vssk «Un «»» wboi» »""-■ in prainikoT. — , , daily «cept Saturday a, ^Sunday, and Hlelktaj» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnlškl prostori; S667 S. Uwndale Ava. Offire uf Publlcatiunt M67 South lawndalu Ave. Telephone. Itockwell 4SM>4 .TEAK XXIX Cona liaU Jo 96.00 Knterrd a. ewxwMe* iHUir January II. IMS. »t t Im puat-uTfic« MCWwee. llllnoéa, un*. Ms,* « ••u i lots * u 'jnpa n •jt tri t — Diamonc K ki v tem mestu »me, hoče z blu-»Hukcijo plač za '*» zaprla vae tr ' !tvci nt- pristanejo L ''»"i je znižala lotkov. ♦•t Japonski državnik govori o neizbežnosti vojne DVA UBITA V OB-MEJNEM SPOPADU Moskva, 29. jun.—Moskovska vfada vidi novo provokacijo v izjavi M. Makiyame, načelnika japonske delegacije, ki jo je podal pred odhodom v Budimpešto, kjer se bo vršila mednarodna parlamentarna konferenca. MV uradu zunanjega ministrstva v Tokiju sem bil informiran, da so od noša j i med Mandžurijo in Sovjetsko unijo, Japonsko in Rusijo, še vedno napeti," pravi MakiVama v svoji izjavi, ki jo je objavil japonski list "Harbin Simbum". "Situacija je dosegla točko, ki zahteva umaknite v sovjetske oborožene sile z vzhoda ali pa napoved vojne Japonski. Na mednarodni konferenci bo to vprašanje glavni predmet razpravam. Vse zavisi od stališča, ki ga bo zavzela sovjetska delegacija. Oe se bo ta izrekla za nadaljevanje sedanje politike, tedaj je vojna med Rusijo in Japonsko neizbežna." Na to izjavo je sedaj odgovorila "Pravda", glasilo sovjetske vlade. "Tokijske avtoritete niso zanikale Makiyamove izjave, kar pomeni, da se strinjajo z njo," piše "Pravda". "Vsakdo ve, da japonski vladajoči krogi vodijo agresivno politiko. Ja-ponaki militariati ao le okupirali Mandžurijo in sedaj skušajo raztegniti svojo kontrolo na severno Kitajsko. Japonska vlada noče podpisati nenapadal-ne pogodbe s Sovjetsko unijo in sedaj je prišel Makiyama z izjavo, v kateri zahteva umak-nitev ruskih čet z vzhoda. Ta zahteva ni samo smešna, temveč tudi nesramna predrznost, direktna provokacija, ki podžiga vojno." Harbin, Mandžurija, 29. jun. — Sem je doppelo poročilo, da sta bila dva japonska vojaška častnika ubita in dva druga ranjen* v spopadu ob mandžur-sko-sovjetski meji, v bližini Pograničnaje. Drugih podrobnosti poročilo ne omenja. Trije sovjetski uradniki obsojeni v smrt Kijev! USSR, 29. jun. — Tri-je bivši uradniki ukrajinskega sveta delavskih unij so bili obsojeni v smrt z ustrelitvijo zaradi korupcije. Poneverlli so sklad za Jetične otroke. Več drugih obtožencev je bilo obsojenih v daljši in krajši zapor. Oblaki Chicago. Lidija Zornik Wayne, Mi Antona Zornika, znanega dopisnika Proavete, iz Herminieja, Pl., in njen mož Steward Wayne sta v soboto o-biskala gl. urad SNPJ in nekaj čikaških prijateljev. Mlada dvojica potuje v Paaadeno, Calif. Clevelandalca razstava Cleveland. — Na elevelandski razstavi ob jezeru, ki je bila odprta zadnjo soboto, bo tudi slovenska gostilna. To gostilno z i-menom "Ljubljana", katera bo zgrajena v tipičnem slogu sta-rok rajske gostilne in v kateri bodo postregli t Jedjo in pijačo po starokrajskih manerah, bo financirala Slovenska trgovska zveza. Zadevo vodi John Romanc, slovenski trgovec iz Collinwoo-da. It Južne Amerike Buenos Aires, Argentinija. — Brez sledu so izginili, oziroma ne dajo svojcem glasu od sebe, sledeči južnoameriški rojaki: Jože Kraševec od Črnomlja v Beli Krajini, Jože Tomažič iz Vinice v .Beli Krajini in Ciril Varen. Jože Zupec je bil pred poldrugim letom ubit v nekem pretepu v Buenos Airesu in njegova žena v stari domovini je šele zdaj izvedela za njegovo smrt. Kongresnih Z ione he k ušel iz noriinice Washington, D. C., 29. jun.— Demokratski kongresnik Marion A. Zioncheek iz Beattla, Wash., je včeraj ušel iz umobolnice v Townsonu, Md., deset milj severno od Baltimora, kjer se je nahajal na opazovanju. Zioncheck je preplezal sedem in pol čevlja visoko Železno ograjo okoli zavoda ih zbežal v bližnjo šumo, v katferi se J« Izgubil. Stražniki, ki so plazili za njim, ga do danes zjutraj Ae niso našli. Spektakularen beg iz opazovalnice za umobolne je bil višek eskapad, s katerimi se je Zioncheck odlikoval zadnje mesece s svojimi divjimi avtnimi vožnjami in pretepi s policijo, kar je rezultiralo, da so ga poslali v norišnico. VELIKA OFENZIVA JEKLARSKIH DELAVCEV Voditelji kampanje napovedujejo dolgo borbo USPEH ODVISEN OD DELAVCEV Poostritev relifne krize v Chicagu Finančni odsek išče vire novih dohodkov Sovjeti podere jo zgodovinski slavolok Moskva, 21). jun. — Zgodovinski slavolok v Moskvi, ki ga je dal postaviti car Aleksander f. v proslavo zmage nad Napoleonom, bo odstranjen po sklepu moskovskega sovjeta. Slavolok, ki je brez malega 120 let star, stoji v Gorkijevi ulici blizu beloruske železniške postaje. Strela udarila v papelevo vile Rim, 29. Jun. — Strela je včeraj udarila v papeževo letovišče Gandolfo in ga zažgala. Požar je na red i V več sto dolarjev škode. llttsburgh, Pa. — lnil! ta dokument v luči teh razprav, nakar bo prva delavska država pričela novo poglavje v svoji viharni zgodovini, Načela nove, delavske demokracije, zapopadene v tem osnutku nove sovjetske ustave, se temeljito ločijo od načel buržvaz-ne demokracije, katero Je pričel ogražati fašizem v vseh deželah, čeprav je Imperfektna. Ograža Jo, ker delavstvu v demokratičnih kapitalističnih drŽavah vseeno daje več aH manj pravic, katere so postale v svetovni krizi kapitalizma na poti posedujoče-mu In privilegiranemu razredu. Osnutek nove sovjetske ustave odprto proklamlra načelo pravice do dela. "v Sovjetski u-nlj! Je delo dolžnost vsakega de-lazmožnega državljana, In sicer na podlagi principa, da kdor ne dela, naj tudi n« Je," pravi pro-vlzorlčnl osnutek ustave. Njene glavne točk« so: 1. Splošna, tajna In direktna, volilna pravica za vse državljane obeh spolov z 18. letom starosti; jamčenje pravice do Jav-nih služb vsem onim, ki so bili diskvalificirani v preteklosti vsled svojega družabnega Izvora — buržuji. 2. Pravica vojne na|»ovod! J« prepovedana. Najvišji vladni organi Jo bodo smeli na|M>vudati le, če I jo Rusiji grozil zunanji napad. 3. Posamezni državljan Je dobil "listo pravic", ki uključu-je: pravico do dela In dohodkov na |Hxilagi količine in kakovosti d«la; pravico do vsakdanjega počitka na podlagi sed«murn«gn delu In plačanih letnih počitnic; nadalje mu Je garantirana sta-roslna |MikoJnina in zavarovanj« v slučaju bolezni ali poškodb«; pravita do Izobrazbe v lastnem jeziku, enakopravnost obeh «polov v vseh panogah «konomsk«, vladne, kullurn« in politične aktivnosti. 