doma
m \»o

IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
LETO II
LENART, 24. MAJA 1962
ŠTEV. 9
Problemi na področju delitve čistega dohodka in naloge občinskih komisij
Menda ni treba posebej razlagati in poudarjati, kakšen gospodarski in družbeno političen pomen ima dobro urejena notranja delitev dohodka v gospodarskih organizacijah in v zavodih. Uveljaviti delitev čistega dohodka in notranjo delitev osebnih dohodkov je zelo težavna naloga, ki zajema mnoga, za uspešno gospodarjenje in za realizacijo načel socialističnih družbenih odnosov, poglavitna vprašanja. To postaja osrednjii problem v razvoju socialističnih družbenih odnosov. S tem problemom se ne ukvarjajo samo gospodarske organizacije in zavodi, temveč razumljivo, da se z njimi ukvarjajo tudi številni družbeni činitelji.
Gospodarske organizacije in zavodi so v lanskem letu sprejemali pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Če samo bežno pregledamo posamezne pravilnike, lahko ugotovimo, da nekatere gospodarske organizacije in zavodi niso ravnali s skrbnostjo dobrega gospodarja, ker sredstev za osebne dohodke niso večali v sorazmerju s povečano produktivnostjo dela, temveč so ti rasli hitreje, kakor se je večala produktivnost dela. Take gospodarske organizacije in zavodi so pozabili na svoj lasten razvoj, ker je taka delitev čistega dohodka šla na račun zmanjševanja skladov, to pa bi v končni fazi lahko pripeljalo do likvidacije posamezne organizacije.
Razponi in razmerja, ki so jih nekatere gospodarske organizacije in zavodi postavili v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, dajejo včasih prav čudno sliko. Če hočemo dosledno izvajati načelo delitve dohodkov po delu, potem moramo ta medsebojna razmerja določati na podlagi zahtevnosti dela, teže, delovnih pogojev in odgovornosti na delovnem mestu. V nekaterih pravilnikih to ni tako, temveč je v njih mnogo nesorazmerij, ki jih bo nujno potrebno odpraviti.
V gospodarstvu in na drugih toriščih je tak način gospodarjenja v kolektivih povzročil določene posledice za celotno narodno gospodarstvo, zato je Zvezna ljudska skupščina sprejela določene predpise, ki bi naj te posledice odpravili. Imenovane so bile občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. Občinske komisije pri uresničevanju svojih nalog pomagajo gospodarskim organizacijam z Nadaljevanje na 2. strani)
POSVETOVANJE O GOZDARSTVU IN KMETIJSTVU
Ugotovitev: nedoslednost pri razvijanfu planskih nalog
14. maja je bilo posvetovanje po vprašanju gozdarstva in kmetijstva in siceir o izvajanju nalog družbenega plana v teh dveh panogah gospodarstva. Posvetovanju so prisostvovali podpredsednik Okrajnega ljudskega odboru Maribor tov. Grobelnik, predsednik okrajne kmetijske zbornice tov. Zorko, glavni gozdarski inšpektor za okraj Maribor in predstavniki gozdnega gospodarstva Maribor.
Iz poročila, ki je bilo na posvetovanju podano, je razvidno, ds je gozdna struktura na področju
naše občine razdrobljena, saj je 6.400 ha gozdnih parcel. Taka lastniška struktura je prav gotovo vzrok nizki blagovni proizvodnji, kjer večina posestnikov seka le za lastno potrošnjo. Zaradi take strukture pa je izkoriščanje gozdov na območju naše občine tudi zelo močno. V vseh gozdovih se redno letno steljari na vseh površinah. Sečnjo vršijo lastniki sami brez tuje delovne sile, prav tako lastniki večinoma opravijo sami vsa ostala dela v gozdovih. Zato načelo trajnosti zelo težko (Dadaljevanje na 3. strani)
VI. POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
Velik uspeh
LENARŠKSH TEKMOVALCEV
— Ekipa lenarškega Partizana v sestavi Peter Doki, Franc Dit-ner. Franc Polanec, Zdravko Vo-grin in Ivan Podgoršek, druga na 25 km med tisoč tekmovalci — Na istem pohodu 1959. dvanajsti,
1960. deveti in 1961. peti. — Načrti za bodočnost —
Kdor je podrobno seznanjen z uspehi, ki jih dosegajo ekipe lenarškega Partizana na različnih (Nadaljevanje na 3. strani)
Ekipa, ki je tekmovala na »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane«
Dva meseca je minilo, kar je bil podpisan v Evianu sporazum med francosko in začasno alžirsko vlado o miru v Alžiru. A rezultat tega miru je preko 2000 mrtvih ljudi, ki dan za dnem padajo pod streli ali eksplozijami min, pri čemer je teroristom vseeno, ali gre za odrasle ali otroke, može ali žene —■ glavno je, da so Alžirci. Vendar je mnogo huje to, da se francoska vlada močno obotavlja z dejanji, ki naj bi naredili konec temu brezpravju. Razumljivo je, da bo potrpežljivost alžirskega ljudstva slejkoprej konec in tedaj bomo lahko govorili o novi tragediji.
