tlarodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ±51987 JAr^u profesor v. š. Kulturna zgodovina za študente turizma in gostinstva Zapiski predavanj 1963 IZDALA VIŠJA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR ZA INTERNO UPORABO. RAZMNOŽENO KOT ROKOPIS. PRVI NESPREMENJEN PONATIS APRILA 1964 150 IZVODOV. JARO DOLAR prof. višje šole KULTURNA ZGODOVINA za študente turizma in gostinstva Zapiski, predavanj \ c ■ 19 6 3 VIŠJA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR J( I Predgovor Razlogov, zaradi katerih dajamo v predavanjih za turistične delavce poseben poudarek na zgodovino likovnih umetnosti je več. Sama kulturna zgodovina, kakor nam je ta pojem oprede¬ ljen posebno pri Nemcih kot "Kultur und Sittengeschichte" je mnogo preobširno področje, da bi ga v tako kratkem času lahko vsaj v glavnih črtah orisali, na drugi strani pa smo prepriča¬ ni, da govori likovna umestnost najbolj splošen.in vsem ra¬ zumljiv jezik, ki poleg glasbe najlaže preskakuje državne in narodne meje* Likovna -umetnost je tudi tista, s katero se tujec v neki dežhli najprej sreča in o kateri prinaša s seboj že .najbolj določene predstave. Ko n. pr. govorimo o gotiki ali romaniki, smo si glede vsebine teh pojmov bolj edini, kakor če govorimo o kakem literarnem pojavu, na primer o romantiki, o kateri imajo Angleži, kadar mislijo na Byrona ali Shelleyja čisto druge asociacije kot Nemci, ki si prikličejo v spomin dela E. T.* A* Hoffmanna ali bratov Schleglov* -Seveda pa razpravljanje o likovni umetnosti ne sme biti samo naštevanje dejstev, ali celo samo imen in definicij, ampak naj bi ta zvrst umetnosti resnično zastopala vse druge, saj je po starem spoznanju "ars una-species mille" /umetnost je ena, zvrsti pa je tisoč/ med njimi res.tisoč, vezi, ki dovoljujejo zamenjavanje terminologije in ki pričajo o 'enotnem viru vseh zvrsti*. : '.\i, r --' . 0 likovni umetnosti ne, moremo govoriti izolirano, saj je naj¬ tesneje povezana ne le z vsemi drugimi zvrstmi, ampak s celotno zgradbo človeških idej, z družbeno zavestjo, z družbenimi od¬ nosi in seveda z ekonomskim razvojem. Vse te medsebojne odvis¬ nosti pa so mnogo bolj zapletene, kakor se to morda zdi na prvi pogled* Ko bomo govorili o vsem tem, bomo odkrivali medsebojne vplive in spoznavali tok zgodovine od pradavnih dni do danes. Prav gotovo nam bo tako postal marsikak sodoben pojav bližji in razu- - 2 - mljivejši in to je navsezadnje eden glavnih namenov vsega zgo¬ dovinskega raziskavanja. Tudi soočenje domačih dosežkov s sve¬ tovnimi je za narod, kakršen je naš, zelo važno, saj nam poma¬ ga v boju proti provincialni samozaverovanosti prav tako kakor proti manjvrodhostnia kompleksom. Tako oborožen turistični delavec .n« bo le enakovreden pogovorni partner tujemu turistu, ampak bo znal prad njim našo domovino tudi pravilno zastopati. In to je poleg gospodarskih koristi cilj naših turističnih prizadevanj. Od izobraženega turistič¬ nega delavca pa bo imel svojo korist tudi domačin, ki si bo med svojo rekreacijo na prijeten način širil obzorje* V hram umetnosti lahko oprezujemo skozi zamrežene linice svojih ustaljenih nazorov in privzgojenih predsodkov, vanj lahko gle¬ damo skozi barvasto steklo svojih-osebnih doživetij in izkušenj, lahko pa tudi vstopamo skozi široke duri umetnostne vede in zgodovine; do kraja razodela pa se nam bo le, če se ji bomo pri¬ bližali z odprtim očesom in iskrenim, ljubečim srcem. Že na pragu se nam pri tem postavlja, vprašanje: ali je treba umetnino sploh razlagati? Ali je treba o njej ha dblgo in širo¬ ko razpravljati? Ali ne zadostujeda se ji predamo, da samo tenko prisluhnemo, kaj nam pripoveduje? In končno: ali je sploh vredno govoriti o delih, ki jih ne razumemo že na prvi pogled in jih je treba še razlagati? Skratka: ali je umetnostna veda in z njo umetnostna zgodovina sploh potrebna? Prav gotovo je mnogo umetnin, o katerih se nom zdi, da dobro razumemo njihovo govorico, da same po sebi učinkujejo na naša čustva, da zaposlujejo naše misli in predstave ter da vzbujaj* v nas vrsto spominov na doživetja, podobna tistim, ki so u- metnino rodila. Saj tudi umetnik svoje slike, kipa ali stavbe ni ustvaril zato, da bi jo Študirali umetnostni kritiki in zgo¬ dovinarji, ampak je umetnina nastala kot sprostitev neke no¬ tranje napetosti v umetniku, ki mu je bilo na tem,.da z njo na tak ali drugačen način vpliva na opazovavca. Sicer je lju¬ dem ne bi pokazal. Res je tudi, da se, kakor pravi Krleža, o lepoti in s tem tudi - 3 - * 0 umetnosti "kljub mnogim rodovom in ogromnim knjižnicam ni reklo prav nič več, kakor o sebi govori lepota sama," Izkušnja pa nas uči, da vse to vendarle ni tako preprosto« P,o ¥ . ’■ umetniških galerijah in razstavnih salonih se dan na dan gnete nešteto obiskovavcevj med njimi srečujemo mnogo takih, ki se nebogljeni ustavljajo pred slikami, listajo po katalogu ali Baodekerju in z nedoločnim občutkom, da. je v umetnini skri¬ tega še mnogo, česar niso videli ali razumeli, hitijo naprej £ novim slikam ali kipom, dokler se izčrpani od gledanja in hoje po prostranih dvoranah ne sesedejo na prvi prosti na¬ slonjač« Vso, kar jim od takega obiska ostane, je medla zavest da so videli veliko imenitnih, morda svetovno znamenitih u~ metnin, o katerih bodo lahko doma'pripovedovali, če bedo ime¬ la kaj povedati.Ob tej ali drugi'..priliki bodo skromno ali pa tudi izzivalno priznali, da se na umetnost nerazu ojo in do. jim je žal za čas, ki sO ga v galeriji zapravili« In vendor bi jim tak obisk, lahko postal nepozabno .dQ.ž.lVetje, Jb vodstvu bolj razgledanega tovariša, ali celo samo s ret- nega turističnega vodiča /ki pa je cesto dokaj . ezaneslgiv/, bi se s časom naučili gledati,•odkrivali bi vodno novo vicd- noto in lepote tam, kjer jih nevajeno- oko ša opazilo ni 4 > iviat- nine bi našle svoje mesto v vrsti drugih, že znanih/vs: je- vale hi se jim vedno nove primere in vedno globljo bi prodi¬ rali v čudoviti svet umetnosti.; Spoznali bi umetnino v rjmii zgodovinski povezanosti z drugimi pojavi-. NOifegodni občutek negotovosti bi zamenjalo živo zanimanje za umetnost in vso, krr je z njo v zvezi. Takega novinca v umetnostni vedi pa bi čakalo polog dotlej oznanih užitkov, še marsikatero razočaranje, iv ajti že na videz tako preprosta stvar, kakor je lepota, sodba o ,em, ali je neka umetnina lepa, ali ni, in če je lepa, zakaj je 1 pa, se pri študiju zaplete in tako zamegli, da so z njo sko- ro nepremostljive težave. Ne samo zato, ker je na sveto mnogo umetnin, katerih ustvarjavci niti hoteli niso, da bi bile le¬ pa, ampak ker so mnenja o tem, kaj je lepo in kaj ni, ~~ ~ - 4 - različna* O vseh teh vprašanjih bi nas morala poučiti posebna znanost - estetika, a že površen pregled nekaterih definicij o nalo¬ gah in o vsebini te znanosti nam bo sicer razodel nekatere zakonitosti, ki vladajo, kakor povsod-v zgodovini, tudi na tem področju, ne bo nam pa dal nekih dokončnih, spiošnoveljav¬ nih meril« Posebno pomembno nalogo -umetnosti vidijo antični f-‘ ,ozofi predvsem v posnemanju prirode. Sicer pa je za Platona le¬ pota v meri in sorazmerju, ki samo po sebi ugaja', budi zna¬ na in prirojena-čustva in je zvišena nad minljivim svetom; umetnina pa je samo posnetek posnetka, saj je v skladu z njegovo filozofijo vsa pfiroda zgolj odblesk večnih idej= Tudi Aristotelu je lepota urejenost ; in skladnost oblik, umetnost pa ne posnema slučajnega, ne stvari, kokršne s , ampak ustvarja nove, take, kakršne bi lahko bile* Tako često izpopolni to, česar priroda ne zmore« S ter. je A L- stotel odkril pojem tipičnega v umetnosti, Srednja že. ^ ju filozofom, posebno sholastikom , je bil vir vsega., r;o.r j tudi lepote Bog. V gčavnem pa so se naslanjali na Ari¬ stotela. Tako pravi Tomaž Akvinski . da je lepo, kar’ amo po sebi ugaja, torej, kar je skladno, kar je v sora? ierju, kar je popolno in kasno. V renesansi /Leonardo da V ... ci, Albrecht Durer in drugi/ iščejo'lepoto v kanonu'Tn ropor- cijah 'v zale oni'tih sorazmerjih, n. pr,- *v -zla^ m re /.’ Leibnitz, Wolf in Baumgar.en se kot racional. ti j i defini čijah ležpote oklepajo pojma popolnosti« Po Boi.1 o r m vem mnenju je umetnina lepa, če je misel, ki jo Tzra? resnič¬ na, S tem, posebno, .pa z Diderotovo definicijo uj itnosti kot sredstva, s katerim se propagirajo ideje dobrote in svobode, se že uveljavljajo meščanski nazori pred francosko - revolucijo. Kanta imenujejo ustanovitelja znanstven i este¬ tike, dasi je spregledal zgodovinsko-pogojenost sveti h estetskih zakonov. Ločil je lepo od koristnega, ugounega in dobrega ter učil, : da je lepo, kar brez zanimanja in pojmo¬ vanja splošno ugaja. Schillerju je estetski doživljaj svobo den užitek v obliki, uinetnost pa mu izvira.iz nagona po : gri. V smislu Heglove idealistične filozofije je lepota s čuti zaznana absolutna ideja, izraz miselne vsebine,. Po Schellingov! definiciji-pa prikazuje lepota neskončno v končnem. Wagner se zavzema za umetnost, ki naj bo izraz svetovnega nazora in mora služiti hacionalni kulturi« Hov pojem uvaja Vischer , ki poudarja važnost vživljanja^ Lepo¬ ta mu je prisotnost ideje v nekem pojavu. Wund t misli, r a je lepota v skladnosti med obliko in- vsebino« "Uroc e de u- nira estetiko kot nauk o izrazu in jo vidi le v umetnost. Nietzsche govori o dionizijskem in apoliničnem vid\i oir- 1 rosti. Prvi mu je radost življenja in opojnost, drug' pa življenjska utrujenost. Po Tainovi miljejski teoriji je umetnost opredeljena po okolju /miljeju/, v katerem je nastala. Guyeau postavlja umetnosti kot najvišji cilj, d? vzbudi estetska čustva socialnega značaja# ^aski revolu¬ cionarni demokrati Bellnski, Černiševski in Dobrolju bov vežejo lepoto z resničnostjo, kakršna naj bi’ "loiTa# ni arx, Engels .Lenin, Plehanov, ivlehring in drugi marksistični' 'teoretiki "so" se kljub 'temu, da je bilo glavno" torišče nji¬ hovega študija drugod, mnogo bavili z umetniškimi vpraša¬ nji# Njihova izvajanja izhajajo iz enega temeljnih naukov ...marksizma, da je umetnost ona izmed oblik, v katerih. se izraža družbena zavest, Sodobni ruski o st etik Ne~dož'ivi n 'poudarja, da je. lepo in dobro nedeljivo med s eho j" p o v e z a- no# c Mod Slovenci"so o estetskih.vprašanjih - predvsem z li- l- % jjj? caXIK-U -tiuauj.x « DJriS J. j JI V UviU—Llv c, O Kos, in ‘drugih Najvažnejši umetnostni zgodovinarji so j/ ' - dor Cankar, : France Stele in France Mesesnel « Poleg* n j in ' so "se kot' umetnostni teoretiki":ili zgodovinar j i uvel^ _ li.:.Alm a Sodnikova, Vojeslav Mole, hnc M c- naše, Mar" .± '' Zadnikar ? Pran' Si j apec in drugi o' " Posehno" mosp.o v ; d,- jugo- eTovanskimi teoretiki ima- gotovo Miroslav K rleža, ki. je. napisal nekaj ne le duhovitih, ampak ,tudi ten tLik. filiali c : umetn .sti» . P : w ' . * . h; J ' Glede vrednotenja^ naj navedem samo, , sp .dve. ze- po tempera™ ,, mbntu' različni sodbi., Najbolj spravljiva in "vsem pravič¬ na"., skoro nekam statistična je. sodba Angleža J^A P Sgmo nd s a qeja umetnina*daje največjo mero zadouaijs*6v: na! ; ve‘č j emu številu _nc* malnxh bitij skozi najv je obdobje •Qasa ,, ’ ( Posebno borben pa je .ameriški*-socialistični piša- . t.el j JJpton Siseclair : "Umetnost je obnavljanje življe¬ nja ; kakršno dojema osebnost umetnika« S tem, da izpreminja čustva, prepričanja in dejanja, skuša vplivati na druge r^eb- nc r ''-m o »,. * Ve' ‘ umetnine imamo pred ». dpo j ,kadar se p njih - vrši resnično važna življenjsko pomembna oropagar ja z .vso, v tej zvrsti umetnosti možno tehnično' po,:. d no c 4 - c. Pri tem - skoro mučnem naštevanju citatov in depin^v -'m pride na misel Izidor Cankar, ko govori o sistematiki stila:" .v množici dosedanjih estetskih sist čeprav so vse to sodbe odvisne od .osebnega "okuša in svetov- p : nega oziroma umetniškega nazora, vendarle lahko ugotovimo neko zakonitost', saj nas že na prvi pogled, preseneča podobnost in soroi^ost" v nazorih, ki se skozi zgodovino ponavljajo., Za vse te nazore-je nomreč odločilna razredna pripadnost pesamoznih teoretikov# Kadar so zastopali razred, ki je bil na pohodu, _ , ^ povezanost e st beških čustev s stvarnostjo - 6 - in ^idejami, v imenu katerih so se borili za oblast. Kadar pa so branili že priborjene pozicije, so močno poudarjali obliko, ki naj bi bila odblesk nespremenljivih norm ali celo meta¬ fizičnih idej* Se en pojem imamo, s katerim se bomo v zgodovini umetnosti stalno srečevali. To je stil /slog/. Beseda je latinska /sti* lus/ in pomeni palčko, pisalo; Sprva se je uporabljala* pač. preko pojma pisava, rokopis, samo za literarne pojavei Šele v 16 . stoletju se je razširila na področje likovnih umetnosti, posebno arhitekture. Danes jo razumemo .'kot skupek likovnih, izraznih pa tudi vsebinskih značilnosti, ki opredeljujejo posa¬ meznika /Buffon: "Stil je človek."/ in njegovo delo, skupino ljudi, ki jih druži mnogo-podobnih črt, včasih tudi vplivov / ,! šola M /, generacijo in sploh celotno obdobje, ki se prišteva istemu umetniškemu nazoru in ga povezuje podobno reševanje TJimetniških /ali še širše: življenjskih/nalog. Za stil torej niso značilni samo podobni oblikovni prijemi, po katerih jih skuša razpoznavati še vsak šolar, ampak idejna vsebina, ki je utemeljena na skupnih splošnih socialno-ekonomskih pogojih življenja v neki dobi. Kot primer sicer idealistične in ne ravno eksatno znanstvene definicije naj navedem nekaj poetičnih stavkov, ki jih je na¬ pisal Francoz Emile Bavard : "Stili so estetski spomin na razne kulte Lepote. Misel stoletij spi v tem kamenju, v tem pohištvu, skratka v stvareh, ki so preživele mnogo generacij kot priče nji hovih običajev in so dih njihovih idej." .. , Naj končam z definicijamii Mislim, da se nam bodo vsi ti problemi, h katerim moramo prišteti še vprašanje o stilnih Spremembah in njihovih vzrokih, o odnosih med umetnostjo in religijo, o mestu Slovenije in Jugoslavijo v svetovni umet¬ nosti ter še nekatera druga vprašanja med našimi pogovori O zgodovini umetnosti na posameznih primerih postopoma razode¬ vala* Dokončnih rešitev tudi mi ne bomo našli. Saj zadnje posede v umetnosti ni in ne more biti. V tem so naša znanost prav nič ne razlikuje od drugih "bolj eksaktnih" ved* Sub¬ jektivni elementi, ki jo prepletajo, pa niso njena slabost, ampak nam omogočajo, da se znova in znova približamo gotovo naj zanimivejšemu objektu, ki lahko ima neka zr^nost, namreč - 7 - - človeku* Odkar se je naš davni prednik prvič zgrozil zaradi nepremaglji¬ ve.-sile, s katero je umetnost priklenila nase iri usmerjala nje¬ gove predstave in sanje, sta se vloga in pomen umetnosti nepre- stano spreminjala. Se dandanašnji niha cena umetnosti na torzi, javnega mnenja med romantičnim zanosom, kakor ga je n. pr. iz¬ razil angleški pesnik Percy Bysshe Shelley . ki je poete in z njimi vse umetnike imenoval "nepriznane zakonodaj-avce sveta" - ter komaj prikritim nezaupanjem, ki ga gojijo do umetnosti in umetnikov državniki, puritanski moralisti in ljudje praktičnega življenja* Že Platon je vedel, da so poetje rojeni revolucio¬ narji, v katerih vidijo državniki upravičeno politično nevar¬ nost* Puritanci imajo vedno dovolj razlogov da Zasipavajo umet¬ nost z ognjem in žveplom svojega ogorčenja. Praktični ljudje pa često vidijo v umetnosti l.e nepotrebno zapravljanje časa, ki ga potrebujejo za mnogo pomembnejše naloge vsakdanjega živ- 1 jen j a* Toda. ned vsemi temi nasprotniki, da ne rečen sovražniki umetnosti jih jo nešteto, ki jih lahko prištevamo ned najbolj širokogrudne podpornike umetnosti. Ne gre zgolj za državnike, kakršen je bil n, pr. Periklej, ki je usmeril menca devet dese¬ tin narodnega dohodka v umetnost, ampak predvsem za tiste poli¬ tike, ki v umetniku-revolucionarju vidijo soborca. Pri vsej ostrini, ki jo je čutiti v Tolstojevih razpravah o umetnosti in njenem negativnem vplivu na moralo ljudi, ne smemo pozabiti, da je bil prav ta stari moralist tisti, ki je zapisal: "Umet¬ nost mora zlomiti vlado sile na svetu." Posebno pa bi morala biti umetnost blizu praktičnemu človeku, ker mu pomaga premago¬ vati sivo vsakdanjost. Samo bahavo preziranje umetnosti, ki ga kažejo sodobni v tehnični standard in motorizacijo slepo, skoro mistično zaverovani in zamaknjeni malomeščoni, je nepremagljivo. i^ed temi skrajnostmi je še vse polno odtenkov, ko vrednotijo umetnost kot tržen predmet po zakonih ponudbe in povpraševa¬ nja, kot zgodovinsko redkost, za katero se zanimajo zbiravci, kot kulturnezgodovinski dokument in seveda tudi kot bolj ali manj pomemben izraz človeške duševnosti, kot ono izmed pod¬ ročij človeškega udejstvovanja in kot ideološki odraz družbenih Odnosov* Če se bomo torej hoteli umetnosti čim bolj približati, se bomo morali dodobra seznaniti z raznimi ideologijami, v - 8 - . začetku predvsem z religioznimi predstavami posamezni! i z-- ■ benih formacij• Pemdeset, morda celo. že šestdeset tisočletij je mini , tedaj, ko so človeške roke po skoro milijon letih vež 1 v. j a z delom in z oblikovanjem orodja ob koncu paleolitika / < re kamene dobe/ sredi zadnje ledene dobe ustvarile prvo v, tni- no -in z njo zvesto spremljevavko in vodnico na strmi p«. 1 iz pradavnine v jutrišnji dan* iz dobe sile in nujnosti v obdob¬ je svobode# Od tistih dob pa 4o današnjega dne jo družba, skozi vsa ta tisočletja nalagala vedno nove naloge svoji spre¬ mi jevavki in vodnici, vendar se sugestivna sila umetnosti ni do kraja izčrpala, ampak je v nekaterih obdobjih narasla do noslutene oblasti nad človeškimi srci: Uscvarjala je čim zvestejše oblikovane podobe-dvojnike srv£i- nemu, predvsem živalskemu svetu, ki je sovražno kot v ino * preteča nevarnost, ali pa prijazno kot hrana, obdajal človeka -lovca in nabiravca ter mu z magičnim obvladovanjem teh dvoj¬ nikov v domišljiji pomagala vplivati na okolico in premago¬ vati strah# V erotičnih, motivih je z rodovitnost im čaranjem stopnjevala njegovo samozavest. V dogovorjenih simbolih ih t • * okrajšavah, to je v močno poenostavljenih ..oblikah, je ponazar¬ jala nevidni svet, v katerega je vernika dvigalo njegov j ver¬ sko čustvo# V mogočnih čim trajnejših spomenikih je.širila meč in veljavo vladarjev ter predajala njihovo slavo poznim rodovom. Vedno pa je bolj ali manj jasno, iskreno ali sramežlji¬ vo skrito, morda celo vsiljivo glasno kot izredno učinkovito; propagandno sredstvo utrjevala ali rušila obstoječi družbeni.' - , red. a ■ m o Komaj sto let je minilo, odkar smo dobili prve pojme o človeku * v ledeni dobi in dokončno podrli zid, ki nam ga je postavilo sveto pismo, ko je človeku z vso dogmatično avtoriteto dolo¬ čile starost borih pet tisoč let. Pred šestdesetimi leti je bila izvojevana dolgotrajna znanstvena pravda glede njegovo umetnosti# Šele zadnje desetletje pa nam je razkrilo ni -- re povezanosti v prazgodovini in že močno zabrisalo o ločnico, s katero meji na zgodovino. Nekatere nove metode v arheologiji /med njimi posebno v • or . r»p v —j - 9 - fluortest - ugotavljanje fluorita v kosteh. - in fizikalni karbotest - merjenje ogljikovega izotopa 0^" v organskih snoveh/ so omogočile neverjetno zanesljivo datiranje izko¬ panin. Naš pogled na nekoč "temno in megleno" prazgodovino se z vsako najdbo, z vsakim dnem bolj jasni. Smo v drugi polovici zadnje ledene dobe. Severno Evropo po¬ krivajo ogromni skladi ledu in snega. V Srednji Evropi je povprečna julijska temperatura nekako 10 - 11 stopinj, goz¬ dovi se začenjajo šele južno od Alp. Breze in bori pa pro¬ drejo na sever šele ob koncu tega obdobja nekako deset ti¬ soč let pr. n. š. Za pokrajino pod ledeniki so značilna razna pritlikava drevesa, nizko grmičevje, razni mahovi in lišaji, torej razmere, kakršne srečujemo kakih šostdesot let pozneje v severni Skandinaviji. Med živalmi, ki so tedaj živele, je prav gotovo najimenit- nejši mamut, velika kosmata zverina z dolgimi okli.. Poleg njega je živel nekoliko manjši stari slon, nosorog, divji konj raznih zvrsti, severni jelen, jamski medved, jamski lev, jamska hijena, razne zvrsti jelenov, kozorog, c'zon, divje govedo, da drugih manjših posebej ne omenjamo. Z naštevanjem teh živali smo navedli že jedilni list našega davnega prednika. 1 osebno konji in severni jeleni so mu šli - kakor vse kaže - v slast, saj so bili njegova glavna hrana. Lovil jih je s pastmi, z jamami, v katere se je divjačina ujela, kakor nam pričajo nekatere slike v prazgodovinskih ja¬ mah, nadalje seveda s kopji in puščicami, ki so se v neka¬ terih primerih našle med kostmi. Tudi ta način lova poznamo,- po slikah. Posebno bogat pa je bil lov z gonjači. V Solutr^* ju, v Safinski dolini v Franciji so pod visoko skalo našli kosti več kakor deset tisoč konj, ki so jih z gonjači po zložnem griču pripodili do prepada, preko katerega so cele črede v živem slapu zdrvele v dolino. Človek tega obdobja je bil lovec, ki je bil svojim nalogam prav gotovo kos. Divjačine je bilo mnogo in v dolgih tisoč¬ letjih si je naš prednik tehniko lova tako izpopolnil, da mu hrane, vsaj v glavnem, ni primanjkovalo. Njegovo življenje je bilo sicer trdo in nevarno, vendar je potekalo - če ga 10 smemo primero ati z življenjem današnjih lovcev, Eskimov in Bušmanov - nekako vedro, zadovoljno in srečno, V praskupno¬ sti je bila eksistenca posameznika zagotovljena in tudi umet¬ nost te dobe je nekakosveža, možata, iskrena, polna sile. Nikjer ni sledu o strahotnih demonih in zmaličenih spakah, ki bi pričale o veliki tesnobi in strahu, o čustvih, ki so tako značilna za umetnost bronaste dobe in krščanskega srednjega veka* Zdi se, da mu je njegova magija pri premagovanju živ¬ ljenjskega strahu povsem zadostovala. Zgodovina odkritij na področju prazgodovinske umetnosti je polna dramatičnih zapletov, polna navdušenega zahesenjaštva in hladne skepse, saj o. častitljivi starosti teh umetnin arheologi še slišati niso hoteli* Sele, ko je leta 1902 izšel članek znamenitega prazgodovinarja E* Cartailhaoa o altamirski votlini z značilnim podnaslovom "Mea culpa skeptika", je bil dobojevan boj, kakršnih pozna zgodovina znanosti le malo. Vse to se bere kakor roman z napetimi epizodami, genijivimi zgod¬ bami o otrocih, ki so bolje videli od svojih očetov in o pseh,' ki pa tokrat niso kakor Lajka bili pionirji, v-bodočnost, ampak v preteklost človeštva. Res je mikavna misel, da so po tolikih tisočletjih molka te umetnine zopet spregovorile, kor jih je na novo odkril - lovec* ' Med 111 jamami, ki so jih do pred nedavnim odkrili-in skoro vsako^ leto se to število poveča - jih je najyeč v Franciji /72/. Sledijo Španija /35/* Italija /3/ in Nemčija /1/* Se- - veda pa to jame niso edine priče človeškega umetniškega.bde j- • stvovanja v prazgodovini. Poleg kamenit.ega orodja so našli nešteto risbic, vrezanih v kosti, izrezljanih /čarovniških?/ palic in kipcev, , ' , Eno pa je gotovo: r to obdobje pada eden izmed viškov človeš¬ kega umetniškega udejstvovanja sploh, višek, ki prav nič ne za¬ ostaja za drugimi zlatimi dobami umetnostne zgodovine in ga celo lahko breč pomislekov postavimo ob bok največjim starit- vam antike ali renesanse. Abbe Breul , znani raziskovaveo prazgodovinske umetnosti, je slavno špansko votlino Albamiro imenoval sikstinsko kapelo prazgodovine ....... Najbolj z,j.ane in verjetno tu«-' i najlepše so slikr-lje v jamah: < - 11 - Altamira, Font-de-G-aume, Niaux in Lascaux, Altamira /odkrit.a 3 3, prve raziskave 1879? priznana .kot pra- zgodovinski najdišče 1902/ v Španiji skriva v sebi kak ih 150 slik iz. raznih obdobij /60,000 - 40,000 pr, n, š./„ Na skali so izkoriščene naravne vzbokline tako, da tvorijo s sliko ne-1 "kakšen pridvižni relief„ Barve,• ki jih je uporabljal prazgodo-• ' vinski slikar so tiste, ki mu jih je nudila priroda i svetli oker* temni oker, omeni oker* črna manganova zemlja* kreda in železni oksid* Ohranjena je. celo prava "palete.: ltakor ustnič- „no rdečhio zgneteni in priostreni svaljki,, ki še donos ležijo tam, kjer jih je pustil. - likar pred davnimi tisočletji. Velika, /f. dovršenost ■ in slikarsko znanje teh umetnin, posebno p'd hvezir: * š// na barv so f ljudi pb - odkritju tako presenetila, do. več kakor ' f‘’ . h, • V ! * , . . ' dvajset let niso hoteli priznati visoke starosti to "umetni¬ ške galerrje". Font-do-G-aume /odkrita x90l/ v Franciji jo vUdi izredno bogata. Makih 200 slik jo naslikanih v raznih tehnikah. Nel' .toro so čisto črne drugo čisto rdeče nekaj pa* jih je s colo skalo odtenkov« Tv 'vavr.n stena kot relief. Polog 80 bizonov, 40 konj in 23 mamutov je naslikan tur . človek Poseb¬ nost «o n okni ' ■'ih razlagajo, kot pasti«, V neki vdolbini je c o.’ 1 ' r ‘^ ' bi -ono T ' ^ ; ' ' - " ''"v^tuaire" . - najsvete jše r Za sliko več kakor meter v.us^keau 'hizena so' v-"^li poo km daleč 7 -?.. '■cm visoko ■ skico na apnencu* : Niaux / odkrita 'h/ v Franciji ima slikarij e 'globoko pod Z ,m- ljo 772 m dal:o le 1 k .oda največ v čudoviti 'okrogli dvorani* Večina slik je arih, le nekaj je rdečih, Tečbarvnih slik tu ni. Značilna za to.umetnost je neka drznosi in lahkoti °st v potezah.* Mirno n;tdzemeljsko jezero naredi na obiskovavoe še danes vprav skrivi: ten j is* kascaux /odkril- . 3-9''-0/ v Franciji je danes morda naj bo? j znana jena, ki jo ih 10 obišče več kakor 300.,040 obiskovavoe: , V njej je kakih 500 s 1 ' med njimi mor-. italna de" 1 a n, pr, pragovedo, ki meri 5-5 m// rc slike so v glavnem or c ar vre, ; o pid nj^mi se do.do zasledi' starejše /!/ večb . me, Značilnost te jame so frizi., cele sr st e živali draga za drugo* Te slike je imel v mislih F ir-- ' r, k' je zapisal: '' ' o hcčcš vedeti, kaj - 12 - je življenje, j ti —i ' Xr - zrni z zemljo-ženo: voda, ki privre iz globin matere zemlje i a ^ svojo vlago omogoča rast, riba, ki v vodi živi, kača, ki pomladi prileze iz zemeljinega krila, drevo, ki vedno znova rodi /"drevo življenja"/, posebno pa mesec, ki pride, nara. te, - 18 - pojema in izgine, da se, kakor vse na eve-tu, zre -.a rodi ii celo bik, ki tokrat ni samo izraz moške spojne m či 5 eou ok zaradi rogov spominja na mesec, skratka vse polno simbolov, ki jih še danes srečujemo na'umetninah preteklih in polpretek¬ lih obdobij* Že paleolitik pozna lik žene - rodnice, kasnejša tisočletja pa so ta motiv prevzela in oblikovala dalje* V re¬ ligijah sredozemskih in prednjeazijskih ijudsuev srečujemo •'Veliko mater" /Magna mater/ pod najražličnejšir i imeni* /Innin, Ištar, Astarte* Isis, Kibele, Gaia, Demeter, Afrodita in na¬ prej prav do matere božje s polmesece&v ali kačo pod nagami/. Vera v Veliko mater je nujno zvezana tudi z vero v vstajenje., Ali ni mrlič, ki ga položijo materi zemlji v krilo podobe a semenu, ki bo nekoč na novo vzklilo? Ti mrtvi predniki porem živijo med svojimi, potomci kot duhovi, ki oživljajo vse, kar obdaja človeka z njegovimi animističnimi predstavami* Precej drugačen je svet pastirjev* Fizična sila moža, ki kroti napol udomačene živali, posebno pa moška plodilna moč, utelešena v biku, žrebcu, kozlu ali ovnu, daje tu moškemu prednost - in ko se prione privatna lastnina z delitvijo dela er cepitvijo družbe na razreda, tudi prevlado nad ženo* Pri tem se mož skli¬ cuje na osebno junaštvo, v boju z zvermi, ki napadajo njegove črede® Prizori bojev med živalmi in motivi človeških zmago- vavcev nad levi : n biki so od tistih dob posebno priljubljeni pri pastirskih, ljudstvih. V iluminacijah in inicialkah svetih knjig ter kot fantastične spake v glavičih cerkvenih stebrov so preko skitske in sploh barbarske umetnosti prodrli do roma- nike xn gotike* ' Ze na pragu prvih velikih državnih tvorb sta se živinorejska in iedelzka kultura srečavali, spopadali in dopolnjevali po? j' vj v Sredozemlju in prednji .Aziji* V f sni zvezi za zgodnjo .poljedelsko kulturo in pos c r i.ačil- ir' ,a ta čas so megaliti /grš.: "veliki kamni"/* Menjr?- 3 ju-onci postavljen naravni kamen /od 60 cm do 20 m/ r . Ge j. h j- 'eč razvrščenih v nekem redu, najčešče v polkroga c Vi. u "gu, j. . imenujejo cromlech , pa tudi alignement , če stojijo v vrsti* I 'Im.oni so mizam podobno zložene neobdelane kamenite plošče, ki - i.9 - tvorijo grob# .Posebni megabiti so kupoIški grobovi, ki jih sestavljajo manjši, v vedno ožjih krogih ali elipsah zloženi kamni. V Egiptu poznajo kot grobišča' mastabe - nekake kamenite klopi iz obdelanega kamna ih seveda najimenitnejše megalite; piramide , ki so verjetno tudi najstarejše kamenite stavbe na svetu. Toda tu se pričenja že-novo poglavje v zgodovini Člo¬ veških civilizacij, saj imamo o piramidah že pisane vire in poznamo celo imena njihovih graditeljev* Porečja Eufrata in Tigrisa. Nila, Indusa in deloma tudi Hoang- hoa , ki jim te reke z rednimi poplavami vedno znova in j nova dajejo rodovitnost, so bila za razvoj poljedelske proizvodnje in s tem novih družbenih odnosov prikladna* Tu se je najprej na zemeljski obli izoblikovala družbena organizacija, ki je, slo¬ neč na oblasti nad sužnji, z mestom, s trgovino in s pisavo preš¬ la iz prazgodovine v zgodovino in ustvarila prve velike kulture na svetu. Uporaba kovinskega orožja in orodja je pospešila družbeni razvoj. Poleg specialistov, ki znajo obdelovati kovino, se uveljavijo trgovci, ki so pripravljeni prevzeti rizilo, V tej že močno diferencirani družbi so posebno važm vojaki kot varuhi in opore oblasti ter seveda svečeniki, katerih naloga je, da dajo družbenemu redu ideologijo z božjo sankcijo: kdor bi bil proti redu v državi, bi ravnal proti božji volji* /še tisočletja pozneje so Rimljani porušili jeruzalemski tempelj in uplenili židovske verske svetinje, ker so bili prepričani, da so s tem uničili narod in možnost vsake nove državne organi¬ zacije./ Religiozne predstave služijo oblasti še tedaj, ko kralj in vrhovni svečenik nista več ista oseba in ko se, kakor v Egiptu, spopadeta na življenje in smrt 3 Med prvimi monumentalnimi umetninam o zagledamo kralja ali. fara¬ ona v prijateljskem pogovoru ali celo objemu z bogom* Značilna za civilizacijo starega Vzhoda je vloga templjev, ki niso zgolj svetišča, ampak središča, v katera se stekajo niti vsega javnega življenja, nekake gospodarske centrale, državne banke, najvišji projektivni biroji, bolnice, ali bolje klinike, vseučališča-, cesto tudi knjižnice, najvišja sodišča in ne nazadnje nekakšna - 20 - minis ^iva vojske in zunanjih zadev z bogato dokumentacijo v avbi ■ : , Vse življenje jeaprežeto z religioznimi, mističnimi p r Vc ni, ki so silno trdožive in. se šele pozno pričnejo ur . ' logičnemu mišljenju. Velika večina tega, kar us ;v ja umoc : s je v neposredni ali posredni odvisnosti od relr m.i : ■ jstav in čustev. Umetnik-arhitekt v tej dobi postanita vol - - ena. svetišča in grobnice, kipar oblikuje bogove I a •. /kar jo često eno in isto, ali vsaj skoraj isto/ l kar se - c cr kdaj pa kdaj iztrga iz trdega obroča religiozni!, moti- V'" ■ n sledeč svojemu umetniškemu temperamentu naslika pr i zor i • vsakdanjega življenja, posebno.kako žival ali rastlino toda tudi zlaj je v službi, saj so tudi te stvari naslikane .c 1 . - na grobnic* Mog .caa arhitektura starega Vzhoda pa nam priča tudi o Zmagoslav ju či-oreka nad prirodo, ki si jo je znal s trumno, gotovo zelo kruto a- gard.za.ci jo v kolektivnem delu podrediti* Značilna črta te umetnosti so točno določeni kanoni - obvezna pravila, ki jih umetnik nikakor ni smel kršiti. Ti kanoni, ki so nekako okrepi¬ li že uosežene rešitve v oblikovanju človeškega telesa ali v kompoziciji prizorov, so utemeljeni v družbeni vlogi tedanje umetnosti* Poudarjali, so mesto, ki ga je imel upodobljeni člo¬ vek na družbeni lestvici. Podobnost pa sploh ni bila važna. Zgodovina Mezopotamijo nam je postala pobliže znana šele o izkopavanjih zadnjega pol stoletja, vendar ni nobenega dvoma več, do, po starosti prav nič ne zaostaja za Egiptom. Ni p- dolgo tega, ko je bila znana samo kot domovina Babi or v Asircev, o katerih smo vedeli komaj kaj več, kakor je l j večalo Sveto pismo. Genialno sklepanje pri dešifriranju klinopisnih znakov pa j*e odprl-o vrata daleč v tretje in celo Četrto tisočletje pr« ru s. Nepremostljive težave, ki so nastale, ko so prešli od branja perzijskih na babilonske in asirske tekste, so pokazale, da ta pisava id bila ustvarjena zanje. Oboji so si morali kli opis šele prilagoditi in prirediti, samo tako je mogoče razlo'ibi, zakaj je imel isti znak več načinov, kako se je bral« In :ako 21 so si znanstveniki pravzaprav že prej "izračunala" narod, pre¬ den so prišli do njegovih prvih spomenikof.r 1 e, ko so izko¬ pal.” cele knjižnice s'slovarji, leksikoni in uči . ni za. su- merijski Jezik - tako so ga namreč imenovali - pr eanvnn pa, ko so izkopali cela mesta ,s templji in kipi,‘so spozna; j u a skrivnostni narod, o katerem še danes vemo, odkod Jo vri¬ še! in s kom si Je bil v rodu, saj še vedno niso ugotovit r Loesar trdnega glede njihovega jezikovnega -n- >dstva» Tz starih zapiskov - zanimivo je, da prvi zapiski vin' v -vr * vali kakih religioznih himen, ampak samo sezname daj živil, ki jih je tempelj sprejemal in delil - sta danes >o ; življenja in celo najstare jša zgodovina Sumerijcev dokaj . o zr na# Živeli so v obzidanih mestih /Ur, Legaš, Uruk, Ki.