T ■ TSLSTOH: OHelm 3—3878 Iisfslovenskih Jelaveevy Ameriki. i The largest Imod d^y cncc^pt Stmcbtyt and legal Holidays. 75,000 KO. 2X6. — STEV. 216. fatrsd m gseoad Class Matter Baptambar 9U «08, •> Uit Port Offiot 1 Wtw York, H. Y„ nndar Act of Oongif of lUrdi 8,1870 TELKFOH: OBalm 8—S8TI NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 15, 1933. — PETEK, 15. SEPTEMBRA 1033 VOLUME ILL — LETNIK ILL KRVAVI IZGREDI V PREMOGOVNEM OKROŽJU PREDSED. ROOSEVELT JE POSLAL LASTNIKOM PREMOGOVNIKOV ULTIMATUM, KI DANES POTEČE Predsednik Roosevelt je pozvati v Belo Hišo premogovne barone in zastopnike delavcev. — Pogajanja, ki trajajo že mesec dni, so mu začela presedati. — Pred Gates premogovnikom v Union-town se je vnel boj med štrajkar jI in pomožnimi šerifi. WASHINGTON, D. C., 1 4. septembra. — Pred-sednik Roosevelt je pozval danes v Belo Hišo lastnike rovov mehkega premoga in zastopnike delavcev. Njegov namen je, končati pogajanja, ki trajajo med obema strankama že nad mesec dni, pa niso bistveno napredovala. Povod za ta korak je dalo predsedniku poročilo, da je bilo v Uniontown, Pa., tekom stavkarjih nemirov ranjenih šestnajst oseb. Predsednik je poslal v Uniontown zvezne uradnike ter jim naročil naj natančno preiščejo položaj in mu podrobno poročajo v dogodkih. Splošno prevladuje mnenje, da bo predsednik predložil premogovnim baronom pravilnik in jih prisilil, da ga bodo podpisali. Baje bodo imeli le štiriindvajset ur časa za premislek. Ce se v tem času prostovoljno ne odločijo za odobrenje pravilnika, jim bo vsiljen. Kubanski predsednik San Martin-diktator MLEKARSKA STAVKA V ILLINOIS VELIKE IZGUBE AMERIKANCEV GROF UČIDA JE ODSTOPIL UNIONTOWN, Pa., 14. septembra. — V teku enega meseca so se vdrugič završili v tukajšnjem kraju vroči nemiri. V boju med štrajkar ji in pomožnimi šerifi je bilo dbstreljenih šestnajst štrajk-jev, nad dvajset so jih pa strahovito pretepli s kre-peljci. Boj je sledil sklepu unijskih voditeljev, naj za-stavka trideset tisoč premogarjev v protest proti premogovnim baronom, ki nočejo podpisati pravilnika. i Malo prej je nameraval poslati governer Pinchot v okraj 350 narodnih gardistov, pa se je premislil, češ, da zaenkrat to ni potreba. Nemiri so se završili pred rovi Frickove družbe, ki je podrejena jeklarskemu trustu. Osem rovov je zaprtih, osem jih pa še vedno obratuje. Streljanje se je završilo pred Gates rovom, ki je oddaljen petnajst milj od tukaj. Pomožni šerifi se izgovarjajo, da so začeli piketi metati kamenje na stavkokaze. Ker niso hoteli mirovati, so pomožni šerifi otvorili ogenj. Pomožni šerifi so se zavzeli za stavkokaze ter oddali proti štrajkarjem več salv. Posluževali so se tudi plinskih bomb. Neki pomožni šerif je bil tako nevarno ranjen na roki, da so mu jo morali odrezati. Med ranjenimi premogarji je tudi stavkarski vo-. ditelj Louis Kromer. Vzroke streljanja preiskujejo državni policisti in šerif Hackney. Frickova družba ima zaposlene neunijske delavce ter se ni udeležila washingtonskih pogajanj glede pravilnika. Pravi, da zanjo pravilnik ne pride vpoštev, ker dobavlja premog izključno le jeklarskemu trustu. Gates premogovnik se nahaja ob ovinku reke Monongahela. št raj kar ji so se postavili na edini cesti, ki vodi proti rovu. "Bosse" so jih pustili mimo, ko so se pa približali stavkokazi, so jim zastavili pot. Tedaj so stopili pomožni šerifi v akcijo. Ko so zgrabili stavkarskega voditelja Louisa Komerja, se \ je začel boj. Kamenje je letelo, krepelci so žvižgali po zraku, in solzne bombe so začele vršiti svoje delo. Tedaj je pa dal rovski superintendent Michael Donovan povelje: — Ogenj I Zaštrajkalo je 500 far-merjev. — Niso zadovoljni s ceno NRA pravilnika. — Zahtevajo višjo ceno mleka. Chicago, IU., 14. septembra. — V McIIenrj* in Kane okrajih je zaštrajkalo .100 farmerjev. ki niso zadovoljni z zveznim pravilni-nikoni in njegovo ceno za mleko ter so iwtavili dovoz mleka v Chicago. Mirni, toda prepričevalni piketi so hili razpostavljeni po ee.stah. ki vodijo do mlekarn in .so nagovarjali kmete, da peljejo mleko domov ter zahtevajo od .svojih odjemalcev boljšo ceno. Do sedaj še ni bih> nikakih izgredov. V nekaterih slučajih ko policisti srpemljali truke z mlekom v Chicago. Dve vHiki mlekarni. ki zalagata Chicago z mlekom. zagotavljata, da ne bo.sta mnogo prizadeti vsled štrajka. The Pure Milk Association, ki je kooperativna mleka irska zadruga in katere člani so zaštrajkali. pravi, da so vsled štrajka njene zaloge mleka znižane samo za 11 odstotkov. Oba okraja prispevata le okoli 20 odstotkov mleka za Chicago. Farmerji ho na .svojem zborovanju v Woodstocku odločili strajk ter .so določili 200 svojih Vsled opustitve zlate valute so imeli ameriški turisti velike izgube. — Švicarski hoteli so zapuščeni. Ženeva, Švica, 14. septembra. Ko .so Združene države opustiij zlato valuto, je več tisoč Ameri-kancev bc-žalo iz Švice. Vsled tega so imeli švicarski hoteli veliko škodo. Več sto največjih hotelov je skoro praznih. Le malo števiio 1 stično kot jo je do sedaj vodil Amorikancev. ki so še ostali v J Cčida. •Švici. stanuje večinoma po pri- Tokio, Japonska, 14. septembra, vatnih hišah ter potujejo |>o že-'Odstopu zunanjega ministra gro- Za izgovor je Učida navedel slabo zdravje. — Njegov naslednik je Hirata, ki je velik nacijo-na'!ist. Tokio, Japonska, 14. septembra. Grof Y a suva Učida je odstopil kot japonski zunanji minister. Na njegovo mesto je bil takoj imenovan 'bivši poslanik v Moskvi Ko-ki Ilirota. ki bo vodil japonsko zunanjo politiko bolj nacijonali- OTOŠKI REPUBLIKI PRETI ŽE ČETRTA REVOLUCIJA HAVANA, Kuba, 14. septembra. — Novi kubanski predsednik Ramon Grau San Martin si je prisvojil v republiki diktatorsko oblast. To se mu je zdelo potrebno, kajti Kubi preti v teku enega meseca že četrta revolucija. leaniei v tretjem razredu. Zaradi gorarte dežele je vožnja po švicarskih železnicah izelo draga. Diplomati, konzuli, časnikarski poročevalci in trgovci, ki so prisiljeni živeti v Švici, se zelo pri- fa 1'č.ida je takoj .sledilo imenovanje lvoki Ilirota. ki je bil doslej poslanik v Moskvi. Ilirota je odločen nacijonallst in je ozko zvezan z vojaško kliko. Ilirotova izunanja politika bo tožujejo. Mnogi med njimi .so o-'mnogo bolj nactjonalirična in ne pustili .svoja .stanovanja in .stanujejo po privatnih hišah. Švica je poleg Holandske še edina dežela na svetu, ki je obdržala predvojno zlato valuto. Preclno so Združene države sprejele srebrno valuto so dobili Amorikanci za dolar nekaj nad pet frankov, kar je komaj zadostovalo za kosilo v srednje vrst nem hotelu. »Sedaj pa dobijo za dolar manj kot štiri franke, vsled česar morajo plačati okoli $2 za kosilo, ki bi v Ameriki veljalo 75 centov. Par nogavic velja sedaj približno bo .sklepala nikakih kompromisov. Za vzrok svojega odstopa je navedel 1 ■»«> 1 ^ *» ^ Xi nn II- ! okraja agitirajo za štrajk. Voditelj štrajka rje v E. L. Bost iz Harvard, 111., (zahteva, da se dosedanja po