Položaj v daljnem Laosu je do neke mere že jasen. Laos, država med dvema blokoma je že leta izpostavljen vplivu in pritisku ene in druge stranke ter je aradi tega bilo sprejetih že več sklepov, ki naj bi zagotovili nevtralnost te dežele. To seveda ne gre v račun imperialistom, ki skušajo to — zanje strateško točko ohraniti na vsak način. Milijone dolarjev se je zlivalo v deželo, blagostanje pa se zaradi tega ni dvignilo, pač pa so se na ta račun bogatili posamezniki. Ko je sedaj prišlo do ponovnih oboroženih spopadov med obema strankama, se je pokazala vsa trhlost varovancev Amerike, ki v paničnem begu zapuščajo lastno deželo in se rešujejo v sosednji Tajland. Vprašanje je, ali bo prihod ameriške mornarice in pehote rešil kritični položaj desničarskega režima.
Obisk Koče Popoviča, našega sekretarja za zunanje zadeve, v Južni Ameriki je vzbudil zanimanje javnosti. Brazilija in Čile, kjer se je dosedaj mudil, sta namreč državi, ki skušata uveljaviti svojo zunanjo politiko, čeprav sta močno v senci svojega »velikega brata« ZDA. Vendar imamo z njimi skupen jezik v vrsti zadev, počenši od boja proti kolonializ-mu pa do boj^ za gospodarsko osamosvojitev. Obisk našega državnika je vsekakor začetek tesnejših stikov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
Resda je minilo od govora maršala Tita v Splicu že dva tedna, vendar se odmev še ni polegel. Resne besede našega voditelja, njegova stvarna analiza stanja ter kritika negativnih pojavov v naši družbi so naletele na odobravanje delovnega ljudstva širom domovine. Napovedani ukrepi za stabilizacijo našega trga bodo vsekakor pripomogli, da se bodo nekatere nepravilnosti odpravile, vse to pa bo seveda imelo svoj odraz tudi v standardu delovnega človeka. Normalizacija tržišča pa seveda ni le stvar predpisov, temveč postavlja pred naše organe delavskega in družbenega upravljanja ter pred politične organizacije dokaj zahtevne in trajne naloge.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-9-973 — Ime računa: Ob činski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis —• Tiska »Celjski tisk« Celje.
PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV GOVORIJO ZA »DOMAČE NOVICE«
Plan pogodbenega sodelovanja izpolnili
Problemi na področju delitve čistega dohodka in naloge občinskih komisij
(Nadaljevanje s 1. strani) nasveti, organizirajo skupne dogovore za uravnavanje stališč in izmenjavo izkušenj, da se v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov uveljavijo splošna merila. Občinska komisija obravnava pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov zlasti iz stališča uporabe zakona in splošnih meril za delitev čistega dohodka in s stališča, ali delijo gospodarske organizacije in zavodi svoj čisti dohodek v skladu s pravilniki. Nepravilno pa bi bilo mišljenje, da je sedaj samo stvar komisij, kako se bo delil čisti dohodek, da je samo stvar komisij, da se odpravijo napake v nekaterih kolektivih. Samoupravni organi in kolektivi bodo morali z lastnimi silami bolj dosledno uskladiti svojo politiko in prakso s splošnimi načeli. K pravilnikom o delitvi čistega dohodka in k pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov morajo gospodarske organizacije in zavodi sestaviti in priložiti ustrezno dokumentacijo, kakšna razmerja nameravajo doseči pri delitvi po osnovah in merilih iz pravilnikov. Taka dokumentacija je sestavni del pravilnika. Če gospodarska organizacija ali zavod ne izdela in ne priloži pravilnikom dokumentacije, se šteje, da pravilnikov sploh nima. Gospodarske organizacije in zavodi morajo svoje pravilnike za leto 1962 vskladiti z navodili najkasneje do 30. junija 1962. Tiste, ki do tega roka ne bi uskladili svojih pravilnikov z navodili, zadenejo enake sankcije, kakor če ne predložijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa.
Navodila tudi določajo, da se morajo gospodarske organizacije in zavodi ravnati po teh načelih in splošnih merilih tudi pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade po zaključnem računu za leto 1961. To pomeni, da bo potrebno razdelitev sredstev po zaključnem računu za leto 1961 izvršiti ponovno ter jo uskladiti z navodili. Tiste gospodarske organizacije -in zavodi, ki so že sprejeli sklep o razdelitvi čistega dohodka za leto 1961, ga morajo znova obravnavati, uporabiti pri tem merila iz omenjenega navodila ter razmerja med sredstvi za osebne dohodke in sredstvi za sklade prilagoditi navodilu. To spremembo izvršijo gospodarske organizacije in zavodi s sklepom svojih samoupravnih organov, ne da bi pri tem spreminjali pravilnike o delitvi čistega dohodka za leto 1961.