4. Dajanj« posebnih privilegijev radi rase ali narodnosti J« prepovedano pod kaznijo, prav lako (udi huj»kanj« iu širjenj« rasiiei/a sovraštva. U Garantirana pravica do azi la vsem dr/svijanom drugih de-Zel, ki so preganjani radi njih borbe tu delavske Intcre»«, narodno osvoboditev ali vsled znanstvenih aktivnosti. tf. MvoImmIs vesti kakor tudi pravica antiverske propagande j« zajamčena 7. Vsak (Mndafiec bo moral po-ročatl svojim volilcem o jfojem delu iit če večini tie bo f*» godu, ga lahko od|»okUrala vsak čas. Politična (Msllaga Miv/etsk« države bazira na »uvjetih delovne Ifa ljudstva Njena ekonomska podiags pa sloni na socialnem lastništvu produkcijskih sredstev. ki napravlja konec kapitalizmu. Vsakemu državljanu |»a ustava garantira pravico do dohodkov, ki izvirajo od d«la, do doma In osebnega imetja. (Ualjs aa $. itrasM MP 111 T«tl PROSVETA THK BILUiHTKNilBNt umu»** u*™»* vsasr* pOdTOBNK JUlMOTS Orcán ti mmé KmWiími m MM .. wu,. W.«-M««^ - —í In te IIM.^W.. •«" - ^ ' I« for«*« H « * c«. «i—***** Rut«».* liiefSTM IWWM. «—...... é* i» »»riUjáil im*I»Im< ^ w___-...»t, A4~«M r— - Mr—« ""^'ZjjTZZr u, only «k»" a«**'-^ -U ,m ...... M M» >3» • pglWVPTA fe. LtwmétU A*«.. í MMM. I»H— M KM URB Of TSS rSOBSATSD «MI Glaso naseli Kandidate in programe imajo Bojne linije zs letošnjo volilno vojno v Združenih državah so formirane. Republikanski burboncl, ki rep reientl rajo privatni kapitalizem, so si postavili za prad-sedniikega kandidata "farmarja" Uttdtf* katerega jim je na krožniku prinesel ijultl-milijonar Hearst, in za podpredsedniškega kandidata časnikarja Knoza, katerega je vzg©. jll multimllijonar Hearst, za program so pa sprejeli čudno mešanico, ki nima repa ne gla-ve. Ta mešanica je pesek v oči največjih za-bitežev. Demokratski liberalci, ki predstavljajo • new deal" aH reformirani kapitalizem (reformi-ran tako, da bo "volk sit In koza cela"!), so ponovno nomlnlrali predsednika Roosevelta. Glavna udarnica newdealsklh demokratov v tej volilni borbi bo popularnost predsednika Roosevelta, ki je kot oseba res zelo liberalen in pošten mož — ampak pozabljeni ameriški delavci In fsrmsrjl potrebujejo veliko več kot ps dobre ljudi na čelu vlade. Newdealska platforma aH volilni program je v glavnem nadaljevanje "new deala". Razborlti politični In socialni Mojzesi, ki niso zsdovoljnl z burbonskimi republlksncl niti newdeslsklml demokrati, so naznanili rojstvo nove strsnke z Imenom "Union party" In postavili progreslvca Wllllama Lemkeja za svojegs predsedniškega kandidaU. Spisali so si tudi program, ki se suče v glaVnem okoli — denarja. Kakor da je denar glavna korenina vsega! Komunisti so sc tudi zbrali v New Yorku in proklamirall, da največji sovražnik ameriškega delavskega razreda Je burbonskl "farmar" Landon In proti Landonu je treba letos nameriti najtežje topove. Toliko da niso komunisti naravnost povedali: Raje Roosevelta kakor Landona! Komunistični kandidat za predsednika Je Browder. Socialisti so zborovali v Clevelandu v znamenju tragičnega razkols In že tretjič postavili Normana Thomaaa za svojega kandidata. Del socialistov se je odcepil In formiral Soclal-demokratlčno federacijo; ta odcepek še nima kandidata In najbrže ga ne bo Imel. Notranji boj Je socialistično stranko grdo razmrcvarll in letos stopa v vollno borbo — slabša kakor kdaj prej v svoji zgodovini. Tu je torej pet strank, pet programov In p*t kandidatov. Pozabljen! ameriški ljudje — revni delavci In mali fsrmsrjl — so spet pozvani, da se razdele na pet taboro\ — na |M*t kandidatov. Pozabljeni ameriški ljudje metavatl z blatom In kamenjem . . . Kaj bodo reveži teh petero armad storili? Najmanjšega dvoma nI, da bodo storili eno od dvojega: ostanejo na dežju ali pa stopijo z dežja pod kap! Druge poti ni toliko časa, dokler ogromna večina ameriških delavcev in malih farmarjev tava v strašni Ignorancl — dokler ameriško delovno ljudstvo ni pripravljeno na revolucijo v svojih glavah t Maksim Gorkij Pred nekaj dnevi Je sovjetska Rusija polo- | žila v grobnico v obzidju starodavnega Kremla v Moskvi pepel svojega največjega novelista in dramatika, Maksim Gorkij ali s pravim imenom Alekslj Maksimovič Pješkov (ruski pomen imena Gorkij je po naše Grenki) pa ni bil največji pisatelj za novo Rusijo, temveč za delavstvo vseh def.el m vseh narodov. Gorkij je pisal novele in drame, v katerih je risal in slikal grenko življenje delavake mase, celih štirideset let, torej dvajset tet pred rusko revolucijo. Pisal je v ¿asih, ko je bilo revolucionarno pisanje v Rusiji nevarno, toda Gorkij se ni ustrašil niti' takrat, ko je |hi njem padala težka pest carjevih gonjačev. Več ko dvajset let Je Gorkij pisal v izgnan-stm socialistične novele in drame, kater«* je zavedno delavstvo prevajalo in tiskalo po vsem svetu, tudi na Slo\enskem. Našim čltateljem so lahko znani («orkljevi spisi. »a1 smo nedol-go U gs ponatisnili v Prosvetl njegov slavni socialni roman "Mati" In njegova socialna če-tverodejanka "Na dnu" je bila prfdstavljana lis naših diletant«kih mirih. Gorkij je bil na«proten ItoliSevikom do revolucije, potem pa. ko se vrnil v Rusijo po re voluciji, se je »prljasnll i boljlevlki. ki so ga v sijajno nagradili. Mi ne vidimo v Gorklju Itoljtevlka It tad* (Ualjs v s*4n)t k..ioni i O "dobrih" Ij Chicago. — "No, kako jcpii politiko?" me je oni d*/) nagovoril rojak, ki se več ali manj zanima za dogodke, toda pravi, da ne pripada k nobeni stranki "Saj lahko čitaš v listih ali pa poslušaš po radia, kako rešujemo deželo vsevprek," je bil kratek odgovor. t In moj znanec mi je zaupal, da Je Roosevelt se "najboljši ¿Jovek," čemur res nI mogoče uspešno ugovarjati. Pa tudi: zakaj naj bi kritiziral dobre ljudi, ker Je slabih veliko -več, kakor pravimo ali pa kakor človek dobi vtis pri površnem opazovanju. V resnici so vsi normalni ljudje dobri in slabi, izjema so le sadisti, katerim je trpinčenje in mučenje največja naslada. So sicer še drugi človeški tipi, katere smatramo za slabe, toda na splošno so ljudje taki, kakršne so razmere: v nebesih so sami angelji, v peklu pa sami vrsgovi, kakor nas že biblija uči. Čudno pri vsem tem je, da je najtežja pripraviti "dobre" ljudi in oboževalce dobrih ljudi, da bi svet skušali izboljšati z odpravo slabih rszmer, v katerih Človek skoraj ne more biti drugačen kakor slab. Ni treba omenjati, da so "dobri" ljudje v vseh slojih, med kapitalisti kot med delavci, kakor tudi slabi. Toda te lastnosti, pi bile take ali take, ne igrajo odločilnih vlog v življenju. Ce bi, bi bili "dobri" ljudje vedno na strani onih, ki delujejo za u-stvarltev takih razmer, v katerih bi bili vsi ljudje lahko dobri. Kot najboljši človek v deželi po zatrdilu mnogih, bi moral Roosevelt na primer odprto stati na strani vseh stavkarjev, ki se borijo ne samo za večji in boljši košček kruha, marveč tudi za več pravic. Odprto bi moral biti na primer na strani najemninskih farmarjev v Ar-kansssu, ki se junaško bore proti večji miseriji in večji o-preeiji kakor jo je suženjski jug kedaj poznal. Njih boj kakor tudi boj vsega delavstva bi moral biti tudi boj tega prvaka najboljših ljudi. Da Roosevelt več ali manj simpatlzira z Izkoriščanimi, je najbrže resnica. Vsaj sem pa tam Jim privošči toplo besedo ter se masam prijazno smehlja. Toda vsak je že lahko videl več