pravilniku določena cena za čika^ko okrožje $1.75 za irto funtov mleka zviša na $2.21. ODVAJALCI PRED SODIŠČEM Edwardgville, 111., 13. septembra. — Pred najvišjim sodiščem je je pričela sodnijska obravnava proti šestim odvajalcem priletnega Augusta Luer rz. Alton, III. Med obtoženci je tudi Mrs. Lillian Chessen. Državni prardnik bo zahteval za obtožence smrtno kazen. Atlanta, Ga., 13. septembra. — Proti "Williamu Randolph DHin-skemu se je pričela sodnijska obravnava. ker je 6. julija odvedel Johna K. Ottlev. predsednika First 'National liank. Kazen za odvedbo v državi Georgia je 4 do 20 let. ! centov. Življenje v Švici je še vedno 30 odstotkov dražje kot je bilo pred vojno. Vsled tega potujejo turisti v druge dežele, kjer je življenje mnogo cenejše. tXajbolj so prizadeti ameriški diplomati, katerim je bila zadnja leta plača že mnogokrat znižana. Vsled padca dolairja je njihovo življenje skoro neznosno in mnogi se (pripravljajo, da se odpovedo svojim službam. NEČEDNI ROPARJI Grand Rapids, Mich., 14. septembra. — Štirje roparji so prišli v majhen beer garden. Od šestih gostov, med katerimi so bili štirje moški in idve ženski, so zahtevali ,da se slečejo. Ko 19 let stara Sally Phillips ni hotela ugoditi njihovi zahtevi, je nek ropar nameril na njo z revolverjem, nakar se je takoj slekla in ravnotako ostali gostje. Roparji so pobrali ves njihov denar v skupnem znesku $18, so vso obleko zmetali na kup in so nato odšli. DEKLICA REŠILA BRATA Middletown, N. Y., 14. septembra. — Ko je Betty Birch, ki živi na farmi blizu E>\vaarkilla, videla. da jc bik napadel njenega 12 let starega brata, je naglo sNila na trtik in ga zavoizHa v sredino bikovega telesa. Bik se je zvalil po tleh. dekle pa naglo potegne brata na trirk in ga odpelje. osamljena. — Nikdo ne ve, kaj bodo napravile Združene dnVave, ko bo jh> letu 1935 ameriško vojno -brodovje močnejše od japonskega, — pravi list "Asahi". KAM JE ŠLO ' KITAJSKO ZLATO? Prostovoljni prispevki so dosegli $20,000,000. — Denar je bM namenjen za vojno proti Japonski. Po mestih se vrše delavski nemiri. skoro sleherni dan izbruhne kak novi štrajk, in komunistični agitatorji so na delu. San Martin je prišel s člani svojega kabineta do zakljfučka, da je najbolje, ča začasno odpravi ustavne svoboščine ter prevzame diktatorsko oblast. V noti, ki jo je izročil predsednik ameriškemu poslaniku, svari Ameriko pred intervencijo ter pravi, da bodo ameriški trgovski interetsi na Kubi deležni iste pozornosti. kot so jih deležni kubanski trgovski interesi v Združenih državah. ■Colonel Fulgencio Batista, ki je bil še pred tednom dni navaden narednik, je pozval vse armadne postojanke, naj ščitijo ameriške interese. Predsednik San Martin je razpustil tajno policijo, ki je bila največja opora bivšega predsednika Machada. POROČNA SODIŠČA V NEMČIJI Monakovo, Nemčija, 14. se p tenrbra.--Nemška vlada je izda la odredbo. da bo s 1. januarjem lf'34 pričelo poslovati sodišče, ki bo imelo nalogo odločevati, ako se smeta dva zaročenca poročiti Po novi postavi mora zdravniška preiskava dognati, ako kateri izmed njih nima kake dedne bolezni, vsled katere zakon ne bi bil dovoljen, razun ako se izvrši ste rilizacija. Peiping-, Kitajska, 14. septembra. — Kitajska vlada je pričela preiskovati, kam je šlo več milijonov dolarjev dena v ioladm. po CaUe SLOVENIC PUBLISHING COMPUOt Ntroda" Iff xa**4 K. Z&peljivec brez srajce. Nekje na Dolenj&kem je živel mož v mirnem zakon&kein sožitju & stojo mlado ženico. Z dobrim posestnikom se je seznanil brez-doinovraee, ki ga je mož vzel v hi-£o. Fant pa je svojega dobrotnika 'bridko razočaral. Kmalu je pokazal svoje pravo liee. Vse mu je dišalo preje, kot po pošteno delo. V poe-estnikovi oiisotnositi se je fant pričel zanimati v prvi vrsti za njegovo mlado ženico, ki «i jo je kot zastaven fant pridobil in jo ujel v svoje mreže. Vaaeani. ki so razmerje obeh ljubimcev opazili. so večkrat opozorili moža, da naj bolj pazi na svoj dom in reči. ki se v njeni dopajajo. Bil pa je. kot .se .pogosto dogaja, napram ženi preveč zaupljiv. O tem se je prepričal na svoje lasi ne oči, še bolj pa občutil na svoji koži. V eni preteklih noči. ko «e je vrnil mož iz dela domov, je ob svojem prihodu iziuenadil ženo in njenega ljubimca v kaj čudnem položaju. Ves besen se je mož zagnal proti njima. Imela pasta srečo. Oba sla se z naglim begom Se pravočasno rešila krepkih batin. ki so jima pretile od prevaranega moža. Brezdomovinec je> bil še toliko predrzen in nesramen, da je oslepar-jenemu možu zagrozil, da ga bo j zadavil, če žene ne pusti pri miru. I Zaenkrat bi bila zadeva od strani prevaranega inoža. ki je drugače sila miroljuben, končana, če bi se zapeljevanje ne ponavljalo in če bi se brezdomovin«*e že kar očitno ne polastil njegove žene. Velika ljubosumnost na o-beh straneJi se je pričela oglašati, predvsem še pri brezdomovin-cu, ki je kar be«nel. če je opazil svojo Jjubieo pri zakonskem možu. (Zadnjo noč. ko sta pomirjena zakonca mirno spala v svoji hiii, je iznenada planil vročekrvne« v hišo in pristopil k zakonski postelji. Ljubosumni brezdomovinec je zgrabil moža za vrat. Mož se je v strahu s podvojeno močjo spo-pripeJ z ljubimcem svoje žene. V Adamovem kostumu se je spustil hočeš nočeš v boj z njim. V napadu in obrambi sta se prerila \z hiše. kjer se je prava bitka šele pričela. Mož jc bil v borbi s fan torn močnejši in pošteno ga je prcmikastil. Xa kraju čudne borbe je ostala v posest ni ko rib rokah I* še sama — zapeljivčeva srajca, dočim jf* zapeljive« .sam pobegnil. Ko pa se je po junaškem boju varani mož zmagoslavno vrnil v svoje zakonsko svetišče, ni več našel tam svoje žene. Nezvesta mu je ponovno pobegnila s premaganim, toda močnejšim. Tragedija mladega inženirja. 31. avgusta zvečer ob pol 21. se jc pripetila mlademu inženirju ,T. Bandelnu težka nezgoda. Pred kratkim je nastopil službo pri KID. Dodoljen je bil tovarnam na Javorniku. T.sqdnega večera Be je napotil 7. doma z namenom, da pojde na Jesenice z električno lokomotivo. 