Samoupravni organi in kolektivi ne bi smeli čakati z delom za uskladitev pravilnikov z navodili, ker občinske komisije kakih posebnih navodil za delo samoupravnih organov in kolektivov ne bodo dajale. Vsa navodila so izšla v Uradnem listu FLRJ številka 16 z dne 18. 4. 1961, metodologija za sestavo dokumentacij k pravilnikom pa je izšla v Uradnem listu štev. 19. Zato naj gospodarske organizaciie in zavodi takoj pristopijo h delu, ker bodo
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tokrat smo za razgovor naprosili tov. Volerja, predsednika zadružnega sveta Kmetijske zadruge Zgornja Ščavnica — Velka, ki je rade volje odgovoril na nekatera vprašanja naših sodelavcev.
Kakšne uspehe dosega kmetijska zadruga v kmetijskem pogodbenem sodelovanju in v čem so največje težave?
Uspehi v pogodbenem sodelovanju so dobri. Največ težav povzroča zadrugi in kooperantom pomanjkanje umetnih gnojil, zlasti nitromonkala. Vsak dan pričakujemo pošiljko tega gnojila, ki bi ga prav sedaj najbolj potrebovali. Umetnih gnojil se v veliki meri poslužujejo tudi neko-operanti, saj skorajda ni kmeta, ki ne bi gnojil s temi gnojili. Prejšnja leta kmetje niso uporabljali toliko gnojil, zato si nismo delalj zalog, kar se nam sedaj maščuje. Prihodnje leto bomo morali zagotoviti zadostno količino umetnih gnojil, zato bomo izposlovali vsaj 10 milijonov din kredita za nakup gnojil. Kmetijsko pogodbeno sodelovanje vedno bolj napreduje, zlasti so se povečale površine v sodelovanju. Veliko je že tudi kmetovalcev, ki sodelujejo z vso obdelovalno zemljo. Na našem področju so se kmetje predvsem ogreli za gojenje pšenice »san pastore«, ki lepo uspeva. Gojijo pa tudi hibridno koruzo in krompir. Letošnji plan kooperacije bomo prav gotovo izpolnili. V naši zadrugi imamo sedaj zadostno število kmetijskih strokovnjakov, zato jih nekaj dela tudi v knjigovodstvu. Strokovna služba je dokaj dobra, saj strokovnjaki nudijo nasvete kmetovalcem vso sezono, ko pridelek raste. Lahko ugotovim, da se v kooperaciji že začne razvijati tržna proizvodnja, saj je precej kmetovalcev, ki pridelke prodajajo, zlasti pšenico Nekateri tudi že prodajajo žitarice in si kupujejo moko. V primerjavi s prejšnjimi leti opažamo sedaj znaten
Na sejah obeh zborov občinskega ljudskega odbora Lenart, ki sta zasedala 8. maja, so spremenili odlok o občinskem prometnem davku, sprejeli odlok o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov in merilih za delitev družbenega sklada za šolstvo. Nadalje so govorili o koriščenju proračunske rezerve, potrditi finančni načrt za šolstvo, odobrili garancije gospodarskim organizacijam in razpravljali še o drugih vprašanjih. Sprejeli so tudi odlok o organizaciji upravnih organov ObLO.
Odlok o organizaciji upravnih organov ObLO določa, da bo imela uprava občine naslednji notranji organizacijski sestav: oddelek za občo upravo in družbene službe, oddelek za gospodarstvo in finance in oddelek za narodno obrambo. Posebej pa še bo tudi sodnik za prekrške. Število usluž-
porast ha donosov. Ponekod celo za 60 %. Prej je bil donos od 1.500 do 2.000 kg. To so dosegli zares zelo dobri kmetje. Sedaj pa jih ni malo, ki pridelajo tudi 5 tisoč kg na ha. Poleg uspehov v poljedelski proizvodnji se lahko pohvalimo tudi z lepimi uspehi v živinoreji. Naše področje je glede na kvaliteto bikov in na število mlade živine, ki gre v izvoz, verjetno edinstveno v mariborskem okraju. Posebnih uspehov pa še za enkrat ne dosegamo v sadjarski proizvodnji, kar bomo morali v prihodnje izboljšati.
Zakaj se je priključil obrat KG Lenart k vaši zadrugi in kakšne so perspektive sedanje zadruge?
Obrat kmetijskega gospodarstva Lenart v Zg. Ščavnici se je priključil naši zadrugi predvsem zato, ker računamo v doglednem času na formiranje večjega kombinata v dolini Ščavnice in na Velki. Pa tudi lažje bo izhajal bivši obrat kmetijskega gospodarstva, saj naša zadruga razpolaga z večjimi obratnimi sredstvi, kar bo vsekakor vplivalo tako na proizvodnjo, kakor tudi na dvig osebnih dohodkov teh delavcev. Ce se bo priključilo kmetijsko gospodarstvo Velka naši zadrugi, bi nastal velik kompleks, ki bi ga bilo treba načrtno arondirati. Zemljiške površine bi se od sedanjih 136 ha, kolikor jih ima zadruga, gotovo znatno povečale. V bližnji prihodnosti nameravamo napeljati vodo v hlev v Ščavnici, ki je sedaj prazen, ker so stroški dovoza vode preveliki. Pri izgradnji vodovoda bomo v ta hlev, ki ima prostora za 50 glav živine, namestili predvsem mlado živino za izvoz. Krave mlekarice pa bomo sčasoma spravili kam drugam. V bodoče nameravamo rediti predvsem mlado živino, ki gre dobro v denar.