ko eno sliko, v kateri se je predsednik prav tako opojno smehljal industrijskim baronom, ki o delavski organizaciji ne marajo nič slišati. Proti plsntažnlm teroristom v Arkan-sasu, kar velja tudi na splošno, ni zinil še ene besede. Ko je bil zadnjič v Arkansasu, je popolnoma prezrl boj »000 članov unije najemninskih farmarjev. Na pritisk Normana Thomasa, ki nI tako "dober" človek, je predsednik res odredil nekakšno preiskavo o terorizmu v Arkansasu, toda vsa stvar je bila največja farsa: agent justičnega departmenta Je poročal, da plantažniki ne kršijo nobena — postave! In za administracijo : dobrega Rooaevelta to po|M>lno-I ma zadostuje! Se več: zadnje dni so demo-kratje ustanovili "novo stranko pod starim Imenom." kakor nas Je zagotovil republikanski časnikar Allen White. Stranko "Hamiltonovega federalizma in Jelfersonovega liberalizma," kar je urednik Chicago Daily Newsa potem krstil za — "sei ciallstični federalizem"; In dobri Roosevelt je zadnjo soboto imnovno zatrdil deželo, da bo šla demokrataka strsnks v volilno kampanjo pod geslom ta večjo socialno pravičnimi. (Bogovi se lahko še posebno smejejo skrajno oportunističnim komunistom, ki Roosevtlta indi-reklno blagoslavljajo!) Pomislite t ~~ frtranka Južnih plantažnikov in kukluksklanov-skih teroristov, stranka new* yorAkih tamanitov In notorične-ga new jersey skega Itossa lla-gueja, stranka čiHešk«*ita Kelly-JsNaiha-HornerJa in hitler-jmmki-ga governerja McNutta I v Indianl, s drugo liesedo: fttriMikn skrajno korumpiranih (Militlčnlh mašin, ki so v tad-j njih dveh letih neštetokrat poslale vojaštvo nsd stsvksrje — samo v tekstilni stavki v jeseni 1938 je bilo ubitih 14 stavkarjev — ta stranka bo razpela prapor — socialne pravičnosti! Uboga socialna pravičnost!!! Bogovi ironije se niso še nikdar tako groteskno smejali kakor se lahko nad tem "liberalizira-njem" demokratske stranke. Tako je torej s — "palitiko". Vse, kar je potrebno, je lepa obleka, vabeč in mamljiv smeh Ijaj "dobrega človeka" in naivneži, dobri ljudje, kar vrejo^ skup. Pri^sem tem si človek želi, da bi bilo manj dobrih ljudi na svetu. Toda nI za "sza-gatl", ker se bo v prihodnjih nekaj letih marsikdo spremenil v — treznega Človeka. Vsaj tako je upati. "Palltlk." sejah in shodih, toda ko atopi na oder pred tako udeležbo, marsikomu pade srce v hlače. Videli smo tudi slike, ki poka-zujejo, kako naši delavci delajo v uradu. Tudi to je nekaj vredno za članstvo, a smo videli, kako se pridno sučejo okrog strojev. Vsak član bi moral videti, kako dobro vodstvo In red imamo v glavnem uradu. Torej na svidenje» na drugi taki proslavi Članstva SNPJ, če prej ne, pa prihodnje leto. U-pam, da bo 15 ali pa 20 tisoč članov proslavljalo prihodnji dan SNPJ. Joha Srebernak, 63. 8e o proslavi v Idora parku Rillton, Pa. — Veliko se jih oglaša v Prosveti o slavnosti SNPJ v Idora parku dne 14: junija, i Tttdi meni In moji družini bo ta dan ostal v spominu, dokler živimo. Kakor drugod smo se tudi na naši društvein seji pogovarjali, kako In koliko nas gre na to proslavo 14. junija, Eden pravi: "Premalo nas je na seji, da bi dobili bus." "Nas je res malo, smo pa vsi dobri člani, in to posebno še za take proslave, ko gre za koristi SNPJ," meni drugi. •Tako, tako," pravi tretji, "vsi, ki Imate kakšno lizo, le ven z njo na 14. junija!" . In po tem nasvetu smo se tudi ravnali. Jaz in moja družina — sedem po številu—smo bili kmalu pripravljeni» Prav tako brat tajnik Primožič s svojo družino in brat zapisnikar Frank Shus-ter s svojo. Prijavilo se je še nekaj samcev z dekletami in ob pol šestih zjutraj omenjenega dne smo jo odrinili proti Youngs-townu. V park smo dospeli ob pol desetih dopoldne. Vožnja 104 milje je torej nas mučila, seveda tudi napačna pot nas je nekaj zadržala. Kar se tiče proslave kot take, je to nekaj zelo koristnega za SNPJ in pomenljivega za starejše, posebno pa še za mlajše članstvo. Veliko btatov je bilo tam, a katerimi smo se osebno poznali In razgovarjkli po domače. Seveda je imel vsak mnogo povedati. Le da je bil dan prekratek. Po mojem mnenju bi morala taka proslava trajati vsaj dva dni. > Za delo In priprave zasluži čast vsakdo, ki je! kaj delal, odbor seveda pa nekoliko več. Opazil sem, da nekateri hvalijo samo "big four", vsled česar se drugi počutijo užaljene. Tudi jaz bi ne bil zadovoljen, če bi delal in zraven še denar zapravljal, drugi bi pa čast odnesli. Kar se tiče govornikov, vsak nekaj najde za kritiziranje. Jaz pravim, da govorniki so bili vsi dobri. Vsi ne morejo enako dobro govoriti, psebno m» pred tolikšno udeležbo. Človek lahko navadno bolje pove na manjših O posetu prijateljev Sugarlte, N. Méx.—Zadnje dni smo tukaj imeli obisk iz dalj-njega Detroita in "bližnjega" Kansft*a. Iz Detroita je prišel k nam Joseph Divjak s svojo soprogo. Ko sta se peljala skozi Kansas, sta pobrala še njene starše, Franka Rugeljna in njegovo soprogo. Z Josephom Divjakom smo se poznali že pred leti, ko je bil še tukaj doma pri svojem očetu na fartfti. Zdaj ima mesnico v Detroitu in Je dobro poznan tukaj in tam. Franka Ruglja pa jaz nisem osebno poznal. Njegovo Ime sem večkrat videl v listih, posebno pa ga omenja v Družinskem koledarju Ivan Molek v svoji črtici o Kansasu. On in njegova soproga tukaj nimata drugih znancev kot Toneta in Katie Oražen, \ katerima sta prišla na poset. Vs so bili skupaj pred 16 leti i Kansasu. To je bilo veselja ob nepričakovanem zopetnem svidenju! Kot pravijo, je Frank pre nosil velike mustače, zdaj pa je bil obrit, da bi ga tako hitro ne poznali/ Ko sem zvedel, da se Frank nahaja pri Tonetu Oražnu, sem moral iti tja, da se seznanim tem možem. Ko sva si segla roke, takoj sva bila kot stara prijatelja in znanca, čeprav se nisva še nikdaj prej videla. Tega svidenja ne bom podrobneje opisoval, rečem le, da je Frank, da-si že prileten, v resnici priljub Ijen človek, naprednjak in vesele narave; prav tako tudi njegova soproga. Mi smo želeli, da bi tukaj o-stali še nekaj dni, toda so reki da nimajo časa. Tako smo se morali posloviti z željo, da bi se še kdaj skupaj sestali. Tore vam vsi skupaj —- Tony in Kat Oražen ter podpisani — izreka mo srčno zahvalo za ta vaš obisk Frank Lukančič. 1 TOREK, 30. •■j^diflrtii fmvni» Alfred Lanlon, governCr in predaedniftkt kandidat republi lanske stranka, s skupino svojih prijateljev pred svoje hišo v To-peki. Kana. j pridejo na ta dan na pomoč. Ob enaki prtliki vam povrnemo Prav tako tudi prosimo okoli ška društva, da omenjeni dan ne prirejajo piknikov ali zabav, ker bi to obojestransko škodovalo. Pozivam tudi izvoljeni odbor, da se snide na sej j dne 6. julija zvečer. Vse občinstvo pa še enkrat vabim na piknik društva 2 SSPZ drugo soboto v juliju. Anton Menart, 7. Organiziranje težakov v Calif orniji Konferenc* dala podlago za splošno polje-• delsko unijo h praktične medicine Obtevanje , radijem zoper ^ V novejšem času so poskusili dognati bi učinkovala slabotna obsevanja i žarki na vnetja na koži. z obl.