'Nesreča je hotela, da je šel pre-ko tira v trenutku, ko je privozila z Jesenic lokomotiva. Ilotel je steči. Tedaj pa mu je noga zašla med kretnico. Voznik ni mog«el j*troja več« ustaviti. Kolo lokomotive je zgrabilo nogo mladega človeka in mu jo dobesedno odrezalo. Nesrečni inženir, ki je nekaj Časa študiral na graški tflhniki. leži v ljubljanski bolnišnici. . ; Jubilej nadučitelja Janka, Tomana Med prosvetnimi delavci, ki se tako vglobili v življenje ^svojejra kraja, da vladajo med njimi m med prebivalci samo očetovaki, r t "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor 'ga hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. Naročnina za atari kraj stane ff. V Italijo Krta po- bratski m prijateljski odnošaji, zavzema odlično mesto upokojeni nadueitelj Janko Toman. ki je 3. septembra v Moravčah dopolnil 70 let svojega neumorno delavnega ter na narodni prosveti in napredku posvečenega življenja. Tragedija obupane matere. Zadnje znižanje delavnih ur v tovarni je pretreslo mnogo družino. Tako je težko gospodinjila tudi žena železničarja v Pekrali. ki je preživljala kopico otrok. Zadnje dni je reva obupala nad življenjem in sklenila je napraviti konec svojemu trpljenju, 1. septembra okrog 8. se je zaklenila v so 10 odstotkov svojih dohod-Uo v iu ne smejo se oaemkti ali »prejeti javne službe brez dovoljenja, velikega mojstra. Seveda kličejo bratje tudi, da ae prekliče agrarna refonoa, ki je uničila njivam ve-lepoee^tva. Baltiški listi pUtejo, da bi bilo pod častjo mi »dih republik preganjati smešne "viteze zvotie-njs po toči", Id ae ne morejo navaditi na now razmere. LAŠKI MANEVRI OB MEJI V ea&u od 3. do 27. avgusta so se vršili veliki vojaški manevri na ozemlju med Sv. Lucijo, Cerknem, Idrijo in Vipavo. Pri teh manevrih bo sodelovali armadni »bori iz Trsta, Vidma in Verone. Vršili so se pod poveljstvom poveljnika armadoega zbora v Ve-roni. Vsega je pri vajah nastopalo okrog: 40 polkov vojaštva. Samo v občini Črni vrh je bilo razmeščenih pe.t polkov, in sicer 22. artilerijski, 11. tehnični ter 51.. 57. in 75. pehotni. V Črnem vrhu je imela svoj glavni stan tudi deseta brigada. V*a artilerija je motorizirana. S težkimi tovornimi avtomobili so prevažali večinoma poljske iu gorske topove in jih razmeščali okrog Novega sveta. Godoviča in Zaloga, pa tudi na višjih točkah, zlasti na Javorniku. Pri manevrih sa uporabljtli tudi rakete, žaromete ter izvajali u-metno meglo. Blizu Vojskega in v Hruški sta bili postavljeni dve veliki "radio-oddajni po^rtaji s preko 20 m visokima antenama. Poleg tega je bilo razmeščenih na raznih krajih 40 sprejemnih aparatov. Vojakov je bilo toliko, da so morali zaseči ljudem celo travnike. da so si lahko postavili šotore. Ko so travnike vse razkopa-ue in pohiaudrane zapustili, so plačevali kmetom za vsak travnik po 20 do 30 lir odškodnine, čeprav fi<> morali ljudje po dva dni izravnavati razkopano zemljo. Med manevri je moralo prebivalstvo "vojnega ozemlja" šestkrat naglo zapustiti svoje domove. V gotovih presledkih so se oglasili p<> vaseh vojaški glasniki, ki so opozarjali na "prihod sovražnika", nakar so morali ljudje pustiti vse delo in z živino vred pobegniti. Naravno je. da so bili ljudje zaradi tega zelo ogorčeni. k-"r so bili moteni v najnujnejšem poljskem delu. Kdor je kritiziral, je bil takoj aretiran. V Lomeh. Podkra-ju, na Colu. v Zalogu in drugod so jih mnogo zaprli. Zanimivo je. rta imajo Italijani zelo slabe zemljevide o obmejnem ozemlju. -Neki general je zašel in je povpraševal pri kmetih po večjem kraju, ki je bi! oddaljen komaj pol ur.e hoda. a ga na zemljevidu ni mogel najti. Zgradili so tudi .posebno električno centralo, za katero so črpali vodo z Vodic. Pri vojnih vajah so uporabljali tudi celo vrsto kavern. ki so bile v poslednjih letih zgrajene po vsej 'Hrušici. Trnovskem gozdu in okrog Idrije. Tudi sedaj so gradnje še v polnem teku. Tako grade na pobočjih vzhodno od Čr-nejra viha tri nove zelo dolge podzemeljske votline. V Zalogu so pričeli kopati na šestih krajih. Tam blizu stoji tudi Figovčeva gostilna, ki je blokirana in ne sme nihče v njo. Dva metra za hi^o namreč kopljejo en vhod v novo kaverno. Tu nameravajo zgraditi podzemeljsko železniško postajo za vojaško železnico, ki bo .speljana iz Gorice na čepovan in dalje skozi Vojsko-Čekovnik na Zalog. Tudi v Zalogu nameravajo še te dni postaviti parno električno centralo. Zgradili So deset velikih barak in že sedaj je v Zalogu pri trth delih zaposlenih nad 200 delavcev. Pripeljali so tudi ogromne grad>bene stroje. Iz Vipave priha- jajo na dan za dnem avtomobili s cementom in železnimi traverza-mi, ki jih bodo pri tem rabili za utrditev podzemskih kavern na ftpiku, Javorniku in okoliških hrrbih. Kavern je dosedaj okrog osemnajst. Rasen kavern so zgradili letos v Hrušici tudi 15 km novih cest. Cesto Podkraj-Vodice-Cene nad t.'o-lom baš dokončujejo. Pri delu je zaposl^nivh 200 ljudi. Cesta je široka le tri me-tre in vodi preko pobočja Javo m tka. od tam pa vodi odcepek ceste na vrh hriba, ki do>minira nad v»o logaško planoto. Razen tega pa gredo odcepki ce>?te do posameznih kavern. Drugo cesto grade iz Pod-kraja v Pred jamo na Pivki, tretjo pa iz Podkraja direktno proti Vipavi. V eeloti je v gozdovih, hribih in va.seh na ozemlju čmovr-ške občine zaposlenih 2000 it a 1 i-jankih delavcev. Iz Jugoslavije. Samomor vdove. Te dni se je v Bjelovaru obesila zdravnikova velova Ulanka Klo-štra. Omračil se ji je um in v hipni duševni zmedenosti si je končala življenje. Pes v smrt s svojim mladim gospodarjem. 7-letni Andrija IJušek iz vasi Kovačiee blizu Velikega Bečkere-ka je pasel kravo in spremljal ga je pes. Ril je truden, pasel je ob železniški progi, pa je legel na tračnice in zaspal. Kar se je približal vlak. strojevodja je dečka opazil in začel je vlak ustavljati. Videč svojega mladega gospodarja v nevarnosti, je začel pes na vso moč lajati, pa ni mogel dečka zbuditi. Strojevodja ni mogel vlaka pravočasno ustaviti in tako je lokomotiva zgrabila dečka in psa. Dečku je odtrgalo g'^vo, psa pa razpolovilo. Pretresljiva tragedija lanečke družine. V vasi Prveči blizu Nove Gradi-ške. se je obesila kmetica "GLAS NARODA" m 3t* urno nil £«D»tv6, f*«£ tm til Slotted f ^Htd ■..... 'f" 1 ■■ i. , i CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Prijatelj Tone Terbovec me pozdravlja iz Ohicage. •Škoda, da mi ni prej naznanil, da gre tja na po-čitniee. V tem slučajn bi mu odstopil celo kopico prisrčnih in mamljivo dišečih vabil, ki so mi jih poslale ljubeznjive neznanke. Ker je se vedno fant od fare, bi mu bil iz srca hvaležen, če bi namesto luerie kako dobro delo o« pravil. K t isti. ki me je zadnjič vabila z besedami "Le pridi, le pridi, sem sama doma", mu pa ne svetujem hoditi, ker ni sama, pač pa omožena. Iz zanesljivega vira sem izvedel. da je njen mož odsoten samo od osmih do dvanajstih opoldne ter od ene do petih. Pa tudi med tem časom večkrat bruhne v hišo. da pogleda, če jo v ajsbaksi kaj hladnega za suho grlo. Tonetu bi ne privoščil, (la bi se ob taki priložnosti sestala, na teden. * Ali se bo XRA obnesla ali se ne bo.' To vprašanje je zaenkrat vseprevladujoče. •Nekdo je rekel predsedniku. Rooseveltu: — Ce se 'bo XRA obnesla. boste vi največji predsednik Združenih držav. Ce se ne bo obneslii. vas bodo smatrali za najslabšega. Predsednik mu je pa baje odgovoril : — Če se XRA ne bo obnesla. ne bom jaz najslabši, pač pa zadnji predsednik Združenih držav. To so pomembne besede. . . Zadnji predsednik . . . Vstaja . . . revolucija... in najbrž — anarhija ... * Stvar ni tako lahka kot domnevajo nestrpneži. Pomisliti je treba. da je Amerika največja indu-strijalna dežela na svetu. Da so bili dasedaj kapitalisti absolutni gospodarji svojih delavcev. Da se niso brigali ne za boga in ne za hudiča, kadar je *Io za njihovo mošnjo. Najmočnejše strokovne organizacije so le malo ali nič o-pravile napram