š, itd / v skupnostih,, ki so jih nekateri zgodovinarji - pač preč rano — imenovali "religiozni državni socializem". Obl ? : t se j 3 namreč v začetku uveljavljala predvsem kot organizair 1 tepe skupnega življenja, saj je bil posameznik proti priro - r.i '• silam /včasih naravnost katastrofalnim poplavam pa tudi r e. r osnir. sušam/ in proti napadajočim nomadskim sosedom brez moči. Skupne in smotrno gospodarstvo z vodo, predvsem .1 redna Id.'Lena spretnost v gradnji prekopov ter skupna skrb za. o- •br vse to je bilo za življenje v teh krajih nujno potreb¬ ne. lastniki zemlje, ki so skrbeli za njeno rodovittost, so brij bogovi, zato je bila tudi žetev njihova* Iz nnbhovib rok si prejemal, kar si potreboval za vsakdanje- živi j--njen Is/izgpotami ja in sploh vsa prednja Azija je bila pravi kotel r ooov, ki so se drug z drugim borili, pobijali, povezovali in j e j ali, vsekakor pa drug na drugega vplivali, V glavnem s j pripadali trem skupinam:Sumercem, ki jim ne vemo sorodstva, ' e^.Ltom, h katerim štejemo Akadce, Babilonce, Isirce, Kanaan- •v , Hebrejce in Aramejce, ter Indoevropejcem, ki jim pripada¬ jo Hetiti, Kasiti, Medijci in Perzijci, čeprav so govorili r.azie jezike in se med seboj razlikovali tudi po stopnji in značilnostih civilizacije, ki so jo prinesli v zgodovino, jih ,e vse povezovala prva in najmočnejša kultura, namreč . sumerijska«. Pisali so sumerijsko pisavo, ki je v treh tisoč- - 22 - letjih svojega obstoja služila vsaj dvanajstim jezikom, in dolga stoletja jim je bila sumerijŠčina kultni jezik, ki je n. V al svoj narod morda še dalj kakor latinščina Rimljane* Sume. iiski mit je živel v vseh teh narodih in sredi zne e » tega epa o Gilgamešu, ki so ga ti narodi dobro poznali, <• 1 celo prevajali, je zgodba o vesoljnem potopu, ki so jo Hetuv >- či skoro dobesedno prevzeli v svoje Sveto pismo* Sumerije!L : T oe je seveda mnogo starejši od hebrejskega in se je imenoval iu.au- dra /grško: Xisuthros/, babilonski pa Utnapištim* Pri arheološ¬ kih izkopavanjih so celo ugotovili, da ima zgodba svoje resnič¬ no jedro, saj so n, pr, v stare, Uru globoko pod zemljo ra ..ha¬ li na dva in pol metra naplavin, ki pričajo o veliki pri,: J. katastrofi* Sploh pa so bile poplave v Mezopotamiji mnogo težje kr a primer v Egiptu, ker niso prihajale v tako rednih pr e 3. .n in se jim v neskončni ravnini skoro ni bilo mogočo izpp t Ni torej čudno, da so v nekaterih obdobjih smatrali sv ;-i gove za posebno krute in neusmiljene* Sicer pa jo up h.io b r gov v predkrščanskih tisočletjih, deloma tudi pozneje . 1 ■- maniki in gotiki preživelo razne premene* Poleg neclovet k:, i m.r\ onih malikov, ki s široko razprtimi o Črni tuje in brez u - Oj* rr. krmijo v vernike, srečamo že v 28 stol, pr, n* š* im' m v d ' :ni obraz boginje, ki je nekaka stopnjevana človeška, po. ol- nos* ali pa preprostega človeškega boga, ki je na las podobe z navad emu vedremu hetitskemu častniku, kakršnega bi lahko vsus hip srečali na ulici. Poleg neizprosnega in mogočnega Kristus % Pantpkratorja /vladarja nad vsem/, ki ves v zlatu nemo ukazuje, da pade pred njim vernik na kolena, vidimo od trpljenja izmuče/ii vso 'col sveta izražajoči obraz gotskega križanega Kristusa«, 'Ve¬ ko J. maetnik v raznih časih in nh razne načine izražal ne 'm svoja verska čustva ampak tudi duha dobe, v kateri je živel- Toč a p' ve ceniki, ki so morali streči bogovom, so se lahko -vri- ga. a tjli za druge stvari ne le za bogoslužje. Družbeni r 1 ji^ omogočal, da so lahko pustili vnemar skrb za vsaka;, .• j živi j - je in tako so se že zato, da bi stopnjevali svoj - ukvarjali s koristnimi in manj koristnimi znanostmi. Stavijo ii. - 23 - , t ... - ♦ • sistem z merskimi in časovnimi enotami }> kemija, medicina, ma¬ tematika in geometrija, astrologija kot osnova za astro- unijo, pravo z zakoniki /Hamurabija, Lipitištarja in Urnsiomuna/l. zemljepisje in zgodovinopisje, vse to so področja, na 1 iterih so Sumerije! deloma istočasno, deloma celo pred Egipčani ora¬ li ledino« Produktivno gospodarstvo s specialisti /poznali so že 7° raznih poklicev/, ustanovitev mest in državna or aniza- cija, znanost in pisava, pojmovanje bogov kot osebnosti - to so temelji, na katerih se je razvijala umetnost mezopotamskih kultur.# . ,./■ Najznačilnejše doživetje mezopotamske umetnosti je'doživetje sile in oblasti. Neprijazna priroda s svojimi stihijam in neprestani boji med narodi,.. dinastij ari in vladarji, cel;' med najbližjimi sorodniki, so dali tej umetnosti-izrazit pečat sile. Mogočni templji zgrajeni v višino /Zikte-..rat v Pru, ki je bil menda vzorec za znani "babilonski stolp" je bil. 90 m visok/ v <'Kl -iv-* ih, drug na drugega'poveznjenih hri¬ bov s pl "idrni in slavnostnimi stopnjišč-i bo glasno pričali mo/ uogov« Vsa ta monumentalna arhitektura, t >11 tir. ta, ki je bila namenjeno, kraljem, je bila usmerjena v vzbujanje spo¬ štovanja in strahu« Deset metrov široko .obzidje in ob vratih stoječi silni čuvaji -.levi in krilati zmaji - so branili vbod v najsvotejše. /Krilata bitja so oplodila 'domišljijo na¬ redi' '-j so podedovali cele jate erotov in kol ; angelov« Vsa evropska romanika in gotika pa sta polni lovov ob cerkvenih vratih. Naj omenimo samo Radovanov portal y Trogiru, portal v Stuienici, Dečanih in Hibeniku/. Hpomeniki nam prikazuj ejo kreš je j ki z neverjetno močjo, z značilnimi naUceklimj hišica- mi na okah in nogah pobijajo leve in stopajo preko premaganih sovr št : kav. Njihovo obličje je ukazovalno, stiogo in re^a-nilj no, Upe dobljeni so togo in trdo po zakonih frontalnos „._ 3 to je tako, f' v ašenajznačilnejše strani svojega telesa; noge od strani, prša od spredaj, glavo v profilu. Toda tudi tu se umetnik kdaj pa kdaj sprosti,' posebno kadar Asirci s čudovito zvestobo upodabljajo lov na leve ali ^ '-^nji - M<=u neštet mi vladarskimi glavami je kdaj pa kd M. - 24- - govori našemu pojmovanju, ker je že portret /n, pr. lagaški kralj Gudea ok. 2000 pr. n. š./ Najbolj sproščeni so še Sumerci posebno v dobi njihove renesanse /ok. 2000 pr. n. š./ Od slikarskih stvaritev v Mezopotamiji so nam najbolj ohranjene stene iz pološčene barvaste /&ajv^č aodr-fr/ trpeke na poti pro¬ cesij in na InŠtarinih vratih v Babilonu. Cela dolga vrsta le¬ vov in drugih/strašnih zveri ..... Za vso Srednjo Azijo so umetniško zelo zanimivi valjasti pečat ¬ niki z živo Oblikovanimi majhnimi reliefi, običajno iz mitolo¬ gije* Cesto nam prikazujejo prizore iz epa o Gilgamešu, posebno v boju z zvermi, motiv, ki je znan daleč naokoli. Ti pečatniki spominjajo na staro kulturo, ki so jo pred nekaj desetletji pričeli odkrivati v porečju Indusa v bližini krajev Mohendjo Paro in Harapa. Ker njihova pisava do danes še ni deši- frirana, o tej kulturi ni mogoče reči drugega, kakor da so tu poznali že načrtno grajena mesta z ulicami v nebesnih smereh in da so njihovi prebivavci živeli še dokaj udobno, o čemer pričajo mnoga kopališča in visoke stavbe* Močne utrdbe dado skle¬ pati na pomembno vojaško moč. Kako je ta kultura propadla za danes še ne vemo, Egipt je pravzaprav zelenica sredi puščave, dolga zelenica, ki se sicer razteza na tisoče kilometrov od juga proti severu, ki pa po širini nikoli ne preseže 25 km* Herodot ga je imenoval dar Nila, saj bi v deželi, ki skoro ne pozna dežja, brez Nilo- vih rednih poplav z rodovitnimi naplavinami ne poznali ne po¬ ljedelstva ne živinoreje. Nepreplovne brzice na jugu, Sahara in Libijska puščava na zapadu, Arabska na vzhodu in negosto¬ ljubna, močvirna obala na severu - vsemu temu 'se ima Egipt zah¬ valiti za svojo relativno varnost pa tudi za izredno osamlje¬ nost, V naseljih, ki so poznala sfamo severnega in južnega soseda se je že zgodaj razvila velika navezanost na domači kraj in z njo v zvezi zaverovanost v stare tradicije. Viaoka. kulturna stopnja starih Egipčanov na pragu zgodovinske dobe dokazuje, da so imeli tedaj že zelo dolg razvoj za seboj, ^eprav izvirajo prve izkopanine iz' krajev južno od delte, ni . nobenega dvoma, da je nastala civilizacija prav v delti. Njeni sledovi so skriti globoko pod naplavinami Nila, Tu je nastala tudi egiptovska pisava. Znaki za strani neba, ki so prevzeti iz kultnih znakov rodov na skrajnem severu, so dokaz za to 'podmeno, Nilova delta* ki jo je tvorilo nekoč sedem rokavov tega veleto¬ ka in se je širila do 250 km na širokb, je bila neverjetno Rodo¬ vitna* Tu so častili predvsem bogove rodovitnosti, razne egip¬ tovske inačice Velike matere : Neith, Nut pa tudi Isis in nje*- * ilU ' J. . ■ ■ ; p; '. nega moža in brata Osisira. Glavno mesto severa je bilo Buto, njegova simbola papiros in kača. Jug je bil revnejši, .^oko ' ■ • . . .. ' ' f . . 1 i . ..; gora in .puščave šo zdaj pa zdaj vendarle pridivjali b javiti nomadi, ki jih je bilo treba z orožjem pregnati, Tu se molili . Horusa, ki se je kakor sokol spuščal nad sovražnike in jih pobijal. Simbol Zgornjega Egipta je bilo ločje in jastreb. Glavno mesto pa"je bilo Hierakonpolis. Združitev obeh.dežel, ki sta bili ^rav gotovo uspeh postopnega združevanja posameznih naselij in rodov, je prišla z. juga. To se je zgodilo ok, 2,800 pr. n, š, pod vlado zgornjegiptovskega faraona Narmerja /grško: i^enes/. Od tistega časa so nosili faraoni dvojno krono: belo za Zgornji in rdečo za spodnji Egipt. S tem so prične zgodovinska doba, ki so‘razteza čez tri tisoč let. Po egiptovskem zgodo¬ vinarju Manethu jo delimo na 30 dinastij, Manetho , ki je pisal grško, je odgovoren tudi za to, da še danes uporabljamo grška imena za egiptovska mesta in egiptovske vladarje. Zaradi so- glašniškega značaja egiptovske pisave nam je namreč izgovor egiptovskih imen samo približno znan. Dokument o združitvi Zgornjega in Spodnjega Egipta nam je •% ... 'š'’ ' c - ohranjen iz palete za šminko faraona Narmerja . Ta paleta, ki predstavlja zmagovavca mnogo večjega od vseh drugih, kako pobija svojega sovražnika držeč ga za lase, je votivni dar bogovom in zgodovinski spomenik obenem. Tu že srečujemo celo vrsto živalskih simbolov, predvsem pa upodabljanje po socialni pomembnosti, frontalno, nerealistično oblikovanje, preziranje - 20 - perpektivo in'ne nazadnje značilno kretnjo za podjarmiJanje sovražnika, To kretnjo pa tudi preprostost in jasnost v kom¬ poziciji bomo v poznejši egiptovski umetnostni zgodovini ved¬ no znova in znova srečevali* Glavno mesto združenega Egipta je bilo Mekfis, pač zato, Isen je bilo skoro na meji med Zgornjim in Spodnjim Egiptom, Zani¬ mivo je, da so imeli Narmerjevi nasledniki po dva groba: ene¬ ga v Sakkari blizu Memfisa, drugega pa na stotine kilometrov proti jugu v Abidosu, najbrž zato, ker je Narmer prišel iz Abidoša, Ta nenavadni običaj pa je bil povezan tudi z Oslsisovim kultom* Stara, sicer mnogo pozneje zabeležena'pravijica namreč pripove¬ duje, da je Osisrisa njegov zavistni brat Seth ubil, raztele¬ sil in. posamezne ude zakopal v raznih, krajih Egipta, Osirisova žena in sestra Isis pa je s pomočjo šakaljeglavega boga Anubisa poiskala dele moževega telesa - glavo je našla v Abidosu - to telo sestavila in z ovoji povezala. Ko je dahnila vanj, je Osisis oživel, Njun sin Horus pa je maščeval očeta, V tej zgodbi o zakopanem in znova življenem telesu je stari poljedel¬ ski izvor tega kulta prav tako očiten kakor v mezopotamskem mitu o Tarnuzu, ali v grškem o Demetri, ali pa v krščanskem o Kri- ; stusovem vstajenjn. Primera o semenu, ki ga jeseni zakopljemo v zemljo, da nam pomladi zopet vzkali, je na dlani, V egip¬ tovski mitologiji je postal Osiris bog podzemlja, ki so se mu Egipčani priporočali, da bi tudi oni dosegli večno življe¬ nje,. . c.° v Neskončna veriga poljedelčevih doživetij: poplave - setev - žetev - suša - je že zgodaj.zbudila v teh ljudeh občutek za ritem časa. Za ta ritem na zemlji so svečeniki našli na brezo- blačnem egiptovskem nebu vzporedni ritem zvezd in ozvezdij, To spoznanje je dalo svečenikom veliko veljavo, saj so znali napovedovati, in v očeh ljudi morda celo vzpodbujati vsakoletne poplave. Izumili so koledar, tisti koledar, ki ga je Julij Cezar prevzel za Kirn in ki ga po gregorijanskem popravku leta 1582 uporabljamo še danes. Egiptovsko leto se je pričelo 19* \ - 27 - julija, to je na <3 f-c, ko se pojavi Sirius istočasno s soncem na* vzhodnem- obzorju. Opazovanje neizpremenljivih zvezd in ozvezdij je v ljudeh še bolj poglobilo občutek trajnosti, brez¬ končnosti in večnosti. Dobršen del egiptovskega javnega živ¬ ljenja, posebno pa egiptovske umetnosti je bil prežet od tega občutka* - Zaradi večnega življenja so gradili faraoni in veljaki grobo¬ ve, ki naj bi premagali smrt. Ti grobovi naj bi zavarovali mrtvo truplo pred zunanjimi sovražniki, živalmi in predvsem ljudmi, omogočili pokojnikovi duši, da je lahko kot Ka prebi¬ vala v nerazpadlem telesu in ji nudili vse, kar je za živ¬ ljenje tam onstran potrebovala: hrano in pijačo t^r, če bi ji bilo potrebno, tudi služinčad /v obliki maihnih kipcev - išt litijev/# Prvi grobovi egiptovskih kralj iv so bila iz posušene opeke zgrajena bivališča za mrliče., .ki so jim že v -• predzgodovinskih časih dajali v grob hrano, orodje ih orožje. Prvo kameni to piramido in z njo sploh prvo unenito stavbo na svetu je zgradil arhitekt egiptovskega faraona b joserja Imfro- top, genialna osebnost, znamenit zdravnik in najbrž tudi refcimator egiptovske pisavo. Prišel je na misc cla bi izkoristil kamenite skale, ki jih je bilo v bližini omfisa na prot k in da bi poveznil eno mastabo vrh'druge* To v o do¬ bil j topničasto piramido, v kateri'se jt . ar uonc .. a zesnič- no } 'l iko dobro, počutil. Njegov kip je lak o glede . ka 1 . o so mu njegovi nasledniki žrtvovali. Imhotepov a slava j* bila tako velika, da so še dva tisoč let pozneje egiptovsr risarji pred začetkom dela izlivali zanj pivske daritve* Djos* evi nasledniki so sicer opustili stopnice, obJ ika piram*o - •> je s Keopsovo grobnico postala simbol egiptovske ' kultur, v t In res bi težko našli obliko, ki bi bolj prepričevalno izra¬ žala idejo neminljivosti kakor čista abstraktna geometrijska oblika piramide, posebno če gre za grobnico, kakršna.je Keopsova* V njo je vzidanih 2,3 milijona 1,1 m3 velikih kam¬ nov. Celotna teža je znašala 5»75 milijonov ton« Za p- r tega materialu bi potrebovali danes vlak, ki bi bil de -g 2.262 km /Slovenija ima skoro 1.000 kn premalo železni.:, da bi tak vlak lahko. poet: ^la/» ina stranica ima £30 m, piramida sama pa ju visoka 146,6 m,.'njena prostornina objema 2,640.000 m3, to je prostora za 12«'3-20 sodobnih 3-4 sobnih stanovanj. Vso to je služilo enemu samemu namenu: zagotovilo naj bi več¬ no življenje faraonu in s tem zajamčilo njegovo blagodejno bivanje med zemljani tudi pc njegovi telesni smrti* Ta zavest je poleg bičev, ki so jih vihteli nadzorniki, pomagala graditi to stavbo z najbolj primitivno mehanizacijo, ki ni poznala niti škripca niti žerjavov, Tudi sfinga, ki je v Egiptu večidel moškega spola, je z zdru¬ žitvijo levje moči in človeškega duha pričala in še priča o faraonovi moči. Čeprav nam je ohranjenih posebno iz prve dobe nekaj nenavadno živih in vitalnih kipov /R ahotep in nj egova žen a Nofret , louvrski pisec, sveče nik Kaaper , ki so ga.delavci krstili za "vaškega župana" in še nekateri liki služabnikov/, sc je mo¬ ral egiptovski umetnik tako tesno omlepati- predpisanih pravil, da nam je vsa ta čudovito dekorativna umetnost vendarle nekam hladna. V treh tisočletjih j bilo sicer ustvarj nih zelo mnogo umetnin, ki so se med seboj gotove.tudi do neke mere razlikovale, vendar so si dela, ki jih je ločilo tisočletje ali.več, bolj podobna, kakor kak v presledku manj kakor sto let naslikan motiv v Evropi.. Razdelitev na staro, srednjo in- novo državo, ki so jo'uvedli zgodovinarji drži sicer tudi za umetnostne struje, vendar jih loči samo strokovnjak po komaj opaznih odtenkih. otara držo.va se je končala s socialno revolucijo, ki jo imenu¬ jejo vmesno dobo. Značilen za literarne tekste tega časa je mračen pesimizem, ki priča o prebujanju osebnosti« V srednji državi je bilo ustvarjenih nekaj faraonskih portretov, ki jim v okviru egiptovskih ustaljenih zakonov ni mogoče odrekati individualnosti, -kasnejše dobe so živele od dediščine prejšnjih in se vedno zopet vračale na staro, čeprav ga, niso mogle več doseči, manjkala jim je pristnost in monumentalna preprostost prvih začetkov.Svetišča v Luksorju in Karnoku so mogočna -29- . tempeljske, mesta s stavbami in dvorišči, ki. jih povezujejo mo¬ gočni stebreniki. karnaški tempelj, ki so ga 1,600 let gradi¬ li in dograjevali ima v sredini dvorano s 17 ladjami* Ta dvo- rana je že sama skoro tako velika kakor katedrala v Chartresvu Posebno mesto v egiptovski zgodovini ima umetnost Amarne t kraja, v katerem so našli največ razvalin in ostankov 'iz časov kri* voverskega faraona Eknatona . prvega resničnega monoteista na svetuj Ta mladi kralj se je uprl vsemogočnim svečenikom boga Amona in pričel učiti novo vero v Atona - sončno oblo kot vir vsega življenja* Če bi bil uspel, bi dal tedaj že svetovnemti egiptovskemu imperiju novo ideologijo, ki bi bila sprejemljiva tudi za druge narode. Toda Eknaton ni bil vojsk, ki bi ae bri¬ gal za sovražnike na mejah, še manj pa politik, ki bi bil kos prekanjenim Amonovim svečenikom. Njegovi nauki šo bili 2a preprosto ljudstvo preabstraktni in tožko umljivi* Ljudje so se krčevito oprijemali starih bogov, posebno seveda pri- proŠnjika Osirisa, ki jim ga neosebni Amon ni mogel nadome¬ stiti, Svečeniki torej niso imeli pretirano težke naloge, ko so po njegovi msrti njegov nauk zatrli in njegov zet, ki se je sprva imenoval Tut-enh-aton, se je moral prekrstiti v Tutank¬ amona, Po prvi svetovni vojni so odkrili Tud-enh-emonov grob* ki jo bil dobro ohranjen in ne do kraja'oplenjen, kakor vsi doslej odprti grobovi egiptovskih faraonov, Tu so našli bajna bogastva, ki nam dado slutiti, kakšni so morali biti šele grobovi slavnejših faraonov. Zanimivi ih posebno lepo izdela¬ ni so bili izdelki uaetne obrti, elegantno pohištvo in prekra¬ sen rtokit, Geprov so Eknatovo ime hoteli izbrisati iz egiptovske zgodovine, kakor so ga izklesali iz vseh napisov, je po njem ostala globoka sled, umetnost, ki'priča o njegovi strastni ljubezni do resni¬ ce, Njegov kipar Tutmcsis , ki se sklicuje na to, da ga je "veličanstvo samo poučilo", nam je ohranil nekaj izredno zver stih portretov iz njegove rodbine. Ker so to le skice, nas kiparjev realizem, ki se ne boji niti karikature, ko oblikuje svojega vladarja, raravnost preseneča. Najslavnejše njegovo delo je Eknatoncva "kraljevska soproga, ljubljena gospodarica ©beh .de|pl*^Neier*-neiru-uton,. ki živi in cvete na vekov veke”, kakor pravi Ekn^ton- v eni svodih sončnih himen* Ta Nefretete, živo pobarvan kipec, ki .se nahaja v berj/rskem muzeju, je izredno lepa žena plemenitih potez, skoro nekoliko prekrhka in prerahla za današnji okus. bploh je v ej umetnosti nekaj prezrele utrujenosti'kulturne jeseni* Š svejim preprostim realizmom in. nežno, včasih močno poudarjeno čustvenostjo nas - spominja na cela helenizma. f •• •• iih v--" . ■ • . Iz: velikih nagrobnikov in mogočnih templjev bi kdo. lahko skle¬ pal, da gre za umetnost naroda, ki je bil usmerjen zgolj v o- .nostranstvo• Joda to hi bila velika zmota,, .Zavedati se mora- " ^mof' da je res .ostalo .le to, kar je bilo zgrajeno in shranjeno za večnosu*. ,;Kcr pa so ustvar jali za vsak dan iz manj trpežnega materiala«, "so pogoltnila tisočletja* Toda celo to, kar imamo' danesr pr ed.seboj, posebno si,ik^p r stvo in reliefi, s katerimi so-krasili svoje grobnice, nam .priča, da so bili Egipčani veder in. vesel narod*, poln. življenjske moči* V.njihovem vsak¬ danjem življenju ni bilo prav nič mističnega in skrivnostnega. Na - sliksC> vidimo neštet? ljubkih in silno človeških, prizorov, ki pripoveduje-~ o v«, sej., ju in radosti pa tudi o skrbeh starih Egipčanov: pastirji go:, njo živino s p ni e. in po še enkrat skrbno preštejejo, ribiči stojijo ob vodi, kmetje se potijo ■zai: plugom, viničarji .trgajo grozdje j n ga stiskajo, divja mačka se plazi med trsjem, ih oprezuje za močvirnimi ptici, -o&e. in mati se igrata, .z otroki /Eknoton in Nefretete!/, iae- nit ne dame pira jej c, eni izmed njih je celo. postalo slabo, godbeniki igrajo, cb harfi in piščaši plešejo mlada dekleta, celo akrohatke in rokoborce vidimo* Ko’’ _ ko humor ja Veje iz ilustriranih živalskih basni: lev igra z gazelo neke vrste šah, ; lisjak pase koze, in goni gosi ter si pri tem veselo piska ha piščalko. Na drugi strani zopet vidimo, ženo, ki z "na-. . .-,, ricalkami ,r žaluje za možem d.n :toži,/kakor pravi napis/, zakaj ni vzel s : Sebojy 'žoapogrebom. g^e skupina ljudi, ,ki vijejo roke, celo čisto"hajhno dekletce•jermen njimi« Posebno pozor¬ nost so egiptovska i- umetniki posvetili nežni lepoti mladih deklet in žena* fiu.imo- jih v proz or rib tančioah . z rožami v - 1 - rok&h. in z umetelno spletenimi lasmi ali celo z lasuljami, kakor -e pač velevala tedanja moda. Razen deklft srečujemo posel pogosto tisto žival,- ki jo je že egiptovski pesnik primerja.! dekletu: gazelo. Vidimo je, ko nič bidega .Sluteč, privez,ia na povodcu, stopa proti daritvenemu oltarju, ali pa se v prirodi gnete med svojimi vrstnicami* Povsod nas pri- * ^gne s svojo neizrekljivo ljubkostjo c egiptovski umetnik,ki je zvesto sledil dogovorjenim piavilom, se posebno pri oblikovanju vladarjev in veljakov nikoli ni dal zapeljati naturalističnemu iluzionizmu. Njegov namen ni bil, da bi prirodo posnemal in z njo tekmoval, ampak da model predstavi, da o njem pove, kar se mu zdi važno, ne pe aa po¬ kaže, kar /idio Vse, kar upodablja, mora biti lepo urejeno po -v-ti in noben predmet drugega ne sme zakrivati. Samo sorodne skupine ljudi in živali postavlja umetnik c.rugo za druge q kakor da bi bil samo en človek ali ena živel z več obrisie Perspektiva ga ne zanima. Ko slika na primer vrt, po¬ le:! ' grmovje in drevje na tla, da ga vidiš od strani, ribnik pa in riba v njem zopet od zgoraj, a tako, da vidiš vsako ribo od stranio lesk predmet na sliki se mora podrediti osnov¬ ni misli, KIjub *t emu strogemu kanonu pa je egiptovska umetndst polna živi jen, Zdi se, da vsi ti umetniški zakoni umetnika vendarle nis' tako zelo omejevali, da ne bi našel še vedno nekaj svobod, za svojo domišljijo, posebno kadar je šlo za socialno mar j važne modele, bicer pa je pod tem splošnim tokom s roži vsa tisočletja tekel še nekakšen podtalen realistih če" d- ki je prihajal zdaj bolj, zdaj manj do izraza* Podob¬ no kakor Shal?: e sp e aru, ki daje proprostim slugom sredi najbolj tekoč: h verzov govoriti v nevezani prozi, se tudi egiptovski umetnik kdaj pa kdaj spozabi in naslika kako služabnico ne- 'spostl j Ivo realistično v živahni prav nič togi kretnji* Erič Nev.ton nraviču je bil egiptovski umetnik prav tako sušenj državne err eigi "troja, kakor je moderni plakaterski umetnik ettvs&j! " '"ro. -.al gi : troja,. Vseka , r pa . teeb/. 7 riznati egiptovski umetnosti njeno spo¬ sobnost i .1 vse bi .le poenostavlja in da vsakemu modelu iztrga - 3 ?: - tisi kar je p* bno izrazito in tipično, Zgoi vina K rete i njene civilizacije je tako na gosto prepre¬ dena s pajčevinami pravljic in mitov, da vsaj na prvi pogled skoi n* trdne osnove, na katero bi se lahko oprli«, Tu ni kra'j vf ih seznamov in kronologi j, poročila iz tujih virov pa s«. e kakor skromna« Sele odkar je Sir Ar thur Evan s pri¬ čel s\ ■- p izkopavaljh na Kreti /1900/, posebno pa odkar je mladi, f gleski znanstvenik Michael Ventris dešifriral eno iz¬ med Gi cih pisav /tako imenovano linear B/, se je izkazalo, ca s :< pajčevine grških izročil kar dobro drže in da niso na ■' d trdne kakor Homerjeve pesnitve, ki so nemškega trgov¬ ca Hf nri.oha Schli emanna /1S70/ izpodbudile, da jim je šel ^oprdila globoko pod zemljo, .■v- ova izkopavanja so dokazala, da ni bila zgolj pesniška h-" , ko je Homer govoril o cvetočih mestih na Kreti, la je . . .el prav Tukidides, ko je pripovedoval o mogočnem lad¬ je rju kretskega kralja Minosa in o kretski moči na morju, saj 3 bila mesta na otoku brez obzidja, ker je bila Kreta na morju nepremagljiva* Prav teko pa i ajo svoje resnične edro tudi gr č ki miti o krvnem davku atenskih mladeničev in mladenk^ saj ■ >c lile Atene gotovo odvisne od Krete« Tudi zgodbe o linotavru, . - ju, ki je bilo pol človek pol bik in je požiral* Ljudi, i osnove o Na kretskih pa tudi kopenskih slikal iz tega cu t vidimo prizore nevarnih akrobatskih igor, ko se mladi fa je n dekleta poganjajo preko bikovih rogov in tam tvegajo sv ih življenja« /Morda so bili prav to atenski talci-/' rbovrg- lji -/potrdilo pa so dobile pravljice o skrivnostnem labirintu, ko j Bv,-ns izkopal temelje in silno zapleteni kanalizacijski si* v. '? Krossosu, Opuščeni hodniki in pretoki /podzemeljski rovi ; katerih si lahko hodil zravnan/ so morali vzbujati v bar • :ih Grkih strah in spoštovanje* Ka^. ropal Evans in kar so dopolnili njegovi nasledniki, je silna ’a v drugem tisočletju pr, n, &o cvetoča civilizacija, ki s i - -talih civilizacijnstarega Orienta že močno razlikuje in 1"‘ Liji o starosti kaže mnogo podobnosti z našo, danahnjo* - 33 - Ne gre tu samo za prefinjen način življenja, kakršnega si dru¬ god v' svetu tedaj še misliti ni mogoče. Gel kompleks stavb, tudi večnadstropnih, je bil nanizan okoli osrednjega dvorišča, povezan s hodniki ter stopnišči in prepleten s svetlobnimi jaški ter zračnimi preduhi, ki so omogočali Zenone in zračne prostore sredi najhujše sončne pripeke* kanalizacijski sistem pa je služil odtoku deževnice, odplakovanju in sploh higieni, ki se ni izražala samo v razkošnih kopalnicah, ampak celo v "angleških 1 ' straniščih. Se mnogo bolj kakor ta zunanja plat kretska- -eiviliaacijd pa nam, je bli^u duh, ki veje iz njihove umetnosti* ; Čeprav nekateri arheologi vežejo ves razcvet kretske civiliza¬ cije na vplive juga, predvsem iz Nilove delte, odkoder naj bi se ob združitvi spodnjega in zgornjega Egipta umaknili prvi, tedaj že visoko civilizirani prebivavci na Ireto in tje prinesli poleg značilnih moških pričesk ia tesnih opasil še mnogo ro¬ dovnih znakov: prekrižana kopja, dvojne sekire in osmičaste ščite kot stare verske svetinje, je vsa kretska umetnost nova in vznemirljivo originalna. Egiptovska je še ustaljeno predpisana barva polti, rdeča za moške mnogo svetlejša za ženske, egiptovska je njihova ponosna drža z glavo v profilu, z od spredaj vidnimi rameni in s kora¬ kajočimi nogami, toda možje in žene, ki jih vidimo pred seboj, so povsem drugačni od togo stiliziranih faraonov. Sirokopleči, tenko prepasani, prožno stopajoči možje s kretnjami baltnih plesavcev in izbrano, bogato oblečene žene, ki skoro izzivalno kažejo svoje gole prsi,, pričajo, da se je kretski človek že za¬ vedal svoje individualnosti. Angleški umetnostni zgodovinar Erio Neneton govori celo o neki demokratizaciji, kar pa je spričo ohranjenih seznamov raznih predmetov in sužnjev vsaj pretirano. Vsekakor pa kretska umetnost ne izhaja več iz veličastnih tem¬ pljev in grobnic, ampak iz dvora in dvorca* Na njej-ni nič mogoč- nega, prerazsežnega in prevelikega, vse je-drobno, ljubko, lahkotno. Celo freske, ki krasijo stene v palači, se le izjemoma povzpneje - 54 - nad naravno velikost in še tedaj, na sliki mladega "princa s pernato krono", je čustvena vsebina vse prej kakor veličast¬ na: mlad fant z vencem cvetja in perja v las : eh hodi zami¬ šljeno po livada, čudovitih lilij. - u a obeh straneh dolgega hodnika, ki na knossosu vodi v prestolno dvorano, če smemo to sobo s kamenitim sedežem ter vrsto kamenitih klopi ob pi¬ sano poslikanih stenah imenovati "prestolno 11, in "dvorano", se vrsti dolga procesija nosivcev 'vaz in vrčev" v naravni ve¬ likosti. 536 jih.Je ponosno zravnanih, kot bi se zavedali, da se jim teža bremena ne sme poznati. In žene! Eno med njimi, z velikimi očmi, polninii 'ustnicami in nagajivim-k:©dnom'na^čdih ; so imenovali "La petite Parisienae " t druge pa v mno žic ah gle- ’" dajo nekakšno predstavo ali verski obred, nekatere plešejo, nekatere pa sedijo v nekakšnih ložah in klepečejo. Ne razume¬ mo sicer njihovega je.žika, niti ne vemo, ali je to še --/o kretsko" ali pa že grško, toda če jih pogledamo,-kakOvs^ .; sklanjajo druga k drugi : in ; kak.o.'. uglajene so njihove kretnje, vemo: ne morejo govoriti o drugem kakor današnje žene* Tudi vratolomni prevali na’bikovih rogovih in hrbtih in igri¬ va lahkotnost, s katero jih mladi fahtje in dekleta na fresl kah in kipcih-ižv&jajdfšo nam porok za novo "-.življenjsko ob¬ čutje: človek," čigar ašpratnošt slavi Zmagoslav.je.nad surovo silo, stopa v središče vsega. : .'d In za to središče vsega gre'v kretski umetnosti. Tudi tedaj, kadar na sliki ni človeka. Vsa kretska umetnost še je verjet- .no razvila iz miniaturne, predvsem pečatne umetnosti. Zdi se, kakor da bi imel vsak Krečan svoj pečatnik ', pečatnik, ki se je razlikoval od katerega koli ‘drugega pečatnika in s katerim je lahko označeval svojo lastnino ter' "podpisoval' 1 pogodbe 1 . ' - Na tisoče so jih našli, grške žene' šo jih do' prod * ' ■ ‘ v 7k; {..L j.S i; jT. r ..