^H muh* so na koži povzročili mehurje T jih preiskali, so ugotovili, da kaže ni* na vse znake vnetja. Ce so te mehu I' obravnavali takoj s slabotnimi radijev^ ki, so ostali mehurji izreL, majhnU?" sploh niso razvili. -Zato upajo, da bod , vnetja na koži odpravljati s pomočjor^ zarsov. MiMčni krči — uvod v protin Po dolgoletnem opazovanju dunaiii zdravnika dr. Vogla so mišttni krči v vj! številu primerov samo znanilci revm-.n bolezni, ki so se pričele razvijati. Včasi m javljajo po več let pred samo boleznijo tin je kakor znano bolezen presnove s prh no hrano jo je mogoče odpraviti, po^bno t če spremenimo način življenja tako kakor I pojavijo njeni prvi znaki. Glede diete j« J ba povedati, da se moramo čuvati vseh Ml kovin, ki tvorijo sečno kislino. Posebno ikj ljiva so živila, ki vsebujejo mnogo stanič, jeder, in to to predvsem živalski organi kor jetra, obisti, možgani, a tudi kvas, ribe kor slaniki, sardine, Itd. Pri ntgpjenjii protina se mora pacient tudi popolnoma odj vedati alkoholu, ker se pojavljajo napadi čajno baš po pitju alkoholnih pijač. Tudi nih ekstraktov in dišav se je treba izogi! Cim nastopijo torej mišični krči kot prvi s nilci protina, je dobro, da se preusmerimo ■ hrano, ki bo vsebovala predvsem zelenjj sadje, močnate jedi, med, mleko. Kot pij so priporočljive posebno alkalične miner« Grelci zoper nespečnost Kdor trpi za nespečnostjo, naj si v hlad vremenu vzame ogrevalno steklenico v | ljo. Dobro je tudi, da popije, preden posteljo, kozarec toplega mleka. To je dober pomirjevalni pripomoček. Ce post ni preblizu okna, tedaj pustimo to vedno l, ce odprto, pa se rajši bolje pokrijemo. DoH je pred odhodom v posteljo napraviti ie ne liko globokih dihalnih vaj. Londonski slumi Piknik bratskega društva Claridge, Pa,—V soboto dne 11. julija zvečer se bo pri Slovenskem narodnem domu v tej naselbini vršil piknik bratskega društva št. 2 SSPZ, pričetek ob 6. popoldne, pričetek godbe pa ob 8. uri. Igrali bodo izvrstni godbeniki, ki znajo igrati angleške in slovenske komade in bodo torej zadovoljili "stare in mlade". Veselični odbor pa bo skrbel, da vam ne bo ničesar drugega manjkalo. Prosimo člane in druga društva od blizu in daleč, da nam Stockton, Cal. — Zmaga poljedelskih delavcev v okolici Los Angelesa je dala novo pobudo za ponovno organiziranje poljedelskih delavcev v Californiji. Prav tako je dobro znamenje tudi "zgodovinska" konferenca poljedelskih in drugih delavskih organizacij, ki se je nedavno vršila v tem meBtu in ustanovila Federacijo poljedelskih, konzervskih in pakirskih delavcev. Namen te federacije je, da spoji in organizira vse poljedelske delavce in delavce v konzer-vnih tovarnah "ter jih privede pod okrilje Ameriške delavske federacije." Pridružijo sp ji lahko tudi neodvisne unije. V njeni eksekutivi je sedem članov, k zastopajo razne unije poljedel ski h delavcev. Za začasnega predsednika je bil izbran I. Fein-l»erg, podpredsednik krojaške u-nije ILGW in Član eksekutive dr žavne socialistične stranke, za tajnika pa Sam White, bivši u-pravltelj krojaške unije v San Kranciscu. Konference se je udeležil tudi predsednik državne delavske frderacije E. I). Vande-leur. Ker se je za organiziranje poljedelskih delavcev pričelo zanimati tudi organizirano delavstvo kot tako, je upanje, da se bo u nijsko gibanje utrdilo tudi med najbolj izkoriščanimi delavci Californiji. V preteklosti so vse organizatorične poskus«' zatrli vi-gilanti, ki so v službi mogočnih agrarnih interesov, katere domi-nirajo bankirji. FarmarsLvo je v Californiji že v veliki Aeri v rokah organiziranega kapitala. V bližnji bodočnosti se bo vršila druga konferenca, na kater ImmIo zastopani le delavci. Pozneje pa se bo vršils splošna konferenca vseh unij poljedelskih delavcev z namenom, da se ustanovi splošna unija za vso detelo, katera se pridruži Ameriški delavski federaciji. >>tlhi1 ivi..m« Nemške bojne ladje na manevrih, ki no ae vršili oh priliki proslave dvajaetletnice bitke ob Jutlandu. Aretacijc pi betov Rockwo* skve v Volgo. Po nsčrtu bodo Her» zračnih prog v Rusiji do letaj*» , letu 1935. početvorili, skupno ***** £ m podvojili. V Moskvo in it *oa ^ 64.000 poletov, kar je 21 krst toni lansko leto. H udi* (Dalj« is pr»* njih let njegovega življenjs. W njem pristnega soclallstičnefs i kršen je bil 30 let In kakr*n K delavskem svetu. nJ Največja slave njegovemu Y TO. — - esti s Primorskega kih va de U v OBMEJ. ITRDBAH IN NA-pravah »ora j« » tlako ratfiriti občinska poU Lhrdo junij*-^936. Utrd- tfbrdo, » mam*m{n&o sdo- rie [Ü T* se z vračajočo spo- E let pričela. Z delom ao Mlltniku. Zaposlenih je Tmalo delavcev, toda pn-dan za dnem v manj- £Üa 1936. Dne 18. t. pričeli z deli za .novo stra-Lto ki bo peljala od ob-"X Trate čez Veharše Lorič. Pri delu je zaposle-rnad 70 delavcev. Cesto bo kien» po modernih predpisih; »trsdnjo je namenjeno baje 40 000 k« cemenU. Na zgor-^ni ceste bo speljan ce-kanal za vodo. Delo je mk neka italijanska grad-, tvrdka, ki ga je izlicitirala 70,000 lir. Z deli so pričeli lukovcu na Medvedjem brst pomikajo proti Tratam, ceste teče deloma po sta-rtncoski cesti, ki je svojčas tlt Idrijo z Vrhniko, deloma i cesta na novo trasirana in metrov široka. Mčrtu je še izpeljava dveh Qi cest, ki bosta vezali Idrijo mejnimi vismi, in sicer prva ¡or nad Idrijo do Zavratca Gor do Osojnice. S tem iz-injevanjem obmejnega cest-omrežja okrog Idrije bodo tli v najkrajšem času. V ne-adni bližini meje bodo grad-dela na teh cestah oddali itnim podjetjem, ki bodo delu zaposlovala civilne de-i, pri oddaljenejših delih na estah pa bodo zaposlili v po-prihajajoče vojaštvo, »ta od obmejne naselbine tsčezGore do Idrije je že pri-di tudi za avtomobilski pro-Na tej cesti so v letošnjem uarju polagali v že prej pri-rljene jarke dinamit. Ob ča-ko so polagali dinamit, ni mimo po cesti noben moški, ne so bile tu le nekatere še, ki pa so bile strogo opa-me in nadzirane, da ne bi •i videle. rve dni v drugi polovici tega k« j>a je bilo vzdolž meje v ijnem pasu nad Idrijo opa-nenavadno živahen promet, lo je od 20 do 26 oficirjev, o pregledovali in ogledovali in tozadevne naprave. Irti je, da so študirali nove le. toleh nad Idrijo in okolici U« kmetje s tlako razširiti Mnska pota na 5 metrov; wnalih polagajo cementne to vse zgleda, da hočejo » poljsko |K)t preurediti de-Ni direktno na račun nadeta tako, da bo služila za •wilsld promet, obmejnih vaseh: Gore, Do-ivratec je v načrtu električ-•Piijava za razsvetljavo. Vsi JJniki se morajo odzvati po-■in pristati na to, da brez-J° dobavijo drogove za to ¡¡»vo. Ostale potrebščine bo priskrbela pristojna ob-womaie prebivalstvo pa je M. da h.K-ejo na ta način *,nH izkoristiti ter pod pre-k ovedujejo, da bo prišlo v iste kraje vojaštvo na letne vaje. To bo za našega kmeta za točo druga šiba božja, tako da mu za jesen, ko bo čas za pobiranje poljskih sadežev, ne