njim. Zdaj se. pa naenkrat pojavi možak in jim pravi: — Dovolj je tega. Zanaprej bo drugače in sicer tako. da bo pravici že vsaj deloma zadoščeno. Drznega poskusa se je lotil mož. Začetek je dober, toda naenkrat ne more biti vse. Predolga in preveč viharna je bila noč. in nHbo je še vedno pokrito * tako težkimi oblaki, da solnce ne more skozi. Dejstvo je. da je v zadnjih šestih meseeih dobilo dva milijona nezaposlenih delo. C'e bi bil še vrtino Hoover na krmilu, bi se v tem času število nezaposlenih skoro-•jotovo za dva milijona povečalo. In nadalje je razveseljivo, da zasluži marsikateri delavec petnajst dolarjev na teden, dočim je bil pred nekaj tedni plačan za isto delo s petimi ali šestimi dolarji. To je za začetek več kot bi si kdo drznil sanjati. * Do popolnega uspeha je pa še vedno dolga in trn jeva pot. Človeške čudi ni mogoče prikrojiti po enem kopitu. Xaj bo komanda še tako ostra in mogočna, vedno jih bo dosti, ki bodo pridili soglasje in enotnost. Ni dolgo tega, ko je poročalo časopisje, da neka newyorska tiskarna tiska za vlado plakate z višnjevim orlom. Tiskarji morajo delati po petdeset ur In dobe za fcvoje delo po deset dolarjev Ce bi Hitlerjevi fašiati vdrli v Avstrijo — kar se prav lahko zgodi—se bo vnela borba za južni del Koroške. Avstrija ne ve, kaj bi s Koroško, Italija bi jo rada, Jugoslavija je pa upravičena do nje. Žal. da se taka vprašanja ne dajo reševati pri 2eleoi mizi. Če se rešujejo, je rešitev polovičarska. Deta 1918 je imela Jugoslavija generalov ua pret#k — toda med njimi enega samega generala Maistra, ki je pa imel v okolici Maribora čez glavo opravka in ni mogel biti istočasno tudi ob Soči in na Oosposvetskem polju. Ob. -Soči in na Goe>posvetekem polju I ga nam je manjkalo, in zato rma Slovenija danes pristrižene kre ljuti. Prodno ji bodo kreljuti zra-1 Blerjp bo ptrnajbrž oelaftelo Broei r .4.-,* ■ M LA| lAtoor KOT YOgg, TODAY, BgPTBMBgB lg, 1*33 nop lAicm bloom daily * v. §. 4 VLADIMIR, LEVSTIK: SAVINJSKI JESEN Kam jo mahaš, popotni mož? — te ptič. da ne čivkaš za drugimi in ! ves navezan na usode širnega sve-Quo navigas. nauta ! Lepi dnevi'ti je presedlo oboje: induHtrijali-' fa. Denar tujih dežel se pretaka po se še obetajo in sam ne veš, kam bi krenil. Mene" vprašuješ za .svet ? Pokaži se. da vidim, kdo si in kakšen si; zakaj vsi nosimo svoja pota v sebi. Ako si spoštovalee ustanovljenih navad in. da odkrito zapišem, samo vrl državljan in zvest rodoljub in zdresirana sirota, ki po sto je čutiti no maš. nikar dolgo ne po-miŠljaj. I "reži jo ua Gorenjiiko, k z nož ju naših krasnih planin, ali celo "na vršač stopivii sedi" (neznan svet si ti odpre!) in tako dalje in tako dalje — skratka, oddaj svoj "0I1" in "ah" in "čudovito!" tam. kjer so strmeli tvoji o- zirani patos gora. ki jim od samih j njegovem žilju, trgovske konjunk -plezajočih trum več rebres ne raz-1 ture inu vedrijo in mračijo nebo, ločiš, in cvička iskreči se -rubin iu 1 drhtavica špekulacij mu vznemirja idila belih hramov in gričkov in sanje. "Ali bo Amerika pila? To dolenjskh cest — tedaj kreni v Sa- j vprašanje v Celju in Žalcu in vinjsko dolino. Pridi, če se ti zdi; :Braslovčah ni manj razburjalo glav samo če te miče in si nemara sam spoznal, tbi je dobro zate. Savinjska sredi reke, pljuskaje izginjajo pod mostom in lahno, varno polzijo čez jez, padajo v razpenjeno vialovje in. ko bi že mi^il, da je vse razbito, spet veselo in gizdavo plovejo po prosti v odi. Rdeče jutranje solnce >-e jim smeje izraa Gore Oljke, zlati valove okoli njih in se odbija na pšeničnoruoneni smrekovim in na gostem, smolnatem, žarečem mece-snu. rožnatem kakor velikonočna gnjat.... Tako "humplajo" naši plavarji proti Celju in Zidanemu mostu; na široki Savi bodo spojili svoje '' flose'' v dolge neskončnosti ravnih brun in deska in bodo, tisti, ki se ne vrnejo, s petjem in pitjem pluli na njih tja proti Za-jgrebu in Sisku. in dalje, do Bro-da. Mitrovice in Zemuna, kakor so pluli v starih časih še delj, baje tej natar" do Ornega morja,... MA ZEMLJI JE Ši DOVOLJ PROSTORA kakor v New Yorku in San Fran- Srečo na pot, veseli argon avti sa ciscu. Amerika pije. hmelj ima ce- j vinjskiT dolina je namreč vsa št i m ana in no. sree Savinjske doline utripi je; I Tožijo, da ie les na pol zastonj Savinjčani smo ponosni ljudje, ki gosta zmerom prijazno sprejmemo, ponujati se |>a nič kaj ne aiatuo. Ni. da bi moral hoditi k nam, kogar J-rce drugam naganja! Recimo, da se prikažcš: dobro Savinjska dolina se spet poizkuša hn vendar ga plavijo z vbako veli-smehljati in obuja spomine na sta-.ko votlo; rajši bi videli, da bi re-ri sijaj. ka zalila vso ljubo dolino, kakor Pa do tega je še daleč. Koliko 1 dobrih let bi bilo treba, da bi za-relila rane ? (xOs|>odarska mora tla- nani došel. Pobodi v teh krajih in či kraje med Celjem in Solčavo se boš zaljubil vanje in jih poha- kakor hudobna sopar i ca panjih dni. tvojega srca se ne bo nikoli do si- suše in živa stvar več gibati ne tega naužila naših planin in str- more od zaduši ji ve, strupene testnih vrhov, ki jih imamo, da skoraj nobe. Prav tako je bilo zadnja lene vemo. kam bi z njimi, "dolenj- ta kakor v najbolj vročem avgustu, ska" bo vzkoprnevala ob sladkih ko neusmiljeno solnce pije in pije • ju. Težko si je misliti, da bi se naš četje in očetje tvojih očetov, kjer jal s|>et in spet. "Gorenjska' plat ko zemlja poka in trava rjavi od strmijo očetje tvojih sinov in kjer bodo strmeli, če Bog da. še imtomei tvojih sinov in kjer bodo strmeli, če Bog da. še potomci tvojih potomcev! Nič naj ti sitno ue bo. popotni mož. Saj vsi \tpmo da izbirč-nost ni za vsakega: izhirčnost je že pojav duhovnega kapitalizma — izbirčnost je samo za tistega, kdor izbirati rna. v 9 Ce si pa nemara vinski brat in mehka natura, občudovalec hribčkov in cerkvic, in tihih votla, in si Jurčiča bral in Ketteja ljubiš in pravo govorico slovensko, zajadraj v dolenjsko stran! Blago ti bo pri duši vso dolgo pot. žejen ne boš nikdar nikoli, zidanice ti bodo odpirale svoja nedra. dobra volja te bo spremljala od Ljubljane do Novega mesta, iz Novega mesta v Metliko in delj, in z njo vseh trudov vredna zave>t. da postavljaš hodila svoja v preizkušene stopinje mnogih, ne naj>labših ljudi. Nič ni tako prijavnega kakor cviček, ki žu-l*>ri po suhem grlu, in kurja škofija v beli zidanici in railed na da bi prišla voda, oni pa ne bi stali na plaveh.... Kakor gledajo naš? hmeljarji v daljnji zahodni in severni svet. tako se obračata misel in up našega plavarja proti vzhodu. Sanje starih Celjanov (in kateri Saviujčan se more zakleti, da nima v sebi vsaj kanca te bujne krvi?) kažejo na Balkan, letijo proti Črnemu mor obrisih gričevja, ki robi našo doli- Savinjo, da se krči v svoji strugi no na severno >tran. od Gore Oljke in kaže skalnato dno in revna cur- do Vojnika. in na vzhod. Tudi be-, lja čez "razsnšene jezove, globoko lih cerkvic se nam ne manjka in poti plavnii na obzidanem bregu, ki vin-kih hramov, in če ti