih oseb, ki so se v življenju izkazale s posebno pogumnimi dejanji. Njim nasproti so nekako’ bahavo postavljeni nekateri športniki. Zanimivo je, da so s temi voščenimi figurami ovekovečeni celo nekateri filmski igralci kot n. pr. Danny Kaye, Chaplin, Marilyn Monroe, Diana Dors, Tom'ny Steele, Bob Hcpe in Sir Laurence Olivier z ženo Vivien Leigh. Prikazana je tudi radijska kabina postaje BBC in njeni najožji sodelavci. V »SOBI GROZE« Muzej ne bi bil popoln, če ne bi bile v njem figure vseh angleških vladarjev vseh dinastij. Pa še vedno nismo na koncu. V podzemlju je še »soba groze«, kjer so razstavljena zares grozotna obličja in figure največjih svetovnih zločincev. Med ostalimi so tu v vosku upodobljeni nemški politični zločinci iz zadnje svetovne vojne, štiriperesna deteljica Ribbentrop, Goering, Hitler in Goebbels. Vse te velike osebnosti si torej človek lahko ogleda v londonskem muzeju voščenih lutk. Nedvomno je to ena izmed največjih zanimivosti mesta. Edino v Parizu je še podoben muzej, ki pa ne prekaša londonskega. Majhne in velike osebnosti, vse morajo prej ali slej umreti. Za njimi, ostanejo še voščene lutke, ki pričajo o njihovih velikih delih, lahko pa tudi o zločinih. S. P. (Nadaljevanje sledi) SREČANJE S ČERNIGOJEM Prijetno je bilo zopetno srečanje s Černigojem v tržaški Občinski galeriji. Na razstavi (od 5. do 16. junija) je vrsta veli]e 2. Vprašanje: 1)0 Oče mi je pred vojno prepčj ro del premoženja. Ker oče še 1 ns vi in ima vknjižen užitek na Pl jj1 sestvo, bi rad vedel, ah b0' VPRAŠANJA IN ODGOVORI Gospodar iz Doline nam je postavil dvoje vprašanj. moral ob smrti očeta plačati 1 lis nanco. J re Odgovor: Če je oče vknm s° posestvo na vaše ime in si je P tem pridržal dosmrtni užiP morate ob smrti očeta to prti lis viti financi, ki vam bo dovoPpe izbris užitnine. Pri tem boS|»» plačali malenkostno stalno h11 so. Na zemljiško knjigo bosf morali vložiti predlog za izbr užitka in pri tem plačati pose j no pristojbino. HOTEL IH RESTAVRACIJA FlJIMLAJtf REPENTABOR TEL. 21-360 Domala kuhinja in pristna vina — Gene ugodne. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovretne prevaža za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. Gane ugodne mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojavi Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije; BEOGRAD ul. M. Tita 7/IH Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA žrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale; Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in za-ootavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! 9SGondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon- 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 22(1 000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos rdresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Arne rike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobit čete kod našeg zastopnika u Trstu "NORD ADRIA”, V. Bortoluzzi S Co„ Piazza Duca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-613, 29-829. JUGOLI N M A Zuulkci Sil« A JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamsk les In les za kurjavo TRST — Riva (Hrumula 6-1 * Telefon 37-004 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA Ulica Morelli 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljen* lote 1DOO H; za tu Ja ; da ■ br I lis ni Pc tfucc. Jj v'i 11 n 'i ils i i o BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. (Govorimo hrvatski) TRST, Ulica S. LAZZARO 13 t Telefon 23-810 »j de Pt ki zv |vi na zg j So nc v'j ba rt ki: x ar i so , la T; in I la Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! o.