bo ostalo popolnoma nič. ObMojen na 26 mesecev ječe Bovc, junija 1936. — Lansko leto v avgustu, nekako istočasno kot je bil na meji pri Ratečah aretiran jugoslovanski državljan Čopi (15. avgusta) je bil na svojem domu aretiran Franc Kravanja, star 28 let iz Kala pri Bovcu. Bil je odveden v goriške zapore, od tu pa v Koper. Med tem ko je bil Čopi na Božič 1936 poslan iz zaporov in predan jugoslovanskim oblastem, je bil Kravanja obsojen na 26 mesecev ječe. O tej obsodbi ter kje se Kravanja nahaja ni delj časa nihče vedel, na to pa se je pred kratkim oglasil iz turinskih zaporov. Kravanja je bil osumljen antlfašistične propagande in na podlagi tega suma je bil tudi aretiran ob neki priliki, ko je bilo po Bovškem raztreseno vse-polno letakov protifašistične in protivatikanske vsebine in je bil (najbrže tudi samo) na podlagi tega suma obsojen na 26 mesecev ječe. Da je bil mučen in maltretiran, se razume samo po sebi. 65 oaeb pred zasliševanjem Bovec, junija 1936. — V Bovcu je bilo pred kratkim zasliša-vanih 65 oseb. Vsi ti so morali v karabinjersko kasarno zaradi vesti, ki se je širila po trgu in okolici, da je neki domačin padel v Afriki. Tri dni je trajalo to zasliševanje, ubogi ljudje so morali letati in zanemarjati svoje delo. Končno je prišlo tako daleč, da so ugotovili, kdo je to vest vrgel na trg, in sicer je bil to neki vojak-Italijan, ki se je ponorčeval in tako s svojim norčevanjem zapletel vrsto ljudi v neprilike in sitnosti, ki bi se, če ne bi bil slučaj še dokaj srečno končal, zaključilo s kakšnimi aretacijami in obsodbami, najmanj pa s konfinacijo! Naši ljudje se vračajo iz konfi-nacije Trst, Junija 1936. — Koncem meseca maja in v začetku meseca junija se je vrnilo iz konfi-nacij precej naših ljudi, vendar poročila iz vseh krajev še niso prispela, zato moremo navesti samo za naslednje: V Ajdovščino se je vrnil 26. maja Stano Prosqn, brivec po poklicu, doma iz Ajdovščine. Lansko leto v mesecu juniju je bil poslan na otok Ventottene, kamor je bil konfiniran za dobo treh let. Iz konfinacije se je vrnil bivši župnik* v Sv. Križu pri Ajdovščini Srečko Rejc, ki je bil v letu 1934 konfiniran na pet let. V Črni vrh je prišel bivši čr-novrški župnik Filip Kavčič, ki je bil v juniju 1934 konfiniran od goriške konfinacijske komisije za dobo petih let in je bil poslan v Castel di Piana, prov. Pe-rugia. Dalje se je vrnil iz konfinacije lazarist Martelanc iz Mirna pri Gorici, ki je bil v mesecu februarju leta 1935 poslan v konfinacijo za pet let. V Trnavo pri Ilirski Bistrici sije vrnil študent Slavko Vičič, ki je bil v začetku letošnjega leta konfiniran v okolico Potenze za 2 leti. Iz konfinacije se je tudi vrnil PROSVfcT A ~ bivši šebreljski župan Anton Rejc, ki so ga oblasti zaradi suma, da je odgovoren za primanjkljaj v večjem znesku, ki so ga ugotovili pri šebreljški hranilnici in posojilnici, pred kskim dobrim mesecem poslale v konfinacijo za dobo treh let. Anton Zadel, čevljar iz Ilirske Bistrice, ki je bil v decembru leta 1934 konfiniran za pet let, se je vrnil domov in približno istočasno tudi komaj 20 letni Stem-bergar, doma iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici, ki je bil obsojen samo zaradi tega, ker se ni hotel predvojaških vaj udeleževati v predpisani uniformi. V Koritnico pri Bovcu pa se je vrnil po petih mesecih konfi» nacije Mlekuž Leopold. Nekateri izmed navedenih so se vrnili bolni in izčrpani, tako da jim bodo še dolgo ostali znaki prestane kasni. Lampe Ivan iz Črnega vrha spet doma Hotedršica, junija 1936.—Kot poročajo iz Črnega vrha, se je tjakaj vrnil zadnji teden v mesecu maju 60 letni Lampe Ivan, vulgo Hladnik iz Črnega vrha. Lampe je naredil vso dolgo pot preiskovalnega zapora skupno z obsojenim Pivkom, bil po obsodbi poslan domov, a po nekaj tednih ponovno aretiran in odveden v goriške zapore. Koncem maja se je vrnil spet domov, vprašanje je le, za koliko časa ga bodo pustili na miru. Bojkot davi industrije v Nemčiji Velik padec izvoza svil nega blaga Hamburg, Nemčija. — (TIS) — Svetovni bojkot nacijskih izdelkov Je močno omajal ekonomsko strukturo Nemfcije. Iz poročila, ki ga je objavilo nacijsko časopisje, je razvidno, da je izvoz svilnega in baržunastega hla ga padel 60 odstotkov, odkar je Hitler na krmilu Nemčije. Celo "Frankfurter Zeitung", najvplivnejši gospodarski list Nemčiji, piše, "da so se nekater viri zunanje trgovine, ki so prinesli veliko denarja nemškim industrijam, posušili." Nacijska Nemčija se zaveda posledic bojkota in se jim skuša izogniti na razne načine. Blago, ki ga pošilja v tujezemstvo, zlasti pa v anglosaške države, nosi znamko "zunanje", ne pa "izdelano v Nemčiji". Ljudje, ki ku-pujejo zunanje izdelke, morajo biti zelo previdni, če hočejo, da bo bojkot proti nacijskemu blagu učinkovit. Ekonomska situacija je postala že tako obupna, da nemško časopisje odprto naznanja, da bo napelo vse sile, da bodo nemške Industrije lahko |>oplavile zunanja tržišča z nacijskim blagom. Zniževale bodo cene ter Jih potisnile na točko, ki bo onemogočila vsako konkurenco. To bodo seveda storili na račun delavskih mezd, kar je nadaljnji vzrok, ki upravičuje boj kot i ran je izdelkov nacijske Nemčije. Nacijske brutalnosti In perse-kucije delavcev so izzvale svetovno bojkotiranje nemškega blaga, kar se je izkazalo za učinkovito orožje proti Hitlerjevemu režimu. -»lllW>ll PMMfrn. Sinovi volk«IJo.H Člani mladinaks fašistične organlsacije v Italiji, v pohodu. Zborovanje 'pozabljene generacije Ameriška mladina bo razpravljala o megleni bodočnosti ? / V| ' ''»'ija 'pripravij fuZ "I u» a na m sprav- ♦»dredbe in do-"burilo duhove i"»uk na Ijtad-j '' r>. junija. /e določen ! 10 luni j, sploš- j ' * l*>lj zgod-ljudskem1 '•ko pripraviti k"m I'ruga od-' '«ko vznemi-ioča, d« morajo A' Cleveland. — (FP)—V istem avditoriju, kjer je zadnjič senilni Herbert Hoover "hvalil Boga" za predpotopno vrhovno sodišče, ki je napravilo križ Čez vse kongresne poskuse za reševanje socialnih problemov delete, se bo prve dni julija zbralo 3000 zastopnikov od 1500 mladinskih organizacij, v katere spada 2,500,000 mladih ljudi — "pozabljene generacije". Ti delegatje bodo tvorili tretji ameriški mladinski kongres. Kakor pravi njegov predsednik William W. Hinckley, "bodo dis-kutirali o vitalnih problemih, pred katerimi se nahaja ameriška mladina. Odobrili bodo specifični program za izboljšanje težkega ekonomskega stanja milijonov mladih ljudi in za podvig socialnega, vzgojnega in kulturnega nivoja ameriške mladine." Na govorniškem programu je dolga lista govornikov, ki bodo razen nekaj izjem vsi odgovorni funkcionarji važnejših organizacij, ki sodelujejo v tem mladinskem gibanju. Poleg ohljskegn kongresnika 8. O. Vounga in mladega zamorca Angela Hern-dona, nad katerimi visi dolgoletna ječa radi organiziranja brezposelnih v Alabaml, bodo nastopili sledeči govorniki: Hayse Bell, tajnik Metodistič nega mladinskega