bo naša čakajo odrešenja. Nobena meglica kapljica prenedolžna. P" boj se: le- se ne vzdigne izza hribov, ne da bi tos gre hmelj v denar, in kadar jo videlo vsako oko. nobena ne izgi- gre hmelj v denar. je ob Savinji ne. ne da bi žalovala za njo slelier- dobro piti in jesti. O. blagi trebit- na misel: in kadar se vendarle ščki naših avtov. o. čudodelne ku- ibero j.n obrobi jo grebene in pre- halnice naših mam! Vzdignite se. krijejo sinji obok, takrat je vse knrji britofi. k nam priromajte, po- nekam veselo, še preden zaropoče žeruhi! Najesti >e dišečega želodca prvi grom.... Ob smrti rimskega cesarja Avgusta — po našem štetju leta 14. — je bilo v rimskem cesarstvu ljudsko štetje, pri katerem so našteli v Italiji šest milijonov ljudi. Ko je prebivalstvo izvedelo, koliko ljudi so našteli, se jih je lotil velik strah, da je na svetu preveč ljudi, in da se čloA-eštvo ne bo moglo prehraniti. Toda strah je imel prazne oči. Tedanja Evropa je bila še redko obljudena. Španija je preživljala šest milijonov prebivalcev, Grčija tri milijone, Galija tri milijone, ust al svet nekaj čez štiri milijone. Vsega skupaj je bilo tedaj na svetu kakšnih 23 milijonov ljudi. In vsi so se tresli, češ, kaj bo, ko nas je toliko! Povsod je bilo slišati zdi-hovanja. da zemlja ne bo mogla prehraniti človeškega rodu. Danes živi na svetu 2.3 milijarde ljudi, pa še to število ni popolno. Glede ozemelj, ki niso dostopna civilizaciji, se moramo namreč zadovoljiti samo s približnimi cenitvami. To so zlasti tropske in arktične dežele, o katerih ne vemo. koliko prebivalcev imajo, o katerih pa lahko domnevamo, da imajo več ljudstev, kakor jih poznamo. Hiter prirastek zemskega pre- JEKLO - KOVINA 20. STOLETJA človek ogrel za kako noro politiko, dokler bodo plule njegove smre- jbivaLstva datira zlasti od 1. 191« ke, njegovi mecesni to pot. V osrčje do 1926. Leta 1910 je imela Evro- Tugoslavije vodi srebrna cesta v>a-lov.... On to razume — pravilno razume. Za visoke zveneče besede nič dosti ne da. sentimentalen je samo pri dekletih ; njegovo življenje in njegovega doma prvi in zadnji vogal sta zgrajena na les. na hmelj, na dobro kupčijo. Svoboda ?Od-mišljena beseda! Savinjčan imenuje to reč |H> domače. Časih ji pra- savinjake "čunke'\ božanskega me- j Da. to je treba videti. Daj ra-;vi delo. časih zaslužek, časih vzne- sa naših grahastih put. napokati nemu solncu po prvem nalivu, ki štrukljev nebeških, v katerih ss jc končal pasje dni. da te zvabi iz ženijo smetana. j>ehtran in sir in postelje! Že med vrati te pozdravi |kje tam spodaj, zdaj pripravljajo rodijo rajs*ko veselje — e poi mo- 7( vstfa strani žuborenje vode; in j nove. Poljanci obirajo hmelj, ga seno: denar. Prve jesenske plavi so že Bog ve rire.... I »olj ko se bližaš reki. močneje se Nekaj let je bilo tod kar od si- ' glasi njen šum. kakor da se po dol-le hudo. Tako je bilo. da v teh za- geni molku ne bi mogla naslišati lih domovih, ki pomnijo ease ma- svoje govorice. Glej. in zdaj se Taz-lone gosposkega obilja, ponekod ni-'gnie pred teboj: naša dobra, neu-grtče, ki se vrstijo drug za drugim so imeli za sol. Polj^esem se nikjer ta-ko mehko ne razlega v mess-ečino kakor tod. in te prve hladne noči so še polne, polne debte-nja. Zdaj pridi k nam, popotni mož. da spoznaš našo slavno deže-lo!^ O te je volja.... Ce te ni. rajši nikar ne hodi! pa POŽREŠNOST ŽIVALI Sveto Pismo stare In lepo trdo venčna Sadje v Ušne ks^ga m .-75 O nekaterih domačih živalih znano, da požro v.se, kar zavohajo. Tako .so na pr. nedavno raztelesili kravo, ki je požrla dHe dežnika. To ipa ji ni škodovalo, kajti smrt je nastopila zaradi drufre-gra vzroka. Xeka dru°ra krava je neko«" odtrgala in pogoltnila kljuko. T)a požrejo krave perilo, ki se suši, vedo dobro zlasti v planinah. Primeri se pa tudi, da pogoltne požrešna krava kos čevlja, podplat ali .peto. Tudi psi in mačke .so ve as i zelo požrešni. Neki gospodar je imel buldoga, ki je zagledal v eaši na noeni omarici zobno protezo. Prevrnil je čašo, razgrizel umetne zobe in jih pogoltnil. Kakor mali o-troci, pogoltnejo psi in mačke vča-si novce. Srebrni novci jim navadno jie škodujejo, pač .pa povzroče bakremi novci zastrupljenje če jih pravočasno ne odstranijo iz telesa. Neki mandril je pred časom pogoltnil ščet za čiščenje poda. Neki severni jelen je v zoološkem vrtu požrl la.smico in poginil. Sloni so znani ljubitelji časopisnega papirja in z velikim veseljem izpraz-nujejo košare za odpadke. V nekem živalskem vrtu je požrl xtoj mnogo novcev, gumbov in sličnih predmetov; nazadnje je našel se ključ za odpiranje komserviranih rib in ga je takisto pogoltnil. To žrešnoet je plačal z življenjem. Najstrašnejše pa so v svoji po-žrešnosti kač«1. Zgodilo se je že. da sta dve kači napadli enega goloba Ko je žival poginila, se je rače«l silen boj med kačama, katč-»ra bo požrla plen. Tragedije, ki se raavi^ejo ob ta^canih priložnostih. so grozotne in cesto se konča taksno kosilo v dveh z bojem na življenje in smrt. Kača z močnejšimi in Širšimi čeljusti -požre manjšo nasprotnico, ki ji hotela oteti težko priborejni plen. pa na 0 in pol milijona četvornih km površine 447 milijonov prebivalcev. Šestnajst let pozneje ^e je to število povečalo na 478 milijonov ljudi. Amerika s 34 milijoni četvornih km površine je imela leta 1J>10 komaj 180 milijonov prebivalcev. leta 1926 pa že 235 milijonov. V Afriki, ki meri 28 in pol milijona četvornih km so našteli leta 1910 126 milijonov, leta 1926 pa že 139 milijonov ljudi in v-Aziji, ki je. na.jprostranejša dežela sveta ter ima 44 milijonov četvornih km površine. «o našteli leta 1910 šele 8f>8. leta 1924 pa že 1032 milijonov ljudi. Avstralija je najmanjši del sveta ter meri 8 in pol milijona četvornih km. Ijeta 1910 je imela 6 milijonov, leta 1926 pa že 10 milijonov ljudi. V razmeroma kratki do bi še.;r-naistih let je torej človečanstvo narastlo na ogromne številke. Svetovna vojna, ki je uničila toliko dragocenih življenj pomeni v skali naraščanja prebivalstva samo kratek odmor, nič več. pravijo statistike, da živi danes na zemlji 2.3 milijarde ljudi. s tem ni rečeuo, da ni več prostora na svetnu. Nasprotno, zemlja jih lahko preživi mnogo več. na nji je prostora in življenjskih možnosti za tri rlo štirikrat toliko prebivalcev, kakor jih ima sedaj. 