£ VO j ; • 'Ml; L. - ; - r -- r r OJ3‘ C; n nosile kot amulete,, obešene okoli vratu, da bi'vedno dovolj. mleka. Evans jih je~'z veliko' težavo zbiral,' kupoval in ^ "* ’**V» V •tV / “rri'«'" J -v’ < r -’ V ■ «• .L' m _ 1 _ _ n • v • * c zamenjaval za "lepše"". Ti' pečatniki" prikazu je jb najrazlič- - - nejše prizore' iz kultnega ih živalskega sveta* i^ajZanimivejši' r - med njimi so tisti, v katerih po dva psa ali dva leva napadata divjačino, ker se nam pri tem razodene osnovni zakon njihove - 35 - kompozicije in z njim duh, ki ga je polna kretska umetnost« Psa ki na primer napadata bežečega jelena, se z nogami slcoro doti¬ kata robov slike tako, da teče spodnji v nasprotni smeri od jelena in se zaganja v njegove zadnje noge, zgornji, ki je f hrbtom obrnjen proti jelenovemu hrbtu pa ga grize ža- vrat« Ne¬ zaslišana razgibanost, ki je poudarjena z nekakšno Črki S po¬ dobno obliko jelenjega telesa, se nam predstavi kot divji f.ve- dobežni vrtinec .Ta vrtinec dovoljuje, da na poslikan steni, ki predstavlja na primer leteče ribe, vidimo morje zgoraj in spodaj, ali vitioe, listje in rastlinje, ki raste z vseh ro¬ bov proti sredini slike, človeku je, kakor da bi ga hotela slika potegniti vase. Te umetnine ne moreš gledati neprizadeto od zunaj, ker te bo vsesala. Najmanj očiten je ta način umetniškega ustvarjanja šo pri člo¬ veških kipcih, vendar tudi tu izhaja gib iz središča, iz oasu v .posamezne ude, glavo.in trup. Zanimivo je, da kretska r m t~ nost v dobi svojih najvišjih dosežkov pravzaprav ne p 'zna -upo¬ dobitev bogov, saj si skoro ne moremo zamisliti, da bi ti kip¬ ci, ki nikoli ne presežejo višine 35 cm, predstavijali mogočne bogove* To so le molivci in molivke /med njimi je posebno lepa žena iz litega brona, ki so jo našli menda blizu Troje* V tihi pobožnosti si je z eno zakrila oči pred svetlim prividom- drugo pa ni je položila na ramo/. Žene s kačami v rokah so najbrž svečenice, ki predstavljajo boginjo zemlje, Veliko mat$r„ Ver¬ je 5,; o so to v veliki večini votivni darovi. Ze v starem veku je Kreta slovela zaradi svoje čudovite k er a¬ mike. saj so jo izvažali po vsem tedaj znanem svetu. Posebno mnogo so je našli v ‘hgiptu. ked motivi, ki jih KreČani za svoje vaze pa tudi sicer posebno radi izbirajo so razne morske živali sipe, hobotnice, školjke, delfini in ribe. Vse te umetnosti se drži sveži, slani, urezni vonj po morju. Tudi tu igrata vrti¬ nec in spirala svojo važno vlogo. Hobotnica, ki s svojimi lov¬ kami na videz brez vsake ureditve objema vrč, te prav sili, da ga vrtiš v svojih rokah. Kljub nekaterim anatomskim napakam in pretiranostim je za kret¬ sko umetnost značilen naturalizem, kakršnega stari vek ne pozna toda ta naturalizem nikoli ni brutalen, ker je pddrejen jasnim kompozicijskim določilom in dekorativnim zakonom* Kreta leži na potresnem ozemlju in je bila ponovno žrtev hudih potresov, toda Mnojci, tako jih je po E'msu imenoval Evans, so si vselej svojo palačo zopet in še iepše obnovili. Okoli 14-00 pr, n. š, pa je niso več zgradili. Videti je, dk je ni uničil potres, ampak človeška roka, kajtindLnojci.se V zgodovi- ni ne pojavijo več. Na njihovo mesto stopijo »dkenci, \i so verjetno, že mnogo preje zasedli stari ivdnosov prestol* Sledovi dima v razvalinah bi kazali na krvavo ud uš en upor prvotnega prebivalstva, ki se nikoli ni več dvignilo. i-dkenci, ki so jim dali ime po utrjenem gracu na/Pelopone 2 i in so bili istovetni z Ahajci in Danajcl Hc.a; : rjeve Iliade : u diseje, so’ prevzeli minojsko dediščino,, .Tudi oni so bili . \ močni ia morji - o njih govorijo egiptovski in .hetitski z.apisVi> ker sta se oba naroda z njimi v bo j ih ^srečeval a. Po Jano j,c ih pa so mikenci podedovali tudi umetnost, ali hplje umetnike in t- metnine. Po vsej celini ih otokih do Troje...so ...raztresene kronski umetnine * med njimi ena nelepšihdve zlati časi iz Vaphia '''O na Peloponezu s čudovit ima prizoroma lova na ,bike in paše mir*, nega goveda« Toda med obema kulturama je nekaj znatnih razlik, ...... ki pričajo o različnem izyoru in .različni , domovini njunih na¬ rodov - nosivcev. Isti ali vsaj podobni so motivi na.stenskih slikarijah, tudi tu se‘stebri širijo proti vrhu kakor na Kreti, tudi korenika je tehnično vsaj tako, morda še bolj dovršeni kakor mine jsko, celo levinji na obeh 'straneh stebra nad levjimi vrati v mikenah has živo spominjata na kretska miniaturne pe¬ čatnike, In vendar je vse nekako drugače, Fa slikah ni več tistega diviogi vrtinca in tudi spirala*,” ki J t je tako značilna za mino jsko ■ umetno o- j. izginila, V vv-" ''.--neka stroga umerje¬ nost, razčlenjenost in notranja nap" ! ; "'-= ne -po je vide¬ na prav lih levjih vratih, na katerih je' drobni motiv s et- nikar stopnjevan v veličasten izr at; p; morda posebno- če upoštevamo, • da manjkata pre j' ; gc bovo bronasta ali colo zlata "obraza” obeh pokonci stoječ'h 1 vanj« Še večja • v je razlika v sami arhitekturi. Tudi tu je -osnova palača, toda - 57 - glavni element ni več prostorno dvorišče, ampak megaron, sobana z ognjiščem, ki je v klimatično manj ugodnih prili¬ le oh. na severu prav tako središče vsega življenja kakor dvo¬ rišče na jugu« Ta megaron gotovo ni30 iznašli v sončni Grčiji, ampak so ga Ahajci prinesli iz svoje prvotne domovine s Foeoj, Tudi širokih,, svečanih stopnjišč ni tu, ampak le oz? prehodi, ki se dado dobro in lahko braniti. Posebno z' ač.kna za Mikene in Tirins pa so velika tudi 6 m široka obzidja« • Vso mikenska kultura je kultura bojevitega, oblastižejnega ljudstva, ki si je v službi minojskih vladarjev, morda tudi v boju z njimi pridobilo in naropalo neslutena bogastva« V st arih grobovih, med njimi je najznamenitejša tako imenovana •A 1 ,■••spe a grobnica, so našli zlata na. kilograme. Podobno kakor Eg: ' - so tudi oni pokopavali mrliče z zlatimi maskami, ve' 'm v rahlo stiliziranih potezah njihovih mogočnih vladar¬ je > -oiimb se ahajskih junakov pred Trojo - ni prav nič Hoh.-obnes:.1 1 vse sama rezka, skoro groba moškost« Seve/,. t no bilo prav, če TL to grobost pretirano poudarja¬ li. 1 ra.es, ko je znanih mnogo več kakor tisoč ploščic s pisa¬ vo line ar B, ki so jih našli na kopnem, vemo, da so imeli do¬ ka-’ visok kulturni standard. Poleg gospodarskih inventarjev in •zrj.sk: /, ki omogočajo precej točen vpogled v njihovo ekono- arko, so na veliko presenečenje raziskovavcev v N>s-forjevi prect •' ici Pilosu našli - seveda v drugi zvezi - ;'m mtx grških jur-n:v-pred Trojo. /Igra zgodovine je, da mod njimi zaman iš'-no ime. Hčitorjevega junaka Nestorja, ki bi naj prišel iz Pil osah, Zanimivo je tudi , da se že omenjajo imena grških - bog: • , celo bionizovo, ki so ga v klasičnih časih smatrali zn‘najmlajšega Olimpijca. Prav pred nedavnim pa se našli drobce pesnitev, iz katerih je verjetno črpam Homer, ki je štiristo let kasneje opisoval najbrž zadnji roparski ali samo povračilni pohod Ahajcev pro¬ ti Troji, pohod katerega namen je bil, da bi si odprli pot v Črno morje, V to dobo pada ustvarjanje največje grške umetnine: grške mitologije. Mame je videl v grški idiu^logi ji "ne le arzenal, marveč tudi rodno njivo grške umetnosti"* ki mu je "v nekem pogledu kot pravilo in nedosegljiv vzor« 1 ' Čar ki ga se danes izžarevajo čudovite zgodbe grške mitologije, pa nam ne sme zamegliti pogleda na njen raznorodni značaj. Dvanajsterica olimpskih in cela vrsta manjših bogov in polbo¬ gov e*- šele po dolgih stoletjih spopadov in p:.J.likovanj zlila v tisto-na oko sicer enovito, z bujno domišljijo preple¬ teno celoto« ki pa kljub več kakor tisočletnemu razvoju in še daljšemu izzvenevanjn ni mogla utajiti dvojega izvira« Ne nor¬ čujejo se šaman iz nesrečnega zakona očeta bogov gromovnika Zeusa z vclooko, ali bolje: kravjeoko Kero, češ da ni bil skle¬ njen iz ljubezni., ampak iz dinastičnih ozirov, Oaj tudi raz¬ vpito Zev..?' vo ljubimkanje z zemljskimi lepot o vr i ni nikak do¬ kaz za grški: ohlapno moralo, ampak za domiselnost svečenikov in pesnikov, ki so na osnovi Zeusovih zv 'z s pradavnimi ženski¬ mi božanstvi strnili mitologijo prišlekov in domačinov ter v posameznih mestih sankcionirali vlado Grkov s sklicevanjem na potomstvo ‘z teh Zeusovih spe 4 -Lkljajev, Slej ko prej je med novimi olimpijskimi in starimi zemeljskimi božanstvi zijala le slabo zalepljena razpoka, Ne gre tri zgolj za prevladovanje moških ani. ženskih božanstev 3 med katerimi niti Atena ni. imela pr a.'ega grškega imena, ampak za velike raz¬ like v samem znan a ju in kultu teh bo* v ■ Medtem ko so bili Olimpijci v glavnem le zaščitniki rodu ali plemena, skratka družbene skupnoe;i, so za večino boginj /tudi za Ateno, ki je p~vra "uskočiia" na Olimp/ značilni ostanki starega totemiz¬ ma /na pr, v Homerjevih prilastkih "kravjeoka", "sovooka"/ ter misteriji z obljubo vstajenja in večnega življenja, ki je, kot vemo, glavna vsebina poljedelskega češčenja. Velike matere. Na ta stara božanstva so.se obračali posamezniki v svojih težavah: svobodni prav t ' ku kakor sužnji. Spajanje obeh mitologij pa je seveda le odsev velike družbene revolucije ob zmagi patriarhalno usmerjeni’, pastirskih prišle¬ kov nad matriarhatniui poljedelskimi domačini« In ker, kakor pravi Majakovskij revolucija ni majski izlet, ampak krvav spopad 39 - in obračun, je tudi grška mitologija polna krutib krvavo dra¬ matičnih epizod, iz katerih so grški tragiki črpali svojo snov* Veličina grške umetnosti, to, kar Marx imenuje "nedosegljiv vzor", se da - gotovo ne do kraja - razložiti prav iz te zgo¬ dovinske dvojnosti, iz napetosti, ki izvira iz občutka za mero, treznost, jasnost in resnobnost na eni strani, na drugi strani pa iz strastne zamaknjenosti in zvišenega zanosa. Med tema dvema tečajema, med apoličničnim in dionizijskim, kot so ju mnogo kasneje krstili, je rasla grška in ne le grška ampak vsa umetnost evropskega zapada. čeprav je bilo več kakor devet desetin vse grške umetnosti po¬ svečenih bogovom in sploh religioznim motivom, ki so krasili celo kuhinjsko posodje, se grški sveeeni i nikoli niso povzpeli do take politične moči kot njihovi tovariši v Egiptu in Mezopo¬ tamiji* In če izvzamemo položaj in uglec. svečenikov v preroči¬ ščih, kjer sc nekako tako kakor dvorna lamarila za kulisami ven¬ darle tudi vplivali na politične dogodi: o, bi jih brez preve¬ likega pretiravanja še najlaže primerjali katoliškim ministran¬ tom* Grk med seboj in bogom, podobno kakor mnogo pozneje indivi¬ dualistični protestantski meščan, ni trpel posredovavoa* Živ¬ ljenje v grški " polis ,l Y mestu, ki je bilo obenem država, je v grškem občanu med boji za politične pravice in za demokracijo stopnjevalo samozavest in individualizem. Od že razpadajoče plemenske ureditve s "pastirji ljudstev",' kakor jih opisuje Homer, preko "tiranij" pa do drobnih neodvisnih državic, v katerih je imel vsak svobodni posameznik svojo ceno, je bila dolga pot. Na koncu te poti je stal svobodni državljan, n se tako zelo razlikuje od orientalskega, za Grke barbarske¬ ga podložnika. Grki se sicer niso zavedali, koliko so se imeli zahvaliti prav svojim sosedom, ki so bili v stoletjih tega grškega razvoja prešibki, da bi posegli vmes in ga morda celo ustavili, vendar beseda "barbar" vsaj sprva še ni pomenila nič prezirnega, am¬ pak samo nekaj tujega, nerazumljivega. Sele danes se nam po - D - podrobnih študijah stare mezopotamske in egiptovske literatu¬ re razideva tisti podtalni tek, ki je lapajal grško mitologi¬ jo in fc^nAo miselnost, Sele danes spoznavamo, kakšen pomen je i oj tisti dobi egejski pr o 'tor, v katerega so se preko bližnji!, -tržišč odtekali viški orientalskega bogastva že v bron; ti d bi. Na drugi strani p tu ni prišlo do take koncen- txac.‘ e \. podarske moči, ki bi utesnj evala svobodo obrtnika in sp.' oh posameznika, Ta svoboda posameznika, kakor je bila relatr~ra, je rasla svoj rajvisji izraz v grški umetnosti. Za nj. .n za vse javno življenje j5 veljal Protag orov stavek, da j e č .ovek me i o vsega, Grški posamezni! 1 a je lahko odloč al pri vodstvu države ter se ukvarja.. z literat ir o in umetnostjo samo zato, ler je imel dovolj č isa, ker njegovih energij d pogoltnila proizvodnja vsakdaTj.li dobrih. .' -'nrav gršk . sv ; en j - vs .j po nekaterih poročili - ni imel tako težkega življenja kakor njegov sotrpin v" velik M odari-ri e’?!" "* .nart- si vendar ne smemo delati utvar: tudi grška civilizacija :• njo grška kultura je slone¬ la'na suženjskem delu. Tki p;: k z\ oc ir : keramike . :hko govorimo morda celo o neposredni uueležb: ; sunoj.. . pri ustvarjanju pra¬ vih umetnin. Sploh bi bilo napak, če bi Grke idealizirali* Najmračnejše vražarstvo je uspevalo poleg t -^zne prosvetlje- nosti, najbolj brezobzirno izkoriščanje sužr. ; v, posebno v rudnikih, poleg široke demokracije, politi ^ ^ ^ ctke in neod¬ govorna demagogi ja poleg državniške jasno-; k ti in nesebične¬ ga domoljubja, renska zaostalost in prikl o- ,ierost k domačemu ognj išču poleg .iskrenega spoštovanja žene-, p :•••<== ebno v umetniških stvar Itvah« Vso, kar smo doslej povedali o Grkih: srečna •h steza med trez- ?. niml patriarhalnimi in čustveno zamaknjenimi matriarhalnimi i element., v mitologiji, dotlej še nikjer ba svetu dosežena svo-,. : boda posamezniku v grški "polis" in z njo zvezano visoko poj¬ movanje č. oveka, udeležba pri materialnih in duhovnih viških velikih orientalskih civilizacij, morda tudi vitalnost primi¬ tivnega 1, u stva, k' je znalo sprejeti, vsrkati vase in po svoj -1 -vr»eo 1 kov; ti dediščino davnih tisočletij, skratka vse - 41 - ugodne okolnosti, v katerih so se Grki kot narod razvijali, še vedno niso zadovoljiva razlaga za zgodovinski fenomen, ki ga imenujemo grška kultura; Gotovo ph se bomo tej' zgodovin¬ ski uganki še najbolj približali, če bomo ko tale za korakom sledili razvoju grške umetnosti; Pri tem se. nam bo razodela v vsej svoji popolnosti, spoznali pa bomo tudi meje, premo ka¬ terih se ni mogla povzpeti. Od dorske naselitve pa nekako do sredine 7* stoletja, torej skoro 500 let nimamo nobenih spomenikov, razen ornamentalno stiliziranih človeških postavic na vazah z geometrij £.kimi vzorci /Dipylon/. Verjetno je temu kriv tudi ne dovolj trajni material /les?/, ki se nam ni ohranil* V šestih stoletjih je grška umetnost pognala, se razsvetela in odcvetela. Peri od i- zacija grške umetnosti se v glavnem oklepa zgodovinskih pre¬ lomnic, Prvo obdobje, ki traja.nekako do perzijskih vojn Ime¬ nujejo arhaično , temu sledi zvišeni stil, nekateri govorijo o visoki klasiki, o bogatem stilu in o kasni klasiki, dbugi zopet o prehodnem stoletju pred helenizmom , ki se prične z Aleksar ■ drovimi vojnami in konča z začetki krščanstva. Na začetku grške umetnosti stoji togo in krčevito, kakor da bi bil uklenjen v drevesnem deblu, kouros /kuros/ goli mladenič, ki'je bil in ostal do konca najbolj priljubljena tema grških, kiparjev, Pa kouros se le počasi trga iz svojih nevidnih U Kot bi si pomišljal, premakne najprej samo levo nogo in e po drži podoben egiptovskemu faraonu, toda med njima je ver/ n’le velika razlika, le samb dejstvo, da je ta mladenič gol . opasil, ki bi skrivala boke, to je najvažnejše sklepe o!ove. rega telesa, ga loči od umetnosti Starega vzhoda, ki golote razen,., pri sužnjih in služabnikih skoro da ni poznal. Egiptovski lip je v svoji togi drži zvišen, kot bi se zavedal pomembne vloge, ki jo mora. igrati. Njegov mir je hoten. Car grškega mladenič 1 pa je prav v neki neokretni nerodnosti. Po ni več poosebljena zvišenost, to je kljub nelagodni drži vendarle že fant, v 1 a- terem se budi življenje, čeprav je še zvezano, Erio Newt ou va primerja človeku, ki mora pred nespretnim fotografom za po.i - 42 - minute zadrževati dih in komaj čaka, da se pretegne, Okrog usten mu igre skrivnostni "arhaični" nasmeh. Danes vemo r , da v tem nasmehu ni prav nič skrivnostnega. To je ne vedno uspel poskus kiparja, da bi vdihnil sicer mrtvemu obrazu nekaj duševnega življenja, V najlepših primerih nam govori o plemeniti mladosti, ki oe sama s seboj v ravnovesju. Takih kipov so našli zelo mno¬ go, Sprva so jih imenovali kar vse vprek Apolo, tako zelo so bili "božanski" - ali pa je bil Apolo tako zelo človeški. Tudi deklet, ki so jih imenovali " kore " so našli precej, vendar te v si j j?u tedanjega pojmovanja deklištva niso bile gole, saj za bodočo varuhinjo domačega ognjišča in mater otrok kazanje v javnosti sploh ni bilo spodobno. Njihovo upodabljanje je bilo prav tako kakor upodabljanje mladeničev v zvezi z religioznim življenjem# To ao bili nagrobniki in zaobljubni darovi logovom v spomin na njihovo pomoč. Tako dekle je bilo oblečeno v peplos, dolgo nagubano haljo. Iz 6. stoletja je znan kip samoške Here s skrbno in umetelno izrezljanimi navpičnimi in poševnimi vzpo¬ rednimi gubami. Plemenita strogost tega kipa, ki je 'bol j : steber ka^or kip 4 vzbuja kljub temu, da nam glava ni oh: njena, vtis neke resnobnosti. Čeprav pod obleko komaj slutiš oblike ženske¬ ga e‘ osa, priča umetnina o neverjetnem občutku za skladnost in lepoto# Postopoma pa se ta telesa vedno- bolj bližajo neki sprostitvi# Roke se odlepijajo od telesa in kljub neki nerod¬ nosti v kretnjah ve je -čez vso to umetnost vedno bolj razgibano življenje, ki ga imajo nekateri umetnostni zgodovinarji za de¬ diščino s Krete in še nazaj do; vzhodne Azije. Ko se polasti kiparstvo timpana /trikotnika nad vhodnimi vrati v temne 1 .j/, napolni ta trikotnik s postavami, ki so sicer v različnih po¬ ložajih, a enako velike, ne pa kot bi to storil umetnik stare¬ ga Vzhoda, ki bi jih stoječe razporedil po družbeni lestvici od najmanjšega v kotu do največjega,na sredi pod vrhom, Stari mračni demoni se le počasi umikajo jasnosti in luči, ki je tako značilna za duha grške umetnosti. Iz brezobličnosti temnih davnin se postopoma uresničujejo v srepoglede grozljive spake a Toda s tem, da so prišli na dan, so izgubili mnogo ?vo- je skrivnostne moči, morali so se pokoriti novim bogovom svetlobe. - 3 - G or ko s svojim strahotni!; pogledom in njena dva p^terja nad Artemidinia templjem na Krfu je taka premagana preteklost, ki še živo spominja na Orient. A vsakdanjem življenju se je mora¬ la zadovoljiti s službo obrtnikom, ki jim je odganjala zle du¬ hove od tc jilnili peči./ Po perzijski r ojnah se je grška polis bohotno razživela* V njej je dosegla grška umetnost svoj najvišji vzpon* Samozavest¬ ni grški r.ešlan si je pod Periklejevim vodstvom v Atenah posta¬ vil traten spomenik, btaro Akropolo , ki so, jo Perzijci porušili, so obnoAili lepšo in mogočnejšo, kot je bila* Dela, ki jih je vodil Ffdias, so po ameriških preračunavanjih stala več kakor 58 milijonov dolarjev, kar bi zopet preračunano v današnja raz¬ merja pomenilo 00 % vsega ameriškega narodnega dohodka* Skupina templjev, ki so bili zgrajeni v letih po maratonski bitki /480 pr, n* r -/ je dala Atenam osrednje mesto v grški umetnosti. Penta3 'k'^A‘ arvor, ki so ga za stavbe uporabljali, je v ti¬ sočletjih dobil zlatorumen sij in nikoli ni bil hladno bel. Si¬ cer a so bili templji pa tudi kipi živo poslikani« Grek -mp ■ je postavljen po "najpreprostejšem, najenostav¬ nejše! in najemournejšem tlorisu, kar jih je ustvaril človek, odka^ j v j, s el iz jam na sončno luč" /Thomas Craven/. V bi¬ stvu L nič drugega, kakor štiri stene, zložna streha in sidrne o . * TediToda prav to preprosto obliko so Grki dognali do t r ' popolnosti, da je skozi dve tisočletji vplivala na er hitente, a jim tudi jemala : pogum, ker so se zaman trudili, da bi jo dosegli. Preprosta plemenitost grške arhitekture nam fii oj i posebno jasno pred oči, če jo primerjamo s templji starega Or 1 : uta. Babilonski zikkurat, pri katerem se najsvetejše po St >7 a- x astib ploščadah odmika človeškemu očesu, je moral biti Grivev j rav tako tuj kakor egiptovski skalni tempelj, v katerem j3 C3la vrsta dvorišč in dvoran druga za drugo jemala prejšnji Z?J1;učenost in veljavo. Kljub razsežnosti in velikosti ostane g 'it. c vempelj vedno v človeških merah: z vseh strani je pregle¬ den* česar ne skriva. Seveda pa ima tudi on dolgo razvojno dobo za 7eboj„ Od .preproste hiše /celle/ z lopo, ki jo zapira¬ ta dva s ,ebra /temp elj v ant ih/ , potem hiše z dvema lopama 4 spredaj in zadaj /tempelj v dvojnih antih/ ter celega niza možnosti, ki izhajajo iz razporeditve enojne r.li dvojne vrste stebrov okoli hiše /imenujejo jih: prostilos« amfiprostilos , peripteros in dipter o ;/ pa do igrivih inačic z napol vzida¬ nimi stebri, ki varajo oko /ps eudoperlptero s in po eudou.jp ter os/ se nam razodeva izredne bogastvo arhitektonskih ob ik« Poleg tega pa so se izprenr 1 ; ala tudi razmerja med daljše in krajšo, stranjo /3i4/ pri Poseidonovem templju v Pestumu ; 4:9 pri Parthenonu v Atenah/ „ Tudi stebri sami se pripadali trem raz¬ ličnim slogom /redom/, ki so imeli vsak svoje značilnosti: za dorski, ki raste naravnost iz tal in je precej širok, je tipič¬ na neka preprostost in sila. Ker proti sredini nabrekne in se proti vrhu zoži, daje k^jub svoji gmoti, 'd nosi na blazini / ehinu/ prečni tram / arhitrav/ in ostrejše, občutek iztehtano- sti med bremenom in oporo.Zelo eleganten 'je jo nski steber, ki je vitkejši in višji od dorskega. -^aste 3 ' podloge /baze/ in se v glavišču /kapitelu /konča v polžasto zav .te volute. Posebno bogat je korintski steber, ki je jonskemu podoben, le da.se glavič konča v vencu nazobč anih akantusovih listov z volutami . Stebre so lshkc nadomes ..ovale tudi kari at ide /n. pr. pri Erehtelonu na Akropoli, kjer šest bog Ato oblečenih deklet z lahkotno ljubkostjo podpira ostrešje/o Grški tempelj s kipom božanstva v celli s kiparskim okrasjem v timpanenu in na frizu, ni bil zgolj arhitektova, ampak tudi kiparjeva j n celo slikarjeva umetnina. Žal nam je prav iz te zlate.doba grške umetnosti ohranjenih izredno malo kiparskih in pravzaprav nobeno slikarsko delo* Vse, kar je prišlo do nas, so le rimske kopije grških kipov,,nekaj slik na stenah v Pompejih ter nekaj posnetkov po originalih v mozaikih in na keramiki« Kljub temu,, da je pred nami v.glavnem le to, kar je ostalo na situ rimskega okusa, lahko spoznamo, da se je grški umetnik dodobra naučil gledati svoj kip od vseh strani, ne le od spredaj, oblikovati telo po anatomiji in v gibanju ter ustvariti svoje umetnino kov. celoto in ne le kot vsoto posamez¬ nih delov* - 45 - Ta enovitost grške umetnine se posebno lepo vidi pri -skupini v zapadnem timpanonu Zeusovega tempi,ja v Olimpiji . Sredi boju¬ jočih se orjaških lapitov in polkonjskih kentavrov stoji nekaj nad tri metre visoki Apolon-- danes ena najbolj priljubljenih grških umetnin, kočan, strog, brez drobnih posameznosti in kljub velikosti zaradi oddaljenosti od gledavca v naravnih merah, ves iz celega, tvori z ostalimi liki povezano celoto. Nekako iz istega časa, morda za kako desetletje starejši je bronasti voznik v Delfih. To je edini preostali kip iz četve¬ rovprege v naravni velikosti. Mladenič je zmagal na tekmah, ker je znal držati na vajetih ne le konje, ampak tudi samega sebe* Kot steber stoji pred nami, kljub preprostemu nabranemu oblačilu neverjetno živ - poosebljenje aristokratskega pojma zvišenega in- popolnega človeka- /kalokagatija - lepota in zna- čajnos-t/. Neka vezanost in togost, ki je nujni odraz starih gosposkih idealov iz obdobja tiranstva, se je z izpremenjenimi družbeni¬ mi prilikami pričela 'umikati vse večji sproščenosti. Kipar Miron si v svojem znamenitem Metavcu diska prizadeva, da bi dal svojemu liku življenjsko silo in neposrednost. Gib¬ ko mišičasto telo v najbolj bežnem trenutku pred metom, /"Plod¬ ni trenutek", ki izrazi, kar se je tik prej in kar se bo tik potem zgodilo/. 'Čeprav je vse telo napeto kot poro, ki se bo zdaj, zdaj sprožilo, je glava povsem mirna in hladna, popolno¬ ma ravnodušna za energični gib svojega,telesa* Nešteto kipov je prišlo do nas - med njimi nekateri najlopši, kar jih pozna¬ mo - brez glav. Znamenita boginja zmage Nike iz Samothrake je v svojem viharnem poletu premagala tudi sodobnega gledavca - brez glave. Njena "brezglavost" nas prav tako malo moti kot Afrodita brez rok. Obe sta kljub tem pomanjkljivostim popolni, je hotel kipa oblikovati kar se da lepo in popolno telo, < jo moral ustvariti tip in se izogniti vsemu, kar bi ga individua¬ liziralo-, kajti individualizacija je odstopanje od norme* Ele¬ menti naturalizma in stilizacije se tu prepletajo prav tako, kakor se prepleta individualizem z antiindividualizmom v gršk4 - 46 demokraciji, ki ocenjuje vsakogar po njegovi osebni vrednosti, hkrati pa izenačuje nekatere stanovske razlike. Poliklet je s tem, da je v Nosivcu kopja prenesel vso težo na eno nogo izrazil isto sproščenost kakor toiron, ne da bi svojega atleta razgibal ter se tako izognil protislovju med "hladno" glavo in napetim telesom. Ustvaril je kanon popolnega telesa« Znamenita je njegova Amazonka , kip, ki je tako po oblikovni kot po vsebinski plati izražal ideal ženske lepote in moči in je postal tako prototip za grške boginje* Zanimiva črta grškega razsvetljenstva, ki sledi zmagi nad.Per¬ zijci, se nam razodeva v -^eriklejevem govoru v spomin padlim vojakom. Isti Periklej, ki je Fidiji naročil upodabljanj d'bogov in prizorov iz mitologije in ga postavil menda čelo za nadzor¬ nika stavbenih del na Akropoli, teh bogov prav nič ne omenja, ampak slavi atensko svobodo in demokracijo* Čeprav ni dokazano, da bi bili vsi kipi na Parthenonu Pidijevo delo, je vsekakor gotovo, da dihajo njegovega duha, duha zrna-,, govitih Aten: vedro samozavestno silo, ki se izraža v plemeniti zadržani kretnji«, Oba njegova najslavnejša kipa z .onokoščena in zlata Atena v Parthenonu in prav tako slonokoščeni in zlati Zeus v Olimpiji Sta nam znana samo po navdušenih opisih in dokaj šibkih-kopijah. Pač pa nam je znan nagrobnik, posvečen umrli Hegeso . relief, ki ga pripisujejo Fidiji<- Preprost, skoro žanrski prizor, ko gospodarica, ki udobno sedi na stolu, spre¬ jema iz rok. stoječe sužnje škatlo z nakitom, je tu dvignjen 1 v " v - resno zamišljenost, v razglabljanje o življenju in smrti, Tudi Afrodito z Mila, ki je nastala verjetno mnogo pozneje pripisu¬ je Salamon Reinach ,Fidijevi šoli. . več ljubkosti in individualnosti je skušal dati svojim ki¬ pom Praksiteles* Njegov Hermes že.davno ni več aristokratsko strog, ampak je s svojo lahkotno obdelavo "eden najznamenitej¬ ših primerov v vsej umetnosti, kako hladen kamen oživi in posne¬ ma organsko tkivo" /Thomas Craven/. V ostalem pa je to edini prosto stoječi k±p znanega kiparja iz zlate dobe, ki je prišel do nas. Njegova Afrodita s Knida, ki jo- poznamo po rimski spodobno Z Ogrin* ai.orn na p.oT oblečeni''‘kopij, predstavlja baje kiparjevo ljubico hetero Frine« . . Umetnost se razvija od tipičnega k individualnemu« Ne gre tu zgolj za tihi sanjavi izraz Praksitelovih figur.,. ali za zadrža¬ no strast Skopar.vih moških glav, gre .za mnogo več, Lisippov Atlet « ki si strga strjeno olje z pok, sp ga. globoko v prostor, njegovo ravnovesje postaja labilno« Vsi r . kiparji silijo gle- davca, da si kip ogleda z vseh strani, ker. je ..povsod zanimiv. ■^o uživa umetnino in nenehoma menjava svoj. vidik, se prav tako kakor sofisti zave relativnosti posameznih, resnic, To je generar- - cija, ki se odpoveduje slovesnosti in veličastnosti aristokrat- u skih idealov* Zrela "je "za veliko zgodovinsko,; c bf obje, ki se prič¬ ne z Aleksandrom Velikim in konča z rimskj T zetjem Grčije. Helenizem , kakor je obdobje po Aleks a 1, p, smrti imenoval ...nem¬ ški zgodovinar Drcjsen , je zaradi neverjetne razširitve grškega vpliva na vzhod pa tudi vzhodnega na zapad. ' • .s mednarodne, mešane kulture, ki je v mnogem podobna naši. Tudi o aspadu Aleksandro¬ vega imperija so tu še vedno velike cenur a_U ' ..rane države s strumno organiziranim zelo uglednim .,>«/■- d močnim..vojašt¬ vom, Zborovanja, na katerih so nekoč v grški p \ is svobodni drž avl j ari sprejemali zakone, so postala samo Še formalnost. Na mesto državljana stopa zdaj podložnik* Na mesto države, ki je bila naročnik umetnin, stopajo novi sloji: kraljih, veletrgov¬ ci, visoki uradniki,--oas t nikil , Znanstveno in umetniško življenje izgublja ozki narVpalnj. okvir, in refte pez vso "oikumeno" : /našel j v ni. ..svet/,..Nul* a-.ii delavci se zbirajo v velikih mednarodnih kulturnih,srepišr h, v Al ek-., sandriji, Antiohiji, Pergamonu. Zgledujejo se po upravnem apa- l ,: ratu in uradniški hierarhiji« Znanstveno pa tudi umetniška produkcija sledi, zakonom eklekticizma, ki_po,-svojem cesto pre- tanj$aaem, še češče pa pomehkuženem okusu izbira iz bogate .: - zaklali le e grške preteklosti, kar ugaja novi gospodi* Ta nova gospeh, bi bila rada kulturna, zato paro č a umetnine, originale pa tud- ..op-^e, ki jih kiparske delavnice komaj zmorejo, Veli¬ častno stat ee naj pričajo o veličini vladarjev, ki so jih - 48 - naročili#- Novi Artem^j j tin tempelj v Efesu jj& štirikrat toka velik kot Parthenon. Stolp na otoku pred Aleksandrijo je 113 m visok* Na vrhu stoji mogočen Poseidonov kip# Se ko so ga v prvem stol.po n. š. izpremenili v svetilnik, so ga šteli med sedmera svetovna čuda. Prebivavstvo velikih mest je vseskozi civilizirano in po načinu življenja podobno današnjemu. Poleg mogočnih stavb stojijo u- dobne vile bogatašev, opremljene z izbranim okusom poznavavcev, ob robu mest pa se tiščijo druga k drugi borne kočice bednih naplavijencev življenja. o a j so prav zanimivi in slikoviti v svojem uboštvu ti revčki, si mislijo bogati meščani in postavljajo poleg dragocenih kopij starih grških kipov v svoje zbirke tudi kipce starih pijančkov , obubožanih pedagogov in dečkov , ki si pulijo trn iz noge. Glavna zabava jim je seveda ljubezen. Ko se je naveličajo v čudoviti plemenitosti, resnobi in čistosti, kot jo izraža Afro- : dita z Mila, jo iščejo v spogledljivi lahkotnosti pastirske idile. Posebno moderna je genijiva ljubkost otrok# Igrivi puti /otroci/, ki jih vidimo naslikane na stenah pompejanskih hiš, do danes nimajo tekmecev med celimi kori angelčkov renesanse in baroka* ^e bilo bi pa prav, če bi vsej dobi skušali vtisniti pečat ne¬ kakšnega igrivo lahkotnega odnosa do življenja. T udi veliko zanimanje ža gledališče, ki dobi zdaj veličastne stavbe in raz- sežne "avditorije'* za deset tisoče ljudi / Epidauros 15.000, Efesos 30*000/, še ni dokaz za neprizadet "gledavski" odnos do življenja. Času, ki je bil poln socialnih konfliktov in v ka¬ terem so se rušile stare vrednote pač ni mogoče odrekati dra¬ matičnosti# Ljubezenski motivi, ki jih je na odru uvedel že Euripid in ki so jih razpredali tedanji komediografi, sicer niso več napadali bogov in božjega reda, pričali pa so kljub na videz neznatnim vsakdanjim intrigam z nasprotujočimi starši in bogatimi tekmeci o razklanosti tedanjega človeka* Odsev te raz¬ klanosti ni zgolj jedka brezbožna satira sicer mnogo mlajšega Lukiana, ampak patetično dramatični boj med bogovi in giganti / - 49 - pergsmonskoga oltarna , so skrajnosti nemirno razgibana Laokoon- tova skupina s poudarkom na trpečem človeku in še cola vrsta drugih umetnin. Kakšna razlika med zadržanimi kretnjami Olimpijcev na Partheaonu ali v Olimpiji z razbesnelim bojem pergamonskih bogov in gigantov! Uhidi globoka bolečina matere Kiobe . ki skuša obvarovati svoje otroke pred Apolonovimi in Artemidi n imi pušči¬ cami se ne da primerjati z glasno tožbo obupanega laokoonta* ^mira.ioči Galec . Homerjev podijo vi jeni portret , ali kateri koli portret iz tega časa so umetnine, ki glasno pričajo o razrvano- sti -dobe« Sicer pa je psihološki portret prav tako kakor bio¬ grafija v literaturi izraz poudarjene psihološke ostrovidnosti, ki jo terja gospodarski tekmovalni boj. Preostala nam' je še ena' zvrst umetnosti, ki nam jo je ohranilo - naključje, to jo zidno slikarstvo in mozaik . V mestih, ki jih jo pokril ognjcaiški pepel z Vezuva, so prišle do mas kopije grških slik* Daleč od naturalizma, s katerim označujejo staro anekdote znanje grških slikarjev, nas ta slike, ki posnemajo o- riginale najrazličnejših obdobij grške umetnosti, vodijo od zvišene resnobnosti nam danes komaj razumljivih mistcrijskihi simbolov do igrivo lahkotnosti impresionističnih arabesk, brez- brežnih pokrajin in odrsko perspektivnih arhitektur* Vsa umetnost helenistične prehodne dobe je že daleč od klasične grške popolnosti, tiste popolnosti, h kateri je stremela, vsa grška umetnost* Ko so grški umetniki oblikovali človeško telo čimbolj popolno, so se., zavestno izogibali vsakemu poduhovi j anju. Vse te Afrodite, Apoloni in Dionizi, ki se vrstijo pred nami v vsej popolnosti svojih teles, niso sposobni, da bi mislili in čustvovali, saj bi jih to oddaljilo od umetniškega cilja njihovih ustvarjavcov* Usodne za grško umetnost je, da si je postavila dosegljiv cilj, ko je bil dosežen, se je morala od njega oddaljevati* Erič Newton pravi, da je bila pot do tega cilja zanimivejša od njegove,, izpolnit ve. : Grška pravljica pripo¬ veduje o kiparju Pigmalionu, ki se je zaljubil v svoj kip, v Galatejo. Ko je izprosil, da je oživela, se je mrtev zrušil v njen objem *•«•«••• - 50 - Kultura, posebno pa umetnost starega Rima Je nastala, rasla in se razvijala pod vplivom dveh narodov, ki so jima Rimljani spita bili