sveta; Rose Troiano, načelnica industrijskega sveta YWCA; Martin Harvey, predsednik Krščanske mladinske konference; K(tward Mi-tchelr predsednik mladinske sekcije Unije najemninskih farmar jev na jugu; Marion Canoi od sekcije profesioniatk YWCA; George Kdwards, predsednik A-meriške študentovske unije; Kd-ward E. Strong od Zamorskega mladinskega kongresa, Waldo McNutt, vodja zveze brezposel nih v Kansasu; Ben Fiacher, taj nik Socialistične mladinske lige, Gil Green, tajnik Komunistične mladinske lige, in Morrle Fine, delegat prošle konvencije Ame riške delavske federacije. Na programu Je tudi razprava o predmetu: "Kaj moja stran ka nudi ameriški mladini" in razprava o Benson-Amliejevem mladinskem osnutku za vladno pomoč brezposelni mladini, ki želi priti do višje izobrazbe ali (»oklica. Demokracija na pohodu v sovjetski Rusiji (Nadaljevanja s 1. strani.) Vrhovna oblast bo po novi u-stavi vrhovni aovjet ali parlament, ki bo sestojal is dveh zbornic. Eno zbornico bodo tvorili poslanci, ki bodo izvoljeni prf splošnih volitvah — po eden na vsakih 300,000 prebivalstva. Druga zbornica bo organizirana sledeče: po deset zastopnikov is vsake federalne republike, po pet is vsake avtonomne ropubli-ke in po dva it vsakega avtonomnega distrikta. Vrhovni so-vjet (parlament) bo zasedal dvakrat na leto, vsakikrat po dva meseca. Izvoljen je za štiri leta. Vrhovni sovjet Izvoli tudi svet ljudskih komisarjev (kabinet). Ljudska (nižja) sodišča bodo Iv voljena po ljudstvu, višja sodišča po sovjetih. Število federalnih republik jo zvišano na 11, in sicer: ruska, beloruska, turkomanska, uzbe-kijsku, tajikška, karakstanska, kirglzanska, azorbadžatiaku, ge-orgijska In ukrajinska. Herbert Hoover, bivši predaednik Zdre>ei»lh držav, publikanake konvencije v Cleveland«. Slika ga kaže. ko ifovorl pred delegati re- Hoc h man ¡meno-van za predšmdniha d e i a v » h e hole Kalonah, N. J__Julius Hoch. man, |»odpredsednik Intl. Ladle.-« Garment Workers unije, Je bil izibrsn za predsednika delavske« ga učiltšča H rook wood. Nasledil je aorialiata J/ H. Maurerja. Padec vrednoeti amerUltih farm Washington, I). C. — Na ha rf podatkov, katere je «tiral federalni cenziiani biro, Je vred-nost ameriških farm fiadl* eno tretjino od I. IMO, Mnogi farmarji Imajo večje dolgove ka> k or Je vrednost zemlje, ki Jo po* aedtijejo. Ali ete naročeni na dnevnik 'PmetetnT' fodffrajte evej lletl (Mal flnaatnvga kapitala v Franciji.) Demokrat je se ponašajo z uspehi Kovači platforme ignorirali apel farmskih najemnikov Phlladelphla, Pa. — (FP) — Demokratska stranka se bo držala srednje |M>ti v volilni kampanji. Gledala bo, da ne bo stopila na prste ekonomskim vladarjem Amerike na eni strani, na drugi pa se bo trudila, da obdrži naklonjenost "pozabljenih ljudi," ki bi lahko uskočili v tabor Lemke - Coughllnove politične kombinacije, ki Je ustanovila "tretjo" stranko. Govora senatorjev Barkeleyja in Robinsona sta vsebovala slu* vospeve Rooseveltovi administraciji, Poveličevala sta uspehe, ki Jih jo dosegla, toda realnosti se nista dotaknila. "Demokratska stranka je zagovornica civilnih svobodščln," je grmel senator Roblnson iz Ar kansasa In vodja demokratske večine v senatu. Nekaj ur prej Je policija v njegovi državi na-skočila in razgnala skupino de-monstrantov, ki so protestirali proti terorizira n j u farmskih najemnikov in poljedelskih delav-rev, ki so zastavkall za zvišanje mezde na $1 .AO na dan, in pretepanju organizatorjev. H. L. Mltchell, tajnik Houth-irn Tenant Farrners unije, Je naletel na gluha ušesa, ko J« a-peliral na člane resolurijskega odseka demokratske stranke, naj se izrečejo za zaščito farmskih najemnikov, katere lastniki bombažnih planta* na Jugu drže v |»eonaži. Kakor vse kaže, I »o demokratska stranka Ignorirala (»ereče probleme v volilni kampanji. "Pozabljeni ljudje," knterih glasove je iskal Rooaevelt v zadnji predaednišbi kampanji, bodo o-stali por.aldjeni. V zvezi s konvencijo Je značilno deJst|o, da Je general llugh n. Johfcju, ki Je kot načelnik administracije NKA grmel, da je dolžnost vlade ščititi delavce irred Izkoriščanjem, prav takrat, ko Je na konvenciji kipelo navdušenje za RiMisevelta, postal pravni svetovalec RCA-VIctor Mfg Co. v Camdenu, N. 4., da Ji I »omaga zatretl stavko 10,000 | delavcev, ki so šli v Ulj za priznanje unije in svišanje mesdt. Pri nas se je pred leti ¡mnogo govorilo in pisalo o beograjskih porodicah, ki da obvladajo vae srbsko ftivljenje. V Franciji Je pa postala v zadnjem volilnem boju glavna bojna parola: 200 rodbin vlada Franciji 1 Ta boj-na parola ljudske fronte je postala izredno popularna, ker propaganda in agitacija sta na-lorno pokazali, proti komu se obrača boj francoskega delovnega ljudatva. Konkretna številka, konkretna imena, nobenih aploš-nih pojmov kakor n. pr. kapitalizem, pod katerim si navaden človek nič živega ne predstavlja. Socialisti so rasodeli Francozom teh 200 imen, o katerih doslej človek nI vedel, kakšno moč Ima-jo v francoakl republiki. Socialisti so odgrnlll zastorje. Kdo ao teh 200 druiinT Gospodarska struktura Francije je fte od nekdaj kazala zelo individualistične (osebne) poteze, drŽavi sami ne pripada skoro nič, niti Banque de France, uficiel-na narodna banka Francije, u-stanovljena |mhI Napoleonom. Pravila francoske narodne banke pravijo sicer, da naj ta denarni zavml služI splošnim, Javnim Interesom, da p« Je svoboden v svojem poslovanju in v svojih sklepih. No, In v tej banki ima glavno besedo baš tistih 200 rodbin, proti katerim se Je obrnil ves agitacijski bojni pohod strank ljudske fronte. Teh 200 famillj poseduj« hkrati vse velike truste In koncerne Francije. Torej, trdi propaganda, Banque de France je bila doslej pravzaprav denarni zavod 200 mljlardarjev in milijonarjev, ki s pomočjo tega mogočnega aparata obvladajo Francijo, ne da bi pri tem gledali na koristi države In naroda. Teh 200 družin, to so gospodarji težke industrije, to so bratje de Wendel, Schnelder-Creu-zot, Doli fus, Dupont; teh 200 rodbin, to so lastniki p«troleJ-sklh družb In avtomobilske In-dustrije: Bonnet, Renault, Schlumberger, Rotschlld, Delau-nay, Pengeot, Dreux; teh 200 famillj, to so gos|»odarJI francoskih železnic, pariškega metra (podzemske železnice), telefona, plinarn in elektrarn — vsa ta prometna sredstva v Franciji niso v rokah države, temveč v posestih teh 200 družin. In po vsem francoskem Kus|xslarstvu srečujemo istih 200 Imen. 200 družin Ima tisoče direktorskih In delničarskih mest, velike dnev-nI k« in časopise. H tem i m Je doslej teh 200 famillj odločilno vplivalo tudi na francosko politično življenje. Teh 200 magnetov Je Mlo ude. leženih tudi pri vseh velikih ko-rupcljskih škandalih od Oustrl-es, Hanana, Cltroena do Htavl-skega. Njihove banke so dsjale velike kredite švlndlarjem In špekulantom. Teh 200 famillj Je financiralo tudi fašistični (sikret "Ognjenih krlžev", za katere se Je tako navduševal