'Sest do sedem milijard ljudi preživi zemlja brez težave. Pri tem pa je važno vprašanje gostote poseljenosti. Razdelitev ljudstev je namreč na .zemlji jako različna. V Evropi pride danes ua četvorni km o-zemlja 4<8 ljudi, v Aziji 23.4, v Amesriki ne glede, na gosto poseljenost v Združenih država>h in na redko gostoto prebivalstva v Južni Ameriki 4_n ljudi, v Aifriki 4.8 ljudi, v Avstraliji odpade na četvorni kilometer ozemlja celo en sam človek. Napaka je torej v nepravilni razdelitvi, t. j. v slabi organizaciji poseljenosti na zem-lji- V Južni Ameriki. Afriki in Av-Rtraliji čakajo še ogromni predeli na kolonizacijo, a tudi bogastvo ondotnih krajev je dosti večje kakor bogastov krajev, v katerih živimo mi. Mati zemlja ni torej prav nič kriva, da ljudje stradajo. Ona ima dovolj kruha za vse in ga je pripravljena dati vsakomur. Nesreče pomanjkanja je kriva le slaba organizacija, ki je ponekod naselila ljudstva na gosto v tesnem ozemlju, drugod pa je pwtila o-gromne komplekse prazne. In t« se zace.njanjo novi gospodarski in politični problemi. Uporaba jekla postaja v modernem življenju tako vestranska. da bi mogli naš čas imenovati jekleno dobo. Ne le strojna industrija in vse, kar je z njo v zvezi, marveč tudi stavbarstvo, oprema zasebnih stanovanj in kuhinj ter javnih zavodov se vedno bolj poslužujejo jekla v vseh njegovih mnogovrstnih kakovostih. Vendar pa. izvzern-ši strokovnjake, malokdo ve kaj natančnejšega o tej važni snovi. Kaj je jeklo? Pod tem pojmom razumejo Nemci ("Stahl"). Francozi ("acier'')in Angleži ("steel") vsako železo, ki se da brez nadalj-nega obdelovanja kovati. Ta široka pojmovna označba se je uvelja-[vila zato. ker je praktično zelo te žavno potegniti ostro, nedvomno m? jo med "kovu i ni železom*' in "jeklom". Jeklo pa nikakor ni čisto železo. Kajti čisto železo je tako mehko in ima še toliko drugih neugodnih lastmifiti, da za tehnična svrhe skoroda ne prihaja v poštev. Jeklo je namreč zlitina železa, ki so mu primešane razne druge prvine. mod temi skoraj veti no ogljik, mangan, silicij, fosfor in žveplo. Mimo teh dodajajo železu za posebne vrste jekla še druge prvine. n. pr. baker, nikel. krom, vol-fram i. dr. Na splošno vse te primesi v jeklu ne presegajo par odstotkov. | Kljub temu pa ravno ti dodatki j odločilno vplivajo na kakovost zli-Jtine. ji dajejo lastnosti jekla in jo usposabljajo v različne svrhe. Že razmeroma majhen dodatek bakra — 0.2 do 0.3 odstotka — zadostuje, da postane jeklo odpor-neje proti rji in je vsak namaz, s katerim ga prepleskamo. trpežnej-ši . Z znatnim dodatkom kroma in morebiti še niklja, dobima takoiine-novana rjevaraa jekla. Taki jekleni zlitini ne škodijo niti kisline, ki bi vsako drugo jeklo v najkrajšem času uničilo. Jeklo se izdeluje v najrazličnejših kakovostih, ki imajo svoje točno določene označbe. To so v glavnem številke od dveh ničel navzgor (ne-!'aj podobnega, spošno znanega i-inamo v oznaebi raznih kakovosti moke). Za stavbne svrhe izdelujejo ]>osebne vrste jekla. Zgodi se pa. da je treba most (hišo itd.) postaviti na manj odporna tla od nosno, da zaradi posebnosti tal ni mogoče postaviti dovolj obsežnih temeljev. V tem slučaju je važno, da ima zgradba čini manjšo lastno težo. Včasih je treba tudi zaradi omenjenega prostora višino jeklenega ustroja znižati. V vseh teh slučajih se zahteva od jekla posebno velika nosilnost in stojnost. Zato je treba uporabiti za takestavl>e prav ! posebno izbrane in zanesljive je-j klene zlitine. j Večina stavbnih jekel izdeljujejo j z dodatkom bakra, in to posebno !za dele, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom. Taka jekla so že Poziv! Izdajanje lista je t mvixL e velikimi stroški. Mno go jih Je, ki so radi tla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. H/' i sama ob sebi zelo odporna proti rji. vendar je vseeno potrebno, da jih šc skrbno prepleskamo. Namaz ua takem jeklu pa se ohrani znatno dlje. kakor na jeklu, ki ne vsebuje bakra. Tako, da se dražja cena bakrenega jekla vselej obilo izplača. Samo rjevarnih jekel sploh ni treba pleskati. A te vrste jekla so tako drage, da prihajajo vpoštev le za prav posebne stavbne dele iu pa za notranjo opremo. MOŽGANI - TVORNICA STRUPA POGON NA ZL0QNCE Los Angelc«, GaL, 13. septembra. — Mestne oblasti v Los Angeles so pričele popisovati vse o-sebe. ki si bile kdaj kaznovane zacfcjik .deset let. Mestni svet je izdal naredbo, po kateri ae morajo v 48 urah z glasiti vse osebe, ki so bile v tem času sodnijsko kaznovane. Por-Jcusi iz zadnjega časa kažejo, da so v možganih med drugimi živčne .stanice. ki izdelujejo ta čas še neznan uspavalni strup. Mačke, ki so jih uspavali s per-noktonom, so n. pr. ubili in pripravili iz njihovih možganov ek-strakt. ki so ga vbriznili drugim mačkam. Te so kmalu potem padlo v globoko spanje, iz katerega so >e zbudile čez pol ali eno uro, ne da bi kazale kakšne posledice. Isti učinek no dtc»egli z možganskim ekst r aktom iz kuncev, ki so jih uspavali z električnim tokom. Tudi možganski ekstrakti yl živali v zimskem spanju predstavljajo izredno močna uspavila. Nek:i mačka je spala po injekciji takšnega ekstrakta n. pr. 35 dni brez prestanka. ko se je zbudila, pa je bila takoj sveža in zdrava. Možganski ekstrakti iz živali, ki so bdele, niso pokazali nobenega ličinka. prav tako kakor ekstrakti iz vranice, jeter. .V'i t ne žleze in celo iz žleze za zimsko spanje.Zadnji ek>trakti niso vplivali niti tedaj. če so izvirali ckI spečih živali. (»re tedaj za učinek snovi, ki nastaja brez dvoma v možganih samih. Iz česa je ta snov. doslej Se niso mogli ugotoviti. Pač pa je znano, da nastaja v človeških možganih hrom. ki človeka utrudi in ga dela ponoči zaspanega. i KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216.W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN _ O AT NEW YORK, TODAY, ggPTBMBEB IB, 1038 TBS LAMEST WLQYWKW DAIL1 REGINA Roman iz : življenja: ZA MOL ODA" PRIREDIL I. H. j 31 »kozi kuhinjska vrata je molela črna ženska glava, ki je kazala bele zobe. — To je Darina, Mi»tret*i, — pravi Waramba. — Ima še nekaj dela v kuhinji. V Pretoriji je •bik. pri neki angleški družini za kuharico in zna dobro kuhati. — In ti, Warainba, aHi nibi tudi bila v Pretoriji pri neki angleški uružini f — Da, Mist.re*.s, toda v kuhinji nisem imela nikakega opravka. Tukaj imam na4ojco anažiti .sobe in gospe j drugače pomagati. Ali sme sedaj Waramba prinesti na mizo, Mistress? — .Se pet .minut, Waramba; si moramo še prej umiti roke. Kje je voda f Waramba jo pelje skozi obednico v spalnico. Tu stoje dve železni, be-lo pobarvani postelji, z blazinami in odejami, poleg njiju pa majhna otročka postelj, katero je bik) mogoče po poljubnoati raztegniti. Med posteljama je bila majhna nmivalna miza, tudi belo pobarvana. Poleg sta stala dva vrča, eden prazen, drugi pa. kakor Da je Vaker tako natančno spoznal, kako je sestavljeno kamenje in kako ga je najlažje razbijati, se je tem leno mislečim ljudem zdelo velik čudež. In Valter si je med njimi takoj dobil velik ugled. Pri drugi skupini, ki je odkopavala zemljo, je pokazal nekemu delavcu, da ipri delu stoji popolnoma napačno, ♦sled česar se naglo -utrudi in tudi porabi preveč svoje moči. — Z levo nogo se močno vprite «v tla. in prhnite lopato nekoliko nižje; boste videli, koliko lažje in brez velikega truda boste delali. V svoji prejšnji službi je imel dovolj priložnosti opazovati delavce pri delu in je pri njih opazil mareikateri zeJo spreten prijem. In sedaj mu je vse -to -prišlo prav. In tako je šlo dalje. Njegovim bistrim očem ni všla nobena btvar. In četudi je vedel, da se mora najprej v delo oživiti, je vendar mislil na to, kaj so mu včeraj -pavedali njegovi trije gospodarji. Delavci so ga morali občudovati in spoštovati. In tako se ni smel kiti najmanj pokazati, da kake stvari ne razume. In tako si je takoj prvi dan pridobil ugled. In slava, ki ga je že tedaj obdajala, mu je k temu pripomogla. iNjegovi gospodarji so bili izkušeni in previdni možje, ki so dobro ivedeli, kaj je treba de-lavcem dopovedati. 