sosedje, potem pa gospodarji, namreč Etruščanov v Gc raji in Prednji ter Grkov v Južni Italiji /Veliki Grčiji/, ‘g vpliv je bil tako močan, da si brez njega tudi tistega, kar e nam zdi tipično rimsko še predstavljati ne moremo. Vedeže¬ vanje, obredje, gladiatorske igre, insignije in odličja, bogo¬ vi. rimskega Pantebiia s templji in kipi, umetnost in literatura t_r ne nazadnje oblika in olika vsakdanjega življenja, vse to r:j prvine, ki so jih Rimljani prevzemali od Etruščanov in Grkov, ; . Etruščani kot narod, ki se nekako v 11, stoletju pr, n, s, po¬ javi, 1 na prelomu 6, in 5* doseže najviš jo moč., ,v 3* pride pod rimsko oblast in so v 2. poromani ter izgine s prizorišča, so še. danes ena izmed zgodovinskih ugank, ki vznemirjajo evropske učenjake, Hjihov rod, izvor in jezik so zaviti v skorc skriv¬ nostno temo. Ugibanja o mongolski rasi, ki. naj bi ji po mnenju .... nekaterih znanstvenikov pripadali, o njihovem prihodu izpod Ki- .. mala jo, iz 'Male Azija, izpod-Alp ali celo o, njihovi avtohtono¬ sti v Italiji, posebno pa o njihovem jeziku, ki ga sicer znajo brata, a ga kljub 10.000 spomenikom ne razumejo in mu pripisu¬ je jv pr edindOevr op sko ali celo ugrofinsko sorodstvo, samo pri¬ čajo ^ kako malo vemo d dobi in pokrajini, ki sta nam mnogo bližji kot na primer drugo predkrščansko tisočletje v Egiptu in Mezopotamiji. Morda imajo : se : najbolj prav zgodovinar ji, ki sodi¬ jo, da so prišli z Vzhoda in se naselili v Italiji kot tenak vrLr i sloj* Samo tako ,s|.. jčSj^p^^^azložiti nekatere črte v njihovi kulturi in: umetnosti,^ k;i. ( očitno kažejo na vzhodno poj¬ movanje živi jen ja o/n®: primer ;i,zre4np ); razyit kult mrtvih/, na d_ugi strani pa izrazito domače italske oblike, ki so, kakor je videti vezane na zemljo in so tudi pozneje prihajale na dah' /na primer v zgodnji renesansi v Toscani/* V Jugoslaviji se lahko ponašamo, da imamo enega najznamenitejših em klanskih spomenikov. Zagrebški erheološki muzej hrani naj¬ daljši etruščanski tekst, napisan na lanenem traku,_ ki je ver¬ jetno tvoril povoj egiptovske mumije. Slej ko prej je teh 500 - 51 - ali celo 2*000 besed, v središču etrušSanskega Jezikoslovja* Etruščanska kultura je bila izrazito mestna, saj so nekatera mesta v času najvišjega razcveta štela do 100,000 prebivavcev, ki so se bavili s pomorsko trgovino in gusarstvom, z rudarstvom in kovinarskimi obrtmi, pa tudi s poljedelstvom, lovom in ribi¬ štvom, 0 vsem tem se poučimo s stenskih slik v nekropolah, ki so bile posvečene mrtvim* Ta mesta mrtvih s svojimi kupolastimi grobnicami so bila neredko še enkrat tako obsežna kakor mesta živih* Y prvi dobi nekako od 8. do 5* stoletja je etruščanska umetnost polna skoro brutalne arhaične življenjske radosti, ob koncu pa se "raztopi" v helenizmu in grških vplivih, ki se dado zasle¬ dovati prav do začetkov in prvih spomenikov tega visoko civili¬ ziranega naroda, Erav ti prvi vplivi pričajo o zgodnjih, morda ne samo trgovskih ampak tudi sosedskih stikih z Grki, 2-e ko so Rimljani stopili v zgodovino so bili odvisni od Etru- • ščanov, ki jim niso dali samo prvih kraljev, ampak verjetno celo ime glavnega mesta /po etruščanskem plemenu Ruma/, Celo rimska narodna svetinja Jupiter Optimus Maximus s kipom in sve¬ tiščem na Kapitolu je bil delo etruščanskih arhitektov in etru- ščanskega kiparja Vulke iz Ve.iev . Ta Vulka je bil najbrž tudi avtor znanega kipa Apolona iz Vejev, ki mu kljub grškemu arhaič¬ nemu nasmehu ni mogoče odrekati originalnosti* V njem si držita ravnovesje neka plemenita prefinjenost in skoro barbarska sila. Ze material sam - glina - se od plemenitega grškega marmorja močno razlikuje. Zanimiva posebnost etruščanske umetnosti so ležeči pari nasar ¬ kofagih , Do podrobnosti zvesti portreti umrlih, ki v rahlem objemu, ali pa usodno zaverovani drug v drugega počivajo na blazinah, še danes učinkujejo izredno živo, Ta realistična portretna umetnost, ki je starejša, predvsem pa trpkejša od cesto sladkobne helenistične, neuglajena brutal¬ nost živa izraznost etruščanske bronaste plastike, kot se nam razodeva v rimski volkulji, ki je postala večtisočletni simbel Rima in tempeljska arhi t ektur a s poudarjeno fasado, bogatim okrasjem in visokim slemenom, vse to so umetniške oblike, ki so jih Rimljani prevzeli v svojo umetnost« Grki Velike Grčije , ki so dokazali svojo neverjetno življenjsko silo s tem, da. so c° kljub neštetim vojna 11 " i n zgodovinskim peripetijam v drobcih obdržali do današnjega dne, so sicer ved¬ no čutili sorodstveno povezanost z matično deželo, vendar so se od ostalih rojakov precej razlikovali« Veliko bogastvo, ki se je tu zbiralo, sicer ni oviralo duševnega življenja, je pa stopnjevalo njihovo samozavest preko običajnih mer* Sira- kuže so bile dolga stoletja največje evropsko mesto /četrt . , , , milijona prebivavcev/, Zeusov tempelj v Agr igentu pa je bil za polovico večji in višji od atenskega /nrtenona* V svojem prizadevanju po mogočnosti je ostalo -več svetišč nedograjenih Posebno pozornost so italski Grki, kot izrečno uspešni trgovci, posvetili izdelavi svojega de narja « Med novci iz Velike Grči¬ je je nekaj resničnih umetnin . na njih je upodobljeno, kar so meščani nekega mest? rp-'bno penili-, čeprav so d .j kakor nji¬ hovi rojaki vztrajali pri "tiranski” obliki'vladavine, bi za¬ man iskali na novela portrete vladarjevi Razni bogovi, /Dioniz, Apolon,/ polbogovi/ /Heraklej/ _n'živali /konji, orli in celo zajci/ so »ali Številčne oznp V/ ^ Na Rimljane pa je bolj el te .podal geo si umetnosti vplivala mogočna arhitel ,ura, ki to jo celo stop ovali~ Rimij and so stopili v zgodovino kot aoj vito kmečko ljudstvo, ki se je v neprestanih bojih naučilo c^n*.t5 preprosti razum, pre¬ močrtnost, vztrajnost in možatesio Na umetne”t svojih sosedov, ki so kaj kmalu postali sovražniki in podložniki, so sprva' - gledali z velikim •bz-up;-o jem. Zoper visoko * kulturo, litera¬ turo in umetnost podvrženih narodov ni so ijnbli' postaviti nič drugega kakor zvišen preži v in moralno ogorčenje* Le kadar so umetnost nujno potrebovali, to je v ■ luž ju pri gradnji templjev in upcdabi i»n.iu bogov, so si C iščnnske in grške u- metnike izposojali« - -’ 3 - Sicer pa ge trajalo odklanjanje posebno grške umetnosti prav do Avgustovih časov. Celo kulturni Rimljani .t' g a odoora n. so skrivali, pa najsi, je bil to stari Cato Ce ns criu : , . ivius ali Seneoa - vsi so si bili. edini, ko so videli r umetnosti revar- no ogrožanje starorimskih "nravi« Niti 'Verg 1 ... v ter li bil izjema, čeprav mu prav gcrovo ni mogoče odr kati spoštovanja do grške kulture. V Eneidi opravičuje Rimljane, češ: ''Morda bodo drugi bron oživili mehkeje, iz kamna klesali obraze, take da bodo ko živi Tu je pesnik gotovo preskromen, saj so Rimljani v portretni umetnosti s svojim treznim, stvarnim, su¬ him in preprostim realizmom ustvarili dela / Cezar , Cicero ,pom - ■ pejanski bančnik■ Lucius Caecilius Iuc und us in nekatera nagrob¬ na oprsja zakoncev/, ki daleč presegajo idealne normo grške visoke klasike in patos razgibanega helenizma.. Posebno zanimivo pa je to mesto Eneide tudi zaradi tega, ker nam z njim Vergil nehote razkriva rimsko vrednotenje umetnosti, ko mu portret zastopa sploh vse ostale zvrsti. Značilen, čisto rimski pa je konec teh verzov: ".a Rimljan se zavedaj, da moraš vladati narode - tole bo tvoja umetnost - dajati mirnim zakone, podjarm¬ ljenim narodom rad pri z e osti, ako so vdaii s . pokojni, uporne pa s silo ukrotiti," V dobi cesarja Avgust^ , katerega namen je : b:ll, da po razrvano- sti državljanskih vojn vrne človeštvu m'"?,, blagostanje in trdnejša etična načela, se je odnos do .umetnošv... izpremenil. Grški vplivi so očitni. Oba najbolj znana cesarjeva kipa nam o njih govorita dovolj glasno. Posebno Avgust z Labicanske ceste , oblečen kot pontifex se ne le v noši ampak celo v ideali-- ziranem portretu, približuje grškim vzoror Tudi Avgust kot vojskovodja s Prime Porte je bos in razoglav kakor kak grški atlet. Kljub temu pa kaže nekatere prav nič grške poteze. Ker je stal v niši .j njegova zadnja stran sploh ni izdelana. Njegov oklep je poln zgodovinskih reliefov, ki pripoveduj o o njego¬ vih političnih uspehih, ob nogah, ki spominjajo na drž :> Polikle- tovega Nosivca kopja, pa je č 1 obna alegorična figur: ^ x amorja, ki jaše na delfinu« Govori nam o mitičnem izvoru vseh Julijcev iz Venere. Rimska skulptura je zavestno zapustila staj c grško pla- stičnost in se zopet oprijela frontalnosti in pripovedne sli-, k živosti* Isto frontalnost srečujemo tudi v saJcralni. arhitek¬ turi, ki se nas 1 ?. nja na etruščanske templje« Na stopničastem ->• ru stoječi rimski tempelj s skoro kvadrata¬ stim tlorisom, o f Loboko prednjo lopo in s korintskimi, od¬ nosno rimskimi 07 ntrko-jonskimi stebri je bil že zaradi svoie. >. namena ra; bol j konservativna arhitekturna oblika /Mar s Uit or in Ven us Genetrix: v Rimu« Pri nas Avgustov tem¬ pelj > . uli in Jupitrov v Splitu«/ V Avg).tovem ,času je postal Rim središče sveta in se je moral spust 1 v tekmo s sijajnimi helenističnimi mesti na Vzhodu« Iz pol Ibsene, pol opečne "dolge vasi" se je v kratkem raz¬ pasel v armornato velemesto« Nove stavbe so bile postavljene okoli pr jstranih trgov - forumov, ki so govorili o novem ob¬ čutju za prostor. : Stara« stvarna, skoro groba kmečka skrom¬ nost se - je umaknila slikovitemu veličastju sveto.vne prestoli- ce 0 Bujno zirljenje rim ,ke množi e, ki se je pomešč — ila in terja¬ la svoje pravice r ' j civilizacijskega udobja, je vzpodbujalo raz” in prilagajanje starih oblik novim zahtevam« Mar ce j ■ «' o rimsko gledal išče na primer ni ■bilo., kakor grško, prislonjeno ob grič, ampak se je dvigalo v nadstropja« Okrogli oboki, obdani s kamni, ki se ožijo proti sredi« <’ 7 kroga in ki so jih v Evropi prvi uporabljali Etruščari, objemajo stavbo v iztehtanem.vencu, ki poudarja vodoravnico in z njo statič¬ nost ter mogočnost gledališke hiše. Orkestra, ki je bila. Grkom še prostor za žrtvovanje in obrede ter zborovske plese, izgubi svoj pomen in Se umakne dvignjenemu odru,_Pi n Rimljanih posta- nd gledališče posvetna ustanova, v kateri dobi cesar svejr posebno, nad ostalini gledavci zgrajeno in od njih ločeno ložo Kako zelo se je življenje povprečnih Rimljanov izpre lilo, 1 priča podatek, da so imeli za Konstantina Rjmu 8 % ' e snih k^rc" 1 ' ''■* Karakalove in Dtklecijano ve teibe /kopal * ' 1/ so bile ogromne stavbo, ki so zadostovale za k»J 30 in a ^a še mnogo eč cbiskovavcev. V njih so poleg kop r ~ ” ' ' na raz- - 55 - polago knjižnice -racije., športna igrišča, klubske pro¬ store 3 'a trgovine * Ji i in slike so poživljali te velikanske javne tavbe, Razno ari tlorisi z vzdolžnimi in prečnimi pro¬ stora „rosebno pa r ogočne in komplicirane obočne kompozicije so te x .tanove, k:* naj bi služile predvsem higieni;, dvignile do p’ 'ay.it umetnin Se mogočnejši je bil rimski k o lo se j, v katerem, je lahko 80.000 glede vcov prisostvovalo gladiatorskim in drugi", 5 ;,ram. Zgrajen je bil v obliki elipse in je danes največja rimska razvalina na s getu* /V" te vrste arhitekturo spada puanka arena«./ ^ajslrmejša stavba starega Rima pa je ve T, "' o+r 'o JPantecrn 9 tem¬ pelj posvečen vsem bogovom. Okrogla stavba z grško lopo in ogromno kupolo ter "očesom." ne. vrhu. Skr-: L '-o lino, ki ima 9 m ■\r premeru prihaja svetloba v svetišče, katerega okrogla stene prekinjajo niše s stebri, Strop je sko: . oč is a k ar. e tiran z vedno manjšimi in ožjimi štirikotnih-’ , E,- o,. c it e ona bi si tež¬ ko predstavljali marsikatero stavbo renerana- -'.n bar o 1 a. Tudi rimska bazilika, ki bi.la avniia ziv- je imela ;esno pore:, na z 1 jen jem in je služila k^'- + ”f’ž. • ca pa tudi k , oc kot arhitektonska obliko, velik vpliv na sled^^r -tretja«, Zgra¬ jena je bila kot podolgovata pravokotna stavba, z visokim srednjim prostorom - ladjo, ki je bila od dveh ali tudi štirih stranskih ločena z vrsto stebrov in obokov. Na eni izmed obeh ožjih stra¬ ni jo bila polkrožna niša - apsida a sedežem ali sedeži za urad~ nika - v Maksencijevi baziliki, ki so jo» imenovali tudi ?o Kon¬ stantinu, je bil v apsidi kip sedečega cesarja v pozlačen o- bleki. Vhod je bil običajno na eni izmed daljših stran? -** Rimskemu prizadevanju po slikanju zgodovinskih dogodkov : ) služili slavoloki in spominski stebri. Slavoloki, ki so najbrž nastali pod vplivom monumaritalnih vrat v štora etrušdonska mosta, so-dajali zmagosla\ .ju rimskih cesarjev posebn) slovesen poudarek /Titov, Konstant'nov.in Septimljer. Pri nas v Puli slavolok Sergijcev/. Med spominskimi, stebri je najbolj znan Trajanov* Reliefna sli¬ kanica, ki se ko J - E; ak 23-krat ovija okoli srebra, prikazuje na 56 svojih 200 m okoli 2, / bojih, oblegah, pri gradnji mostov in taborišč t^r p *i žrtvovanja. Dolga vrsta dejanj, pri¬ povedovana s stvarnostjo zgodovinarja in ponosom, gospodarja sve¬ ta, ki je dal narodoi. zakone in red, je bila nekoč poslikana. Najvažnejši in največjj spomenik antike v naši domovini pa je Dioklecijanova palača v Splitu, Zgradil jo je cesar Dioklecijan, potem ko se je po prostovoljni odpovedi prestolu umaknil v Dal¬ macijo,, Pravokotni sistem stavb s četverimi vrati na sredini vsake stranice in z dvema glavnima ulicama, ki povezujeta vseh četvero vrat ter se križata na sredi blizu svetišča in mdvzoleja, je posnet po tlorisu rimskega taborišča. Palača, ki je bila obenem trdnjava^ mesto in vila je bila zgrajena iz braškega mar- mora in še danes objema večino Splita. S površino skoro 30*000 kv* m je ob naselitvi Slovanov nudila zatočišče beguncem, ki so se umaknili iz. Salone - Solina, Palača je najbolje ohranjeni spomenik take monumentalne arhitekture na svetu in je posebno zanimiva še zaradi tega, 3"r v pestrem a vendar skladnem sožitju druži umetniške elemente več tisočletij,, Podobne tlorise so imeli tudi L rolinški samostani, ki so prav tako posnemali rirnsma uaborisča, saj so zaradi nemirnih časov morali biti utrjeni» Med pos' bnn dobro ohranjene in mestoma umetniško izdelane rimske spomenike lahko štejemo kadi rimske j zkop-^-ie- * * ^entpetr a v Savinjski dolini- Pričajo nam o gospodarski moči in kulturnih ambicijah Pimljane/ v provinci. Tu lahko zasledujemo vzpon in . propad rimske naselbine, ki je sredi led podjarmljenimi Kelti širi la rimsko kulturo. Zanimivi, so keltski sledovi sredi rimskih mitoloških motivov, morda celo že začetki krščanskih pogrebnih običajevo u snovna protislovja družbenega reda, ki je slonel na. tehnično borni proizvodnji, nezainteresiranih sužnjev ter na nazorih njiho¬ vih lastnikov o nizkotnosti in umazanosti telesnega dela, so že pred zmago krščanstva povzročila krizo in postopni razkroj antič¬ nega sveta« Ta razkroj so spremljali scela] ni pretresi, stopnje¬ vali suženjski upori in proletarski punti,, dopolnili pa so ga - 57 - * dori barbarskih ljudstev na ozemlje rimskega imper. ja. Svet e bil, zrel za revolucijo, toda ker antični proletark t ni il produktiven razred, ampak se je kot demoraliziran? 'aje- i av jka drhal bivših kmečkih beguncev in drugih propal.il a- p.Uvljercev velemestnega življenja preživljal z' milošča iz j - ih pa tudi zasebnih blagajn, sužnji pa se kljub sle n ju ic Itvu niso povzpeli do dovolj jasne razredne, zavest:; tr iue organizacije in odločnega programa, v antični družbi ni r c sil 3 , ki bi vedela za pot iz zagate. N r no vzdušje grozeče katastrofe je izpodbujalo cel sp ^ vi t v stva in verskih obredov. Uradni bogovi, ki v tej si ’ zna . pomagati, so naglo izgubljali svoj stari ugled«, Lju i > S iak : novih čustvenih dražljajev in zamaknjenj, pr.edv/ z ; oc re (uja in odrešenikov iz brezupnosti. Vsi reformni p.oetu,- . dn.br: s starimi obredi obnovili staro pobožnost in da bi de": e e-, v.iemu imperiju svetovno religijo s cesarskim kiltom i r lasanjem cesarjev za bogove* so se zatikali ob naTepč" da: .osti, odporu in nezadovoljstvu ljudi, ki jim družbeni raž’ j j rt. prinašal blagostanja in notranjega zadoščenja« Ver sk:i sinkretizem /mešanje/, ki ga je že prej pospeševala znai * rt- ka verska strpnost, se je vedno bolj širil* V j \. sloji so se navduševali za stoicizem , ki je- še r j bol j ; ,ažal razočaranje stare, čestO že obubožane aristok,. -;ci j? ^ušnpst. ao življenja, preziranje smrti, uBmer jepos--- .oursnji svet, posebno pa zlitje bogov v enega.-sameg j •; ki,, kij.nah že močno-r.spčminjajo na krščanstvo« Pele- Be r, ; , iterem pravi Ter tuli,jan « da je "pogosto naš ,! , t.j a- ki , Epikura, ki svetuje svobode .željnemu sužnju procotk /.oi - 'opasti in dobrote,'‘je’ bil gobovo.:najslavnejši stoj .ar : ic 3 k ^vrelij * Njegov 1 ']Čip na konju nam ga kaže kot 6 p ir' v 1 ji ve g vJ & lar ja, bolj'filozofa kot vojskovodjo, čigar satr prt-magevarj ■% j* t"' V V -- '' * in z rvbstr'dolžnosti sta skozi 19 let, branila drž-c-. o pred: vpar . nemir tih; 1 ‘Sosedov* Teža, resnobnost in mir dihajo p , - -tiiine, ki jč :t postala-vzorec nešteti a konjeniških^ spcmenjJ- / / zgodo-, vini« Ta kip je rešila pred besom protipoganskih fanatikov - 58 - zanimiva in značilna zmota: jezdeca so pač zaradi "milega" iz¬ raza imeli za cesarja Konstantina, ki je pomagal krščanstvu do zmage* - Tudi Plotinov neopiatonizem, ki se ga je prav tako kakor stoicizma oprijela višja družba, je imel mnogo sorodnega s krščanstvom* Za obe ideologiji je značilno mistično iskanje boga in a*sketsko mrtvičenje telesa. Ze mnogo prej, preden je Konstantin prestavil prestolico imperi¬ ja na vzhod, se je zaradi gostejše naseljenosti, večje gospodar¬ ske moči, pa tudi zaradi politične in strateške pomembnosti pre¬ maknilo težišče sveta v območje starih kultur in začetkov človeške civilizacije. Saj je bilo prav to glavni vzrok za Konstantinovo odločitev, da postavi svoje mesto - Konstantinopel na križišče važnih celinskih in morskih trgovskih poti, na stičišče Evrope in Azije. Ni torej čudno, da so poleg vsega, kar je pritekalo z vzhoda, po¬ sebno vzhodna verstva s svojimi bleščečimi in skrivnostnimi obre«r di ter s svojo idejo odrešenja in odrešenika našla pot v srca nižjih pa tudi višjih razredov in celo na dvor. Trpeči, umirajo¬ či in od mrtvih vstajajoči bogovi so imeli veliko prednost pred hladnimi, treznimi in vse preveč svišenimjL bobovi starega Olim¬ pa in Panteona. Izidln kult s-sijajnimi sprevodi, s mučenjem, §$$$* gimi pravili in naravnost opojnimi misteriji, kult Cibele in Atisa s svojo simboliko pomladnega prerojenja in zimske smrti Jr " rir 11 " " r ‘ »;■. • . , ter Mitrov kult , ki so ga rimski vojaki v vzhoda prenesli v najbolj oddaljene province rimskega imperija - vsa |a verstva so prav tako kakor krščanstvo obljubljala odrešenje^ posmrtno življenje ter vstajenje* Posebno Mitrov kult je sppva uspešno tekmoval s krščanstvom in imel mnogo privržencev^ saj SP se k njemu prištevali celo cesarji in ga proglašali za apto vero. Tudi v naših krajih nahajamo nekatere zanimive slo^pve te vepe v ohranjenih mitrejih. / Hajdina in Breg^p ri Ptuj^ ||r mf-e. Ruški relief je vzidan v steno ob vhodu v mariborski grad, več slabše ohranjenih plošč pa je v graškem Joanneji^| podobnost med obema verama je bila tako popolna, da jo je temperamentni - :>9 - Tertulijan pripisoval samemu hudiču. Sedi. ero stopenj posvetit¬ ve, kakor sedmero zakramentov, Mitrov rojstni d n or a decembra s slovesnim praznovanjem božiča /v dobesednem ;o . ? 4 'besede: mladega b ga Sonca/, čudežna znamenja ha nebu, k s ^ vod ša modre, pastirji, ki so molili komaj' rojenega otr op? vanje nedelje:, vdra v nebo in pekel, v vstajenje - 1 • .c ledi: j o sodbo in de cela vrsta vzporednosti, ki nam morda d' ’ vLso znane* nem pričajo o neposrednih-.vplivih c Mitrovi reliefi, ki jih je menda kakih sto ohranjerul. metniško sicer niso kdo ve kako mojstrsko izdelani, so pa pome ni z-aradi simbolov, ki ponazarjajo mitro^sko mitologijo, Nad vol no se vozi sončni voz ali pa sta upodobljena vsaj sonce in lika, v votlini pa mladi Mitra, s '6^- ; na glavi, č± na biku* Pravkar mu je zabodel nož: v v ?at 8 iz katerega •. kče kri* Iz bikovega repa poganja klasje, pod njim pa so pes o kača in škorpijon# Na obeh sthandii votline stojita dva moža, vlea z dvignjeno, drugi z obrnjeno plameniceVrana in lev :• : - • polnfjjeta sliko } ki jo .je do kraja razumel lahko samo g P j e., bik V mi!š t ^ rij e po š ve < en , | i t-.v ■j 5 .'v rvp , ki. so ga sprva kot židovsko sekto še trpeli prišlo v svoj.em/ptizhdevanju po univerzalnosti in v nep stljivem odkl »n j-*-* - v ^ulta v navzkrižje z rš si o državo in njenimi* Zakoni, gotovo pa tu^ 4 - •''-VaVI rv«-» -4- načrti za enotno vsedržavno v tem spopadu in v te. ' z ostalimi verstvi in filozofskimi sistemi je zmagalo,, Verski sinkretizem, ki je pomešal nacionalne bogove in obrede razir 1 narodov, je podpiral širjbnje nove univerzalne vere, ki ji j -: bi lo treba lomiti narodnega ponosa in konservativnega vztrajanja pri starem. Zmagala je vera, ki je na probleme propadajoče*;, t antičnega sveta vedela za preprost in dovolj jasen odgovor , Premaknila je rešitev v onostrahstvč, odločno je odklanjala vsako sporazumevanje s politeizmom, ki tako ni imel več zau¬ panja množic, v nasprotju z mitrojvmom je sprejemala ženske, obljubljala je odpuščanje grehov - v *»!" ila verjetno po¬ vsem samonikle - Izgradil s si je dobro..organizirano.hierarhijo - - 60 - in si zagotovila najuspešnejšo -propagando mučenikov* Tudi miloščina^ ki jo je . predpisovala, in morda tudi ne vedno prav razumljena enakost pred bogom, ki jo je poudarjala, je bila za marsikoga privlačna. S svojimi .nauki se je obračala na revne pa tudi na bogate, ki so kmalu po zmagi storili vse, da bi zatrli, kar so v novo ideologijo prinašali sužnji in nižji sloji, Ti so dobili tolažbo namesto svobode. Suženjstvo pa je živelo, dokler se gospodarsko ni preživelo* Prvotno krščanstvo je bilo do umetnosti skrajno nezaupno in nenaklonjeno. Uživanje tostranstva in radost nad lepoto te¬ lesa, kakor se nam razodeva v najvišjih dosežkih antične u- fcetnosti, se je kaj malo skladalo z novim naukom o odpovedi in Onstranstvu, Ta odpor, ki ima svoje korenine v nepopustljivem židovskem monoteizmu, se vedno znova pojavlja v zgodovini krščanstva / ikonoklazem , Calvagiov protestantizem^« Sklicuje s«* na starozakonske zapovedi in temelji na jsvlšenem, do skraj¬ nosti poduhovljenem, abstraktnem pojmovanju boga. Strastno zaneseni in naivno goreči Tertulijan je bil torej samo dosle¬ den, če je bil prepričan, da je sam hudič poslal umetnike na ta svet in imel je svoj prav, ko je terjal, da mora tak hudičev odposlanec menjati poklic, če se hoče pokristjaniti, r : : Toda tudi krščanstvo ni moglo živeti, predvsem pa se ni moglo širiti brez umetnosti. Ne le zat , ker je resnično čustvo is¬ kalo in našlo svoj najbolj skladni izraz in svojo sprostitev v umetnosti, ampak ker je bila preprostemu in nepismenemu ver¬ niku slika najbolj uspešno sredstvo, da se z verskimi resni¬ cami seznani in da se mu vtisnejo v zavest. Stari opisni jezik, ki ga je govorila umetnost, ko je služila starim bogovoom, je tu popolnoma odpovedal. Treba je bilo najti novega., ki bi s preprostimi simboli, v "prilikah", kakršnih je polno sveto pismo, predoČeval vse, kar je moral kristjan vedeti in čutiti na poti do zveličanja, V začetku so bili razni helenistični motivi kar uporabne pris¬ podobe* Pastir z .jagnjetom na ramenih' ne sega le do helenističnih . • & - 6 1 - * i ' vzorcev in do s ,'.rog:.. vranskega boga Aristeja, ampak daleč nazaj v stari Orient, Pionizova trta postane simbol obhajila z in pobožnega'kristjana spominja na svetopisemske pri¬ liko o. trti* Riba, ki jo bila v Mezopotamiji simbol rodovit¬ nosti, morda celo star totem kakega ribiškegh rodr ob Gen>- zaresken jezeru, je kristjanu tajni znak Kristusovega imena« Golob, ki ga poznano že s Krete, predvsem pa kot spremijevavca boginje Afrodite, ne more biti nič 'drugega kakor sveti Duh« Raima m oljčna veji ca, ki jih tako često srečujemo v antiki, sta zdaj simbola Kristusovega miru« Celo čisti poganski moti¬ vi prehajajo- v krščanstvo: pozno antični ljubavni par Amo r in Psihe govorita verniku o Kristusovi ljubezni do duš'? v Or fej z liro ponazarja Kristusa prav tako kakor z žarki obdana glava sončnega boga« Ker okle j z levom se zdaj imenuje Daniel med levic In se nešteto drugih oblik, ki jih krščanstvo kakor mar sikah običaj in obred sprejema iz antične zakladnico, bi pričalo o postopnem prehajanju starega v novo„ * ' Toči klor ii turno sklepal bi bil v zmoti 0 Kljub lahkota, m girlan- dam In pr varnosti rimskega Iluzionističnega sloga, kakršnega srečuje.:-.a •/ Pompejih . . ;taj» r katakombah nekaj novega«, Ne samo zrradi svetopisemskih motivov, ki prodirajo na stene ka¬ takomb ampak zaradi novega duha, ki veje iz tega slikarstva« Do t d lega stoletje, še prevladujejo starozakondcl motj.v.1. / Koe v oo »ki, Abra hamov a žrt ev in drugi/, sc. j -ne novi zakon še ni dokončno izoblikoval in umetnikom ni tako znan kakor stari < Pr a- da: Lel kuže, da ni motiv no -1 -, ampak jo nova njegova obdelava in simbolna vsebina« Ni samo okorna in neveščo, reka, ki odnaša nova doživetja, ampak nova izraznost© Ne gre za pri¬ povedovanje samo zgodbe, ampak za čustvo, ki veje iz slike. Za vsako s!iko je, podobno kot pri Mitrovem reliefu, simbol, simbol, ki pripoveduje kristjanu in samo kristjanu o veri v zveličanje in o zaupanju v boga, ki bo odrešil svet 0 Ti simboli pa se razvajajo v idejne.abstrakcije, včasih celo v otrple vzorce« . to srečujemo v katak ombah © Ta podzemeljska pokorni 1šča, ki jih jo mn~go v Italiji, Franciji, in Grčiji ter sp_eh ra sredo- z eniškim obalah- niso' služila samo kri st jenom«, K, P • v —O 1 ' katakombe V2A& i .1 ■( - _ j;.LS ;t f :; :^ v ' ,;v ' '■• " ; >o so ohranjene v RimhizV'vlfeOpka/dBlgih, do 1 m-.široKih Hodnikih, ki so podobni , rudar .nkim,.r , ovoni, š'o na- s.^r anskihp stenah izdolbe¬ ne ozke podolgovate odprtine. V 'te ''odprtine. r r.s o polagali mrli¬ če i'n jih. zaslanjali : s. ploščami-, • na .katere so potek napisali imena, ali pa samo vrezali kak preprost znak, ki ni moral biti religiozen, ampak rje včasih pričal o poklicu pokojnika. Y rim-' skih katakombah, je bilo prostora za kakih 750*000 mrličev,, Pri posebno pomembnih pokojnikih, pri škofih, mučenikih ali svet- • - nikih so hodnike razširili v votline ali grobnice.., ki so jih po zidovih in na stropu okrasili -s skromnimi slikarijami« !u • so imeli verjetno. kdaj°;p : a L kdaj tudi kak. bogoslužni obred - ob spominskih dnevih. -, cvehdar''le za' nekaj ...ljudi, ker Za množico ni bilo prostora. ‘Tudi v ‘dobah najhujšega preganjanja kristjanov so Rimljani katakombe spoštovali in le izjemoma skrunili mir pokopališč, ki. so jih imeli za svete kraje. Ko pa so pričela v zgodnjem srednjem veku mesta propadati, so pokopavanje v katakombah opustili. V 'Rimu se je to zgodilo v 5*, v Napoliju pa. v 10. stoletju. Konstantinovo' spoznanje, da je v razrvani državi krščanstvo edina organizirana sila, na katero se bo imperij lahko oprl^ je dalo novi veri nezaslišan polet* Od zadnjega najbolj krute¬ ga preganjanja v Dioklecijanovi dobi preko milanskega toleranč ^ tega edikta s priznanjem enakopravnosti in povračilom zaplenjen nih posesti pa do proglasitve krščanstva za državno vero, pre¬ povedi poganskih obredov i-n prvih poganskih mučenikov je pretek¬ lo manj kakor sto let..Zmagoslavna cerkev.je iz državnega cere¬ moniala prevzela celo vrsto obredov kot so to kadilo, poljub na roko, odnosno nogo, poklek in svečana oblačila, torej vse, Jc at se nam zaradi starosti zdi danes tako zelo poduhovljeno, kar pa je bilo tedaj dokaz velike posvetne veljave, ' j Nova družbena vloga zmagovitega krščanstva se je zvesto odra¬ žala tudi v umetnosti. Sarkofagi in mozaiki, ki jih je nova vera prevzela od Rimljanov in jih je napolnila-z; novo vsebino, so glasno pričali o velikem ugledu š.e-včeraj preziranih, za¬ ničevanih in pregan j jmih.zane-aen jakov. V .ponosnem zmagoslavju zgodnjekrščanske umetnosti bi zaman iskali trpeče izraz poni¬ žanega Kristusa« Najstarejši križani Kristus « ki nam je ohranjen, je miniatura iz slonove kosti. Nastal je menda leta 425, torej več kakor 100 let po milanskem ediktu« Ko pride okoli ic 1 -' 450 nad cerkvena vrata, ni dosti višji cd človeške pedš Na sarkofagu je upodobljen pasijon brez Kristusovega trpiš mja, 'trnov venec, ki ga polaga vojak na njegovo glavo 3 je p avo kronanje, povsod je poudarjeno Kristusovo veličastje« £lede Kristusovega portreta krščanski umenik ni bil v zadregi. Upodablja ga kot mladega dečka ali kot brezbredega heroja, vča¬ sih tudi kot potujočega pridigarja ali'učečega filozofa« Naj¬ značilnejše pa so slike, ki nam ga prikazujejo v vsej njegovi slavi« Bleščeči mozaiki /n* pr. v Prudenzlani \ Rimu ' nam ga kažejo sedečega na prestolu sredi med svojimi apostoli, vi so mnogo bolj podobni rimskim senatorjem ali celo mi i r +r>- ko izkazujejo čast svojemu cesarju. Celo kot nekakšnega iranskega častnika s križem na rasi ga vidimo. Toda ta križ še tenak ka¬ kor meč ali vojaško znamenje. , Ravena/ Nikjer ni v deta revšči¬ ne in preprostosti, povsod samo lesk bogate arhitekture s srav- hostnimi dvoranami in razkošnimi oblačili« "H ristds Pajrtokra- tor" - Kristus, vladar nad vsem - to je geslo nove umetnosti, geslo nove državne vere, ki si kot prva lasti pravico., da je edina zveličavna in da poleg nje ne sme živeti nobena druga na svetu« Rahel odsev notranjih cerkvenih sporov pa se nam razode¬ va tudi v motivu "traditio legis" - predaja cerkvene oblasti svetemu Petru« Evangelij, ki ga sprejema apostol iz Kristuso¬ vih rok, je temeljna listina oblasti, ki jo ima v cerkvi rim¬ ski škof - in nihče drugi. Antični tempelj .'je bil zgrajen kot bivališče boga odnosno nje¬ govega kipa c Za krščansko bogoslužje,‘ki je potrebovalo prosror za zbirališče vernikov ni bil uporaben. Treba je bilo seči po drugih oblikah« Iz zasebne hiše, v kakršnih so se sprva zbira¬ li na versko sestanke, sc prevzeli atri j - lopo in dvorišče z vodnjakom na sredi. To dvorišče je ločilo pravo cerkev od cest¬ nega hrupa. Tu so se verniki po predpisih pred vstopom v božji 'A hram najprej uniii pa tudi duševno zbrali* Za samo c or,.*, čr¬ pa jo bila najbolj primerna rimska javna bazilika « 'o .. zaradi prostornosti odgovarjala številu zbranih ver:.! r- / j._ s.c^eda t zdi ugledu nove vere. Podolgovati glavni pr*:.o - . .... so ga .vrste stebrov, združenih z zidniml,:,3-:ok:i:. : 'ali gr. Q c.h v .:.._i-.. oj -€ na eno precej višjo srednjo in dve ali štiri stražilo r iP) je bil namenjen za množico vernikov* Na nekolik z -'i- šeath tleh polkrožne apside, ki je pri romanskih cerkva 1 -, te, • o 1 ' zunaj vidna, je imel na sredi svoj- prestol škof, okoli nje- F pa so na obeh straneh sedeli duhovniki. Med apsido in •*- r Imi ladjami se je že zelo zgodaj pojavila prečna ladja, ■ ' ž:> šču prečne in srednje ladje pred apsido je stal oltar., šole; po letu 1000 dobil svoj križ, Nad oltarjem je na . i manjših stebrih slonelo nebo ciborija ali tabernaklja. . " , or bazilike je bil lesen in je često kazal < ; ,oio o- ' * V obeh zidovih, ki sta slonela na stebrih cb stran Q h •' 3 ladje, so bila okna, skozi katera je iz višine pri- bovolj svetlobe v cerkev. Pod oltarjem je bile nor.^ ki .p J i ~ grobnica kakega svetnika ali mučeni da-* Za steb. v bazilikah so krščanski arhitekti uporabljali suare -jrire, * K- št j ^am gre si ,/ - kad ali pa so izdelali nove s četverooglatimi skoro čipkas ] i - kit-, glaviči, ki so še bolj poudarjali nesmotrno neser- - e? t ie -■i- 3 težo masivnega zidu in vitkimi stebri* Vtisk kako ■ c vsa i n r - v nekako plava v zraku, je izredno močan S rt k*. ' - jo T k:da od široke na ožjo stran je dobila-starokršp? ' a bazilika nov element, ki je bistveno izpremenil' občut ; e pro¬ ste . ..