svoj čas tudi "Slovenec", In pripravljalo fašistično diktaturo, ki bi bila v resnici diktatura teh med seboj zvezanih 200 družin. Socialisti ao svoje tozadevne trditve |Midkrepill a točnimi številkami In to odkritje Je najliolj užgalo vae Francoze, ki mi proti vaakl diktaturi, |SHtebno pa proti taki. To Je odločilo volilni boj. Roj proti 200 magnatifvn ho pa tudi « lločil uimmIo leve vlade v Kran, ciji, ker v ai Francozi pričakujejo ml nje, da bo napravila konec umetni nadvladi 200 denarnih mogotca v. — D. P» . Ampak jas sem hipoma obstal. Moral sem biti neverjetno suh. In oči so mi bile na poti nasaj v glavo. Kakšen sem moral biti prav za prav? Bilo je pa vendar tudi, da bi se človek vdrl v zemljo, ko se j« moral dati pri živem telesu tako zdelati od strsdsnja! Začutil sem, kako je fte enkrat vzbruhnila v meni besnost, poslednje vzplapolanje, mišični drget. Bog te vari, takšen obraz, kajne? Tako sem torej nosil na svojih plečih glsvo, kakršne ni bilo v celi defteli, dvoje pesti, ki bi — odpusti mi, oče — zmlele labko v prah poljubnega postreička — in s tem sem sredi Kristijanije preganjal lakoto, da je bilo fejl Jeli tičal v tem kak srni-sel in razum? Noč in dan sem bil robotal kakor konj, oči sem si izštudiral iz lobanje in razum izstradal iz glave — in kaj za vraga sem Imel od tega? Celo poulične dekline so hotele biti proste pogleda name. Zdaj pa velja reči: stoj — razumeš, — stoj, jaši me satan . . . Z vztrajno rastočo besnostjo, škrtanjem z zobmi in v zavesti svoje izčrpanosti, med solzami In kletvami, sem divjal še dalje, ne da bi se brigal za mimoidoče. Pričel sem se zopet mučiti, se zaletaval z glavo ob svetilnlike drogove, si zasekaval z nohti globoko v roke, u-griznil se v blaznosti v jezik, ako ni dovolj razločno spregovoril in sem se kot brezumnež vsakokrat zasmejal, ako Je posebno močno zabolelo. Da, ampak kaj naj pričnem?" sem se vprašal nazadnje. Pri tem sem udaril parkrat z nogo in ponovil: Kaj naj pričnem? ' V tem hipu Je prišel mimo človek in pripomnil smehljaje: "Pojdite in dajte se zapreti!" Gledal sem za njim. Bil je eden naših znanih šenskih zdravnikov, "vojvoda" imenovan. Niti ta nI umel mojega stanja, mož, ki sem ga t poznal, ki sem mu bil ie stisnil roko. Pomiril sem se. Da, bil sem blazen, saj je imel prav. Čutil sem blaznost v krvi, čutil kako ml je plala skozi lobanjo. Tako torej naj se konča z mano? Da, dat Pričel sem zopet svojo počasno, ia-lostno pot t Tu torej naj pristanem? Namah sem stal zopet tiho. A ne zapreti! sem rekel, tega ne! In bil sem malone hrlpav od groze. Prosil in prosjačil sem kar v zrak, da M me vsaj ne zaprli. Potem bi spet prišel na rotovš in bil zaprt v temno celico, v kateri ni bilo niti najrahlejšega svita luči. Le tega ne! Saj Je bilo vendar še drugih izhodov, ki Jih nisem bil poskusil. Poskusiti sem Jih hotel! hotel biti tako priden, si dati časa za to in neumorno iti od hiše do hiše.rTu Je bil na priliko še trgovec z muzikalijami Eisler, pri katerem še niti nisem bil. Nekaj, vsaj nekaj se bo še kako našlo . . . Tako sem si govoril in Jedva da nisem jokal od ginjenostl. Le ne biti zaprt! Eisler? Ali je bilo to nemara prst od zgoraj? Njegovo ime mi je prišlo na um brez povoda, stanoval pa Je tako daleč proč; poiskati pa sem ga hotel vseeno; ssj lahko grem počasi in se kdaj medpotoma odpočijem. Poznal sem pot; v dobrih časih sem bil često pri nJem in kupil dosti not. Ali nsj bi gs prosil za pol krone? To bt ga nemara ženiralo; torej moram še zahtevati celo. Stopil sem v prodajalno in vpraAal po šefu; pokazali so mi v njegovo pisarno. Tam je sedel moft, zastaven, po najnovejši modrSblečen, In pregledaval račune. Izjecljal sem nekakšno opravičilo in izustil svojo prošnjo. Prisiljen, da se v stiski obrnem nanj . . . bi takoj v doglednem času vrnil . . takoj, ko prejmem honorar za svoje časniške članke , . izkazal bi mi tako veliko dobroto. 6e ko sem govoril, se je spet obrnil k svojemu pultu In nadaljeval s svojim delom. Ko sem bil pri kraju, se je poetrani ozrl k meni, zmajal s svojo lepo glavo in rekel "ne". Samo ne. Nobenega pojasnila. Ne besede. Kolena so se mi silovito zmajala, moral sem se nasloniti ob malo omaro. Hotel sem poskusiti Še enkrat. Čemu pa mi je prišlo na um baš njegovo ime, ko sem bil daleč tam v mestu? Začutil sem par zbodljajev v levi strani in jel sem se potiti. Hm! Resnično da sem ie zelo propal, sem dejal, in žalibog tudi precej bolan; gotovo bi mu ie v nekaj dnevih vrnil. Ako bi ne hotel biti tako dober? "Dragi moj, zakaj pa prihajate ravno k meni?" je rekel. "Saj ste mi popoln neznanec, kar pall ste z ulice. * Pojdite vendar v uredništvo, kjer vas poznajo." '«smo za nocoj, ta večer!" sem rekel. "Uredništvo je ie zaprto in jaz sem tako grozansko lačen." Neprestano je zmajeval z glavo, zmajeval še, ko sem ie drial roko na kljuki. "Adijo!" sem dejal. Torej ni bil prst od zgoraj, sem pomislil in se nasmehnil gorjupo; tako visoko bi tudi jaz pokazal, ako bi prišlo na to. Iz predmestja sem se vlačil v predmestje in se tu le pa tam odpočil kje na hišnem pragu. Ko bi me vsaj ne zaprii! Bojazen pred celico me je zasledovala ves čas, mi ni dala prav nič miru; vsakokrat, ko sem opazil strainlka na svoji poti, sem se splazil v stransko ulico, da bi se izognil srečanju i njim. Naštejmo zdaj sto korakov, sem rekel, In poskusimo potem znova svojo srečo! Enkrat se mora vendar posrečiti . . . Bila je majhna trgovinica s sukancem, pro-dajalnica, v kateri še nisem bil nikoli prej. Za pultom en sam človek, v ozadju kontor s porcelanastim obeskom na vratih, polno nabiti regali in deske v dolgih vrstah. Počakal sem, dokler ni zadnja odjemalka zapustila trgovine, mlada dama z jamicami v licih. Kako srečna je bila videti! Jaz, s svojo zaponko na suknji, še poskusil nisem, da bi napravil nanjo kak vtis, marveč sem ee okrenil in prsi so se mi dvigale v tihem ihtenju. "Kaj ielite?" Je vprašal sluiabnik. "Ali Je Šef doma?" sem dejal. "Napravil Je turo v gore," je odgovoril. "Ali ielite kaj posebnega?" "Samo par vinarjev, da al kupim jesti," sem rekel in se poskusil nasmehniti, "lačen sem in niti vinarja nimam." "Potem ste prav tako bogati kakor jaz," je odvrnil in urejal svoje nitke sukanca. '*0h, nikar me ne odbijte — ne storite tega!" sem rekel in čutil, kako je ledenelo moje telo. "Zares, skoro mrtev sem od stradanja; ie mnogo dni nisem ničesar jedel." Z vso resnobo, ne da bi zinil besedico, je pričel obračati on svoje iepe drugega za drugim. Ako nemara ne verujem njegovim besedam, kaj? ISamo pet vinarjev? V par dneh vam Jih dam deset sa to." "Dragi moj, ali me hočete nemara zapeljati, da bi ukradel is blagajne?" je vprašal nestrpno. . "Da," sem rekel, "da, vzemite pet vinarjev iz blagajne." "To pa niste naleteli na pravega," je končal s pristavkom: "in zraven bi vam rad še povedal, da mi je sdaj dovolj to zgodbe." Bolan od glada In iareč od sramu, sem se splazil ven. Zaradi beraftke kosti sem bil postal pes in je vendar nisem dobil. Ne, zdaj se je moralo končati! Res sem padel ie vse pregloboko. Albert Jean: Vračilo Ko Je sobarics v Eden-Pala-ce-u odgrnlla zavese ter odžla, se Je Manonka Sarlinova zehaj« naslonila s komolcem ns svoje vzglsvje. Ns pripostelnjsku je stsls kopica dnevnikov in pisem med ju-trnimi prepečenci In čajnikom. Msnonka je malomarno potrgala ovoje. Med dopisi je bilo največ računov. Mlsds iensks jih Je brezbrižno pometala na odejo Is rdečega satina. Nato si je ns-lila vročega čaja v skodelico s hotelskimi začetnicami in razgrnila krajevni dnevnik, dišeč po vlainem papiru in mastnem črnilu. Brez naglice Je Manonka pregledala poslednje nočne brzo. Javke. Zatem Je pozorneje prebrala drušabne stolpce in reklam -ne odmeve. Ns koncu pa je preštudirala male oglate, ki so se ns zadnji strani kopičili kskor pravilni predelki v kolombariju. (Podzemako pokopališče z v «kabinami sa pepelnioe.