Problemi v zvezi s produktivnostjo dela in delitvijo osebnega dohodka?
bencev v upravi se zniža na 64 redno zaposlenih in enega hono-rarca.
Odlok o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov določa, da se šole razporedijo v tri kategorije in sicer Lenart I., Cerkvenjak, Jurovski dol in Benedikt II. in Gradišče III. kategorija. Isti odlok tudi določa, po katerih merilih se delijo materialna sredstva šolam. Ta merila so predvsem materialni izdatki za kurjavo, sredstva za amortizacijo in ostali materialni izdatki. Zadnji izdatki se razdelijo takole, da vse šole dobijo po 1.300 din na učenca in šole I. kategorije 45.000 din na oddelek, II. kategorije 35.000 din in III. kategorije 30.000 din na oddelek.
Pravila družbenega sklada za šolstvo, ki so jih sprejeli na seji določajo med drugim tudi vire sredstev tega sklada in sicer, da
Posebno pozimi so težave glede osebnih dohodkov. Dela je malo, zato tudi osebni dohodki niso veliki. Poleti pa je dela dovolj in kdor le hoče delati, lahko lepo zasluži. Pri nas v celoti nagrajujemo po delovnem učinku. Ni dela, ki bi se plačevalo po uri.
Kakor je znano, je imela bivša zadruga Velka v preteklem letu okrog 2 milijona din izgube. To izgubo smo lani pokrili in nam je še ostalo 1,400.000 din. Ta znesek smo v celoti vložili v sklade zadruge. Pri nas menimo, da naj bo vsak plačan po tem. kolikor napravi.
Kako dela zadružni svet in kako se njegovi sklepi izvajajo?
Naš zadružni svet se sestaja po
potrebi, vendar najmanj vsaka dva meseca enkrat. Sklepi ZS se izvajajo, ker to strogo kontroliramo. Večkrat se tudi sestaja kolegij, ki za vsako sejo zadružnega sveta pripravi sklepe v razpravo in potrditev. Zal so me doslej na sejo kolegija samo enkrat povabili. Nekajkrat smo predloge kolegija tudi zavrnili. Trenutno nimamo niti predsednika upravnega odbora, ki ga pa bomo kmalu izvolili.
-ec
.se v sklad steka del dohodkov občine, ki jih določi občinski ljudski odbor s proračunom v višini 36,5%, 10% proračunskega prispevka, 60% prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije in samostojni zavodi. Nadalje se steka v omenjeni sklad tudi 5% tistega dela občinske do-klade od kmetijstva, ki je po predpisih dohodek občinskega proračuna. Del dohodkov prispevajo v sklad za šolstvo tudi zasebni obrtniki in zaposleni v vi-šinii 5% od dopolnilnega prora-.unskega prispevka. Dohodki tega sklada so lahko tudi dotacije, darila, obresti od sredstev sklada in drugi.
Ob zaključku seje so še imenovali za stalnega upravnika delavske univerze Lenart tov. Koš-merl Mirka, ki je bil predtem zaposlen na odseku za plan ObLO Lenart.	-ec
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART
Sprejet odlok o kategorizaciji učnih zavodov
UGOTOVITEV NEDOSLEDNOSTI PRI RAZVIJANJU PLANSKIH
NALOG
(Nadaljevanje s 1. strani) prodira -in ni našlo ustreznih oblik. Po zakonu tudi zadruga doslej še ni sklenila nobene pogodbe za kooperacijo. Kljub temu, da je kmetijska zbornica izdala osnutek pogodbe za kooperacijo, ta vprašanja tukajšnjim gozdarskim strokovnjakom niso v celoti jasna in ne najdejo prijemov, kako pristopiti k izvajanju zakona. Gozdarski strokovnjaki bodo morali k reševanju tega vprašanja sme-leje pristopiti, kajti mogoče je, da bi občinski ljudski odbor to reševal z odloki in drugimi predpisi. Nujno je, da zadruga pristopi k sklepanju pogodb z individualnimi lastniki in na ta način rešuje vprašanje drobnega lastništva ter smotrnega gospodarjenja v gozdovih. Mnogokrat se opaža tudi nepravilno in neracionalno izkoriščanje naših gozdov. Potrebno bo, da -logar v gozdu ne bo samo odkazovavec, ampak, da bo tudi krojil in z odkazom sklepal pogodbe o odkupu in zamenjavi lesa za druge vrste goriva. Doslej gozdarska služba pri kmetijski zadrugi tega ni izvajala.