„ Ritmično ponavljanje stebrov in lokov na vsaki strani vo' obiskovavca od vhoda, ki leži nasproti apsidi, Je najvaž- o . n mestu v cerkvi - k oltarju. Na mesto zaključ nega r-Siora dobimo nemirno na eno točko usmerjeno' valovanje , Mo zaik, ki že sam po sebi zaradi materiala in tehnike terja. ja^iiO miselno disciplino in nekam togo obdelavo človešk. n p 'slav, je v starokrščanski baziliki bistvena prvina« Včasih st z,-« 1 kot da bi bile stene postavljene zaradi njega, ne pa može ...c zaradi sten« Namen slike v apsidi je, da ponazori božji izv'> dogajanja pri oltarju, kaže nam Kristusa in njegove apc-loie ali angele v vsem cesarskem sijaju* Zlati in živo se lesketajoči kamenčki dihajo ozračje nerealnega nadzenvke o - 5 - prostora* Velika višina -t razdalja loči upodobljene osebe od množice* . ' ; a J: ras;-,, ;:i a..-j. v v; v v - . ■ Izmed starokrščanskih b°z J 'lik v Rimu n; m • je iz prvih stoletij krščanstva poleg o izilike sv. P aV-' a /Sai Paolo fuori le mura/, ki so jo po požaru zve to obnovili, ohranjena samo Marijina t x bazilika /Santa At :? v Aaggiore/. Zgrajena je bila takoj po koncilu v Efezu, 3 j vr so Mariji priznali naslov Bogorodnice /theotokos/* Na kia no ohranjenih mo z a j kih je Marija še pod¬ rejena Kristusu, ki na prestolu sede krona svojo mater« Povsem drugačen duh- pa žive je :.z mozaikov Eufrazi.jeve bazilike v Poreču « kjer je pomaknjena nd častno mesto v sredo apside in obdana od angelit, 1 J se držijo svečano kot dvorjani mod avdien¬ co. Kristus seči'šiit c n id apsido sredi friza apostolov, ven¬ dar je mo .050 m rjši ol nie. Eufrazijana, kakor to baziliko po škofu - graditelju imenu ; ejo, je ; ena najlepših starokrščanskih bazilik na ;-rtk Zgraje: a na meji barbarskega ozemlja naj bi s svojim sijajem vcepila našim prednikom spošt >vanje pred bi¬ zantinska mogočnostjo. Postavili so jo na mesta,/kjer je bila že v 4 v st det ju štiriko ;na cerkev z bogatini; š s danes- ohranjenim mozaikom*' Zelo lepo ohranjena je tudi mala bazilika sv« Barbare v Trogiru iz začetka 9« stoletja. Njena znamenitost je obokan stroj, kakršen se je na zapadu šele pozneje uveljavil* Sicer • pa se našli sledove bazilik povsod, kjer je prodiralo prvo kršča " voj V Solinu , v . Puli .- ,v Zadru /tu do že prezidane in obnovljene/, v Stobih . Caričinem gradu , v Celju ^ celo na ptujsk e m grad u* . - . a-- Med nomadskimi narodi evrazijskih step, ki so sprožili preselje ¬ vanj e narodov in kakor lavina pokopali pod- seboj dobršen del - antične kulture, so igrali prav : gotovo odločilno vlogo Huni, Turkom soroden narod, ki je že stoletja pred delal velike pre¬ glavice Kitajcem* Na svoji poti iž Džahara in Džeho3 a, kjer je bila menda njihova domovina, so se navzeli nekaterih sarmatskih, to je sevornoiranskih običajev in življenjskih oblik, morda ’ tudi nekaterih kulturnici dobrin, od Armencev ob ^avkazv. so se naučili celo pisanja in vse to prinesli .s seboj v Evropo ter v predajali svojem= mčr"nansfcim, posebno gotskim zaveznikom in pod¬ ložnikom* Sem spadajo poleg motivov nemškega srednjeveši '-ga epa, ki se ovija okoli Atilove osebnosti, živalski stil in . - 66 pletenica , ornament sestavljen iz trapastih, kitastih in spi¬ ralnih vzorcev s prekrižanimi živalskimi telesi, ki se zvijajo in svedrajo drugo preko drugega. Nikoli ne ho mogoče ugotovi¬ ti., katera izmed prvin tega zgodnjesrednjeveškega stila izhaja iz prastare nomadske navezanosti na žival in živalske hoje ali iz abstraktne geometrije, ki Je tako značilna za neolitske • - poljedelske kulture in Jih srečamo na primer v ornamentiki nastarejših grških vaz. Prav gotovo tudi germanskega prispevka na severu in iranskega na Jugu tega velikega gibanja ne moremo izločiti, /Med okupacijo so ustaši proglašali pleteničasti ornament kot tipično hrvatsko ali cela’ prahrvatsko prvino ..../ V prepletanju črt, ki hitijo zdaj nad eosodnjimi, zdaj zopet pod njimi Je kljub ploskoviti obdelavi čutiti neko globino, predvsem pa nemir in silovitost, ki bi Jih skoro lahki imeli za simbol dobe. Čeprav sth sv. Bernar d in sv. Bonifacij imela to ornamentiko za pogansko in barbarsko ter prav nič primerno za cerkveno okrasje, je vendarle s svojimi abstraktnimi obli¬ kami odgovarjala krščanskemu idealističnemu pojmovanju$ tako da jo nekateri /Izidor Cankar/ smatrajo kot prav nadaljeva¬ nje starokrščenskega stila. Vsekakor pa je bila izredno žila¬ va in se je na severu držala pozno v srednji vek. Mnogo je je tudi v Dalmaciji, ker so prav tedaj ob začetkih hrvaške držav¬ nosti zgradili mnogo cerkva, ki so še danes vsaj kot ruševine ohranjene. / Sv, Križ pri Ninu, Sv. Peter v Prinu, Sv. D onat pri Košljunu na Krku i Sv. Trojica pri Splitu in druge/ Nekje na sredi med starim in novim, ali bolje med antičnim in barbarskim je Teoderihova grobnica iz 6. st. v Raveni. Ka¬ kor je sam kralj Vzhodnih Gotov, ki je vladal kot cesarjev regent v Italiji, nekak kompromis, je tudi grobnica, zgrajena po starih vzorcih kot deseterokotna stavba s težko 11 m širo¬ ko, grobo učinkujočo kupolo, nekaka mešanica antičnega in barbarskega: rimski mavzolej, ki je zaradi masivnosti videti skoro kot kak megalit. V to obdobje, v sredo 6. st., pada pomemben začetek zapadno- evropskega kulturnega in političnega življenja. Benediku iz Nursije je sredi rimskih razvalin na ^onte Cassinu zgradil samostan in cerkvico. Temu samostanu so se sčasom pridružili drugi. Njihova vloga pri graditvi cerkva, krčenju pragozdov - c7 - in širjenju poljedels’ ,a, pri ohranjevanju in prepisovanju starih rokopisov, pri .izobraževanju, posebno pa pri utrjeva¬ nju fevdalnega reda ir. fevdalnih odnoso/ je bila v začetku srednjega veka izreino pomembna. Menihi, ki so.si postavili za cilj, da med barbari širijo krščanske dogme in krščansko etiko, niso imeli lahkega opra¬ vila. jviarsikaterokrat so se morali prilagoditi na miselnost, ki je bila vsaj r.ašemu današnjemu pojmovanju krščanstva na¬ ravnost nasprotna* Stari barbarski bogovi, proti katerim sc grmeli, so bi?i silno trdoživi. Zavlekli so se v vraJe In praznoverja ter .cesto, kot hudiči kakor mrčes živeli v gubah pod plaščem kršc v ste vere. Meniška propaganda je v boju za edino zveličavno c 1 n heroizirala Kristusov lik /ep Heliand o junaškem bo j r r M t Kristusu ali ilustracija stutgartskega psal- terja s Kri m, v oklepu in čeladi/ in se sklicevala na celo mavri o č\ d-' ? ki so bili na las podobni stari magiji. Nadna- ra^ , i.j s o puhtele iz relikvij in iz "besede božje", kak .' je bi a zapisana v svetih knjigah, so nujno terjale tudi zlu ./ega Sj j c ja* Skrinje z r elikv ijami svetnikov - r^lt lev i ruji - S: ile . tesane v obliki cerkvic, oblečene v uragocc ae kovine in okrašene z emajlom ter dragim kamenjem. Pri pisanju knjig jim ni člo več za to, da bi s Črkami kotnevtralnimi x. s - . 1 vsebine nizali besede drugo ob drugo, ampak so jim n- - -sli maničen pomen, Z bogati m ~ j nieialkami_ in z iluminacijo knjige sploh so podčrtavali važnost besede, starka ali poglavja. Pri takem doživljanju vsebine je stopila čitl 0 lvost toksta v ozadje-. Ker so te knjige rabili pr' bogo¬ služju, je morala biti tudi njihova zunanjost - vezava -- 1 epa in kor da dragocena. Mad okrasjem, e katerim s.o kitili knjige, se' n-ijbrž pod vpli¬ vom Langobardov zgodaj pojavi pletenica pa tudi prastari ptičji in ribji ornamenti, iz katerih so sestavljali črke*. /Pri n a na pr ,- Splitski evand .jelistar iz 8.' st c / F -Iti v Angliji i'- posebno na Irskem so stopnjevali to okra je do celca k • .rali slik, v katerih ornamentalni in drugi mdr Ivi objamajr pleta c samo eno besedo, ali celo samo eno črko,. Posebno znamenita je knjiga " Boo k o f Ke lls" . ki jo 1. ». n o / Dub" 1 t u. 7u je človeški lik upodobljen nloskovito . p>» - k ^ je v - 68 - mrežo črt ter stisnjen v širok, bogato okrašen okvir tako, da učinkuje skoro kakor ornament. Vse, celo gube na evangelistovi obleki in kodri na njegovi glavi, vse je kot skrivnostno vozli¬ šče sil, ki s svojo močjo čudežno ožarjajo vso, kar obdaja knjigo* ^apačna telesna sorazmerja, popolno preziranje perspektive, shematična, zelo okorna risba z ornamentalno razporeditvijo gub na obleki, pleteninast okvir in jasna simbolna govorica so značilnosti starohrvatskega reliefa v splitskem baptisteriju. Kaže nam hrvatskega kralja, ki sedi na prestolu - podobno kot Kristus, ali kak svetnik v zgodnjekrščanskih mozaikih in roko¬ pisnih iluminacijah - ter si z rokama podpira krono /ali pa si jo posaja na glavo?/, obenem pa se dotika križa, ki mu s .luži kot žezlo /morda je celo del krone?/. Ob kralju stoji dokaj manjši razoglavi dostojanstvenik, na tleh pa leži še manjši premagani sovražnik, ali pa samo podložnik v bizantinskem, po¬ kleku /proskynesis/. Ideja je 'jasna: zvestoba, krščanstvu, kra¬ ljeva oblast in njegova nepremagljivost. Poleg tega pa: družbe¬ na difereciacija zgodnjega fevdalizma pred koncem preseljevanja narodov* Med tem se je Frankom pod vodstvom Meroving >v in njihpvih na¬ slednikov po krvavih bojih in dinastičnih spletkah /v 40 letih je bilo šest frankovskih kraljev zastrupijer j h ali umorjenih/ posrečilo združiti dobršen del Evrope pod svojo oblastjo* O božiču leta 800 je papež Leon lili, kronal Karl a, ki je pozne¬ je dobil priimek Veliki , za cesarja svete rimske države« S tem je bilo zaključeno celo obdobje. Središče sveta se je i-remak- nilo iz Sredozemlja na sever, Germani so prodrli v romanski svet in ga prekvasili, uveljavilo se je krščanstvo s svojimi monopolističnimi pravicami po vsej Evropi in prevladal je fev¬ dalni družbeni red nad sužnjeposestniškim. Kot mogočen spomenik tej dobi stoji v Aachenu Kar l ova pa ca z dvorno kapelo v dveh nadstropjih; zgornje je bilo z . cesarja in' dvor, spodnje pa za ljudstvo in služinčad* V osmer L etni centralni zgradbi z deloma antični stebri je sedel c s s na marmornem prestolu naravnost nasproti oltarju in take pričal o tesni fevdalni povezanosti med državno in cerkveae P astjo, med posvetno in duhovsko gospodsko* - 69 - ■Karlova Kapela je bila verjetno tudi vzorec za cerkev sv. Dona - ta /sprva sv. Trojice/ v Zadru, ki je bil tedaj glavno mes- o bi¬ zantinske Dalmacije. Zadrski škof Donat je bil kot poslan 3 dalmatinskih mest pri Karlu in je gotovo videl pravkar zmer¬ jeno kapelo. Stavbenik, ki je dobil od njega naročilo, > .a zgradi podobno cerkev, je postavil mogočno zgradbo kar brez temeljev na‘tlak rimskega foruma. Visoki skoro brezokenski zidovi poči¬ vajo na ostankih rimskih stavb. Cerkev je zgrajena v krogu s tremi polkrožnimi apsi&a&i na vzhodu in ima kakor aachenska dve nadstropji, S »vojo rustikalno težo in silovitostjo je mo¬ rala učinkovati na Slovane, ki so vedno močneje pritiskali r. a romanska mesta v Dalmaciji. ^azdelitev rimskega imperija med oba Teodozijeva sinova, sicer sama po sebi ni bila nič novega, toda tokrat sta oba dela osta¬ la vsaksebi in se nista več združila. Zavest skupnosti je sicer še dolgo živela in prav do konca ni povsem zamrla, a razpoka se je vedno bolj širila, dokler ni postala nepremostljiv prepad, Bizantinci , ki so sami sebe imenovali Romane /Romaioi/, so se vedno sklicevali na rimske tradicije in na staro slavo* Iz državne ureditve, ki so jo s hierarhično zgrajenim državnim aparatom, pravom in vojsko podedovali od Rima, iz grške kul¬ ture, ki so jo z grškim jezikom in helenistično usmerjenostjo prevzeli, in iz krščanstva, ki se je tu posebno tdsno povezalo s cesarsko oblastjo,, so zvarili mogočno celoto, ki ji po kri¬ vem očitajo utrujenost in gnilobo, saj se je več kakor tisoč let uspešno branila pred Germani, Avari, Perzijci, Arabci, Slo¬ vani, Normani,in Turki. Prav to pa je terjalo nezaslišano koncen¬ tracijo moči. Vse kulturno, politično in gospodarsko življenje je bilo strnjeno v Bizancu, kamor se je stekalo bogastvo iz državnih monopolov in iz velikih zemljiških posestev. Cesar je bil vrhovni poveljnik vojske, vrhovni sodnik in zako¬ nodaj aveo ter kot božji zastopnik na zemlji zaščitnik Cerkve, V njeno življenje je ponovno avtoritativno posegal, Ta ceza- ropapizem je izoblikoval izredno tog ceremonial s slovesnim obredjem, ki je dvigalo cesarjevo osebnost visoko v ozračje mističnega. Poudarjanje bogastva in zunanjega leska je prav tako služilo krepitvi cesarske moči, Carigrad, ki je imel za cesarja Justiniana več kot milijon 70 - prebivavcev, je bil poln čudovito lepili palač, ki pa so veči¬ del porušene. Ohranjena je Hagia Sofia /sv. Modrost/, ena najlepših stavb na svetu. Zal ni ostala kakor je bila, ker je več kakor 500 let služila kot mohamedanska džamija. Zgra¬ jena je kot centralna zgradba z veliko 55 m visoko kupolo nad kvadratastim srednjim prostorom, ki ga pa dve polovični kupoli na vsatci strani s po dvema polkrožnima nišama in eno apsido raztezata v pravokotnik tako da tvori cerkev nekak prehod med centralno zgradbo in podolgovato baziliko z dvema mnogo ožjima stranskima ladjama. Stene in stebri so prevlečeni s prekrasnim barvastim marmorom, strop in oboki pa so pokriti z mozaiki. Skozi alabstrna okna prodira motna svetloba, ki proti vrhu kupole narašča in vodi vernikova čustva iz polmračnega marmor¬ nega tostranstva v zlato nebeško glorijo lesketajočih mozaikov. Na tleh pred mozaikom je vzidana porfirna plošča, r.a kateri je molil cesar, mnogo bliže bogu kot množici. Njegova molitev je bila vpletena v cerkveno obredje, na podoben način kakor V poganskem bogoslužju. Koliko kristjanov je umrlo muČehiške smrti, ker so se podobnemu češčenju umrljivih cesarjev upira¬ li! Nadomestilo Avgustovega božanskega kipa v templju pa je raz¬ košen in lesketajoč mozaik v cerkvi San Kitale v Raveni, v mestu, ki je kot dolgoletni sedež bizantinskega eksarhata poln bizantinskih spomenikov. Na stenah kora sta dva'velika mozai¬ ka, ki predstavljata cesarja Justini j ana s svetniškim sijajem,, diademom in obrednim plaščem sredi med diakoni, škofom in gardo na eni strani, na drugi strani pa cesarico Teodoro , vso v zlatu' in dragocenem nakitu, prav tako ogrnjeno v teman zlato obrobijpn plašč in obdano z dvorjanicami v 'bleščečih slavno¬ stnih oblačilih. Sliki sta poduhovijini in nerealistični: zla¬ to nebeško ozadje, toga obredna drža s pogledi uprtimi narav¬ nost v gledavca - vse ena sama slovesna reprezentacija, kakrš¬ nih zgodovina ne pozna ne prej, ne pozneje. Vsa ta svatovščina prelestnih barv in umirjenega notranjega ritma je izražena neverjetno preprosto in jasno. Kljub temu pa so - pač pc tra¬ diciji -iz Rima in helenizma - portreti realistični in nem o cesarju, ki je obnovil slavo starega imperija, reformiral pravo in se bavil s teologijo, ter o cesarici, ki se je kot - 71 - "bivša poulična plesavka povzpela na cesarski prestol in kot zgled samozatajevanJa in razvrata vladala modro in muhasto ob svojem možu, povedo vsaj toliko, kot vsa poročila sodobnih las¬ kave ev in zaprnikov. Morda se nam prav v teh mozaikih najbolj razodene globji pomen bizantinske umetnosti. Kot izrazito dvorska umetnost, kar tu pomeni isto kot cerkvena umetnost, saj se obojno obredje pre¬ pleta, močno poudarja hierarhično .lestvico ter dviguje vse o- sebno, prostorno in časovno v nadosebno, nadprostorno in nad¬ časovno, Simetrična razporeditev likov, ki v nekem ritmu ponav¬ ljajo isto kretnjo /kot na primer apostoli ob Kristusu v po- roški Eufraziani, kjer je bizantinski vpliv posebno močan/ sku¬ ša ustaviti trenutek in ga dvigniti.v večnost# Težko bi bilo ugotoviti, koliko je v taki življenjski usmerjenosti prastarih ali sočasnih orientalskih prvin# - Več kakor sto let /726-843/ je divjal v Bizancu najstrašnejši boj med ikonoklasti /sovražniki slik/ in ikonoduli /ljubitelji slik/# Ta boj, ki je'zajel ves narod, je bil vse prej kakor pričkanje umetnostnih ali teoloških teoretikov, s *j je zaradi njega preteklo mnogo krvi. V tem času so zapirali samostane in razlaščali njihove imetje, menihe in nune pa silili, da bi se ženili# Umetnikom so sekali desne roke, češ, da so z njimi grešili, cesarica Irena je dala celo svojega lastnega sina oslepiti# Vse to dokazuje, da nimajo prav tisti, ki vidijo v ikonoklazmu samo vzhodnjaške vplive pravovernih Židov ali mu¬ slimanov« Tudi zavistno zgledovanje pri uspešnih mohamedskih so vražnikih ni bilo odločilno. Cesar Leon III# je imel meništvo, ki zdaleč ni imelo takega vpliva kakor na' z ahodu, za oviro pri izgradnji mogočne države. Samostani s svojimi čudotvornimi slikami so postali znamenite božje poti in s tem povečevali svo je dohodke in vpliv med preprostim ljudstvom, ha drugi strani pa so kot neobdavčeni zemljiški posestniki odtegovali državi dohodke ih deloma tudi mladino, ki ji ni bilo treba na vojsko. Ko se je ta edinstveni boj v zgodovini končal, je bizantinska umetnost znova zaživela. Pregnana v skrite srmostane se je o- bogatila z nekaterimi posvetnimi elementi /lovskimi in vrtnimi prizori/, ki jih je iz iluminiranih rokopisov preneslo zopet v o-erkev# Celo človeški lik je postal bolj pl^tiče kot jo bil - 72 prej. Tudi v temnih obdobjih bizantinske zgodovine in celo tedaj, ko so križarji zasedli in oplenili Bizanc, ta umetnost m izgubila svoje ekspanzivne sile. Kvadratasti tloris z enakokrak m kri¬ žem in kupolo nad križiščem obeh krakov je bil v več.iu' li manjših odstopanjih osnova za stotine cerkva ne le v tlz itinski državi, ampak tudi med Bolgari, Srbi ih Rusi ter celo med Norma¬ ni na Siciliji in v Benetkah. Cerkev sv. Marka se še danes po¬ naša z bronasto četverovprego nad pročeljem* s plenom torej, ki so ga križarji uropali na bizantinskem hipodromu# S tem je- dobil ta sicer revni, a še vedno lepi posnetek^bizantinske Hagie Sofije svojo pristno krono. Polog znamenitih cerkva v Atenah. Solunu. Backovem ' /bolga/. Ki¬ jevu, Moskvi, Cefaluju /sicilija/, Rimu, Raveni in Ben etk* - i, so posebno lepi primerki bizantinske umetnosti tudi pri r is: Dečani , Grač ^ica, Nerezi, Ohrid, Sopočani,' Studenica, Žiča i mnogi dru¬ gi kraji. Večina teh cerkva je bogata z mozaiki in k e^ami, me 1 njimi zaslužijo po Krleževem mnenju najvišjo ceno ti ti, ki ji i P je ustvaril mojster v Sopočanih* Lahkotnost risbe obvladovanje kompozicijskih sklopov, bogata domiselnost in veličastna mi- zanscena ga izločajo iz vrste anonimnih umetnikov« Posebna zvrst bizantinske umetnosti je slikanje ikon , svetih podob, ki po določenih normah upodabljajo posebno Marijo, in so jih imeli v svetih kotih po hišah. Pred njimi so gorele večne lučke,. Te ikone so ponekod še danes spomin na staro magijo, ki čudotvorno obdaja naslikani človeški, pravzaprav božji lik. Bizantinska umetnost in sploh bizantinska kultura je bila tako tesno povezana z državo, da je ob zaczetju Carigrada, ki je bil s svojimi 45#000 prebivavci, 5-000 domačimi in 2.000 branivci iz "Zapada komaj senca nekdanje slave, izgubila svojo politično in ekonomsko osnovo ter se ni več dalje razvijala. Toda od stare dedščine so živela še stoletja. Bizantinsko pravoslavje je dru¬ žilo ‘južne Slovane v boju proti Turkom, vzhodne pa proti Tata¬ rom# Osvoboditelj ruskih dežel Ivan III« se je oženil z neča¬ kinjo zadnjega bizantinskega cesarja. Prevzel je bizantinski grb z dvoglavim orlom, uvedel na svojem dvoru bizantinski c,re- monial in tako nadaljeval tradicijo Vzhodnorimskega cesarstva«; ~ 73 - Carigrad "Novi Rim" je zamenjala Moskva "Tretji Rjjn". /Ostro- gorski/* - ^i našem ozemlju sta v se skozi stoletja od one usodne delitve veta med Teodozijeva sinova in morda že davno srečevala in oorila Carigrad in Rim, Vzhod in Zahod. Toda to geografsko in po 1 itično mejo je blažil in vedno znova in znova preskakpval obču+ ek etničnega sorodstva in tesne povezanosti. In prav na mestu, kjer sta se oba politična, religiozna in kulturna kon¬ cepta stikala - v današnji Bosni in v najbližjih sosodenih po¬ krajinah - je zaživelo religiozno gibanje, ki se je s'n.*,i Tv eč kakor dve stoletji upiralo obsodbam iz Vzhoda in ^abod " milstvo, ta “smrtonosna kuga odpadniške iznakaženosto ^ .-uajih Sl 7onije", kakor so jo imenovali papeži, je eno naj? nimlvej- ši n-^glavij jugoslovanske zgodovine. 0 bogomilih vero la nalo ir’ s«; bo le iz Sovražnih virov. Podobno kakor stol et-a pi 3 i mitraizem z dokaj številnimi sledovi v Bosni /mitreji v B? jelem pn ju pri Mostarju, v Konjiču in Jajcu/ je tudi bogomilst o prišlo z Vzhoda. Stari dualizem dobrega in zlega boga in >oj and njima je postal razočaranemu ljudstvu prispodoba nasp utja med fevdalno gospodo, ki je pod bizantinskim vplivom pridala uvajati fevdalni red, in med vedno revnejšimi kmeti, ki še niso pozabili na staro plemensko demokratično ureditev. V bogomilstvu, ki ga pod drugimi imeni poznamo po vsej Evropi, so se mešali krščanski, .manihejski in zaratustrični nauki. Vsa papeška prekletstva in križarske vojske niso mogle zatret? boso^akc'bogomilstva. Njihov odpor do obeh krščanskih cerkm j jo bil ‘:ako močan, da so se, ko so prišli Turki, raje pomusl . manili, kot da bi branili tisto krščanstvo,'ki so jim'ga pre ¬ našali krvoločni križarji. Zadnji njihovi sledovi so se izgu¬ bili sredi 19. stoletja. Ostali so samo nagrobniki, ki pril u - jo o njihovem samosvojem življenju. Tak nagrobnik - Bosanci mu pravijo “ stecak " - je ponavadi izkle¬ san iz enega kamna ia po obliki cesto posnema rimski sarkofag /Zdi se, da se 'je ta oblika tudi našim prednikom močno vtisni .a v spornih, saj so bile včasih celo naše kmečke skrinje podObtu sarkofagom/. Le zelo redki med kakimi 60.000 nagrobniki so okrašeni. Na njih so razni simboli, posebno meseo in sonce p . tudi nekatere oblike križa z viticami in grozdjem a brez - 74 - Kristusa. Izjemoma pa so na‘teh spomenikih tudi prizori iz vsak¬ danjega življenja« Največ jih je iz lovskega in sploh živalske¬ ga sveta« Vidimo pa tudi jezdece na konjih f viteške turnirje in celo plese, ki ne morejo biti nič drugega kakor narodna ko¬ la« Včasih je na takem, nagrobniku upodobljen mož z dvignjeno roko - toda kaj ta razprta dlan pomeni, doslej še niso mogli razvozlati* Poleg grobo klesanih in okornih jih je nekaj, ki pričajo o izrazitem občutku za kompozicijo, ritem in zaneslji¬ vem znanju« Če izvzamemo južno Francijo z nagrobniki francoskih albižanov, odnosno katarenov, kakor so se tam imenovali, je v tej bosanski umetnosti, ki se razlikuje od vsega, kar so ustvar¬ jali umetniki v njihovi romanski in bizantinski okolici ter celo od vsega, kar razumemo kot narodno umetnost, mnogo naivne preprostosti, stilne neobremenjenosti in nekega zdravega, krep¬ kega arhaizma« Stare bogomilske nekropole v Radimlji, Žitomi- sljiču* Uboskem in., po neštetih krajih Bosne pripovedujejo o ljudeh, ki jim smrt ni bila težka, čeprav so jim jo prinašali križarji z vseh strani. Kako bi sicer na svojih nagrobnikih upodabljali cele frize za roke se držečih plesavcev* Vzporedno s preseljevanjem narodov iz evrazijskih step proti zahodu je teklo gibanje puščavskih nomadov, katerih življenje je bilo, na podoben način kakor pri Hunih s konjem, povezano z velblodom, z živaljo torej, ki jim je omogočala bivanje na robu puščave pa tudi dolge vojne pohode« la južni tok nomadov je postal za Evropo viden šele tedaj, ko mu je dal vse povezu¬ jočo religiozno ideologijo in jasno začrtano politično smer bivši gonjač velblodov in kasnejši trgovec mohamed .Uspelo mu je v dobi najhujše krize, ki je zajela arabska plemena , premagati partikularizem teh plemen in jih v Alahovem imenu povesti na , boj proti sovražnikom. Za rob arabske puščave so se namreč živo zanimali mogočni gospodje v Bizancu in Iranu. Tedaj seveda še ni šlo za nafto, ampak za trgovsko pot med Evropo in Indijo. Uspeh tega zanimanja so bile stalne vojne, v katerih so krva¬ veli Arabci zdaj zaradi enih, zdaj zaradi drugih. Združitev arab¬ skih plemen na osnovi preproste s človeškimi slabostmi računa¬ joče monoteistične religije, ki je kakor vse monoteistične , religije nastala na robu negostoljubne puščave in ki je brez pomislekov jemala od Židov in kristjanov, kar je bilo za skrom¬ nega in žilavega beduina upore no,’ je prinesla ne~ .rjetne uspehe in v manj kakor sto letin ustvarila svezovnr državo od Indije do Španije, Islam se je bliskovito širil,'V obdobju s^oje naj¬ večje moči je njegovo ozemlje obsegalo Španijo, sever. > ut iko, Malo Azijo, Indijo, Indonezijo ter čelo nekatera fini ka pl> tena na severu in Sudance ob ekvatorju. V okviru te ideologiie, mi se je širila z mečem pa tudi z mirno propagando je vr a la 'kultura, s katero se Evropa dolga stoletja še meriti • v ogla. Posebno očitna nam postane.mohamedanska kulturna premoč, če pri¬ mer j mo dva sodobnika: Karla Velikega /768 - 814/ in H-- i_j:oa. al Rašlda /786 - 809/. Na eni strani kmečko okorni pol, Ismeni barbarski Frank, na drugi pa sijajni, kulturno prefinjeni, prosvetljeni arabski:kalif. Sele v 13« stoletju se je tehtni¬ ca uravnovesila, v 15 . pa se je preverila na krščansko stran. S svojimi osvajanji so postali Arabci iz preprostih in zaosta- lih 'puščavskih nomadov gospodarji nad pokrajinami in narodi s sbaro, bleščečo, kdaj pa kdaj tudi že utrujeno kulturo in umet¬ niško tradicijo« Zagospodovali so nad najvažnejšimi trgovskimi potmi starega sveta in se tako znašli na sedišču kulturnih pobu4 z vzhoda in zapada, s severa in juga. Pri ustvarjanju njihove edinstvene kulture so sodelovali : različni narodi, ki jih je v prvr.h stoletjih družila skupna država, potem pa‘le še skupna! vera j_a skupen obredni in kulturni jezik« Ker se koran ni pre¬ vajal in ga je moral vsak musliman poznati v izvirniku, se je arabščina razširila po vsem muslimanskem svetu Arabci jo bili za kulturno posredniško vlogo prav posebno pri¬ pravni, saj so bili kljub verskemu fanatizmu še dokaj '.sbfpri, polog tega pa je med njihovimi intelektualnimi krogi cesto vladal prav. svobodomiseln liberalizem. Mostovi in kar a vans er a j i /goštešča'za potnike/, s katerimi so na gosto posejali pokra¬ jine, .c so jim vladali, poleg tega pa izredno dobre pomorske zveze so postale simbol ne le arabske, ampak tudi drugih mu¬ slimanskih kultur,, Tudi pri nas v Bosni imamo ■ čudovite spomine na 'c z/rst muslimanske gradbene dejavnosti /Mostar, Višegrad/. ZnačiLiaza arabsko kulturno sprejemljivost je zbirka prav¬ ljic "Tisoč in ena noč". V njej bi lahko našli indijskej per¬ zijska- mezopotamske, židovske, egiptovske in morda celo ki~i •’ ; ta i r - -rvine« Kljub temu pa je ta velika umetnina arabska« Arabska 4 e P« bujni domišljiji in slikoviti raznolikosti pa tudi po osnovni ideji ublaževanja vzkipljivih strasti in ple¬ menitenja barbarske surovosti.in krutosti. Posebno hvaležni pa moramo biti Arabcem, ker so nam ohranili dobršen del grške filozofije in drugih znanosti, ki so jih -prevajali tedaj, ko je vsa zapadna Evropa z izjemo nekaterih samostanov uničevala "poganske" spise. Astronomija, geografi¬ ja in medicina so pod Arabci na novo vzcvetele* Izmed števil¬ nih in bogatih arabskih bibliotek iz tedanjega časa nam žal ni ohranjena nobena. Sovraštvo med kristjani in muslimani pa ni -bilo nikoli tako močno j da kulturne dobrine ne bi preska¬ kovale obrambnih obzidij in jarkov ter bojnih linij* Poleg bojnega plena in bolezni so prinesli križarji z Vzhoda tudi ^©tratno razkošje olike in omike, Ta ali oni se je morda nau¬ či^ celo uporabljati svoj razum izven predpisanih' tirnic. Kadar govorimo o temnem srednjem veku, ne smemo misliti na arabski ; svei, saj je bila tedaj, celp higiena višja kakor danes. Špan¬ ska Inkvizicija je v začetku 17, stoletja prav lahko spoznavala "trdhovratne muslimane" že ne zunaj, ker so bili * čistejši od kristjanov *•* V koranu sicer nikjer ne stoji, da je upodabljanje boga aii ljudi prepovedano, vendar se je v 2. polovici 8, stoletja izo¬ blikovala v sporu ali pa tudi vplivom krščanstva teološka teo¬ rija* za katero je bil Alah mnogo preveč zvišen, da bi ga smela upodabljati človeška roka. Poleg tega pa so po Alahovem sklepu vse stvari na svetu minljive in torej ne zaslužijo, da bi jih skuhali ohraniti dalj, kakor jim je sojeno živeti, Samo tiste oblike, ki jih v prirodi ni, so izvzete iz te prepovedi. Reli¬ giozno slikarstvo v krščanskem smislu besede se torej tu sploh ni moglo razviti, 1 Toda Islam se je širil po ozemlju, kjer skoro ni bilo sežnja kultiviranih tal brez umetnin, poleg tega pa se umetnost ne da prepovedati. Boj proti njej bi bil brezuspešen* Morda je prav izločitev človeškega lika iz umetnosti /ki sicer ni bila doslodnr izvedena/ obvarovala Arabce pred posnemanjem antič¬ nih vzorcev in usmerila ter osredotočila njihova umetniška pri¬ zadevanja na druga področja. Prvo d žamijo /zbirališče/ je zgradil Mot^ed v Medini * Sprva to ri bilo nič drugega kaeor š_.roko dvorišče z na zid prislo- nje o pokrito lopo o Tu je molil pred svojimi verniki, ki so ga posnemali* Ko se je odločil za usmeritev proti Meki /najprej je gledal proti Jeruzalemu/, je j emakml tudi lopo proti jugu. To crientacijo je ra prej nazr če,a3 kamen, ki ga je pozneje zamenjala niša /mi hra )a/, kaki - no vi ii o v vseh džamijah. Da bi - ga \erniki bolje videli in slišali, je . ečel zvišen prostor /minoae/, ki je včasih podoben prižn-i' Ji džamije stojijo /po navadi štiri/ minaret ., ozki steonl s katerih mu e z in petkrat na dan kliče vernike k molitvi, len s je Medina e. o izmed najbolj sve ^ih mest islama. Džamija p sestoji iz vej_~ keg^a z galerijami obdanega dvorišča, Mohrmv v e grobni'oe, ki jo pokriva mogčrna kupola. Blizu njega počivajo njegova hčerka Fatima in njegova prva naslednika. Prazen grob je določen za Jezusa, Marijinega ; sina. Svetost kraja označuje 5 minaretov. - Najsvetejši kraj za mohamedance je seveda Meka. Svetišče, kjer se zbirajo romarji, je starejše od islama, saj so sveti kamen Kaato m olili ž'e davno p-^ed Mohamedom, Tu je sedem mi¬ naretov. V mogočno dvorišče vodi 19-ero vrat, nad galerijami je 152 kupol - vse je usmerjeno, da sprejme množice božpopot¬ nikov z■ vsega muslimanskega sveta, kajti za vsakega pra v o/ernega mohamedanca je dolžnost, da vsaj enkrat v življenju, č r 'e mogoče, obišče Meko, Posebno zanimivo je tretje mohamedansko svetišče - d žami je r Jeruzalemu , /gra jena je nad skalo, s katere se je , kot p ar/ muslimansko izročilo, Mohamed dvignil v nebo. To jo prve. džamija s kupolo. Gotovo jp .nastala pod vplivom krščanskih centralno zgrajenih cerkvd v Jeruzalemu. Tudi mozaiki in okna s ■ pisanimi šipami '-ovorijo o krščanski soseščini. Napisi iz korana, brez katerih skoro ni dgamije, krasijo prostor s svojo ornamentalno igrivostjo, ki je tako značilna za arabske pismen¬ ke. V kulturi in umetnosti islama bi lahko našli sledove umetniških prizadevanj vseh narodov, ki so si jih let 3, pa tudj nrugi mo¬ hamedanski zavojevavci podvrgli. Helenistične stebrenU i, rimski mostovi in okvedukt:.., staroperzijska ogn/ene svetišča, predvsem pa blesk in ra--koš je perzijskih vladarskih d oro~ in še nešteto - 78 - . drugih prvin se je zlilo v eksotično pisanost islamske umetno¬ sti, V arhitekturi, pa najsi je bila religiozna ali posve .a, so stremeli po veličastju in sijaju. To veličastje ni sl nelo sa- mo na razsežnosti in tudi sijaj ni bil samo v dragem n lu. Vendar se zmagoviti islam ni ^.otel odpovedati ne e .mu, ne drugemu*. ; ! \ ' - ^ iV airska medresa /nekakšna teološka fakulteta/ al Azhe c ima prostora za 2,000 učiteljev in 20.000 študentov. Glavna dvorana obsega 3»000 kv. m in ima 140, med njimi 100 antičnih stebrov. Džamija v Cordobi j ki jo je pričel graditi emir Abder .Rahman 1* t 784- leta, ima 19 ladij in 860 stebrov in je obdana z do 20 m visokim zidom, ki jo loči od ostalega sveta. In vendar ni njena razsežnost tisto, kar nas pri tej čudoviti stavbi tako .prevzame. Na dvorišču s petimi studenci, ki so pri vsaki džamiji, nujno potrebni, ker se mora pri njih vernik prod vsto¬ pom v svetišče očistiti, so rasle oranže in palme, ki so se v gozdu stebrov glavne dvorane nadaljevale, Tu med temi stebri brez podstavkov, ki rastejo iz tal kakor drevesa, Občutiš ve¬ liko razliko med mohamedansko molilnico in krščanskima, an¬ tičnimi in egiptovskimi svetišči. Tu nimaš določenega cilja, saj med temi stebri prav lahko zablodiš, sicer pa si va r hip že na cilju, V džamiji se namreč pravzaprav nič ne žgoči, tu ni obredov in procesij, ampak se v tem brezmejnem prostora, ki te naj spominja na božjo brezmejnost, množica vernikom, .li pa tudi samo kak posameznik "klanja” in mrmraje pozitav a svoje telo. To občutje brezmejnosti se stopnjuje s celim sistemom podkvastih in šilastih obokov, ki se v dveh nadstropjna pre¬ pletajo in bočijo drug nad drugim. Tla so bila pokrit v z mozaikom, stebri pa so iz marmora in drugega pisanega kamenja, ■^aj, ki ga je Mohamed obljubil svojim vernikom, ni mogel -biti lepši, -^anes je ta stavba - katedrala. T ake, seveda mnogo bolj preproste, posebno pa mnogo manj boga¬ te, so vse muslimanske džamije "dvoriščnega” tipa. Ko so Turki zasedli Carigrad in Hagio Sofio izpremenili v džamijo, se je pričel uveljavljati v muslimanskem svetu nov tip - tip "kupolske džamije" 0 V istem času, ko se je Michel- • 79 - angelo v Rimu bavil z načrti za kupolo nad cerkvico sv* Petra, jev 'arigradu gradil turški arhitekt Sinan džamijo Sulejmana Velišas . ;negh * »sredi med manjšimi kupolami in polkupolami se dviga glavna velika kupola, ki, je le za: 3 bi nižja od kupole v Hagi.1 Sifii« Vendat je tudi tu- med obema prostoroma velika razlike* Tu se stranski prostori ne izgubljajo v polmrak. Vse je e na prvi pogled pregledno in povsod enakomerno raz¬ svetljene, Če izraža Michelangelova kupola v zapleteni tehni¬ ki Os ionih konstrukcij s premagovanjem težke gmote silovito kipe- j i kvišku, je Sulejmanova džamija neverjetno jasna in s svo m ostrimi na satovje spominjajočimi stalaktiti v kotih ob .ob- dh trda hladna in toga. y Izm ’ - 1 ^ '-'Obnic islamskega sveta sta najslavnejši Timu r lenk ov a v t ' 2 -i. nkandu in Tadž Mahal v Agri /Indija/. Menda si res ni- i» I**|—I»—» ■ • t II1 0 1 •"■* mogc 2 zamisliti večjega nasprotja kot je nasprotje med "hro¬ mi' čarterjem, človekom zla in groze", kakor ga je imenoval Ge j i.Timurlenkom, ki je samo v Ispahanu dal poklati 70«000 O ' nlil ljudi in otrok ter najljubšo ženo šaha Džehana, ki C e ir la pri porodu svojega ? ririnajstega otroke Timurlenko- va g- /bnica se seszoji iz osmerokotne osnove, valjastega bobna in šmbičaste kupolš. Stavba, ki je okrašena z arabskimi pis¬ men -'d. za Alaha in Mohameda, je višja od Teoderihovega mavzo¬ leje n šo bolj kakor ta spominja na s.tare neolitsko monolite* ^'adž Mahal "čudo sveta" pa s svojo, ljubkostjo kot spomenik zveš : e ljubezni, ovenčan s celim vencem romantičnih 1 - legend pri¬ ča o indijskih vplivih«, Skozi preddverje in vhod prideš mimo podolgovatega basena in vodometa sredi med ne-sadi rož, palm in cipres do mavzoleja iz belega modro.