1 n A alter je že takoj prve dneve pridobil za sebe delavce in inžinirje. Poleg tega so tudi delavci takoj opazili, da ima Valter dobro srce tudi za liaj-m&n jšega delavca in da je bil strog, toda pravičen. Delavci in inžinirji so takoj od prvega dneva vedeli, da so v svojem voditelju dobili zelo zmožnega moža in to je bila poglavitna stvar. Po tem nadziranju je Sel z inžinirji in Tomom v velik šotor, ki je bil namenjen za inžinirska dela in urad. Po mizah so bili razpoloženi načrti, po stenah pa so bili razobešeni razni osnutki. Valter ' ..........f .............."f J ' I'" ">""» I'O um laMFursrill I<1/.MI tKMUUKl. VailCT umivalnik, napolnjen z vodo. Na majhni, priprosto zbiti mizi je * si jo pustil razpoložiti načrte in jih je skupno z inžinirji proučaval. ktb fi al' lonina ar * • Ir —_ —____A._ f ____" i • ¥ V • • • • « i « • . . - . _ Mala steklenica s tremi kozarci, ob nasprotni steni pa dve omari ya obleko in perilo. Pred vsako posteljo je bil postavljen stol it bambusa, nad umivaIno mizo pa je viselo ogledalo. To je bila vsa oprava spalnice. iN® tleh je bila razgrnjena preproga, spletena iz lakenj kokosove palme. Dvoje oken je bilo zastrtih samo s slamnatimi zastori. Regina si naglo vse ogleda, n-ato pa se prva posluži umivalnika. Z veseljem je opazila, da jim vode ne bo primanjkovalo. Nato poskusi vodo iz steklenke. ki je bila zelo čista in mrzla. Zelo ji je Ugajala. To vodo so prinesli naravnost iz studenca. 'Naglo se je u-liiila tudi Uršika; nato izlije vodo iz umivalnika in natoči svežo vodo za moža. Ko se tudi Valter umije, gredo vsi v obednico. -Nikdo ni dos°-daj izpregovoril besede, še celo brbljava Uršikina usta so bila v tem ozračju zaprta. Sredi obednice je stala štiriogla-ta miza pogrnjena z novim prtom. Na mizi so bili pripravljeni trije krožniki z namiznim orodjem. Qkoli mize so bili štirje, stoli iz bambusa. Na eni steni so bile police za posodo. Ob drugi steni je 4>il priprost divan. Regina jc l.ila vesela, da je imela v svojem kovčegu pregrinjalo za divan. katerega ni hotela pustiti doma. Kako dobro, da ga je vzela s seboj. Nad mizo je visela velika petrolejka in med obema oknoma je bil® postavljena dolga klop. Pod njo je mogla gospa Regina postaviti kovčege. kadar bodo izprazneni. Ln gospa Regina je že mislila na to. kako lepo bo uredila celo hišo. Pri oknih ni bilo ca sto rov. zato se je gospa Regina veselila, da jih je vzela s «eboj. Srce ji je vendar-le bilo malo težko, ko je stala v tem tako priprostom stanovanju. toda takoj pomisli, da je vendar mnogo boljše, kot pa. če bi moralo stanovati v šotoru. Ni vedela, kako razkoišnost je pomenila ta hiša za domačine in da si je dal gospod Koner vso skrb. da jim je pripravil tako stanovanje. Regina se ni pokazala, da ji je bilo srce zelo težko. Valter jo ves nemiren pogleda in pravi: — To je v resnici zelo priprosto. Regina pa se mu veselo nasmeje. — Toda. Valter. kaj hočeš več? Meni se zdi proti pričakovanju zel o udobno. Samo počakaj, kadar bodo tuka jnaši kovčegi. Vse bo drugače izgledalo, lakaj, ko -obesim zavese na okna. In z blazinami in preprogami bom vse olepšala. K sreči sem vzela s seboj vse. kar mi bo prav prišlo. Tudi srebrne namizne posode nam ne bo manjkalo, in še mnogo kaj drugeiga. kar nama bo stanovanje olep-islo. In potem poglej tukaj skozi okno. Valter. — ta krasna gorska pokrajina. Tukaj nam je Bog pripravil toliko lepote, da moramo biti popolnoma zadovoljni. Tukaj moremo celi dan ostati na prostem. Kaj ne. Uršika. medve bova že imeli lepo. Veš. takrat ob V »hodnem morju, v majlmi ribiški vasici, tam tudi ni bilo mnogo udobnosti in kako srečni sva se počutili. T%ko je dajala pogum saima sebi in možu. Valter jo pritisne taa prei in jo poljubi. — Moja junaška Regina! Vem, da bo£ navzlic temu mnogo pogrešala. Regin ga pogleda z žarečimi očmi. — Ničeuar. kar ni nadomesti ji vega. Imam tebe in otroka. — In stric Tom tudi, — se oglasi Uršika. Oče in mati se morata .smejati. — Seveda, stric Tam tudi ta je sedaj naš, Uršika, pravi oče. TTršika resno prikima. — Da. naš je in nikdar ne sme več od nas. Imam ga rada. kakor tebe in mamo. Ali ga imata tudi vidva rada? — Kaj pa da. Uršika. Tedaj .prinese Waramba skledo sočivja in krožnik mesa in močnato jed. ki je bila podobna cmokom. Jed ni bila slaba, toda vendar ne taka. na kakoršno so bili navajeni. Darina je gotovo mislila skuhati kar najboljše in si je domišljevala. kako dobro zna kuhati, toda vse je bilo pripravljeno precej brez smisla. Valter napravi žalosten obraa in Regina se mu nasmeje. — Nič se ne boj. Valter; od jutri naprej bom zopet jaz kuhala, — pravi Regina veselo. In Valter jo zadovoljno pogleda. — Ali se boš res hotela toliko potruditi? Regina se nasmeje. — Toda. Valter; ali nisem vedno kuhala, odkar sva poročena? Zakaj naj bi sedaj bilo vsega tega konec? Poleg tega bom tukaj Živela kot prmoesa ; dve služkinji! Ako ne bom še kuhala, potem pa res ne vem. kaj naj počnem celi dan. Po kosilu gre v kuhinjo in z zadovoljstvom opazi, da je saj vsa posoda. Darin* jo živo gleda in ji kaže svoje bele zobe. pri tem pa sc trudi, da bi kuhinjo spravila v lep red. Kuhinja je bila zelo majhna. Železna peč. katero je bilo treba "kuriti z drva/mi. Poleg tega je bila miza. om-ara in na eni steni police. Regini se je z njeno prijaznostjo -posrečilo Darino pripraviti do govorjenja. Darina je govorila angleško. Takoj ipo kosilu je ored nastm PLINSKA VOJNA V STARIH ČASIH Neki turški časnik, ki izhaja v Carigradu, je zbral gradivo o plinski vojni v prodl-osti. Po zaključkih, ki jih je objavil, se zdi. da čisto po krivici prisojamo strahote plinske vojne moderni dobi Poraba kemikalij v vojni pri sovražniku ni nova. Že v stari zgodovini so se vojevalci posluževali teh sredstev, ki so danes popol-neja kakor kdaj prej. Ce smemo verjeti zgodobinar-jem, so poznali že praljudje uči nek strupenih plinov, ki pa so jih uporabljali samo pri lovu na živali. Suho listje in dačje so zažigali pred votlinami, da so z njih izvabili divjačino. V tem prestop-ku je res nekaj, kar spominja na moderno plinkso vojno. Iz direktnega vojevanja pa vemo. da so oblegovalci mest in utrdlh poži-gali sovražnikove objekte z Žveplom. ki je bilo pomešano s katranom in drugimi primesi. Podobna sredstva .so rabila že Spartancem SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW TOKE, M. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LJSTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA? PO-TC VANJE riiiiiiji»»ii»iiiinH»imiiiiiiwiiiiiim»i«,iM^i™ rastlo od dneva do dneva. In tudi inžiniri so kazali proti nj.