V letu 1961 bi moralo biti izvršeno pogozdovanje in izpopolnjevanje na površini 7,87 ha, dejansko izvršenih pa je bilo le 4,50 ha. Prav tako ni bil izvršen plan varstva in nege gozdov, to pa zaradi finančnih težav, ki so nastale ob reorganizaciji plačevanja gozdnega sklada in ostalih sprememb, ki so vse leto nastajale v gozdarski službi na območju občine.
Da se zagotovi boljše izvajanje nalog predvidenih po družbenem zlanu za leto 1962, so bili na posvetovanju sprejeti naslednji sklepi:
—	izdelati in izvesti je podroben plan za logarje;
—	izdelati je potrebno operativni plan sklepanja pogodb z gozdnimi, posestniki;
—	urediti gozdarsko službo pri gozdno-gospodarskih organizacijah v najkrajšem času;
—	posebna komisija naj prouči vprašanje polnojarmenikov v Benediktu in Lenartu;
—	urediti gozdarsko službo občine;
—	pristopiti k izdelavi perspektivnega plana gozdarstva občine;
—	urediti dobavo ključnih sor-timentov planskim koristnikom.
Podatki o izpolnitvi akcijskega programa kažejo, da ta program ne bo izpolnjen, saj za nekatere kulture nimajo zadruge sklenjene niti ene pogodbe. Izgovor pri izvajanju akcijskega programa je bil pomanjkanje strokovnega kadra. Danes tega prav gotovo ne moremo trditi, saj je v obeh zadrugah zaposlenih 13 kmetijskih tehnikov in nekateri od teh opravljajo najrazličnejša finančna in administrativna dela. Kmetijski strokovnjaki niso dovolj spremljali proizvodnje, dajali potrebnih navodil in nasvetov glede agrotehničnih ukrepov, zaradi tega pa mnogokrat niso bili doseženi zaželeni rezultati v pogodbenem sodelovanju. Dejstvo je, da so pogodbe v večini primerov sklenjene le zaradi nabave umetnih gnojil, saj je ugotovljeno, da so kmetje umetna gnojila uporabljali na vseh površinah, ne pa samo na tistih površinah s katerimi so biili v pogodbenem sodelovanju.
Zimsko škropljenje v letošnjem letu zaradi slabega vremena ni uspelo, zato bo potrebno izvršiti letno škropljenje na vseh površinah.
Stanje živine v zasebnem sektorju je v primerjavi z letom 1961 porastlo od 9.675 glav na 10.102 glavi, prav tako je porastlo tudi število plemenic. Umetno osemenjevanje se izvaja na območju cele občine ter je bilo v prvem četrtletju osemenjenih 1.472 pileme-nic. Za izboljšanje krmne baze sta bili pokrenjeni dve akciji za čiščenje jarkov in potokov in to v Sp. Senarski in Zamarkovi, kjer je največ zamočvirjenih površin.
Velik uspeh
LENARSKIH TEKMOVALCEV
(Nadaljevanje s 1. strani) tekmovanjih v teku, se ni začudil, ko je zvedel, da so naši fantje (delavci in kmetje) dosegli na letošnjem pohodu zares lep uspeh. Kajti drugo mesto ni kar tako, posebej ne, če gre za to, da je potrebno premagati nekatere reno-mirane ekipe. O uspehu naših tekmovalcev je pisalo tudi »Delo«. Med drugim so dan po tekmovanju v »Delu« zabeležili, da so po startu prevzeli vodstvo mladi tekmovalci iz Lenarta, ki so že lani presenetili s častnim petim mestom. Tudi takrat so resno računali z mestom pod vrhom. Ob vrnitvi 'iz Ljubljane smo povprašali Rudija Zakeljška, načelnika Partizana in člane ekipe o tekmovanju. Zakeljšek nam je povedal, da je ob doseženem drugem mestu zelo zadovoljen s svojimi fanti. Dejal je, da je bila huda borba med atletskimi in smučarskimi klubi, ki so bili favoriti teka na 25 km. Naši fantje pa se niso u-strašili napora in zato tudi uspeh ni izostal. Uspeh je tem večji, ker se fantje letos niso kdo veka j pripravljali, deloma zaradi slabega vremena, predvsem pa zaradi tega, ker nismo vedeli, če bodo de-darna sredstva na razpolago.
Člane ekipe smo vprašali :
1.	Dosegli ste drugo mesto na pohodu ob žici. Kaj mislite o tem uspehu?
2.	Ste se dolgo pripravljali na pohod?
3.	Kakšne načrte imate v bližnji prihodnosti?
Odgovori na 1. vprašanje:
Peter Doki — kapetan ekipe: Borba za doseženo mesto je bila težavna. Kljub slabemu terenu in dežju pa smo z dobro voljo dosegli tak uspeh. Od začetka smo vodili 18 km, čeprav smo bili najmlajši. Zaradi slabega vremena sta dva tekmovalca nekoliko omagala, zato smo morali tempo zmanjšati.