žilnatega marmor a« Sam mavzolej je preprosta, na oglih prisekana kocka s štirimi manj¬ šimi in eno glavno kupolo. Obdajajo ga štirje vitki stebriči in na vseld. strani džamija, odnosno dvorana, v. kateri se zbi¬ rajo ljudje. Njena bleščeča belina in gredice : rož pred njo ji dajejo, bolj značaj vrtne hladni c e kakor grobnice« . Alhambra - rdeči grad - se imenuje najlepša posvetna stavba is...a; sk= umetnosti v Granadi. Zgrajena v 14« stoletju v morskem flor. s svojo lahkotno zračno arhitekturo, ki Z bogatimi sta¬ la!.. c + " 1 imi oboki /najbogatejšimi na svetu/ in z nikjer zaklju - cenili. . ornament-’ :ia stenah ul nkuje skoro. kakor ka roio. c •, » 80 - zgradba* Od zunaj je stroga kakor trdnjava, od znotraj pa je pravljično vedra* Izmed obeh dvorišč, v katera se stekajo razne dvorane, hodniki in sobe, je znano, levje dvorišče, po studencu z 12 levi. Igra svetlobe in sence j>a tudi lesketajoči odsev vode daje vsemu naravnost čarobno vzdušje. Vse pa je okrašeno z arabesko* : Arabeska je otrok arabske igrive fantazije* To ni abstraktno prepletanje linij pa tudi ne naturalistično nizanje listov dru¬ gega ob drugega, ampak oboje obenem, kroti vsem načelom organske rasti teče vitica skozi list ter se neredko konča celo v grozd. Sicer pa je tudi geometrijski ornament pri Arabcih izredno pri¬ ljubljen. Uporabljajo ga posebno kot okras pri rezbarstvu, ko¬ vinskem posodju in pri vezavah knjig. Sama arabska pisava ima neverjeten ornamentalen čar, zato tudi služi kot okras v dža¬ mijah in povsod, kjer se da uporabiti. Pisati stavke iz korane je namreč bogu dopadljivo delo. Ti koraaovi izreki so lahko pisa¬ ni v raznih slogih in 'urejeni z izrednim smislom za kompozici jo,. Smisel za ornamentiko se je posebno uveljavil v preproga h? Na njih so žarele pisane barve in čudovite barvne kombinacije, tu so se prepletali ornamenti vseh vrst: geometrijski, rastlinski in celo likovni, saj so se muslimanski umetniki naučili oblikovati žival ali človeka nekako tako kakor rožo - in to po razlagi ne¬ katerih pismoukov ni bil greh. Preproge so prav gotovo iznajdba pustinjskih nomadov, ki jim, ker so laže prenosne kakor les 3 na¬ domeščajo pohištvo ter jim pomagajo krasiti njihove premične domo¬ ve, Nomadu, ki je najraje čepel na tleh, je bil tudi pogled obr¬ njen " tla, saj mu puščava ni nudila neke paše za oči* V enolič¬ ni okolici se mu je oko gotovo rado odpočilo na živih barvah preproge, ki jo je bil razvil pred seboj na tleh* Po prepleta¬ nju volnenih ali svilenih nitk strokovnjaki natančno ločijo per¬ zijski vez od turškega. Tudi v drobnih -umetnostih je islamska kultura bogata. Zaradi Lz- rcdr > vloge, ki jo -je imela pisana beseda, v prvi vrsti se oda koran, je cvetela iluminacija rokopisov .Tu srečujemo pol'g zlato poslikanih arabesk in drugih ornamentov celo lovske prizore in ljubavne pare. A ne samo to: samega preroka vidimo, kako določa Alija za naslednika /Perzijski rokopis v Edinburgu/*. Z izredno ljubeznijo in velikim spoštovanjem do božje besede so pisani in • fl,- -"SC , . .... c ■ _ • ' . - •*- 1 neštetokrat prepisani rasni ko: - e i. Fa;spretnejši lepopisci so delovali v Carigradu« Od tam f p urišii nekateri zelo lopi roko¬ pisi tudi k nam* Hranijo jih v "ust- vie go v j knjižnici v Saraje ¬ vu » v Prizrenu p - rudi po.diur ih knjižnicah po državi« Ker so bile dragocene kovine prihranjene na rajsko življenje, bila-njihova uporaba za -"seidar.je življenje pravzaprav prepo¬ vedana, v bogoslužju pa posod; a sploh niso potrebovali«, Kljub temu pa so -'udi to prepoved kršili :• n uporabljali posodje iz dragih kovin. V glavnem pa so se omejevali na plemenitenje pre¬ prostejših sirovin. Prav v tem omejevanju pa je morda vž^k, da so tudi vu ustvarili izredno okusne oblike v na novo izum¬ ljenih tehnikah.'V Bosni in Makedoniji so te oblike prodrle globoko v m rodno ustvarjalnost in postale narodna umetnost«, ^r&na organizacija in koncentracija urnike obrti v mes J nih bazarih je pospeševala njen razvoj in kljub' izraziti musliman¬ ski anonimnosti dvignila te njene izdelke do izrecno visoke povprečne ravni. v ■* CCudi v naših krajih je islamska umetnost zapustila globoke sledo¬ ve. Poleg mostov imamo nekaj I~pih džamij, Največ _ih je seveda v Bosni in M akedoniji« Večina jih je iz 15. in 16« stoletja. Po¬ sebno mogočna je Husrevbegova džamija v Sarajevu, kjer je Husrev— beg zgradil tudi nekaj posvetnih stavb« Vitkost in izterjana sorazmerja ’o značilna za džamijo Perhadboga pokole,ion v Banja¬ luki, Med n š° starejše•džamije šteje Šarbna < šemija v -Tetovu, ki je zanimava tudi po pisano poslikani f-sarl, Na vzhodu so. on zgodnje antike ‘pa do padca C c igrada kulturni razv>j nilroIr ni doc.ela pretrgal. Povsem crvg.de pa je bilo-na zapadu«, k : er se je z vdorom barbarskih ljud Nev, najkasneje pa po Karti 7< ] ’kem : antika zaključila in prič- 1 ) r uvo obdobje. Plems+ro >e je razvilo iz frankovske - o jas me in uradniške arist kračije, si je pridobilo toliko roč L d i so je njegovo raz¬ merje (J.c era] jev bistveno izpremenilo N ; ji rn si 'k'” kralji izbi :■? .1 L svoje svetovavce in spremljavam n i ? ta j p ' o dedni plerkč volili 'kralje. Oklepna konjenice ■ so : } o morali u -uhi v boji a prot l Arabcem in nešteto drugih r' rv, - katerih r > .c znašli kralj:, so posp'šili fevdalne or n- i po načelih r - Poe med vladarjem in njegovim vazalom. 1 a * * .obveze' , d" V svojemu - 82 - fevdnemu gospodu sicer zvest;* a ne podložen*. Tako je tenak aristokratski sloj, ki je bil najtesneje povezan s cerkvijo, v 3cateri je imel najpomembnejše položaje celo v samostani!., v /s m deželah Evrope prevzel odločilno in vodilno vlogo. Vse multurno življenje je bilo odvisno od nazorov in predsod- . kov razreda, ki si je znal poskrbeti za sijajno poveličanje. Ust aril je viteški ideal, ki je bil poosebljen v junakih s red ¬ nj eveških epov . Artus in njegovi vitezi za okroglo mizo v An- g iji, Roland v Franciji, Siegfried v Nemčiji in Cid v Špa- n: ji so le visoko stopnjevani predstavniki plemiške miselno¬ st L a Fevdalne vrline zvestobe svojemu gospodu, pripravljeno¬ sti, da za čast božjo in s tem za oblast edino zveličavne cerk¬ ve, žrtvuje svoje življenje, posebno pa vrlina do okolosti st-nnjevanega ponosa, so osnovno razpoloženje teh viteških ep'', > ' ^ Ge pe bi se tem junakom približali iz manj poetične razdalje in ji i pogledali v žep, bi ugotovili, da je vse njihovo go- -uvo slonelo na zemljiški posesti* Nekoč tako cvetoča rr ' t naglo propadala. Blagovni promet sicer ni povsem pre- nelr , /endar je .glavna značilnost tega gospodarstva zaprtost -in miljenje po samopreskrbi. Tu ni nobenih pobud za kakršne- .h . izboljšave in presežno proizvodnjo. Zastoj in mrtvilo v g r podarstvu je v tesni zvezi z nepremičnimi družbenimi ob- .nbami in te zopet s konservativno ideologijo, ki ne trpi no¬ benih izprememb. Vse, kar je, je po božji volji tako, kakor je. Vsako puntanje in vsak poskus, da bi se karkoli prenaredilo, je greh zoper boga, ki je ta svet ustvaril. Sicer pa je vse to¬ stransko življenje tako samo priprava za ono drugo, ki je edino važno. 0 tem pa, kako moraš živeti, da si ga pridobiš, odloča cerkev, ki v tem času zgradi neverjetno enovit in za¬ ključen svetovni nazor. V njem ima umetnost kaj skromno mesto. Njena naloga je razlaganje in ponazarjanje krščanske mitologije, ustvarjanje in spodbujanje religioznih razpoloženj ter služba cerkveni reprezentanci. 1 mesto po antičnem zgledu zamišljenega Karlovega rimskega ce- ic stva, nastanejo najprej tri potem pa dve državni tvorbi . i nista več skupnost mnogih plemen, ampak ima ena izmed njih i Ožonu I .narodnost celo v naslovu. Zmagovita cerkev pa je •• 93 ** izgubila svoj veliki ugled. Disciplina menihov in posvetnih duhovnikov je vidno opešala* kupovanje cerkvenih služb je zav¬ zelo nezaslišan obseg, zavladale so razmere* zaradi katerih se .10* stoletje imenuje mračni vek, ledaj je iz Clunyja zadonel klic po obnovi V evsngelskem duhu krščanske preprostosti# Začele so se temeljite reforme, v kate¬ rih so tekmovali cluayjci in eistercijanei, Cerkev si je zopet opomogla, posebno samostani s čudodelnimi relikvijami so si pridobili veliko priljubljenost in bogata darila* Clunv sam, ki je bil direktno podrejen papežu - marsikdaj tudi papež Clunyju - je postal velika moralna pa tudi gospodarska in politična sila srednjega veka* V sredi 12, stoletja je štel benediktinski red, ki mu je pripadal C,luny, več kakor 2*000 samostanov, S to: posvetno veljavo pa je raslo tudi stremljenje po zunanjem lesku. Opatijska cerkev v Cluayju - tretja po redu - ni imela prav nič prvotnega ’\clunyj6kt;ga duha 4 *, saj. je bila to v svojem času najbolj veličastna in največja cerkev krščanskega sveta, • < Cisteraijaned sv, Bernard is Claitvauaca jo je ostre obsodil, ko je govoril o velikanski višini* neizmerni dolžini in nepo¬ trebni širini cerkva in o tem, da "pogled potratnih, toda čudo¬ vitih ničevosti bolj podžiga ljudi k darovom nego k molitvi." /Citirano po Iz* Cankarju,/ Nič manj pa niso v tem času obogatele škofije, ki jih je podpiral sam cesar, V Škofih je namreč iskal opore zoper včasih le pre¬ več objestne vazale. Šibkost osrednje oblasti, ki v tekmi s cerkvijo zaostane in v spopadu podleže, posebno pa sredobežna stremljenja fevdalne gospode so našla svoj odmev tudi v umetnostni dobi, ki jo ime¬ nujejo romanika, čeprav ni bila omejena zgolj na romanske de¬ žele, Starokrščanske, bizantinske in barbarske prvine so se združile v tem'slogu, ki pa ni enoten in se po različnih pokra¬ jinah močno loči. Vsebina te umetnosti pa je samp ena; kar ni bilo ustvarjeno za vojaške namene, je cerkveno* Cerkev je edini pomembni naročnik umetnin, saj vladarji v tem času sploh nimajo stalnih prestoli«, ki bi kot umetniška središča, kakor nekoč Atene ali Bizanc, izžarevala umetniška prizadevanj« ne y#e stra- - 84 - . ... . Naleč izven mest so nastajale velike romarske cerkve -.zato . Ima romanika za razliko od bolj' mestne bizantinske -umetnosti nekako provincialen; značaj. Vendar rastejo prve katedrale tudi že v mestih. Nemci jih imenujejo "Gottesburgen" /božje utrdbe/, saj s svojo mogočno, težko kamenito gmoto bolj služijo "božji časti", torej cerkveni reprezentanci in propagandi, kot pa resnični potrebi vernikov, ki jih tedaj v majhnih obubožanih mestih gotovo ni bilo dovolj, da bi tako cerkev napolnili. Umetnostni okus. in umetnostne ideje so se širile preko zname¬ nitih romarskih cerkva. Ljubezen in veselje do romanja je •'■k ' ' j • i ,. t ... ' ' ' . ’ I’ gnala ljudi, da so se odpravljali na nevarno.pot, s katere se marsikateri romar ni več Vrnil. Toda vse težave in nevarnosti- takratnega potovanja jih niso zadržale. Vroča vera in iskrena pobožnost, množični zanos skupnega doživetja na svetem kraju, nekaj pa tudi žeja po tujih deželah in po ..avanturah so vodile trume vernikov v Rim, Sveto deželo in k Sv. Jakobu v Kompostelo /Santiago de Compostela‘v Španiji/. Češčenje ..tega svetnika J £igar ime, "Santiago!" je bilo bojni klic. v vojni proti Mavrom, je bilo ra,zširjeno po Vsem Zapadu in c^lo Slovenci so nekoč mnogo hodili na to slovečo božjo pot. Nekatere, posebno fran¬ coske cerkve vzdolž romarskih peti so zrasle in dobile svoje reliefno okrasje nad cerkvenimi vrati pa tudi drugod po cerkvi pod vplivom te znamenite z mnogimi legendami ovenčane božjepot- ne stavbe /n. pr. Vezelay/. Romanska cerkev se od starokrščanske bazilike bistveno ne raz¬ likuje. ®ajbolj otipljiva je še razlika v izbiri gradbenega materiala, ^amesto krhke opeke se v.romaniki najčešče uporab¬ lja rezan kamen, ki s svojo telesno gmoto•že na zunaj učinkuje kar se da mogočno. Posamezni stavbni deli so izrinjšni iz zgrad be, ki s polkrožnimi prislonjenimi kapelami naredi vtis mnr- goličnega kompleksa osamosvojenih gradbenih enot* Veličastni zvoniki, ki so v Italiji ločeni od cerkvene zgradbe',' drugod na ^apadu pa povezani z ostalo stavbno gmoto v celote,‘že od daleč pričajo o pomembni družbeni vlogi tedanje cof Ve med verniki, "ki uro jim meri in delo deli". Takih zvohikov je včasih /n* pr* v čudoviti cerkvi Maria Laaoh v Porenju/ po šest ali ve* Tlorisi rom.an ° vi h cerkva so ve.no bolj razčlenjeni> Poudarjene - 85 - prečne ladje dajejo vsej cerkvi obliko latinskega križa« Kvadrat na križišču vzdolžnih, in.prečnih ladij postane mera za vso cer¬ kev« Nad njim se dviga včasih širok č<*tverokOten, odnosno še- sterokotea zvonik ali pa kupola. Tudi kripta se razširi v več- ladijsko dvorano. /Zaradi svojih treh ladij in stotih stebrov je posebno znamenita kripta cerkve na Krki na Koroškem«/ Poleg ravnega stropa se vedno bolj uveljavlja obokani, rebrasti in oelo križni« ki z vedno večjo višino srednje pa tudi obeh stran¬ skih ladij že napoveduje prihajajočo gotiko. Kavnovesja v obokih napetih silnic je izraženo tudi v romanskih glatjlčih, v katerih sta kocka in krogla združeni tako, da s svo¬ jim Zaokroženim spodnjim delom sprejme okroglo steblo stebra in v Setverokotu predaja podnožju loka. Poleg takih funkcio¬ nalnih oblik pa je še mnogo več fantastičnih in figuralnih, pri katerih se kiparski element podreja stavbnemu* Romanske cerkve v Nemčiji* Franciji, Italiji in Angliji se češita precej med seboj razlikujejo. Posebno težke in mogočne so cerk¬ ve v Nemčiji /Mapia Laach . Mai ng. Bonn in Hildeahoim/ « To so pravi utrjeni, gradovi, ki ne pričajo zgolj o vplivih vojaške arhitek¬ ture, ampak skušajo - kot n. pr. v Spejerju - tudi s svojo raz¬ sežnostjo tekmovati š paeško močjo kakor papežev zopcrnik Hen¬ rik IV«, ki jo jal tč cerkev razširiti v eno največjih tedanje Evropo f Angleške in nekatere severno francosko imajo nekaj skup«* nega: zelo strogo, skopo okrasje in preprosto razčlonitev - morda pod vplivom ©svajavskih Normanov, ki sc tam vladali« Južno fran¬ cosko in italijanske,: ki so zrasle na klasičnih tleh rimske umetnosti, imajo često bogato okrašene fasade in zato učinkujejo nekam lahkotno in elegantno - seveda v primeri s nemškimi./ Lucca ih Piša z večnadstropnimi galerijami na fasadi* V Piši je značilna tudi kupola nadkrižiščem vzdolžnih in prečnih ladij ter poševni štoljp* na katerem se galerije šestkrat ponavljajo. Sem spada Modena in Notra-Dame-la-Grande v Poitiersu*/ Kiparstvo , ki je v starokrščanskem in bizantinskem slogu splah«* nelo v komaj pridvižen relief, se v dobi romanike od vzhoda proti zapadu in od začetnega 11. do končnega 13. stoletja vedno bolj poglablja. Kdaj pa kdaj se pojavi celo že prosto stoječ kip, ki pa je slej ko prej povezan z arhitekturo in ji jc vsekakor pod¬ rejen* Izredno pogosti so reliefi nad zapadnimi vhodnimi vrati, ki prikazujejo Kristusa k c sodnika ob poslednji sodbi, ali-pa kako drugače govor: jo o njegovi slavi in moči. Talci motivi so bili odsev, največkrat pa netivo apokaliptične množice histe¬ rije, ki je pr«-d letom. 1000 zajela vso zapadno Evropo* Od strast¬ nih pridigarje r zapeljani in zmedeni ljudje so vsak dan čakali na konec sveta in v tem razpoloženju se je religiozna ekstaza stopnjevala do pravih izgredov verske blaznosti«, Epidemije kuge, leta gladu in t«gobe neprestanih vojn so se zdele srednjeveškim kristjanom le kazni za greh in znamenje za bližajoči se sodni dan* Neizobraženo ljudstvo, ki je iz svojih poganskih časov pri¬ neslo s seboj živ strah pred demoni, je bilo kaj hitro plen apokaliptičnih razpoloženj. V Kristusu so posebno Germani vi«, deli pomočnika v vojni proti vidnim pa tudi nevidnim sovražni- kom, ki so prinašali bedo bolezni in smrt. Pred .njimi so se za¬ tekali h Kristusu in se ga oklepali kot splač ml otroci* /Relief nad "Tati St* Lazarre v Autunu v Franciji nar prikazuje tak j pri¬ zor v vsej iskreni raj. /nosti tistega časa^ // večini teh upo¬ dobitev so močne magične prvine, saj so name cene na zapadni strani cerkva, ker so si predstavljali, da od tam prihajajo.' demoni, proir katerim., j:* h lahko- obrani- samo vsemogočni Kristus. Te fasade /n. pr. St.Michele v Paviji ali St. Emeram' v Regensburgu/ kas? mrgolijo raznih zlih duhov in'spak, ki prav tako kakor ne¬ koč v Grčiji izgubijo svojo moč, brž ko rb upodobljene, odnosno začarane na zid. Na glavičih srečujemo človeka, ki' ga hočejo po¬ goltniti demoni. V to območje spadajo tudi živalski stebri 1 /n< pr, Souilla c in Fr eisIng/. ' ' Tudi ta doba se še ni povzpela do li 1 r človeško trpečega Kri- ^ stusa, čeprav je križev vedno več. Ponekod je Kristus še oble¬ čen v dolgo tuniko in bolj stoji kakor visi ob razpelu. Kraljev¬ ska krona, ki jo ima na glavi, govori o posvetni oblasti cerk¬ ve in s to miselnostjo se trnova krona prav nič ne ujema. To «; . je obdobje, v katerem je papež Gregor ¥11, izjavil; "Mi smo poklicani, da vladamo nad vsemi narodi in državami”, Gregor VII. je bil sicer Nemec, a vzgojen v Clunyju ..... Vizionarna zamaknjenost verske ekstaze pomešana s prastarimi v .. praznovernimi magičnimi predstavami je v tesni zvezi z divjo razgibanostjo likov francoske romanske če n, pr. v Moissacu angeli nad cerkvenimi vrat' kakor "pobesneli gibljejo - 87 - trup In noge t čeprav to gibanje nima nikakega smisla" /Iz. Cankar/ to ni samo' "razbijanje dvodimenzionalnega okvira in "beg iz ploskve". Tudi prihod, sv. Puba na timpanonu St. iviade- ‘ r leine v Vezelayu s prizorom, ko Kristus pošlje apostole "učit vse narode", je upodobljen neverjetno in nenaravno živo. Duh božji je kot neka skrivnostna sila "šinil" v ljudi, ki so se kakor adčarani zgenili. Tudi ta relief je poln raznih spak, ki prav gotovo ne predstavljajo fantastičnih prebivavcev na vseh koncih neznanega sveta, kakor so hoteli vedeti nekateri b«usl,*g«vc4t ampak vse tisto, kar je imel vernik v misli, ko je ves preplašen goreče molili "Reši nas vsega zlegal" Toda prav ta razgibanost, ki postavlja pred umetnika težko na¬ logo ^ da se spoprime s človeškim telesom, ki povsod sili izpod obleke, je v najbližjem sorodstvu z umirjenp statičnostjo kipov ob stebrih med vrati stolnice v Chartresu. Ti "učlovečeni steb¬ ri ali ostebreli ljudje" /Iz.Cankar/ imajo" sicer nad mero raz- j* . potegnjena telesa, ki pa so plastična in lepo zaokrožena. Tudi njihovi obraJrt. niso več tipizirani, ampak imajo že zelo individualne poteze. Vsi ti naturalistični elementi, ki se kakor strahoma pojavljajo v romanski plastiki z manj togimi držami in vedno bolj okroglimi telesi se ne dado razložiti samo s formalnimi zakoni. Tako se odraža v umetnosti individua¬ lizem, ki ga prinaša trgovski konkurenčni boj v mestih. Kakor se ta mesta šele počasi oživljajo iz stare otrplosti, tako je ta individualizem še plah in včasih komaj viden. Tudi posvetne plastike je že' nekaj, morda najbolj znan je braunschweiški lev, delo, ki je nastalo pod Henrikom Levom. Ves napet in poln kipeče moči je prava umetnina, ki priča o mojstrskem obvla- . • - ' C . ' ..... O j ; dovanju tehnike /vlivanje v bron/. Romanska skulptura je "začetnica dolgega kiparskega rodovnika, ki se do današnjega dne ni pretrgal." /Iz. Cankar/. Vzporedno s kiparstvom je tekel razvoj v knjižnih iluminaci¬ jah pa tudi v okenskem slikarstvu. Vedno jasnejša in sigurnej- ša risba je omogočila, da so tudi tu postala telesa vedno bolj plastična in obrazi realistični. Le Italija je pod vpli¬ vom Bizanca še dolgo vztrajala pri togih mozaikih. Med njimi imajo častno mesto mozaiki v bv. duetu v '^rstu. 3 Med romanskimi spomeniki v bloveniji j. najvažnejša samostan¬ ska cerkev v Stični , Zgrajena je bila v dobi, ko so prišli oistercijanci v naše kraje. Njen graditelj "latinski Človek" je bil verjetno Francoz, ki je prinesel iz svoje doi ovine poleg verskih tudi umetniška reformna prizadevanja k nam, Ka¬ kor druge romanske ce kvc v Sloveniji /Spo-talič , Go rnji grad . Vuzenica , Lašk o, Rečica , ^amnik in K o stanj evic e/ s e nam ni ohranila v prvotni obliki, ker so jo sledeč časovnemu okusu vedno znova popravljali in obnavljali. Le v Dalmaciji in na otokih se nam je ohranila romanika nedotaknjena do današnjega dne. Pod italijansmim vplivom je bila zgrajena katedrala v Zadru ,Spodnji masrvni del fasade krasijo troja široka vrata, zgornji mnogo lahkotnejši pa vrste slepih arkad in dve rozeti. Od daleč ta iasada spominja na pisansko, a se po izrazitem stremljenji'' kvišku že približuje gotiki. Prav tako stremi kvišku tud:' urogirska katedrala. Posebno srednja, ladja je zelo visoka, toda polkrožne apside, ki so prislonjene ob cerkev, ■posebno pa Loki so izrazito romanski. Najlep&e na cerkvi ,p£ ;jp znameniti L movanov portal . delo domke e**? mojstra. Na dveh stiliziran: n levih-stojita Adam in Eva, ki ju prištevajo med prve gole človeške like srednjeveškega, kiparstva. Ob vratih in nad njimi, se vrstijo najraznovr oJ -" ■ ; motivi z ostro o- pazovanimi 0+-4 x^-; mi pričajo o Samosvoji nadarjenosti dalmatinskega umetnika. Kmožkc ^elo in nekateri ljubeznivi prizori n. pr,, mladi Jezusček, ki se noče kopati, pa tudi zelo redki demoni - še Kristus vi skušnjavci so ne¬ kam človeški - vse tp dokazuje, da so v dalmatinski, umetnosti • ■ . • ..... • ■ kljub vidnim tujim vplivom zelo močne izvirne prvine, 0 dobi, v kateri je portal, ki ni' samo Radovanovo delo, ampak sta ~ ; :-■ pri njem Sodelovala vsaj dva učenba, pripovedujejo Saraceni, ki morajo nositi vso bogato gmoto na svojih zgrbljenih rame¬ nih. Čudoviti vtis še stopninj" ' ' » ima, ki je dala- : ' jj " kamnu barvo r. ~ R . loncvine. Tudi 28 reliefov na vratih V splitsko katedralo /bivši Dioklecijanov mavzolej/ so delo domačega mbnika Andr!je Buvine . Prizori iz Kristusovega življenja so oblikovani z lahkotno risbo. Osebe so seveda brez ozadja, toda samo zgodbe so obravnavane izredno suvere¬ no. Posebno Drp je o 1 "ir, ki vse slike povezuje. Y isti cerkvi so še razkol - rrozijane - 1 šene korske klopi. Njihov mojster „89- je morda še spretnejši od Buvine. Posebnost teh rerbarij je, da se izogiba fantastiki v oblikovanju živali in upod olja samo tiste, ki jih dobro pozna« V tem se razlikuje od m gih svojih vrstnikov v Evropi. Presenetljivo izvirna je katedi aia na otoku ftabu . Cerkev je srednje velika«, Poleg nje stoji lep romanski zvonik. Fasada je razdeljena na dva dela. Spodaj sta no obeh straneh Četverooglatih vrat dve vrsti slepih arkad« Zgoio.ja po¬ lovica je sirov zid iz sivega rezanega kamenja, ki ga prekinja¬ jo samo rozeta in dve slepi okni. Neka teža in resnoba diha iz stavbe. • Zdi se-, da je romanika prav posebno odgovarjala okusu domačinov pa tildi sami kameni ti pokrajini. Se v 14. stoletju so frančiška¬ ni zidali svoj samosta n v Dubrovniku čisto po romansko /križni hodnik/. Katedrala ki stoji v Kotoru pred-golo skalo se z njo- zli va v čudovito eneoo - živ primer s pokrajin^ ^trsTe arhitekture. Besede "gotika*' in "gotski", s katerimi danes označujemo umet¬ niški slog ih z njim celotno življenjsko- občutje od konca roma- nike pa do novega veka, so bile sprva zgolj sinonimi za "bar¬ barstvo" in "barbarski". Prvi, ki je te besede v ■čakam smislu uporabil, je bil menda italijanski arhitekt, slikar in umet¬ niški biograf Giorgio V asari , ki je to umetnost in njene nosiv- ce presojal po svojem renesančnem okusu: "Ti Goti /vsi ljudje severno od Alp so mu bili Goti/, ti barbari, ki niso nikoli prodrli do pravga klasičnega duha, so razvili svoj lastni slog, ki ni nič drugega.kot zmeda zvonikov in stolpov, grotesknih okraskov in nepotrebnih drobnosti. Vse to je zelo daleč od pre¬ proste lepote klasičnega sveta". Ta prezirljiva oznaka-je vla¬ dala celih dvesto let,; dokler se Goethe ob pogledu na strasobour ško katedralo ni tako navdušil, da je ponosno vzkliknil: "To je nemška stavbarska umetnost, to je naša stavbarska umetno~ niti Italijan,še manj pa Francoz se ne moreta ponašati s jo lastno stavbarsko umetnostjo!" Danes vemo, da se je Goethe motil. Čeprav ni mogoč- . gotovih r . « koliko nordijskih keltskih, sredozemskih in morda celo vzhodnih prvin je nekje na dnu gotike in čeprav so vse teorije n nordijski skeletni gradnji in neomejenem prostoru, o ; em vesolju do listja, plodov in ljudi kot okrasja t«z c h vhodni hi /viri jekih in celo armenskih/vpi c pri šilastih lokih težko dokazljive, vendar Di nobenega dvoma., da Je gotika sledila normadijski ro- maniki in da se Je naprej pojavila v francoski pokrajini Ile de France. Znamenita romanska cerkev Maria Laach še posvečena ni bila, ko Je francoski opat Suger že dogradil kor svoje opatije v St. Denisu v novem slogu in ga z opisom celo teoretično opredelil. V najkrajšem času Je Francija zgradila 140 gotskih katedral, medtem ko so sosedje komaj pričeli zidati po novem. Te cerkve so bile sezidane v povsem novih merah. V chartreski Je prosto¬ ra za 18 000 ljudi, reimska pokriva 6.650 kv. m. in Je v sred¬ nji ladji 38 m visoka /kakor 15 nadstropna stavba/, kolnska srednja ladja Je celo 45 m visoka, eno samo okno v gloucester- ski katedrali Je 11 m Široko in 22 m visoko, - da navedemo samo nekaj številk v orientacijo. Mnogo več pa nam povedo poročila o pravi gradbeni vročici, ki Ja zajela množice. Robert iz Mont-Saint-Michela pripoveduje leta 1144: "Tega leta si prvič lahko videl vernike, kako so se vpregali v vozove, naložene s kamenjem, lesom, ži.om in vsem, kar Je bilo pri delih na katedrali potrebno. Kot po neki čarovni sili so rasli zvoniki v nebo. In to se ni zgodilo samo tu, am¬ pak povsod po Franciji in Normandiji, pa tudi drugod"* Podobno pravi Haimon iz St. Pierre sur Dive: "Kdo Je videl ali slišal kaj podobnega, da bi namreč mogočni gospodje in knezi tega sveta, napihnjeni z bogastvom in častmi t:r celo žene, plemeni¬ te po rodu, da bi vsi ti sklanjali svoje ponosne glave in se kakor vprežna živina vpregali pred vozove samo zato, da bi de¬ lavcem pri cerkvi dovažali vina, žita, olja, apna, kamenja in lesa?" . Nobenega razloga ni, da tem poročilom ne bi verjeli, saj vseh tako sijajnih gotskih stavb prav gotovo no bi mogli razložiti samo s povečano gospodarsko močjo njihova n graditeljev. To navdušenje Je pognalo iz istih korenin kare c grenko Junaštvo križarskih vojn, viteška služba ženam in z ajo v zvezi češče- nje Marije ter sploh vse manifestacije čv^bvene verske zanese¬ nosti. Fevdalni red Je prekoračil svoj zenit, ob plemiču se vedno bolj uveljavlja mestni obzini V in trgovec*. Živahna celinska in po¬ morska zamenjava blaga je dvignila gospodarsko moč mest, ki se zdaj neverjetno hitro razvijajo. .Denar ruši pregrade med ljudmi; na eni strani pospešuje samozavest meščanov, na'drugi pa sili plemiče, da se prilagodijo novemu'času in načinu živ¬ ljenja* Staro fe prepleta z novim, stari zanos in nova skepsa si podajata rok . korda še najbolj očitno v križarskih voj¬ nah* Asketski m nihi, fanatični duhovniki, mogočni škofje in o svetovni vladi sanjajoči papeži podžigaj« množice za vojno proti nevernikom in za osvoboditev Svete dežele ter božjega groba. S*ri tem ne štedijo z obljubami večnega življenja in odpuščanja že storjenih in bodočih grehov ter z grožnjami prekletstva in x eklenskega pogubljenja* In verniki gredo. Tru¬ moma* I*reprosti ljudje, kmetje, meščani, plemiči, grof je in knezi, celo kralji se odpravljajo na pot, da izpolnijo sveto križarsko prisego. T di otroci. gromke pripovedujejo o brezprimernem junaštvu in o marsikdaj š- žujeta v Heretično stavbo, se mora podreti, če ji izpošmiakne- mo božje r c. let je, kakor se morajo fantastično res' uči oboki gotske krte r \le sesuti, če podremo zunanje oper" .me zgradbe." /Iz. Ca 1 1 ar./ Zanosna mistika gotske katedrale namreč ni samo v deme ;erializiranih zidovih, ki jih skoro ru. videti, tudi ne v r 3 - ©alni luči, ki prodira skozi velika barvasta okna, at] k j i sp eh preciznih statičnih računov, ki slonijo na. •trdnem izk ~ ru : i na matematično logičnem sklepanju* ,/j Q v talnem načrtu, se gotska cerkev od romanske postopoma • oiialj~ ja* Medtem ko poudarjene prečne ladje, iz stavbne gmo¬ te izri.r- ; e’'e apside in kapele, posebno pa široki stolp ali celo kuj la razbijajo enotni prostor na skupino osred^c.