—Op. prav.) Eden njih je mahvma obrnil nas« njeno pozornost po svoji nenavadni vsebini: "Baron pl. Indals pozdravlja neznanega poeetnika, ki ae je v poči od torka ns sredo pritiho- tapil v njegovo sobo v Eden-Pa-lsce-u ter mu zmaknil njegovo denarnico. A prav hvaleien bi bil dotični osebi, če bi blagovolila vrniti mu miniaturo, shranjeno v notranjem iepu te denarnice. Ta ienska slika nima sama na sebi nobene trgovske vred* nosti, pač pa pomeni baronu pl. Indalsu predragocen spomin, ki hi mu gs bilo prav težko pogre-Astl." Manonka je trikrat prečitala zanimivo opozorilo. Potem se je ns msh odločila, skočila iz postelje. nataknila haljo, zaklenila vrata in stopila proti stenski o-msri. ksmor je vsak večer sprav* Ijsls svoje bisere. Odklenila jo Je In debela listnica is tulsnove kole se je prikszala na izbrantti biserih in približnih draguljih. Manonka je nekaj sekund o-mahovala. Potem je pričela brskati po usnjstem žepku in potegnila is njega portret mlade žena, precej dobro naslikan na JeJča-sto slonovo kost. Ako neke ženske Izvajajo obrt "hotelske miši", ni še potreba, ds bi bile čisto brez nežnega čuv-stva. In baron d'!ndals je s svojim romsntičnim. izrednim oglasom znal tatico v srce ganiti. Ko se je Manonka dobro preverila. da zadevna miniatura res nima druge cene kakor nežen spominek, ae je odločila vrnili njegov zaklad. Prostodušni metri zagotavljajo, da je naj krajša pot od ene točke do druge ~ premica. Manonka Je bila z akustvom overoverila vso ničevost tega osnovnega načela. In v avojem primeru Je vedela, da najgotoveje dospe v baronovo sobo, če se zmuzne v perilnico, kjer po dvajseti uri ne bo žive duše več; od ondod mora na ie-lazno stopnišče, potem po krožnem mostovžu In se spretno spla alti do okna. katero Je g. Indals po neprevidnosti pustil priprto ne glede na mraz. Cez dsn s« Je sprehajala ob morju, potem v hotelskem baru malo obedovala, napisala nekaj pisem, resno stala v kazini ob Igralnih mizah, to je bilo vse. Storila se je noč, ozaljšana svezdsmi in žarnicami, sredozemska noč. ki diši po roiah in soli, ki jo poživlja mrmranje valov ob palačah in vilah. Manonka je nestrpno Čakala ugodnegs trenotka: tiste prasne ure med koncem večerje in po-vratkom iz gledališč. Potem se Je preverila, da ključ od baronove aobe visi na hotelaki tabli, al oblekla črni kroj in obula prože-vinsste čeveljčke, to je bila njena delavska oprava, pa Je kreni ta proti perilnici po dolgih opu etelih hotelskih hodnikih. Malo jo Je tiščalo v grlu. ko je odrini la krili priprtaga okna ter stopila v temno sobo. kjer si Je po- svetila s žepno električno svetilko. Popolna tišina v ozki čumnati a pohištvom iz mahagonovine in rdečega žameta Jo je pomirila in z jasno zavestjo o svoji veliki nravstveni vrednosti je položila sličico na lasen kamin. "Stoji" Rezko se je posvetilo po kopalnici, da je neprevidna kar obtičala. "Roke kvišku!" Besna od jeze je to storila, kajti moški v fraku je drial dva metra od nje kratko cev samodejne pištole, kar je dajalo poseben poudarek njegovemu suhoparnemu ukazu. Baron dlndals je nekaj sekund strmo meril z očmi drobno ženščino bledega lica, ki jo je imel docela v oblasti spričo svojega orožja. Potem je s trdim glasom izjavil: "Kadar človek opravlja vašo službo, dušica, ne, sme mešati čuvstva v posle." Manonka si je grizla ustnice. Toda skoro takoj se je osvestila: Prav imate! Po neumnem sem se dala vjeti. Nauk je dober. V bodoče ee ne dam več speljati na led." In ker je baron molčal, je velela: "Dajte no, pažurite se! Hitro telefonirajte policiji. Da bo prej v kraju I" "Ampak najprej: kje Je portret?" je odvrnil baron, ne da bi bil povesil orožje. "Na kaminu." G. Indals je napravil dva koraka naprej, prijel jajčasto slonovo kost, jo prežimo spustil na preprogo in jo pohodil. Manonka pri tej priči osupnila. "Ampak čujte, kaj pa vam je, kaj vas je pičilo?" "Svoje razmišljanje si lahko prihranite!" "Torej vam ni za ta portret?" "Cisto nič/' "Zakaj pa ste potem dali tisti oglas v dnevnik? In čemu ste me zvabili semkaj ?" "Spoznati sem vas ielel." "Da bi me ovadili redarstvu?" "Ne! Da bi delal z vami!" In gospod Indals je shranil samokres v žep in razlagal: "Sunili ste mi listnico ono noč, ne da bi m^bill zbudili. In Bog ve, ali imam rahlo spanje! . . . To je lepo «.<>••••> i tednike ta.,..............Ul | tednike la............... 4 tednike bi...............UH d tednike ta............... 5 tedaikev la.............. ali I tednlker la.............. Za Evrope je..............$9.oe lapolalte spodnji kupo«, priložite potrebno vsote deaarjs al I ftrder v pican la si naročite Proareto. Ust, ki Je raia téstalas. PojasnileVselej kskor hitro kateri teh Oaner pienshs biti I« I sli ée se preseli proč cd družine in bo sahteral ssa srej list tsdsk, moral tisti Slan is detične družine, ki Je teko skupno aaroésss m «a ProsTeto, to takoj aasnaniti upravniitru lista, in obcncsi deplsM M reoto listu Proanetfc Ako tega ae store, tedaj mora uprsraiitf» d datam ss te vsoto naročniku. PROS V ET A. SNPJ, 2S57 So. Lavndale Ave* Cllaw B. Priložene poêiljsm naročnine sa Uet Preevete reate $........... O ISM. ....................................... .CL dražtes !!••••.* NaaloT U eta tí te tedaik la ga pripišite k meji naročnini od aledeéS Smsi t I) »«aH*.......................................Q. drsltvs S»* I) •••••••••»»•••••«•«.<.....•••••.»»•«»..«...«CL dfsltrs i^* ž) ....................••<••.•••...•<.«ir.......Û. draltvs IL. O •••••••••••«••••» t •••••••••••»•••• . »mm* .... «Û» dfsltes It* ...........•.•••••••.... .Dr tara TISKARNA S.N.P.J SPRJEJEMA VSA y tiskarsko obrt spadajoca jk Tiska vabila ss veselice In shode, visits!«^ knjige, koledarje, letake itd. v slovenski«. »«^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J""0 n VOUHTVO TISKARNE APELIRA NA ÙM BMJ»J, DA TISKOVINE NAKOCš ? SVOJI TISKAKNI daje endette tieàams S.N.P.J. PRINTER i SSA7-S9 sa LAWNDALI AVI*TI Telefea Rockwell 4f©4 CHICAGO, OI-