Franc Polanec: Fantje iz Le-
ALI 7IH POZNATE t
vinko ploj
Teden Rdečega križa je že za naimi. Razne akcije in proslave, ki jih je organizacija priredila, so bile dostojna počastitev tega
praznika. Mi pa smo se to pot zanimali za izredno važno dejavnost Rdečega križa in sicer za kr-vodajavstvo. Pa smo se zmenili: »Obiščimo družino, v kateri je največ krvodajalcev!« Ni bilo treba iti daleč: v Zgornji Senarski smo se ustavili pri družini PLOJ ter najprej stisnili roko očetu VINKU. Beseda je dala besedo in hitro smo bili domači. Oče Vinko sicer še nikdar ni dal krvi, pač pa jo je že trikrat prejel. »Bilo je to pred slabimi šestimi leti,« pripoveduje, »ko sem nenadoma ponoči začel krvaveti iz nosa. Krvavenje ni prenehalo in moral sem se zateči v bolnico, kjer sem trikrat dobil transfuzijo krvi«. Malo je pomolčal in tehtal besede, nato pa pristavil: »Ja, veste, samo še za pol dneva življenja je bilo v meni. Ce ne bi bilo pomoči, b; bil že dolgo pod zemljo.« Takole je torej bilo. Pa saj človek ne ve ne ure in ne dneva, kdaj se bo srečal z nezgodo ali boleznijo. K sreči imamo danes že celo armado požrtvovalnih krvoda-javcev, ki darujejo svojo kri in s tem rešujejo življenja soljudi. Oče Vinko je samo posameznik med tistimi tisoči, ki so z novo
krvjo dobili vase tudi ponovno življenje. »Pa vi, niste še nikdar darovali krvi?« smo ga povprašali. »Malo star sem,« pravi nekako opravičujoče, kot bi ga bilo sram. »Zato pa moji otroci dajejo kri.« In v nadaljnjem razgovoru zvemo, da so pri hiši kar štirje krvodajalci: Vinko mlajši, Edvard, Feliks in Katica. Kmalu po očetov; nezgodi so začeli s tem in Vinko se ravno pripravlja, da bo desetič daroval svojo kri. Z njim žal nisem mogel govoriti: je traktorist in takrat je ravno oral. Letos pa je za delo dragocena vsaka minuta in prav gotovo ne bi bil vesel, če bi ga sredi dela motil. Tudi ostalih fantov ni bilo doma. Katica pa se za nas ni dosti menila — delo ne čaka. Le ko smo se pogovarjali o njej, je mimogrede rekla: »Saj ni vredno o tem govoriti in pisati. Saj sem darovala kri komaj šestkrat...« Jaz pa pravim: da bi le bilo med nami dosti takih Vinkov, Katic, Feliksov in Edvardov! S svojo krvjo rešujejo življenja drugih, neznanih ljudi in s tem izpričujejo svojo visoko socialistično in človečansko zavest.
narta smo se vsako leto udeležili tradicionalnega pohoda v Ljubljani. Nekaj podrobnosti o doseženih uspehih: leta 1959 smo bili dvanajsti, 1960. deveti, 1961 peti in letos drugi. Mislim, da je doseženo mesto lep uspeh, ker smo se s težavo prebijali preko Golovca.
Franc Ditner: Zelo sem vesel doseženega uspeha, čeprav je bila borba z dvema atletskima kluboma zelo težka.
Zdravko Vogrin: Vesel sem, da smo dosegli tak uspeh. Borba je bila velika.
Ivan Podgoršek: Zelo sem zadovoljen, da smo dosegli tak uspeh.
Odgovori na 2. vprašanje:
Peter Doki: Posebej nismo trenirali za pohod ob žici in še to zelo malo zaradi slabega vremena. Pripravljali smo se tudi za pohod v Ptuju.
Franc Polanec: Trenirali nismo veliko, saj tudi nimamo trenerja, ki bi nam pomagal, zato treniramo z lastnimi izkušnjami.
Franc Ditner: Na pohod smo se letos slabše pripravili kakor prejšnja leta, zato je uspeh še večji.
Zdravko Vogrin: Pripravljali smo se tudi za vsa tekmovanja v naši republiki.
Ivan Podgoršek: Ker se večkrat niso vsi udeleželi treninga, je bil precej slab.
Odgovori na 3. vprašanje:
Peter Doki: V bližnji bodočnosti se bomo udeležili okrajnega krosa, ki bo v Mariboru. Vsi si želimo, da bi dosegli čim lepše uspehe.
Franc Polanec: Želim, da bi še nadalje uživali sedanji sloves.
Franc Ditner: V načrtu imamo reden trening za bližnja tekmovanja.
Zdravko Vogrin: Načrtov imamo veliko, samo nam delajo težave finančna sredstva.
Ivan Podgoršek: Želimo mnogo uspehov v nadaljnjih tekmovanjih.