-t >av _ bnemu te 1 ssv podrejenih elementov, stremi‘gotika po enovito¬ sti. Presne J .idje postajajo krajše ir se včasih kar stopijo s korom, včas h /n. pr. v Sai nte Chap elle v Parizu/ celo odpa¬ dejo stranske ledje tako, da imamo preč eboj podolgovato dvorano. Na mesto teženja proti oltarju 'i jo tako značilno za starokrščansko baziliko pa tudi za btlisko cerkev, imamo v gotiki opravke, z Izrazitim kipenjem kvišku,. Masivne stebre, na katerih slonijo zidovi glavne ladje-/in jih še vidimo -j pariški Notre Dame/ kmalu zamenjajo celi snopi polovičnih .steb¬ rov - služnikov - ki nosijo vsak svoj rebrasti obok nad., glav¬ no in Stranskimi ladjami. Ti oboka nisc več zaokroženi in oko * ne more več drseti od enega stebra do: d igega, ampak se v , sredini prelomijo in spnejo v šilast lom ter križajo s so sednjim v sklepniku, s čimer se vzgon kvišku še bolj poč'rta. Zidov skoro več ni: vsepovsod sama okna, mi izpr.emenijc -es prostor v pravo mavrico barvastih svetlobnih refleksov Chartreska katedrala ima 186 oken s 39 00 figurami. O ,fcna steklena površina je 5.000 kv. m. SainteChapelle v uizu je znamenita zaradi svojih 15 ei visokih in 4- m široki i oken, ki stojijo drugo poleg drugega skoro brez vmesnih st r Po po¬ sebnem tehničnem postopku so ta barvana stekla s r , avljali iz najmanjšim drobcev /v cerkvi sv. Elizabete v M so - irgu so - °A - našteli 1000 koščkov na 1 kv. m/. Da bi bila igra luči še bolj živa, so ponekod mešali v steklo drobne bakrene skobljance, v katere so se lovili sončni žarki. Kadar je sonce zahajalo, jo vsa cerkev zažarela’ v čudovitih največ rdečih, modrih in zlatih odsevih in se iSpremenila v skrivnosten nadzemski pro¬ stor, ki se je bistveno razlikoval od vsega, kar je poznal vernik iz vsakdanjega življenja. In vendar je bila vsa ta nadzemska mistika, ki je tako značilna za velike gotske katedrale, možna samo zaradi Izumov nove grad¬ bene tehnike in naravnost bravurnih konstrukcij* ^rižni oboki namreč niso zgolj črte, ki vodijo pogled proti nebu, ampak obočne konstrukcije, ki omogočajo opore samo na ne¬ katerih točkah« V navpični smeri jih podpirajo stebri, ki no¬ sijo oboke, da pa se ne razmaknejo, jih je treba podpreti tudi od strani* To nalogo imajo močni oporniki izven stavbe, ki se z ločnimi oboki nad stranskimi ladjami naslanjajo naravnost na oboke glavne ladje. Tako se nam zunaj cerkve razodeva igra sil* ki se za golim ogrodjem ne dado pa tudi nočejo pokriti. Včasih je ta sistem obočnih in oporniških konstru ij tako bo¬ gat, da nas s svojimi razumskimi konstrukcijami živo spominja na zgradbo sholastičnega teološkega traktata, ki je prav tako kakor gotska katedrala z vseh strani podprt s celim sistemom logično premozganih dokazov. V njih se čustvena, vsebina izgubi kakor v gozdu stolpičev nad oporniki in opornimi loki* /Takemu stolpiču pravimo finia ./ Vsa zunanjost cerkve je kakor oder, ki jo drži, da se ne se¬ suje. To golo konstrukcijsko ogrodje prekinjata po dve stran¬ ski fasadi na vsakem koncu prečne ladje in seveda glavna, ki leži vedno proti zapadu. medtem ko so v notredamski cerkvi v Parizu še dobro vidne vodoravnice, ki ločijo nadstropja med s.- boj, jih Amiensu , Rouenu ali Reimsu, posebno pa v Ulmu s kerc ni opaziti, ker se skrivajo za vitke stebriče, čipkasta kviš m potegnjena čela vrat in oken in za vso mrežo narežijane orna mentike* Kljub temu pa se tudi najdrznejše in najbolj kviškv t v kipeče rešitve niso povsem oddaljile od sicer ne brezpogojn ■ obveznega pravila, ki ga kaže notredamski vzorec v Parizu: spo¬ daj volj ali manj globoka s sohami obdana večja srednja in ne¬ kaj manjša stranska vrata, nad njimi kraljevska galerija /vreti - 95 - kipov, ki stojijo v nišah/, potem kot nekakšen odmev spodnjih vrat na sredi veliko okroglo okno /rozeta/ in dvoje dvojnih oken na obeh straneh, na vrhu pa kolonada drobnih vitkih, ste¬ bričev« Ob obeh straneh pa stojita kot del fasade dva mogočna nedograjena zvonika. Zdi se, da prav ti nedokončani zvoniki /v Parizu^ Amiensu. Reimsu T Bruslju. Anversu - en dograjen in en nedograjen. - im celo y Welle.su/ na svoj način govorijo o gotskem stremljenju v brezbrežnost in neskončnost* Vse te norme veljajo v glavnem za Francijo, za deželo, v kateri se je gotika rodila. /Poleg naštetih cerkva bi omenili še Honsan z dvema dograjenima šilastima zvonikoma in Strassbourg z enim dograjenim in enim nedograjenim zvonikom*/ Zelo mnogih gotskih cerkva ima Nemčija / Trier. marburg. Niirnberg. Augsburg in dr*/* Najznamenitejši sta kolnska, ki je zgrajena po amien- ski in župna cerkev /ne stolnica!/ v Ulmu , ki ima menda naj¬ višji zvonik na svetu /162 m/. V Nemčiji dobivajo s časom stran¬ ske ladje isto višino kot glavne. To imenujemo dvoranski tip gotske cerkve« Med avstrijskimi cerkvami je najbolj znana dunajska stolnica - sv. Stefan, ki je bila začete v romanskem slogU* Za nas je važna tudi cistercijanska cerkev v Strassenen- gelu, ker je zelo podobna naši cerkvi na Ptujski gori* Posebno čista je gotika.na Češkem, v Pragi in na Kutni Hori , ker so tu delali arhitekti francoske šole. Precej svoja pota je hodila Anglija s svojimi dolgimi in ozkimi stavbami, ki imajo po dve prečni ladji in mogočne stolpe nad križišči* Ideohfieldska je še zelo »francoska*'• Cerkve v Lincolnu Salisbury,jtu Peterboroughu in jforku imajo široke sprednje fasade s krepkimi vodoravnicami in globoko vdrtimi in visoko dvignjenimi okvirji za vrata, ki so pri tem videti silno nizka. Španske cerkve se prav tako ka¬ kor nemške naslanjajo na francoske vzorce, so pa mnogo bogatejše od njih, saj je v Španiji tudi cerkev mnogo močnejša kot kjer¬ koli drugje v Evropi. Značilnost italijanske gotike je, da skoro ne pozna zunanjih opornih likov in da v glavnem uporablja le zunanje oblike gotskega sloga: šilasti lok, stebričje in čipkasto predrto ornamentiko. Najbolj znana in najbolj "severnjaška" je tailanska stolnica, ki ima pet vzdolžnih in tri prečne ladje. Zunanjost je izredno bogata s stolpiči in kipi /ki jih je preko 6*000!/ Stavbo je končal šele Napoleon in je ena največjih stavb na svetu* Posvetne stavbe v tem času na zunaj sicer niso tako bogate in mogočne kakor cerkve, vendah so pomembne, ker pričajo o narašča¬ joči meščanski samozavesti* Že mestne cerkve same so s svojo prostornostjo in s svojimi visokimi zvoniki /n, pr. Ulm!/ močno poudarjale včasih naravnost bahavi ponos meščanov, ki si tako cerkev lahko privoščijo. /Zaradi mestnega grbav oltarju je n. pr. v Mariboru prišlo celo do spora med mestom in cerkveno, oblastjo, ki je prepovedala maševanje, dokler se grb ni odstra¬ nil!/ Pri zidavi emstnih rotovžev je prišlo včasih, do pravega tekmovanja, ki si ga sevedd ne smemo zamišljati kot pravo od¬ prto nasprotovanj e./Rotovži v Tangermundeju, Br aunschv/eigu . Mim - stru in hiibecku v Nemčiji , v Arrasu v Franciji, v Louvainu v Belgiji, v Middelburgu v Nizozemski in v Sieni. Pistoji in Perugii v Italiji , da navedemo'le nekaj značilnih primerov./ Ponekod so ti rotovži opremljeni z visokimi mestnimi zvoniki. Sem spadajo tudi druge stavbe, ki ne služijo cerkvenim potre¬ bam: zasebne hiše z izrazitimi stopničastimi fasadami in palače, v katerih se odvija javno življenje /justična palača v Rouenu, razni eollegei - učilnice v univerzitetnih mestih Chcford in Cambridge v Angliji, Prašna b.,ana - smodniški st p v Pragi - palač a Ca Doro in posebno doževa palača v Benetkah . Ta je za¬ nimiva zaradi nekako obrnjenega razmerja med zračnimi stebri in stebriči spodaj in težko z redkimi okni predrto zidno gmoto zgoraj./ V Jugoslaviji so gotske stavbe nastale v oloveniji in Hrvatski pod severnim, v Dalmaciji pa' pod italijanskim vplivom* Izmed slovenskih gotskih cerkva /v drugi svetovni vojni razrušena minoritska cerkev v Ptuju, križni hodnik dominikanskega samo¬ stana v Ptuju -P zdaj. muzej - križni hodnik cistersijanskega samostana v otični , kapela pri župni cerkvi v ^elju , kartuzijan¬ ska cerkev v Zičkem samostanu - razvalina kartuzijanska cer-- lcev v Pleterja h, cerkev sv. Primoža nad Kamnikom in župna cerkev v bkofji Loki /je morda najlepša in najzanimivejša • cerkev na Ptujski gori. Zgradili so jo ptujski gospodje, ki so bili v najtesnejših zvezah s celjskimi grofi, znani Priderik II. Celjski je bil celo ustanovnik enega izmed oltarjev. Dvoranski tip te arhitekture je nastal kakor drugod zaradi pridigarskih potreh /preglednost in akustika/. Visoko sorodstvo in še višje zveze tega sorodstva so omogočile, da je nastala tu daleč od kulturnih, središč umetnina, katere rodovnik sega preko Strass- engela naravnost do dunajskih delavnic pri sv. Stefanu. Pro¬ stor zasnovan je izredno skladno in v smislu gotike zelo viso¬ ko in zračno. Posebno .zanimivo je kiparsko okrasje cerkve. V Hrvatski sta važni zagrebaška stolnica , ki je bila po potresu 1880 obnovljena v novih gotskih oblikah in cerkev sv. Marka , ki je dobila sedanjo podobo šele v tem stoletju, Dalmacija je pravi duh gotike še bolj tuj kakor Italija, od koder je gotika prišla na našo jadransko obalo* saj se je tu romanika izredno dolgo držala, renesansa pa je sorazmerno kmalu nastopila. Vendar je v vsej Dalmaciji po cerkvah pa tudi po zasebnih hišah nekaj zelo lepih primerkov šilastih dvojnih in trojnih oken /bifor in trifor/, kot jih poznamo iz beneške gotike, /Trogir, Split. Hvar/ . Sibeniška stolnica, ki sta jo gradila Dalmatinec Giorgio Orsini in za njim Niccolo Pioren - tino, ima sicer nekaj šilastih lokov v oknih in vratih ter ob njih stebriče in stolpiče, trli precej visoko srednjo ladjo, vendar ne učinkuje skoro prav nič gorsko. Preje or to lahko rekli za splitsko mestno hišo - danes muzej - ki je verjetno tudi delo mojstra Giorgia,'toda ta stavba je bila v novejšem času znova gotizirana. Stolnica na Korčuli druži stare roman¬ ske in nove gotske elemente v skladno celoto. V ^rogiru je poleg zasebnih hiš /Cipico in Stafileo/ sezidan vrh stolpa v lepi čipkasti gotiki. Knežev dvor v Dubrovniku je bil sprva zgrajen v gotskem slogu, po eksploziji, ki je palačo močno poškodovala, pa so jo obnovili že po novem v renesančnih'obli- : kah. Giorgio Orsini pa je zatem zgornje nadstropje zopet gotizi- ral z lepimi biforami. Tako ima Knežev dvor spodaj renesančne loke,' na hodniku gotske oboke in v prvem nadstropju gotska okna. Kljub temu pa se ti raznovrstni elementi prav nič- ne bijejo. Tudi Dog ena- ali Sponza na istem trgu je gotska stavba. Gotsko so zidali v Dubrovniku predvsem'frančiškani pa tudi dominikan¬ ci, toda zdi se, da tudi njim ni uspelo presaditi gotskega duha, ki je bil doma v mnogo bolj mračnih pokrajinah, na tla sončne Dalmacije. -^azVoj gotskega kiparstva bi se prav lahko dal primerjati razvoju grškega kiparstva« Od togo stoječih in skrivnostno se smeh¬ ljajočih mladeničev in znane Here z otoka Samosa, ki je še vsa ena sama drobno kanelirana soha s tenkimi gubami, ki padajo ob njenem telesu pa do razgibanih postav visoke klasike vodi po- dobnapot kot od šd romansko ostebrenelih ljudi med srednjimi .in levimi vrati v Chartresu, od likov, ki ne morejo premikati rok drugače kot tik ob telesu pa do vedno bolj razgibanih apo¬ stolov ob glavnih vratih amienske stolnice in do znamenite ale¬ gorije sinagoge ob' južnem portalu v Strasbourgu« Med obema raz¬ vojnima linijama je sicer nekaj znatnih razlik, gotski tok je hitrejši kot grški, predvsem pa gotiki skoro popolnoma manjka oblikovanje golega človeškega telesa. Eno. kakor drugo ima svoj vzrok v družbenih odnosih in ideologiji. Srednjeveška mesta so se namreč neprimerno hitreje razvijala kakor grška. Golo telo pa je bilo za krščanstvo razen pri upodabljanju Adama in Eve ob cerkvenih vratih še vedno motiv, ki so se ga umetniki posebno na severu morali izogibati. Toda "gotska krivulja", ki s kon-"” " trapostom trupla in bekov zvije telo v obliki črke S tako, da je ena rama višja od druge, torej £ib, ki je tako značilen za gotske like in daje vsemu kipu nek nemiren kvišku kipeč vzgon, nam kaže, da so nekateri umetniki anatomijo človeškega telesa že dokaj dobro poznali. Obleka že davno ni več plosko pokriva¬ lo, ki naj bi telo zakrilo, ampak "zvesti odmev telesa"* Lahko in skoro prozorno pada tesno ob telesu in. ga bolj odkriva kot zakriva. /Relief Marijine, smrti z južnega poratala strasbourške stolnice je zelo lep primer tega stremljenja, čeprav nam Marijina "dušica" v obliki majhne deklice na Kristusovih ramenih.še vedno govori o starem srednjeveškem pojmovanju,, - ..Isti motiv je kipar na Ptujski gori upodobul že mnogo bolj "sodobno" brez Kristusa in "dušice", torej žanrsko brez poudarjenih nadzemslcih elemen- tov # /Še mnogo dalje so šli Italijani. Giovanni Pisano je v. opori prižnice v pisanski stolnici upodobil glavne kreposti,- tri žone, med njimi neverjetno pravilen akt, ki priča o Giovanni- jevem mojstrstvu in o koncu srednjeveške vezanosti. Njegov uče¬ nec Andrea Pisane se je sicer odpovedal širnim razgledom v pp- krajino, a je v plitkem reliefu oživil nekaj resničnih izrezov iz življenja* /Poljedelstvo na stropu v firontinski stolnici in bronasta vrata v baptiste^iju./ - 99 - Včasih pa so gotski.svetniki ogrnjeni v težke halje z globo¬ kimi guborni, ki padajo v slikovitih, lomečih se slapovih mi¬ mo telesa na tla* Ti.kipi sicer še skrivajo človeško telo, pričajo pa o stropnjevanem občutku za plastičnost, ki z i- gro luči in senc razbija vsiljeni okvir* Cas, ko se bodo ti liki odlepili od stene, odnosno stebra, ali pa stopili iz niše, ki jim je že pretesna, ni več daleč* Toda zdaj v gotiki je tak kip, ki stoji ob stebru ali mesto njega ter se z njim menjava v celi vrsti ponovitev, še vedno tesno podrejen ce¬ lotni arhitekturi, prav tako, kakor je posameznik tesno pod¬ rejen splošnemu redu, ki se mu mora pokoravali* Vsaka kršitev cehovskih, mestnih ali deželskih norm bi postala zanj lahko usodna* Gotska katedrala je bila prava enciklopedija srednjeveškega znanja, in čustvovanja. Snov, ki se jo je loteval umetnik je bila neverjetn’6" obsežna, čeprav na videz n: zapuščal sveto- O pisemskih ali splošno verskih motivov. Toda povsod se - si¬ cer še vedno plaho skrit za žanrskimi detajli, ki za glavno zgodbo niso nujno potrebni - uveljavlja človek v svojem vsak¬ danjem snovanju in norenju. Tudi psihologija že ima svoj de¬ lež* Strasbourški zapeljivec in Nespametna devica, ki sicer še omahuje, a se je že skoro odločila, da sprejme zapeljivče- vo jabolko, je prava psihološka mojstrovina. V obrazih teh kipov je vedno več individualnih potez,, Kristus že davno ni več tisti tuji, zv.išeni, gospodovalni in maščevalni sodnik sredi prežečih demonov* Do njega bi srednje¬ veški vernik v svojih revah in nadlogah kot iznakažen pohablje¬ nec, gobavec ali kužni bolnik pač gotovo ne našel poti. Zdaj so demoni ukročeni in Kristus stoji ob srednjem stebru med glavnimi vrati kot " lepi bog" /le beau dieu/ ter z milim po¬ gledom in blagoslavljajočo roko vabi vernike k sebi* »Še bližji je moral biti svojemu času, kadar se je bičan in be¬ den, s trnjem kronan ter z izrazom neizmerne bolečine v očeh oziral po trpečih ljudeh. Samo tak Kristus je mogel razumeti morje gorja, ki se je zgrnilo na tedanjega človeka, samo na takega Kristusa se je mogel tedanji človek obračati z zaupa-* njem. Zdi se, da so se tega srednjeveški umetniki, predvsem pa njihovi naročniki dobro zavedali. Zdaj tudi prvič vidimo pred seboj mrtvega Kristusa ki nemočno leži v Marijinem naročju. - 100 - u.;ui Tudi Marija ni več zvišana kraljica, ..smpa&mati', ki• prav tako kakor marsikatera druga mati v dobah množičnega umiranja objo¬ kuje, svojega sina. Njen obraz ni .več samo obraz milostno se • •-m smehljajoče visoke, dame, ampak obraz žene, ki ve za bolečino in jo razume* V njeni milini' in lepoti je.zbrano vse hrepe¬ nenje gotskega človeka po dobrem in lepem,* ki ga je bil tako zelo žejen* Zelo zanimiva je tudi marlja* ki s svojim plaščem varuje, človeštvo * mam motiv seveda nir reaiisbičen, ker je še prepoln stare simbolike in tipike. A tudi tu je relief na Ptujski gori v mnogočem naprednejši od.drugih tedaj tako po¬ gostih upodobitev. Ne le- zato, ker je drugod.-po navadi Marija sama brez otroka v naročju, tudi ne zato, ker tu momjkajo sim¬ boli nadlog, ki jih Bog kot kugo vojsko in lakoto pošilja na svet, in se te puščice lomijo ob marijinem plašču« Gre za lju¬ di, ki so pod plaščem in bi naj kot tipi zastopali vesoljno Človeštvo: papeža, cesarja, kralja,* kardinala* kneza, škofa, gro¬ fa in razne druge stanove. Med 80 glavami nomruč tu zaman išče¬ mo papeža* Kakor, d.a se umetnik pač po. naročilu svojega gospo¬ da, ki je bil v boju treh protipapežev nevtralen ni mogel odlo¬ čiti,- To dejstvo in oba ustanovitelja cerkve Bei rd XII# Ptuj¬ ski ter-njegova žena Valpurga Celjska, nezakonska hči Hermana II** ki ju spoznamo po ptujskem in celjskem grbu je navedlo Stegenška, da je sklepal tudi na druge osebe in z veliko ver¬ jetnostjo ugotovil celo zgodovinski dogodek, ob katerem naj bi se : ta družba sestala, namreč krst Sigismundove in Barbarine hčerke Elizabeto. To slavje naj bi bilo.prirojeno konec leta 1408 v Budi, torej v času, preden so kardinali v Piši izvoli¬ li novega papeža u aneza XXIII. Tudi če bi podrobnejše študije to tezo zavrgle, bi bili ljudje pod Marijinim plaščem primer ; izredno zgodne in zelo zveste portretne umetnosti, ki bi ne bila mnogo mlajša od portretov kraljev v Bouvru, v stolnici sv. Vida v Pragi. in .drugod ra Češkem. Vsekakor je 80 portretov izredno bogata serija, kakršnih ni mnogo v Evropi* Poleg raznih gotskih svetnikov v oltarjih cerkva in po kapelah so posebno lepe bogato rezljane kome klopi v ptujski župni cerkvi* .. . Klasična gotska arhitektura, ki posebno na severu ne pozna . obseže:"h ridrlb je nudila stenskemu slikarstvu le malo, 101 - j?-o e-*- or-' in prilike za razmah.. Pač pa se 'je tu lahko bohotno razvilo clvsr lc slikarstvo, ki daje gotski cerkvi značilno mistično vzdušje. Tudi iluminacija rokopisov, ki jih je zaradi postopnega naraščanja pismenosti proti koncu srednjega veka . vedno več, postaja bogatejša.in razkošnejša* Novo področje slikarstva so slike na les.. Nastale so v. tesni naslonitvi na novi način bogoslužja, ki je pomaknilo oltar ob korski zid tako, da duhovnik ni stal več za-oltarjem kakor prej, ampak je kazal vernikom'hrbet. Oltar je dobil na. zadnji strani kvišku stremeč nastavek, ki je omogočal, da se -je tam namestil kip ali pa slika. /Taki dv.okrilni, trokril-ni ali mnogokrilni o ltarji , ki -so se dali odpirati in zapirati kakor vrata, so se imenovali 'diptihi, triptihi, ali po lip tihi'.#/ Vsekakor je bilo tu mnogi-- proštora za slikarjevo domišljijo, V tehniki okenskega slikarstva je 14* stoletje že tako napre¬ dovalo, da se ni posluževalo zgolj' mozaičnega zlaganja posa¬ meznih kosov in zalivanja z raztopljenim 'svincem, ki je drob¬ ce povezoval. Stremljenje po Čim. večji platičiibsti naslikane¬ ga telesa: je prisililo umetnike, da so iznašli način, ki je s topljenjem in brušenjem omogočal doseganje najtanjših barv¬ nih prehodov* V nekaterih primerih /n. pr, dljcilski kralj v yprški katedrali / lahko govorimo celo o pravem senčenju, Bleščeče barve in ostri obrisi francoskega- miniaturnega sli ¬ karstva , katerega vplive lahko zasledujemo po vsej Evropi, posebno pa na deškem, pričajo o silni ...odvisnosti od okenskega slikarstva. Sčasom tudi ta zvrst umetnosti'opusti staro togo . stilizacijo in celo zlato, .odnosno vzorčasto ozadje, ki ga nadomesti z izrezi iz narave. Vitke, 'izredno žive figure, ču¬ dovite barve in okusna razporeditev, dajejo tem knjigam, ki jih je mnogo v pariški pa tudi drugih knjižnicah, poseben čar. Na freskah , k.i jih je proti jugu, kjer cerkve niso tako zelo zračne, več...-kakor na severu, predvsem pa na slikah diptihov in triptihov, postaja prostor - globji in vedno bolj zaključen, osebe pa dobivajo izredno gibkost in plastičnost. Na severu je šel razvoj slikarstva bolj v smeri, nekega naturalizma, na jugu pa je deloma pod vplivom- antike in bizantinske umetnosti močno idealističen,- ' Cimabue , o kat rem pravi V as ari, da -je začetnik - 102 modernega slikarstva, se . "bizantinskega vpliva posebno v svečani drži in izrazu narije ter angelov /Mati božja na prestolu med angeli/ še ni otresel. Na meji novega časa pa že stoji Giotto , ki je postavil svoje ljudi v resnično prizorišče, pa najsi ao njegove sobice še tako tesne 'in njegove pokrajine še tako po spominu skonstruirane in perspektivično. nedosledne« "Nič tako ne označuje kulturnega /stanja v Italiji v ten času kot Dante in Giotto: obadva težita k naravi, toda ne k naravi kot zad¬ njemu cilju, marveč k -.naravi, gledani skozi .prizmo krščanskega idealizma, pod katero se' naravni predmeti po svoji fizični pla¬ ti izpreminjajo in urejajo v idealistično harmonijo. Tako je nastala Divina Commedia, tako je nastal monumentalni stil Giottov, svoboden in vendar še tesno vezan, realističen in vendar prepoln srednjeveškega idealizma, kot znamenje časa in umetnostni tvorec bodočnosti." Iz. Cankar,/ . V Jugoslaviji je' naj.bogat.ejša z ohranjenimi Spo&ehiki gotskega stenskega slikarstva Slovenija. V več kakor 50 majhnin in za¬ puščenih cerkvicah in kapelicah daleč od stremljenj po stalnem obnavljanju lahko zasledujemo razvoj našega stenseega- slikarstva od zgodnje še toge' in shematične gotike /najstarejši sloji v Vrzdencu, Turnišču in Crngrogu, /preko realistično plastičnega' sloga z mnogimi posvetnimi prvinami / Martijanci, Muljava, Visoko, ■' .ače, Bodešče, Suha pri okolji loki, .Žirovnica - morda pod italijanskim, vplivom - Sv. Primož, 'Sv. Janez pri Bohinj, jezeru/ pa do že skoro renesančnih fresk / Marija Gradec -pri Laškem/, Čeprav je razporeditev s-lik'po* cerkvi .že določena in bomo našli na istem mestu v cerkvi Skoro vedno le. isti motiv, je v posameznih slikah toliko samosvojih'rešitev, da nas vedno znova pritegnejo. Včasih ne gre le za iskreno in prisrčno žanr- - sko, ampak naravnost dokumentarno pričevanje o srednjeveškem < življenju /n. pr, Marija pri delu v. Sv«. Primožu, ali Marija in Jožef preh hišo v Crngrobu/. Celo. kak ikt lahko srečamo, /Hudič pride po nečistnico na Visokem./ • ■ : m - - Izmed krilnih oltarjev je najvažnejši oltar sv. Kocjana. ' iz žup- • -P i» ne cerkve v Kranju , mi so ga žal v prejšnjem stoletju prodali dinajski galeriji slik. Kar je ostalo, so samo manj pomembna dela /triptih v ptujskem muzeju /. - 1C-3 - Po vsebini se slikarije v oloveniji- ne razlikujejo od drugih., ki so tedaj ali pa pred tem krasile cerkve v deželah, okoli Alp od Genovskega zaliva preko ovire, Tirolske, Furlanije, Koroške, Slovenije do Istre, ''amen teh slik je bil predvsem poučen: nepismenemu verniku je ponazarjal verske nauke ir. zgodba iz svotoga pisma ter življenja svetnikov. Do neke mere je bil ilustracija pridigarju, ki se je morda na nje celo skliceval. Včasih so te slikarije služile tudi čisti vraži, na primer, kadar je bil na zunanji strani cerkve upodobljen velik Krištof . Pogled nanj je namreč jamčil verniku, da tisti dan, ko ga bo zjutraj pogledal, ne bo umrl nesrečne.smrti, mod vsemi slovenskimi gotskimi cerkvami pa ima posebno mesto cerkvica v Hrastovljah v 3-stri 0 Freske so izredno dobro ohranje¬ ne in polne zanimivih kulturnozgodovinskih podrobnosti. Posebno pozornost vzbuja znameniti ples mrtvakov - motiv, ki je. nastal menda pod vplivom cistersljonskih in frančiškanskih pesnitev o ničevosti toga sveta in je bil v 15 « stoletju pri umetnikih na severu zelo priljubljen. Primerov, da bi ga upodabljali v cerkvi kakor v Hrastovljah in - Bernu v hrvaškem lu Istre, menda ni drugod in je že zato ta slika zelo zanimiva. Zadoščenje preprostih ljudi pri pogledu na veljake tega sveta, ki jih bo nekoč prav tako kakor reveže pobrala smrt, si danes lahko pred¬ stavljamo. Z glagolskimi grafiti ob kraljevi glavi, kjer je govor o slabi letini in visokih cenah., dobiva ta prikrita so¬ cialna kritika svoje simbolično potrdilo. V vrsti ljudi, ki jih spremljajo mrtvaki do odprtega groba pred prestol Smrti, so zastopniki najpomembnejših stanov: papež, kralj, kraljica, kar¬ dinal, škof, mehih, bogat meščan s torbo in črnilnikom za pasom /še tedaj osovraženi škric?/, trgovec, ki se hoče odkupiti z mošnjičkom, mladenič s sabljico in glasbilom, samonogi berač z berglo in .velikim molkom ter otrok, ki ga je smrt potegnila iz zibelko. Umonik, ki je s svojimi .pomočniki cerkvico poslikal, jo podpisan: Janez ali Ivan iz Kastva. Torej domačin. Značilno za' vedno večje uveljavljanje umetniških osebnosti pa tudi za njihovo samozavest je, da nam je ohranjenih nekaj imen iz te dobe: J ane z iz Lj ub 1 j ane , sin slikarja Frider ika, iz Beljaka , ^ arez,Aguil a /Orel ali Adler?/ iz hadgone. Bo1fangus, J ernej iz Loke in orda še kateri. 'Velike število' au^ač La- Si^ar jev,' posebni pa tesna povezanost s tujimi umetniškimi središči /Tirolska in Italija/ dokazuje, da nismo živeli čisto- na obodu evropskega dogajanja« Sicer tuji meščan, ki se v; e sed Slovenci naselil, je prišel, z n j ir i nujno v tesnejši stik,, "Po meščanstvu'" šla o posta." 1 .prvič deležni in¬ tenzivnega sožitja z zgornjo plastjo kulture«. Poleg prejšnjih naročnikov, ki so bili-.-'bržkone' nfebro izključno ti jel, nasto¬ pi naročnik mesca- ki je ali udomačen, a.? pa “e tudi po krvi domačin.. Njemu se rn.druži tudi izvršite" domačin«" /Fr* Stele*/ Zato se je gotiko kot prv:. umetniški slog., ^ katerem je Slove¬ nec spregovori-.. l oko .zelo. vtisnil.:? v rjlgevo ustvarjalnost« V posameznih primerih, v t-piv : tin v n zunanjostih- -se je pone¬ kod v bolj odr x nih krajih, držala do 1/., rtdletja« Tudi v miniaturnem slikarstvu 'imamo ol-ovonci .iz te dob- nekaj, lepili spomenikov* -‘"-rrtuz^janski'menih Nijsolaj Bi ser i jo opre¬ mil Avguštinove Bož j b r 'dniavo z bogato okrašenimi velikimi črka¬ mi, inicialk*.mi in v _nj - ami ter mikavnim- figurami,, NUK pa tudi druge knjižnic-- hranijo 1 nekaj zel'' lep:h rokopisov* Izmed laikov je .nrn se mini It vrisk Jakob Kocbek v Krar ’u» Njegove inicialke sc šot.. pl-—im- idealistične Tudi hrvatske gotske slikarije pripadajo d j lom c. • alpski, deloma - pa italijanski šot . Znan je po' ipt.ih Blaža Trogir črnina «; Med freskami, ki sc irzfresvne po hrvatskih cerkvah /tudi v Zagrebu/, so za nas posebno tanim su istršk~ /n, pr« pazi nske - pod tirol¬ skim vplivom/, v. s hrastovi jami kažejo freske Vincenta iz" Kast'"?' v sv. mar i ji, na : krilin?h nr i Bernu « Tudi tu imamo ples mrtvakov in sv. tri kralje•r i.alističnimi: lov¬ skimi podrobnostmi : .i ljubkimi izrezi.iz narave« Najslavnejši • hrvatski miniatur 3t pa je bil Ivan iz g en j a« ki .ga je češki kralj poklical v "‘Prago, lam je ohranjen njegov glagolski bre- viar* Posebno boga 4 ■ ž ih jniranimi rokopisi iz te dobe je zagrebška umetni, ka 'galerija« Engels imenuje vene - ~vso največ ji progresivni prevrat, kar jih je do 4 -' 1 • ' ' ' 'o človes jvo. In vendar bi bi 1 v hudr zadregi, kdor bi 'zaradi-rev . v _ ’ ~ nepremakl jivi zgodovinski mejni?: med starim ir novim, T ki so jih zgodovinarji cesto same oljno postavljali med srednji in novi vek, ni.cak r niso tako g'obok zareze, da bi jih leli imeti za nedvomne začetke novega časa in pri tem pozabiti na neprekinje¬ nost zgodovinskega razvoja. Kolumbovo odkritje Amerike z vsemi pomembnimi gospodarskimi, političnimi, družbenimi in kulturnimi posledicamif padec Cari ¬ grada z novo prisotnostjo nepomirljive imperialistične velesi¬ le na evropskem kontinentu ter z množicami grških intelektual¬ nih emigrantov, ki so poglobili zanimanje zrn antiko; ustanovitev prve evropske -tiskarne - z noprenenljivo vrednostjo sorazmerno cenenih premičnih črk za izobrazbo množic p husitske zmage kot prvi učinkoviti in začasno uspešni upor proti cerkveni avto¬ riteti in vojaški moči združenega cesarstva.; z ačetek nedičejske obl.usti v Firencah s silnim razmahom renesančne umetnosti; iznajdba' in uvedba dal jnostr-elnega orožja ia pomen smodnika pri upadanju viteške moči; vrnitev Marca Pola iz Daljnega vzhoda v • s poročilom, -ki je vzpodbujalo pustolovskega duha raziskovavcev * . . .. i • ■ ■ • . in cel niz važnih dogodkov morda prav do križarskih vojn z njihovim pomenom za trgovski in sploh gospodarski razvoj evropskih zlasti italijanskih mest, vse ; to so zgodovinska dejstva, ki no¬ sijo v sebi plodna semena za ►. jdočnost, obenem pt. 30 že zna¬ menja obdobja, ki sega do današnjih dni. Že Dante "zadnji pesnik srednjega, in obenem prvi pesnik novega veka" /Engels/, skriva v svojem delu nekaj takih kali prihodno¬ sti. Po svoji umetelno urejeni zgradbi in nadzemški vsebini je Divina commcdia še prava vzporednica gotski' katedrali. Če¬ prav je v to mogočno vizijo- prav tako kakor' mod stebre, ste- brice, sklepnike in kipe - vpletenih tudi nekaj posvetnih epizod in colo političnih sodb, je ves vidni svet še vodno sti¬ liziran, splošen in nekako shematičen. Tudi Beatrice je 'sicer realna, a vendar zelo abstraktna oseba, Toda v njegovi "La vita nhova" /Novo življenje/ so v razlagi k-pesmim navedeni nekateri individualni razlogi in tenko opazovana psihološka doživetja, ki jih občutimo kot moderne osebne izpovedi. - Se bližji nam je moeda "oče humanizma" Petrarca, ki že precej od¬ ločno 'odklanja spekulacijo in sholastično dialektiko. Je sicer ; še globoko vorer a v opisih narave že mnogo bolj konkreten. Njegovo kronanje za pesnika v Rimu je že tudi zmagoslavje znova obujene antike. - Tudi B occaccio govori o vernosti, a zdi - l 06 - se kot bi ne bila tako trdna in pristna. Pobožnemu uvodu" v novelo sledi kaj malo pobožen konec, ki pripoveduje, da so največjega nepridiprava proglasili za svetnika. Čelo značilen za Boccaociov dvomljivi slog je stavek; "Bodisi, da je to resnica ali ne«" /da so namreč zvonovi po smrti svetega moža sami zvonili.,/ 0 njegovih, osebah sicer ni mogoče trditi, da bi bile zelo ostro karakterizirane j vendar je prav v njegovih " Spotakljivih" zgodbah v. V.-katerih nastavljajo žene svojim mo¬ žem rogovo, izražena - : bolj kakor .podoba časa - želja teh žena, ds-bi iz erotičnih objektov postale ; možu enakovredne osebnostiy--ki bi si brez očetovske avtoritete in družinskih .. računov lahke vsaj v zreli dobi same izbirale svojega erotič¬ nega partnerja* - Sicer pa bi takih, včasih tudi notranjo raz¬ klanih ljudi, v katerih se je staro*upiralo novemu, lahko našli celo v dobi visoke renesanse še vedno do vol' , saj sred¬ nji vek ni umrl nenadoma. Kljub temu postopnemu prehajanju starega v novo, se vendar ne moremo izogniti dejstvu, da ; so se tedanji ljudje čutili .nekje na. začetka novega časa. Mlad st in pomlad so os vna čustva, osnovno razpoloženje in osnovna oznaka renesanse, 0 njih pojo pesmi, platna, bron in marmor renesančnih umetnikov. Re¬ fren pesmi, ki jo je h karnevalskemu prizoru Bakha ih Ariadne napisal florentinski knez in renesančni umetniški mocon Lor enze de N MoA ic i, il Magnifico / velič astni/, oi lahko služil kot napis. Had dobo: 0 kako'mladost je masna, a beži nam vbnemer! c Danes če je' čas za p ir, jutri ura bo že kasna, z::.:. /Prevk Alojz Gradnik/ LaliKOteii ritem, ki spominja na ljudsko popevko, izraz j. tal reminiscenca ,na antiko /Horacov verz: . ?Ko .govoriva, ura zavist¬ na je - utegnila; "danes" .je tvoj, na "jutri" ne dajaj posojila!"/ posebno pa sla po uživanju in ljubezen do tostranstva so izrazi¬ to renesančne prvine, ^ako novo je to razpoloženje, se zavemo selo, če te verze primerjamo z verzi iz srednjeveškega miste¬ rija. "Blebernik", ki je nastal sicer bekako ob istem času, a visok/, na so^er k.ier * bila gotika s svojo on. stransko -J- (“* usmerjenostjo‘še izredno živa: 0 Bog, grozi mi srepa smrt, znoj me zaliva, ve 3 sem strt, telo je prst in č' 'vek prah - kaj me zagrnil tek je streh? /Prev, Oton Zupančič/ Ge so Lorenzovi verzi o mladosti napis nad renesanso, bi Botticellijevo Primavero /pomlad/ lahko imenovali njeno naslov¬ no stran* Bil 'je več let na Lorenz o vem dvoru, zato mu je bilo dano, da je postal slikar praznično vedrega življenja florentin¬ ske družbov Venera, Merkur, tri gracije, Flora, Zofir,in Pri- iiavcra so bile'pravzaprav ravno take alegorije kakor' Smrt na gotski freski ali’ v srednjeveškem misteriju, toda dihale so življenjsko radost in igrivo eleganco družbo, ki jo je v an¬ tičnih mitoloških likih, madonnh in svetnikih" idealiziral. Politični, ekonomski in družbeni položaj- Italije se je ob kon¬ cu srednjega veka bistveno razlikoval od položaja drugod po Evropi« Podtem ko so se po razpadu fevdalnega reda v Franciji, Španiji, Angliji in Ne ’"iji razvile enotne bolj Hi manj na posameznih narodnostih temelječe monarhije je ostala Italija razcepljena. Pap štvo je bilo namreč mnogo premočno, da bi ob njem lahko zrasla kaka druga osrednja sila, ki bi bila sposobna Združiti Italijo, na drugi strani pa je^trlo rapeštvo samo prešibko, da bi prevzelo to nalogo, Čeprav poskusov v tej sme¬ ri v dobi renesanse ni manjkalo. Videti je, da je imel prav sin papeža: Aleksandra VI« C esare ^argia take namene*- Zaradi njih je našel- simpatije pri takih ljudeh, kot je bil Machiave ¬ lli , ki je -bil pripravljen, da mu zaredi morebitne zedinjene : Italije ne le odpusti, ampak /v razpravi VI id a r/ tudi opraviči vso njegove nezaslišane zločine. Sicer pa je bil v Italiji fevdalizem še od vsega začetka manj razvit kot drugod, saj se je podeželsko plemstvo kmalu pre¬ selilo v mosta in prilagodilo mestnemu načinu življenja, Ze od križarskih pohodov sem se je gospodarstvo v Italiji sil¬ no naglo razvijalo. Tu se je prt.