~mu vedno večje občudovanje, čim dalje so delali pod nim. (Dalje prihodnjič.) T POROKA BIVŠEGA DEKLETA L. 1014 je rodila gospa Kervo- je morala briti. Glas ji je i»ostajal ran v Lilleu dete. v katerem je spoznala babica, ki je |x>magala pri porodu, otroka ženskega spola. Dete je bilo krepko in dobro razvito. Krstili ap jo za Yvonno Marijo. P(f>ef)nost tega otroka v |M>znej ši dobi je bila ta. da ga je v prvi zari'mul sport, nikakor pa ženska ročna dela. T«nla starši niso pripisovali temu pojavu nobene važno deb lejši. Starši so slednjič |x*>ta i i na vse te znake |tozorni in so peljali hčer k zdravniku. Ta -si jo j«* ogledal, je še večkrat preiskal in slednjič izjavil, da bo izvršil operacijo. Po temeljitem |>osvetovanju s specialisti s*' je Yvonna Marija podvrgla operaciji. Tako je iz deklice postal fant. kar je povzročilo med prejšnjimi vrstnicami dekleta sti. saj se večkrat primeri, da tudi j veliko senzacijo dekleta zanima sport. ( liivša Ytonna Marija pa ni vze- Ko pa je Yvonna Marija dosegla la tega tako tragično. Svojo naj-16 let, se je v njej izvršila čudna boljšo prijateljico je prosila za ro-sprememba. Začele >o ji poganjati ko in zdaj se bo z njo kjnalu po-diake pod nosom in na bradi, da se ročila. ~ Plutarh poroča v svoji biografiji rimskega vojskovodje Kvinta Sertorija o naslednjem dogodku v španski vojni. Da bi primorali španske branilce k vdaji, je zapo-vedal rimski poveljnik Konij. naj nanesejo v bližini sovražnikovega taborišča velikanske kupe |»epela. Kmalu najn je začel pihati severni veter ter odnesel pepel proti sovražniku. Da bi še povečal učinek napada, je izdal Konij ukaz. da morajo jezditi skozi pepeini oblak vojaki na konjih. Napad je tako prestra:il Špance, da so njih branitelji napol oslepeli in z vnetji v igrlu odnehali ter se predali napadalcem. V tej zvezi še lahko omenimo tako zvani "grški ogenj"! ki je rabil zlasti TJizantincem v obrambi. Ta ogenj je bil svojevrsten po neznosnem smradu, ki ga je razširjal ter je ohromel bojno moč na padajoč i h ali branečih se čet. SHIPPING NEWS 16. septembra: Bex v Genoa Bn-men t Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre LEDNIK JU JE VRNIL ČEZ 27 LET ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji : FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre CHAMPLAIN" preko Havre ta lfHMi sta odšla dva i no m-kš a. h turista, mlada magi-.st rastna uradnika Albin K o ura t h in Jtxspf Yil!«?rattner na FVrner-kojrrl v Sellrainske fjore. S ture .se nista nikoli več vrnila. Tedne in tedne .so ju pozneje Iskale re sevalne ek.s|>edicije. toda njihov truU. zdaj narava »ama odkrila skrivnost njune Mnrti. ol> vznožju Ferner-kog-Ia .so n;:šli dve. človeški oko.st-I ji. in kmalu |w*stal<> jasno, da jjrre za ostanke nesrečnih dveh I inoinoških turistov, ki .-%ta izjjini-. la preti 27 I ti v planinah. Takoj j je odpravila iz Inoniosta posebna deputaeija z zdravnikom, da preiš«V ok<*stji. Odprava je ugotovila naslednje podrobnosti: K on rat h in Villjrrattner sta im«»-la za turo samo dva dui časa. Ker sta hotela za vsako ceno priti na vrh Fernerkojfla. je bi!a tura naporna in nista šla po običajni poti na levi strani lednika. marveč sta plezala nanj po desni, ki ima tnnojro manj zasek kakor knva stran. Trupla .so našli zdaj nekoliko vstran od običajne poti. kakšnih 3700 m pod skalovjem Ker-nerko«r!a. sredi zasek. Vendar sodijo planinci, da je morala biti prvotna le«ra trupel vsaj ">0 m višja. V teku 27 let se je t ml i pozicija lednika nekoliko spremenila. Trupli.sta torej tičali v ledniku in mrliča sta se z njim vred premikala in menjavala le«ro. •Kako globoko sta ležala v zasekali. st» ni dalo njrotoviti. kajti o-kostji so ležala prosto na ledu. Posebno pretresljive pa so bile naslednje ugotovitve zdravnika: Nobeno truplo ni kazalo v okostju kakšne poškodbe. O nesreči te-laj ni m o jr oče provoriti. Trupli sta ležali trsno drug:o kraj drugega. Poleg okostij so našli tmli neke papirja z zapiski, ki pa jih je vreme tako izpralo. da niso bili vef-čitljivi. Toda že iz tejra se da sklepati na žalosten položaj nesrečnikov. Xi dvoma, da je eden od njiju padel v ledniško zaseko. Tovariš eutS4-hland v Hamburg 2». septembra: Pari* v Havre Olympic v Cherbourg 30. eeptembra: Conte dJ Ha vola v Genoa 2. oktobra: l.«M/lutr v Hamburg f. oktobra: N» w York v Hamburg liM-men v Bremen l>uii|;aria v Cherbourg 5 oktobra: v Cherbourg 7. oktobra: Milwaukee v Hamburg Vollrndam v Boulogne AugtiMtuM v Trst Lafayette v tlavre 11. oktobra: Albeit i'.aJIin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitanla v Cherbourg 12. oktobra: Euri>|a v Bremen 13. oktobra: Rotterdam v Boulogne 14 oktobra: Iti-j; v Umna lie de Franc« v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Br. men v Bremen {ttatendam \ Boulogne OI>mpic v Cheibourg Paris v Havre 21. oktobra: St l»uis v Hamburg Vul« ania v Trst 25. oktobra: !>• uta<-h!and v Hamburg Washington v Havre ik-rrtiK'tria v Cherbourg 27 oktobra: Majestk- v Cherbf»urg 28. oktobra: Kmii|ia v Bremen Volendam v Boulogne Coiite di Savoia v Genoa 1. nevembra: X«. u- T« rk x Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembra: Volendam v Boulogne Saturnia v Trst I lie de France V Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: All»ert Ballin v Hamburg Manhattan v Hi-vie 10. novembra: Rotterdam v Boulogne It. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex V Gfnoa Cham plain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg Prej«. Roosevelt v Havre berertgaria v Cherbourg 17. novembra: Sl;.teridam v Boulogne Paris v Havre 18 novembra: Augustus v Genoa 22. nevembra: I>eul.c<-hland v Hamburg Washington v Havre Ariuitania v Cherbourg 25. novembra: Europa v Bremen Vcrnditni v Boulogne C'into d I Savola v Genoa He de France v Havre 29. novembra: N'oh York v Hamburg IVes. Harding v Havre 2. decembra: Volendam v Boulogne Vulcania v Trst Chiimi>laln v Havre 5. decembra: Bremt-n v Brrmtn Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg 9- decembra: Rex v Genoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v Havre Aquitania v Cherbourg 14. decembra: Paris v Havre 15. decembra: Kuro pa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 20. decembra: I>eut.s<-hland v Hamburg Washington v Havre 27. decembra: .New York v Hamburg Bremen v Bremen Pres. Harding v Havre Berengarla v Cherbourg 31. decembra: Pennland v Havre CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK RE*Ok*> ■t«ma . t t * , ] i 1 Ninitte gm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ti« West IStta ItNU Nf» l«r» Ct«i V JUGOSLAVIJO Preko Havro NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 23. SEPTEMBRA 14. Oktobra — 4. Novembra PARIS 29. Septembra — 20. Oktobra CHAMPLAIN 20. Septembrp —Ji. Novembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE ' Za pojasnila In potna lista vpra* »ajte naie poeblaUen« cfpeoehr J&ne J9 STATE STREW, WBW TORK