Iz vseh teh odgovorov zveni iskrena želja po še večjih uspehih. In to jim želimo seveda tudi mi. Problem trenerja bo vsekakor potrebno rešiti. Pa tudi finančna sredstva bo potrebno dobiti, kajti z delom in uspehi so to naši fantje tudi zaslužili. -ec
PROGRAM DNEVA MLADOSTI
1.	Dopoldne bodo v okviru JPI lahkoatletska tekmovanja in finalna tekma v nogometu, odbojki ter rokometu. Zaključek vseh tekmovanj je ob 12. uri.
2.	Ob 14. uri zbirališče mladine, gasilcev, godbe, pionirjev in vseh ostalih na telovadišču ob Domu TVD Partizan.
Ob 14.30 parada mladosti skozi trg Lenart.
Ob 15. uri slavnostno zborovanje v parku. Kulturni spored: sodelovala bo godba na pihala, pionirski pevski zbor, recitacije itd. Sledil bo športni spored.
Ob 8. uri mladinski ples v Kulturnem domu Lenart.
Problemi na področju...
(Nadaljevanje z 2. strani) tako dolgo, dokler nc bodo uskladili pravilnikov z navodili, lahko dvigovali le akontacije na osebne dohodke.
Občinska komisija bo po pravilnikih in dokumentaciji k tem pravilnikom uogtavljala, ali so razmerja v delitvi, čistega dohodka pravilna in v skladu s predpisi, oziroma dajala k pravilnikom svoje pripombe ter o njih sklepala.
Kjer so samoupravni organi in kolektivi že doslej gospodarili kot dobri gospodarji, v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov ne bo nesorazmerij in nepravilnosti. Ce namreč delovni kolektiv upravlja po svojih organih, tedaj mora prevzeti tudi odgovornost in takšnih stvari in nepravilnosti ne sme dopustiti, je dejal tov. Tito v govoru v Splitu. Kjer pa se samoupravni organi niso v dovoljni meri zavedali svojih odgovornosti v upravljanju ter pri razdeljevanju čistega dohodka, temveč so se posluževali samo svojih tako imenovanih »demokratičnih pravic«, bo nepravilnosti nujno treba odpraviti in delitev čistega dohodka uskladiti s predpisi.	V. B.
Marjeto Brumen
Ob 70-letnici rojstva
Kdo je ne pozna? Žilava in vztrajna se z vso mladostno svežino prebija skozi življenje. Povsod jo je čutiti. Dela v organizacijah in društvih kakor da je v najlepših letih, čeprav je že doživela 70 let. Rodila se jc 23. maja 1892 v Čatežu pri Turjaku kol
najmlajša med sedmimi otroki. Z 22 leti se je poročila, njen mož pa se je zaposlil v Ljubljani, od koder je bil premeščen v Lenart na sodišče. V zakonu je vzgojila v poštene in delavne državljane pet otrok. Med njimi nekateri zavzemajo v službi vidne položaje. Kljub temu, da je bilo življenje trdo, niso trpeli pomanjkanja v družini. Raje se je sama marsičemu odpovedala, samo da je preživela družino. Med NOB je aktivno delovala za NOB, sprejemala ilegalce in se kmalu vključila v politično življenje. Po osvoboditvi je opravljala vrsto dolžnosti na raznih položajih. Nekaj časa j c bila tudi upravnik lekarne. Zdravstveno stanje pa ji je onemogočilo redno zaposlitev, zato je sedaj doma in budno spremlja naš družben; razvoj. Lenarčani in bravci »Domačih novic« ji ob njenem velikem jubileju želimo še mnogo srečnih let v krogu svoje družine.
PO VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV
Prisluhnimo potrebam podjetja in komune
V mesecu aprilu so kolektivi gospodarskih organizacij na področju občine Lenart izvolili nove organe delavskega samoupravljanja, delavske svete in upravne odbore.
Stari delavski sveti in upravni odbori, ki jim je potekla mandatna doba, so delali v pogojih burnega razvoja. V tem času so kolektivi gospodarskih organizacij začeli uvajati novi gospodarski sistem in delitev dohodka po delu, kar je hkrati vplivalo na nadaljnji razmah in razvoj delavskega samoupravljanja, zlasti z uveljavljanjem neposrednega odločanja proizvajalca v ekonomskih enotah. Razvijanje in jača-nje tega sistema vzporedno s hitrejšim tempom naraščanja proizvodnje in proizvodnosti dela, bo ena izmed najvažnejših nalog novo izvoljenih organov družbenega samoupravljanja. V večji meri bodo morali prevzeti neposredno odločanje o gospodarjenju in nadaljnjih načrtih razvoja podjetja v svoje roke. Prenehati bo treba s prakso, da so delavski sveti in upravni odbori le glasovalni stroji, preko katerih lahko posamezniki uveljavljajo svoje težnje, ki dostikrat nimajo nič skupnega s podjetjem kot celoto. Odločno se bodo morali zavzeti za to, da se bodo pravice do odločanja v gospodarjenju in delitvi dohodka po svetih ekonomskih enot dejansko izvajale, da bodo iz pravilnikov o delitvi izginila stara merila in
določila o nagrajevanju, ki puščajo delavce še nadalje v mezdnem odnosu. Vse te pomanjkljivosti, ki jih bodo morali novi delavski sveti odpraviti, nam kažejo, da še nismo dovolj razumeli duha gospodarskih sprememb. Te spremembe — kljub temu, da so še ostali nekateri instrumenti, ki delujejo zaviralno — že dokazujejo svoj pozitivni vpliv na gospodarsko življenje v naši občini. Rezultati pa bi lahko bili še mnogo večji in ugodnejši, če bi naša podjetja in njihovi organi bolj prisluhnili potrebam lastnega in skupnega razvoja in če bii bolje izkoristili možnosti, ki jih nudijo te gospodarske spremembe. Odpadle bi razne trenutne težave, v katerih so se znašla nekatera naša podjetja, odpadle bi kritike novega gospodarskega sistema, podjetjem in zavodom pa bi ostalo več sredstev za razdelitev na sklade in osebne dohodke, kateri naj rastejo v skladu z rastjo produktivnosti dela. Prenehati je torej s sedanjo prakso linearnega zviševanja osebnih dohodkov ob proizvodnji, ki stagnira, ali pa to povečanje doseči z dvigom cen posameznih proizvodov. Iz teh nekaj problemov izhaja, da bodo morali delavski sveti svojemu delu posvetiti vso pozornost. Sindikalne organizacije in ostali družbeno politični organi pa jim bodo morali pri njihovem delu nuditi vso pomoč.	F. K.
Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Lenart
razpisuje
po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov naslednje delavno
mesto:
UPRAVNIK VETERINARSKE POSTAJE LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Pogoj: veterinar s petletno prakso.
Pravilno kolkovane vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter zadnjim šolskim spričevalom je dostaviti do 1. 6. 1962 na naslov: Občinski ljudski odbor Lenart v Slovenskih Goricah.
ZA DVIG MEHANIZACIJE V KMETIJSTVU

V • " i f ,, ,
Za preskrbo s higiensko čisto, pitno in potrošilo vodo
uporabljajte
ČRPALNI AGREGAT ELEKTROKOVINE
z enofaznim ali trofaznim elektromotorjem. Naš črpal-ni agregat pospešuje mehanizacijo, nadomešča delovno
silo, olajšuje delo in znižuje
stroške. Investicija za nabavo in instalacijo agregata, ki je enkratna, je neznatna v primerjavi z velikimi koristmi, ki jih črpalni agregat v pogonu stalno daje. Črpalni agregat s kapaciteto do 80 litrov tekočine v minuti poganja enofazni elektromotor s kondenzatorjem. Takšen enofazni elektromotor se lahko priključi na instalacijo za razsvetljavo, a potrošnja energije se obračunava po tarifi za gospodinjstvo. Pojasnila, ponudbe in prospekte zahtevajte v krajevni zadrugi, trgovini, pri naših predstavništvih ali v tovarni
ELEKTROKOVIFU - MARIBOR
Tovarna elektrokovinskih izdelkov
MAGkAbNA
UGANkA
Vse kaze, da je zadnja uganka bila precej trd oreh, saj smo prejeli samo 5 odgovorov. Skorajda premalo za žrebanje. Toda kljub temu ismo žrebanje opravili in nagrado dobi Vera Senekovič Radehova 29, p. Lenart, ki je poleg drugih uganila, da slika predstavlja gradnjo 21-stanovanjske ga bloka, ki ga gradi Gradbeno podjetje Lenart za uslužbence v Lenartu.
Večje zanimanje je bilo za nagradno križanko, saj je rešitve poslalo 13 reševalcev, med katerimi je bilo 11 pravilnih rešitev. Prvo nagrado je izžrebala komisija v sestavi: Mirko Košmerl. Cilka Suman in Slavka Petrič^ Dobi jo Lojze Sužnik, Jiršovci 70, p. Desternik — 1.000 din, drugo dobi Ivan Zupec, Sp. Zerjavci, p. Lenart — 600 din in tretjo nagrado Rezika Zivko, Osnovna šola Bakovci, p. M. Sobota — 400 din. Nagrajencem iskreno čestitamo.
Danes zastavljamo spet nekoliko težjo uganko. Reševalci morajo ugotoviti priimek in ime ter s katero vrsto športa se ukvarja posamezni član lenarškega Partizana na naši sliki. V poštev pri žrebanju ne bodo tokrat izjemno prišli reševalci s področja naselja Lenart, ki dobro poznajo športnike na objavljeni sliki. Rešitve pošljite na uredništvo »Domačih novic« Lenart, Ptujska cesta 3 do 5. junija. Po tem roku prispelih rešitev ne bomo upoštevali pri žrebanju.
GRADIŠČE 27. maja ob 15. in 20. uri: Smrt na Pacifiku« (japonski film)
3. junija ob 15. in 20. uri: »Nebo kliče« (ruski barvni film)
LENART 27. maja ob 20. uri:
»Vojna in mir« I. del (italijanski barvni film) 30. maja ob 20. uri:
»Vojna in mir« II. del (italijanski barvni film) 6. junija ob 20. uri:
»Srečanja« (poljski film)