-j kot drugod razmahnile, svo¬ bodna konkurenca v trgovini, pa tudi industrija in v najtes- 108 bile Firence, ki igrajo v zgodovini renesančne umetnosti tako pomembno vlogo, konec 15. stoletja eno največJih središč volnene industrije :.n s svojimi 32 bankami brez dvoma največje bančno središče v Evropi. V ogorčenih razrednih bcj h, v spopadih med velemešcanskimi in malomeščanskimi sloji in r oboroženih vstajah "ciompov" /cefra- čev in mikačev volne/ so se .Menjavale demokratske oblike z des- potičnimi, tiranskimi* Nezakonitost knežjih dinastij brez ure¬ jenega raslem bva Je bila v mestih tako vsesplošna, da svojega nasilja niti n skzala skrivati. Ti knezi, ki so se povzpeli na prestol čerut z c -nar Jem, še češ 'e pa kot bivši najemniški generali /" ;o iot' ie _d ' / ■> 80 živeli ne varno, osamljeno življe¬ nje. Da bi jv-Jo J egitimnost zakrili sc se obdajali s celim spremstvom 3; msobriih znanstvenikov in ur.etnikov ter svoj dvor krasili" z s a bleskom in sijajen n ve umetnosti* Storže v M lanu, C m r. ge v Mantovi, Montefe lrri v u rbinu, d’EsteJi v Ferrari : n a: ugon ci v NapeliJu so bili darežljivi podporniki umetne s m., ki so marsikdaj uspešno tekmovali z najbolj znanimi med njimi: Medičejci v Firer ih, V tem splošnem tekmovanju' na kulturnem in umetniškem ter seveda na ekonomskem 'in političnem področju tuč.i papoštvo ni hotelo zaosta Jati. Papež Sikst IV. Je to misel izrazil zelo Jasno: "Če Je na svetu kaleč mesto, ki mora bleščati po čj stoti in lepoti, Je to predvsem tisto, ki nosi naslov preštelice vesoljnega sveta in ki ga čast, da poseduje prestol sv..Petra, poslavlja brezpogojno v prvi rod," Papeški Sim vendar ne more biti revnejši od Cezarje¬ vega! —aka Je bila tudi sodba Julijana JI., kr Je primerjal polo¬ žaj Rima ned drugimi mesti s pomembnostjo, sv. .Petra ned osta¬ lini apostoli« Racionalizem, ki nujno spremlja intenzivno gospodarsko življe¬ nje, kakršnega si brez treznega računanja še zamisliti ni mogo¬ če, Je značilen za vse snovanje in nehanje renesanse. Z vročo strastjo spoznanja žejnega raziskovavca se Je človek podal na pot, da odkrije svet in - človeka. Vse Je nenadoma izredno zanimivo vse Je treba preiskati in preizkusiti. Leonardo da Vinci Je v smislu tega novega- znanstvenega pogleda na svet odklanjal vsako znanje, ki ne temelji na izkušnji človeških čutov in ki se ne zaključi s preizkusim. V riego~ h zapiskih se sred. med natančnimi - ? 9 - anatomskimi risbami pojavi kot poziv zastavljeno vprašanje: "Scrivi, čhe oosa e anima!"/Napiši, kaj jo duša/. Njegova skepsa pa je šo določneje izražena v ironiji, s katero prepu¬ šča definicijo 'duše menihom, "ki že po. svojem poklicu vedo za vse skrivnosti e " Seveda pa je ta dvom še : . dalo.č ^od pravega do¬ slednega ateizma, ki sicer ni značilen za renesanso, a se že kdaj pa_kdaj pojavi. Posebno prizadevno so se v tej dobi.lotili raziskovanja priro¬ de, ki postano šele zdaj prava domovina ljudi. Dovršena vrtnar¬ ska umetnost naj bi približala prirodo človeku, znanstvene razprave, predvsem pa prodiranje pokrajine, rastlinskega in živalskega 'sveta v umetnost renesančnih slikarjev pa naj bi človeka približala prirodi. S temi prizadevanji je^v najtes¬ nejši zvezi drobno opazovanje, ki je s svojimi naturalistič¬ nimi detajli značilno že za pozno gotiko in ki v zgodnji rene¬ sansi doseže svoj višek.- .j.._ Novi družbeni odnosi z' novo ceno in vrednostjo, ki jo dobiva človek in svet;- vr katerem živi so pospešili tudi nov človekov odnos do življenja. Mistična-onstranska zamaknjenost, ki se kot recidiva še kdaj-pa kdaj pojavi /n. pr., 'S avanarola/ ae mora umakniti tostranski usmerjenosti in pritrjevanju življenju, človeško telo, ki je bilo nekoč, zgolj .ničeva lupina duše, je postalo zopet mera vseh stvari, predvsem pa nosvvec lepotnega ideala. Človek dobi svojo vrednost in.svoje dostojanstvo. x rotifovialne. tendence mladega meščanstva so'se izražale pred¬ vsem v odporu proti ut©snujočemu koraktivizmu starih fevdal¬ nih institucij. Prehod;obrti v industrijo jo razbil vezanost ■ srednjeveških cehovskih omejitev in z vodno večjo svobodo go¬ spodarskega razvoj-a. se je' pojavila zahteva'po nevezanem, in neomejenem r os .iahu svobodne osebnosti. ■'Individualizem se je, pojavil sicer ž§ v gotiki, toda šele'renesansa ga' je dvignila . v geslo in program. .Stare srednjeveške 'kreposti, kot so: čez- mc-rna pobožnost, vzdržnost , ponižnost in pokorščina nimajo več prave cono« ideal je velika osebnost "u ono universalo" , ki naj bi družil vse sposobnosti . n znanje, svoje dobe. Tak uomc universale je bil Leonardo da Vinci,. veliki znanstvenik in umetnik italijanske renesanse, ki. je brl prirodoslovec, anatom, 'stropom, strojni inž 31 : r., £žuuit.ei j , arhitekt, urbanist, glas¬ benik, slikar,, 'kipar' ih celo atlet v eri osebi« "Njegovi dnev¬ niki 'pričajo, da. je nji -gov ra-^uia segal na področji a, ki jih je človeštvo šele preč nedavnim osvojilo, ■ ' % . A ..l . - - * ( ‘ Italijansko meščahstvc , ki je živelo na 'klasičnih tleh med klasičnimi razvalinam: in ki je s carigrajskimi emigranti prev¬ zelo tudi mnogo klasičnih rokopisov, je imelo možnost,’ da se je na antiki neposredno Zgledovalo, eeveda pa hi -bil ta zgled ; mrtev, kakor je bil pr . d tam časom, "5%' italijanska mesta za¬ radi podobnega ekonomskega razvoja z antičnimi mesti ne bi ču¬ tila globokega notranjega sorodstva. Sicer pa so se tudi ..mesta na' severu - morda, za spoznanje počasneje kcb na jugu - navdu¬ ševala .za..antiko,. dP.o ■ vsem civiliziranem svetu je cvetela zna¬ nost o grški in rimski’ literaturi ter umetnosti — humanizem , lied humanisti, ki so bili v velikih časteh, je bil morda naj¬ slavnejši prav Nizozemec Erazem Rotterdamski h Po 'ziiagi nad Pišo in. po nakupu livornskega pristanišča se je ~ firentinska trgovina, tako, razmahnila, da je z. naraščajočim .bčtag-oštanjum narasla, tudi sam. izavest Firentinoev ki so hote¬ li prav talce fcoeiiekoč Atenci tudi na zunaj pokazati svojo moč in svoje bogastvo. Leta 1420 - to letnico nekateri umetnostni, z£ b&ovinarji na¬ vajajo kot .začetek italijanske renesanse - so naročili Brune11e - schiju , da po svojih na podrobnih študijah stave rimske arhi¬ tekture slonečih načrtih,- zgradi kupolo rac 1 stolnico. Ta ku¬ pola j-e 'pravo čudo tehnične zmogljivosti v tistem času« Z jasno omejenimi polji osmerokotnega bobna, na katerega je kupola postavljena, je tudi lep primer preglednosti in enot¬ nosti, ki je tako značilna za renesančno .arhitekturo in umet¬ nost sploh. Sicer pa se ob cerkvi popolnoma enakovredno uveljav¬ lja posvetna palača, pa.najsi je to knežji dvorec §tli. mestni rotovž, ki’posebno na severu ptiča o prebur nem meščanskem ponosu. . Pri teh stavbah je vsa gmota urejena po neravnih zakonih /ne pa kot v gotiki s premagovanjem naravnih zakonov/. Preprosta fasada govori o dobi, ko je morala v negoto/Lh čajsih tudi zasebna hiša služiti ko j trdnjava in ščititi star.ovavce pred morebitnim., intrio-smi in z ar c 'mi. Po same zri del: ki so 11 pravilno ure-jeni in or - j " . 8 kes eukovredni in enakopravni členi družijo v celoto. V palačah /n. pr. Pala zzo ktrozzi, Pitti , Medici v Firencah itd./ so kot st arini 'materir L uporabljali ru- stiko /neobdelano, ali lo grobo obtolčeno kam nje/* Povsod prevladuje mirna vodoravnica, ki že simboiič -o označuje rene¬ sančnega duha: bližino zemlji ii. ^ cr-mlj enje da se od nje preveč ne oddalji, V poznejši dobi 'p--stane Usada slikovitejša /n. pr. Palazzo Furnose v Rimu/- očitna je'težnja, se s poudarjenim portalom, ki ni v«e odprtina med odprtinami, stran¬ ski deli podredijo glavnemu. V še-kasnejši do i, v baroku z' značilnimi bogatimi portali se ta težnja stopnjuje do preoblo- ženosti, kakor so, posebno v zgornji renesansi fasade stroge in težke, .daje notranjost take palače z dvoriščem /c’ort 11 e/ mnogo svetlobe" ih.zraka 'za intimno zasebno pa tudi vedro dru¬ žabno življenje. Vi ki stebri s korintskimi glaviči- zračne arkade z okroglimi oboki in nepregosto razporejena okna /n. pr. medičejska palača v Firencah/ s svojo smotrno preprostostjo in jasnimi, preglednimi razmerji prodirajo kot vzore-' po vsem ci¬ viliziranem svetu. . Za vlade francoskega renesančnega kralja Franpoi s a 1. seže italijanski pliv tudi \ Franci' / Louvr e - starejši, zapadno krilo/. V Nemčiji, ki zaradi protestan¬ tizma skoro ne pozna renesančnih cerkva, s ra doba izraža bolj v ornamentiki meščanskih hiš- kot pa v sami srlirektori, ki še vedno učinkuje močne gotsko / Hildes heim, Haieln, Tor gau, Bremejt , Augsburg itd,/. Na ii zozemskem in v Belgiji' /Hne" '.e m. in Anvers/ laI:ko govorimo teko o močni gotski tradic'j:l m >t o novem ita¬ lijanskem vplivu Kmalu pootem, ko, jo /jrunellesch.r dobil naročile zi kupolo pri stolnici, je pričal. G hiberti z delom na znaj snikih bronastih vratih firentinsko-ga baptisterija. Zaradi izrazateg'i srednje¬ veškega idealizma- ti diha .iz teh reliefov, so ga ‘'.m li za zadnjega gotskega./ki car ja, toda pokrajina, Ki s - v gerspekti- vičnih okrajšavam od ika v daljavo, in real: >rčr . detajl, ki je tu posebno mipaver , sta navdušila celo "e'phelang r ela, ko njegovi sodbi b: ta ■'reta lahko rodila v r kadi z, tako so lepa. S tem pričevanjem-"j'e po er j 's Gniberti je: č mesto ob prehodu v novi čas. Pravi začetnik r ^nrsp^nega kiparst\ a bil brez dvoma Firen- ’ -T-12 - ■■ ’ tinec Donatello «, Z upodouxovijo golega b c n as te ga'Davida Je dal renesansi po dolgih stoletji d prvi a ra'črnsko brezhiben akt. Mlad fant, ki nima na sebi nič drug- gt 1 ot z rožami okra¬ šen širokokrajen klobuk, stoji igrivo laJ oc t. pred nami kot bi nam hotel pokazati, da veliko deJanje.. 1 j V : e opravil za svoj narod, ko Je Goli rtu odsekal glavo, ni. z ant e val o nobenega napora. Tudi če pustimo vnemar simbolično vsebine te umetnine, ki slavi zmago mladega patriotizma, si ob zori nove dobe skoro ne bi mogli zamisliti učinkovitejšega začetka, kot je ta kip, ki s svojo naravnost izzivalno svežino napoveduje boj vsemu preživelemu, okorelemu in staremu, Sicer pa je bil David kot motiv v rene. ansi izredno priljubljen ' Dona te llo, Verochio, Michelange lo, de l Castagno, Paliai olo in drugi/h Kiparju, ki se je pri iel sel v tej dobi resneje ukv ar o ati z anatomijo, je mlado' telo postavljalo not e in zanimive naloge. Poleg tega pa je sama zgodba jasno ponazarjala svobodoljubna stremljenja mladega, posebne firentinskega meščanstva« V to zvrst "anga¬ žirane' umetnosti lahko prištevamo tudi motiv židovskega ju¬ naškega dekleta. Judite, ki je šla v sovražni tabor in Holofernu odsekala glavo. /P on at el? Bovsicelli./ Tudi' Donatellov ■ jezdec Caggamelata /1'isana mačka - naziv, ki so ga dali sodobniki beneškemu kondotieru nrasmu da Narniju/ je bil nov po vsebini in obliki, kakor se tu prvikrat "razglaša posvisna slava zasebnika brez sleherne zveze z .očnostjo, kar je naivse značilno za tostranska in ind : vidua?stična strem¬ ljenja novega ve a" /Iz, Cankar/, je tu prav tako prvikrat upodobljen konj in jezdec v gibanju. Naslonitev na antiko /na Marca Aurela/ je očitna. Gattameleta je p vi v vrsti zapadno- evropskih konjeniških spomenikov. Trideset let pozneje je Dona¬ tellov učenec Verrochid ustvaril nov konjeniški sjzomenik beneške¬ mu kondotieru Bartolomeu Ool leoniju. spomenik, ki stoji v Benet¬ kah, nam priča, kako naglo je kiparska umetnost napredovala: poveljnik, ki se je dvigni, v stremenu in konj, čigar miši¬ často, kitasto telo se podreja jezdečevi volji, tvorita enoto, polno notranjih napetosti«. Celotna drža, ostro očrtano obličje in ukazovalni pogled - vse govori o prekaljenem vojščaku, pa tudi o idealu renesančne osebnosti. Opuščanje novažnih detajlov in svoprdevarie vsega t stega, kar bi bilo cd blizu morda napačno, - 13 - v gledavčovi razdalji ja tem bolj izrazito, no pr"ča toliko o oddaljevanju od narave kot o spoznaven- novih zakonov, ki jih uveljavi jo nova razv< jr x stopnja: --.o> . -s ansn- Iz Vorrochio- ve delavnice je izšel jer ■ ura o da Vin '-i. Odkritje sveta in č' r -e 1 : kakor se' nam razodeva v slikarstvu zgodnje renesanse, ■> d ho vsem umetniškim stremijenjen nov polet, mladi j , ?7 eti ■umrli Masaccio je slikal sicer še stare motive;- vendar la povsem nov način, Z različnim osvetljevanjem teles dosega 1Ljub morda še negotovemu anatomskemu znanju A zgon iz raj a/izredne plastične učinke, Z obrazov se tipika vedno bolj urnika portretni obd elavi.. Toda ti individualni, res¬ nični ljudje potrebujejo tudi resniien prostor, v katerem bi se lahko gibali. Sele odkritje osrednje perspektive je dalo sli¬ karjem v roke orožje,, s katerim so lahko kot njihovi sodobniki konkvistadorji šli na pot k zavz tju sveta,. Mantegha -je pri svojih perspektivičnih štriijah šel tako daleč, da se ni več oklepal načel o neodvisno fci umetnine-, _ki je.: sledila svojim pravilom brez ozira na gl. lave a«. S.;tem 3 _da.4~~ -premaknil očišče globoko navzdol, tako, da so lahko videli cele odplati upo¬ dobljenih oseb /n. pr. Ob j . ^ovarije/ se je glodavcu tako približal, kakor še noben šlik.ar prc.l njim. Perspektiva na. slikah, ki so bile nad gledavcem, ni mogl.. bil več.takšna, kakor če bi gle¬ dal sliko pred seboj na t iz:". Tak pogled na vlogo umetnosti in z njim v zvezi naturalist 'ero nespoštljivo obraz .avanje Kri¬ stusovega telesa, ki je l ij anatomska študije kot prikaz Kristu¬ sovega trpljenja, je izve 1 novega subjektivizma, ki bi mu lahko našli vzporednico v subjektivnih razlagah svetega pisma,? v zahtevi, ki se je kmalu pc manteg.no 1 smrti pojavila na severu. V to ob¬ dobje spada tudi Botticellijevo F ajstvo Vener a, ker je bila slika naročena in priča o h uaaniscičnih težnjah medičejskega Ivora. Venerina postava ge jii-a posneta po antičnem kipu, ki ga je slikar izredno zveš s prerisal. Zgodnje renesančno slikars v c pa je zašlo nujno v notranja pro¬ tislovja. Po namenih naroč -ica je še vedno v veliki mori upodab¬ ljajo nabožne motive IojO Bvbticelli je podlegel Savanarolovi verski propagandi/, s-li kav j -v o zanimanje pa je veljalo množici naturalističnih dr obnosil ir. zanimivim osebnim portretom, ki s predpisano abož o vsebino n s r imeli nikakega opr vka. - I" 1 4 - Odkar se je papež fcvo v milo iz Avignona v Lin, sta se njegova politična moč in z n ,c vred njegov ugled st lno večala, Rim se je razvil v mečne politično središče z dipl m.- iškimi misi¬ ja' -i iz vseh delov krščanskega sveta. V sveto s u -c se n so stekale samo po^ozrs rolitve in sanje vernikov, k <_ : .h j> avto- : i 'eta cerkve še v d .0 priklepala nase, ampak tud: č :zn._ ho.- r i nekaterrh it; .1: j anskih. rodoljubov, ki so od oč pričekc /s 'h združitev dežele. Predvsem pa so se tu kopičila nczael:. ■ x i v šana bogastva. x žev dvor si je lahko privošči.! mnogo več razkošje kot kat e n' koli dvor v Italiji in sploh v Evropi c i - pezi, oardinali i 1. njihovi Pačniki so se. obdajali z bleskom ;n sijageu nove umet meti ter pričeli uspešno tekmovati s -Fih r ca - mi, d' rier jih v 16 stoletju niso celo prehiteli. (Sicer n*, sta,- med r nesanenimi j a pezi igrala posebno vlogo dva Fire-r+rma Mr-di' - - 1'0'a Leon X-. i 1 Kl ement VII. Umetnostno težišče s ; 3 pre- mrknilo v Rim, 'kjer 30 delovali mnogi znameniti umetnik:' re.n - nanse; predvsem Raffael j.n Michelangelo ter bolj mimogrede 5 n za., kr mi čas tudi Leon a rdo da Vinci . ¥ 1 motnosti postanejo posvetni motivi zopet rc< kčhčjL, roda >, '■uti. novi čas se ne vram več v onstranstvo k c dnevnim in nad¬ naravnim vrednotam srednjega veka. Svečanost ii veličastje so ; osnovna čustva, oblast in moč pa glavna gibala ne im et esti. ¥i- so.ca renesansa ni povsem opustila naturalističnih pric.obriev preteklega stoletja, ampak jih je s svojim nh/im idealizmom nekako p<. ! hovila. Čeprav so že dela zgodnje renesanse bogata s pravil¬ no c 'azovanim podrobnostmi, so šele Ralf aeI , Andreja do" larto, Mico ' i a:elo t __Tizie 1 in drugi umetniki novega časa do J raja prt aj ■ .togost, oglatost in nesproščenost, ki je dotlej ve¬ zala ' /e jki. lik v gibanju in kretnjah. Nov r u- ba, ki je zdaj prišla na površje, terja, da izraz:, umen o ;t njena stremljenja po ustaljenosti ir. trajnostih iri- stokri šli idc;al osebnosti, ki se zna obvladati brrz čus v pnih iz br - r . stroga zakonitost, ki razporeja like in predme' e v • shern^ 1 i omika ali kroga ter s tem dokazuje splošno ve. .javna in ne . d Ljiva pravila in merila umetnine pa tud_i druž" . o- meje\ n; 3 ia bistveno z izločanjem naključja, posebno pa harmo¬ nična e o a človeškega telesa so načela, ki jih uveljavlja visoka - mr m,- - - 5 - Leonardo preživlja si-ojv mlado t v okolici Firence in v sa- mem mestu, torej v vzdušju Jo-snoove humanistične kulturne politike. Prve umetniške izk 1 in;'e sprejema v Verrochiovi delavnici, toda že eden izmed angelov in pokrajina nad -nj im , ki je z njima dopolnil Vdrtjcbiovo sliko Kristusov krst , pri¬ čata o samosvojem tale u le '.ega umetnika. Ostale postaje njegove umetniške poti so- še milan, Firence, zopet Milan in končno Francija, kjer 5’ 9 kot 67-leten starec umre. Vse njegovo živi iv nje ga je o r lek3o na najrazličnejša področja, znanosti In tehnike, s?j je 1 il nemiren in pronicav duh, ki je svojo ekspeiii entat veko strast uveljavil celo v umetno¬ sti. • Posebno je z;slovela Jeonardova Z adnja Vič rj_a, danes že hudo poškodovala treska v obednici domini km .skega samostana v Milanu. Slika jeva pozornost tokrat ni uš erjena na dejanje, ki je po šve-t-o o i nemški legendi osnova zazal :arnent obhajila,., torej- ne na Kr .stusove besede: " J ejte, io'je moje telo!” in "Pijte, to j 3 a '-ja kri'" Leonarda je mnoge tki j zanimal naj- . bolj dr? atičn; trenutek te -a zadnjega Sestanke Prikazal nam je psihološki y nek in.- tusovih besed, 'viden med vami me bo izdal!" Ta i :ja re je sprožila med dvanaj.svorj.ee prisotnih cel niz čustev od začudenja užaljenosti, ogorčenja in bolečine . pa do str.hu ir.zakrknjene odločnosti«. Veliki nemir, ki v živih kr etn j alt valovi od osebe do osebe in od . lcupine do skupine, se ustavi na središču sljke, na Kristusu, ki ga od ostalih loči r . le njegov mir, , ampak tu^i svetlo ozadje od¬ prtih vrat . Pri oblikovanju idejne: vsebine je. vse ostalo ne¬ vozno. Tu ni nobene podrobnosti, ki bi kakor koli lahko od¬ tegnila pozornost od glavnega dogajanja-, ...iza je ozka in vse prej kot udobna, pač pa je prostor zelo gj_cbok. Perspek¬ tivne "vzporednice" sc pečejo v sredini, na Kristusovem obrazu. ' Bona Lisa , pc p -Umku lioconda , je prav gotovo najbolj slav¬ no Loonardovo, morda celo najbolj slavno slikarsko.delo na svetu, sploh. ~ " v *' i — brv z.dvoma lope žene, o nje- c-.! . .- c ^ -_w. si s svojim preli¬ vanjem nejasnih o ?i nv označuje njeno duševnost, ir o celem sklopu umetniških rc lemov, ki so v zvezi s to sli 1 o, je bilo n-pj sanj v že i š.ete razprav. Sam neonardo je menda ni 116 smatral za dokončano, saj je ostala v njegovem ateljeju do smrti. Po načelih, ki jih je tudi teoretično utemeljil,, je z razporeditvijo senc in svetlobe in s prehajanjem barvnih od¬ tenkov, ki se brez obrisov izgubljajo v polmrak /"sfumato" - makor dim/ dosegel neverjetno plastiko portreta« Pokrajina v ozadju je prava mojstrovina na novo odkrite zračne in barvne perspek¬ tive. Z njeno odmaknjenostjo je dobila Mona Liso neko zvišeno močno poudarjeno individualnost, kljub temu pa ni mogoče reči, da je bil ta portret absolutno zvest, saj se. podobni ženski obrazi pojavljajo tudi na drugih Leonardovih slikah, V izrazu Giocondinega obraza je nekaj, kar govori o razpoloženjih in doživetjih tudi drugih ljudi v tej dobi« ^eonardo je imel celo vrsto učencev in posnemovavcev. Spoznamo jih po Giocondinih smehljajih, po trdni in naravni, večidel trikotniški kompoziciji in po rahlem prelivanju polmračnih barv in barvnih odtenkov. In seveda po tem, da njegove glo¬ bine in njegovega vedno nemirnega* vrtajočega duha niso doume¬ li. •^affael ni bil Leonardov učen' •*., čeprav se je pos iževal mno¬ gih Leonardovih dognanj«, morda je najizrazitejšaRaffaelova značilnost prav ta, da je kot eklektik jemal od povsod, od svo¬ jega učitelja Perugina, od Leonarda in celo od svojega velikega nasprotnika Michelangela. Čeprav s svojim intolektom Leonarda še daleč ni dosegel ih čeprav mu je bila tuja Michelangelova uporna šila in njegov dinamizem, je vendar morda najznačilnejši predstavnik visoke renesanse, saj je tudi najbolj jasno izrazil njen idealizem, ko je izjavil, da ne slika ljudi takšnih, kakrš¬ ni so, ampak takšne, kakršni bi morali biti. Prepričan je bil torej, da je red, ki vlada v umetnosti, popolnejši od reda v naravi, "Slikal je vladajoči razred Italije v vsej njegovi te¬ lesni. lepoti, v njegovem gmotnem razkošju, v njegovem blesku /Upton Sincl air/- če že ne natanko tako, pa vsekakor v tisti lepoti, tistem razkošju in tistem blesku, v katerem s.e je ta raz¬ red hotel videti naslikanega. In vendar ni bil samo to ključ njegovega velikega uspeha, ki mu je omogočil, da je "na zlati reki cekinov plaval skozi življenje",, ha način, ki mu je dal sloves dovršenosti in popolnosti, je dal likom svetopisemskih in drugih cerkvenih legend meso in kri. Abstraktnoc-n boga. in - J "7 - svetnike je počlovečil, jii r je sice~’ izredno plemenito in zvišeno, a vseskozi človeško pc lobe ato ni čuda, da repro- dukcije njegovih, madon visijo marš: i “j. š- danes po malomeščan¬ skih pa tudi kmečkih spalničen z? or in e Evrope, Za to nalogo, zato le 1 i p' T_ ’ J n .1 religijo v mitologijo s pri¬ ljudnimi in pril julij enim:. .1 krščanskih nebes, je bil Raffael obdarjen z. nadpovprec im teiencom in neverjetnim znanjem. Znal je izraziti resnobnost, vd.ros ;, prisrčnost, ljubkost, poniž¬ nost, pobožnost, mole most f i udi sladkobnost svojih oseb, skratka vse tisto, kar ta na do pritegne, prepriča in gane. Koliko se je ne,učil od Leona d c ouazujejo njegove velike fres¬ ke v vatikanskih stancah /n, pi / o nska- šole, /, ko so v širnem in globokem prostoru povsem naravne razporejeni ljudje in vendar med seboj in s tem prostorom povezal L v neločljivo celoto. Neverjetno jasna in neprisiljena kon ozidja /n, pr. Polaganje v grob / po. se ne oklepa zgolj trii t, tka mpak kdaj pa kdaj ure¬ ja ljudi in pr ;doiete že po diagonal' , V .* 1 govem Izpremenjenju na gori, Raffaeiovi zadnji, nedokončani sinit sta Leonardov somrak in kr' ohelangelov nemir, a zanos .že pi^stopnjevana. Iztehtano ravnovesje visoke -'en.er n ^e je prev silo. Večidel Michelangelov ega življenj« ■> r ° ~ -- 1 ® njegova umet¬ niška dejavnost pada v 1 , stolet : sy - s d ^ je, ki je v Evropi poznalo samo 7 leb miru- vi epske sam' o ar ;S : k je kaj kmalu konec: na severu vi oemirja luho^e refor- cija, kme 'k a vojna in kmečki upori valovijo od gradu do gradu, murki trkajo na sama vrata Dunaja, 'na r izozemskem Li 7 ja boj za,,_ osvoboditev izpod španskega jarma, neprestane vij ne spremi, jaso leta lakote in kuge. marsikatero italijansko m>‘sto .nora v -vojem obzidju tr¬ peti tuje zavojevavce „ Sproščena individualnost evropskega človeka je zdaj prisiljena, da sprejema breme : n o-- 1 ,^st svobodnih odločitev. Avtoritete, ki so doslej varno redile r .iegov razum, sc sJ razrušene, ali pa prešibke, da bi . a hrenih-' pred dvomi in negotovostjo. Glo¬ boko verni Luther mislili" Novi 6; z noga blage- V«~-> pravi: : .or nikdar dve ii~ n’., ni nikdar ic ^ vna v do onega preš.- r ~ nja tujega misel- ■ ■ - ! ' i iz lastnega srca. it■ v ri v0 - k." bi breme nt..a v 'jih »ojev, zmag Morda ga še ni b:;- in porazov oblikoval ? tako silovitostjo,, s takim ne ver'pitnim *» naponom in vendar't- ko , jasno in tako . cisto kr t prav .-dchelange- lo, V strašnem boi r samim seboj in s Isvr-eir.. kJ ga Je sicer priznaval kot vel 'kaka x - strdka, a ga J e j ?i uj jgovem delu stal no oviral, poni še e l '.n j' učil, Je ustvari., u, ki priča¬ jo o človeku nar a' ost gigantskih noto r j ir. . ko er g 13, Za pona¬ zarjanje vsega tpgč- kar--Je v njem kupelo, ..r aic.no vzpenjalo in lomilo, Je pozna samo en medij,e.10 samo i zrn. '.no sredstvo: golega človeka, v d noiaa noski akt«- Z ‘.Jim in v njem Je povedal vse, kar Jo' ;.:,ie‘ po edati, Prirode. h ia, J\ po se renesančni umetniki s tako lju' eznijo in s tr o vnemor zatekali.' skoro n V poznal.* Sam pravi, da t e 3I1-II t-em papežem ■ -mur Je b:J nrisiljen. ™a sila, ki so u Jo delali, Je bila toliko ie A * a, l:ei so ga ti njegovi nar- rodi sicer .spodbuja].! k dedu, e ge. prev tako pri delu zavirati, ker so stare naročila pr ari Lek /ali in ga cesto nrepušorlt tolp 1 odvratnih gckjuir j ki 10 trgovsko ne- o veščemu umetnin” dot: vij sli ~lat me.teri ul £ " ,os h o tudi drugače gv -Juf-r le . mnovo "*rat o ga zaprta'o v rv c intrig, iz katere sr j-. uežko -.zmotal. Po naročilu "silnega, jezljivega, bojevitega, a velikopotez¬ ne ga" /Iz. Cankar/ papeža Julija II, jo po- daljšem odlašanju in ostrem sporu z naročnikom "z vrvjo o 1r ol;' - -a’-u", kakor se je sam izrazil, prevzel delo na okrasit i d.ksr . mre kap 1 2 ., Sikstinski stv or- ki ga-jo moral pc. likali.- j .oz lo.V.l na manjša polja in Jih ločil z nas 1 k i^i ar' J J-krumima elemen¬ ti* Od Kristusovih, predhr^nikov sp' da^ c"' ok_ J preko j r er okov in šibil, dečkov, ki nosilo konzole in nuin.it a ki spl tajo girlande, pa do devetih glavnih prizo- ^v s stvarjenjem sveta in človeka je vse ior.malr.o J n vsebinsko povezano* Silni no¬ tranji nemir v ki zvi; . množico 'čudovito c~ 1 vkovanih teles kot v neznosni o-. ; ?nc i, trpljenju in brtvu. osti, je umetniška « izpoved./ kakršne zgodovina lo Michelangel a n.', poznala, fase ' prisluškujoče -io.il e in po svojem s-cu ^opev či preroki so upodobljen", s kr etn* li v c veh narpro ;ujc čil. si s noreli, v kontrapos tl., s kc. zorim je strar tni in mrr 'i.rl turno trik izražal veliki roir-anji nemir e-ojoga srca :-n svoj,:, dobo. Ena -‘.zmed osrednjii. c lil " IH k prikaz’ o ustvarjenj' Ad m Bog.. r.Če je priplaval v obi-,ku angelov in s kretnjo ibud.il na tleh ležečega prvega človeka v življenje. Adam', ki se je že napol dvignil, a mu roka sloni.še brez prave moči na kolenu, je po¬ stal simbol prebujenja človeka, minilo bo manj kakor sto let, ko bo Shakespeare ustvaril prvega resnično sodobnega človeka v literaturi, človeka, ki ..vrsta po sebi in ne ravna več samo po občutku, ampak no premisleku: Hamleta*,... 'Trideset let po stropu v Sikstinski kapeli je Michelangelo po¬ slikal še zadnjo steno s P o slednjo sodbo . Zadnji sledovi re¬ nesančne brezskrbnosti se že izginili. Papeškemu dvoru že ne gre več za blesk in sijaj ; ampak--za obstoj, deformacija je oma¬ jala cerkveno avtoriteto v temeljih. Treba, je bilo preiti v protiofenzivo. Tr identi n ski cerkveni zbor je sprejel cel-o vrsto sklepov, ki naj*bi ustavili prodiranje reformacije. Usta¬ novljen jo bil jezuitski red kot prednji odred v nrotireforma- cijskem boju. V tej dobi ni bilo več razpoloženja ?a ponazarja¬ nje verskih dogem, treba je bilo postaviti pred vernike in nji¬ hove pastirje resno opozorilo o tem, da se bo zio kaznovalo. Michelangelo je to sicer staro snov pojmoval čiste drugače kot njegovi predniki. Kristus je tu samo neusmiljeni in neizprosni sodnik, pri katerem niti Marijina priprošnja ne bi pomagala prav nič.j-Zato se . je plaho stisnila k njemu, prav tako plaho kot vsi pravični,. ki drhtijo pred njegovo' ježo. Na drugi strani p& padajo krivični kot v velikem slapu človeških teles v Haronovo barko* Njihov obup je. brezmejen, kakor bo brezmejno njihovo trpljenje. Kot že prej »je tudi tu Michelangelo zapustil izho- jene steze cerkvene tradicije /n. pr, v golem atletskem brez- bradem Kristusu/, sicer pa sta bila tudi Michelangelovo osnovno čustvovanje in mišljenje daleč od tega, kar je cerkev predpi¬ sovala. S tem, da so množico aktov pozneje oblekli v nekakšne'- hlač_e* so tej umetnini odvzeli tisto zaradi česar je Michel¬ angela -ta motiv prav posebno zanimal, sag' mu je omogočal, da jo upodobil vse, kar je -vedel o človeškem telesu, Slika sama, ki je sicer še zgrajena po renesančnih pravilih, je ^ posameznih likih tako razgibana" in čustveno tako zanesena, d ; ,jo radi pri¬ števajo že mod prva dela nastopajočega baroka,« Toda Miohelangelo je bil v prvi vrsti kipar no pa slikar. Nje¬ gova Pietž. - mati božja z mrtvi Kristusom v naročju. - je delo 22-lctnoga umetnika. Zgrajena je v strog trikotnik, pri čemer si Michelangelo -ne pomišlja, da s komaj opazno anatomsko, ko-., rokturo stisne Kristusovo telo v določeno shemo. To telo--- je. prav teko daleč od prejšnjih naturalističnih upodabljanj mrtve¬ ga telesa, "kakor je izraz izredno mlade matere-, ki ji skoro ne bi mogel pripisati odraslega sina, zadržan' in prav nič pa¬ tetičen. Kot da so je vdala,Y.svoje usodo s žalostnim pogle¬ dom objema sinovo telo. Kip je zgled umetniških stremljenj in rešitev v visoki renesansi. - Kakor mnogi Umetniki prod njim, se je tudi Michelangelo, lotil Davida , a .jo. tudi to. motiv poj¬ moval drugače kot njegovi predniki. Ne gre-več za mirno zma¬ goslavje dečka, ki je .-svoje delo cprabil, gre zd-skoro zrelega moža, ki jo tik prod tem, da sproži pračo. Lepo oblikovano moško t-clc jo še ^irno, ena noga mu še' trdno, sr o ji na_ tleh, toda v mišicah in žilah levice je čutiti že neki napon, leva noga bo zdaj, zdaj stopila, v čelu, ki ga pokriva senca gostih las, predvsem pa v pogledu je že odločnost, ki bo sprožila de¬ janje. -- Papež Julij II .si je hotel že za živa postaviti mo¬ gočen spomenik, ki naj bi ga ustvaril Michelangelo, toda zmanj¬ kalo mu je denarja in menda tuni volje'ih tako so ostali od mogočnega spomenika samo nekateri Michelangelovi načrti in trije kipi: Mojzes in dva sužnja . V vseh teh umetninah je upo¬ dobljen hajbolj dramatični psihološki trenutek, Mojzes, ki sedi s knjigo v rokah in se bo vsak hip dvignil, da stopi pred narod, ki se je predal a^alikovavstvu, Oba sužnja, ki naj bi krasila Julijev spomenik, sta pe : sodbi Izidorja Cankarja med najboljšimi, kar. je sploh kdaj ustvarilo, kiparska umetnost. Eden izmed njih se še z vsem telesom trga iz vezi, čeprav se mu je 'glava že brezmočno nagnila, drugi pa jo v vezeh že omah¬ nil. Sovraštvo do spon in žeja po svobodi sta. v obeh kipih iz¬ ražena ' na'-način, ki menda res nima'para v zgodovini. - Tudi Medičejsho. kapela v Firencah je bilo delo, ki se je od naročila do izvedbe izpreminjalo. Posvečena jo Lb-ronzu in Giulianu, ki naj bi- po načrtih medičejske družine s'pomočjo medičepskega papeža Leona X. zavzela in združila severno in južno Italijo. Toda eden je bil le sanjač, drugega.pa je popadla-blaznost. Michelangelo, ki jima je postavljal spomenik, ga je postavljal tudi svojim pokopanim upanjem in upanjem mnogih italijanskih patriotov. obeh kipih je že r i. zunaj pokazal zna .j obeh 121 knezov. G-iuliano drži poveljniško, polico rahlo v rokah, kot bi ne znal ravnati z njo, obraz Lorenza pa. zakriva senca /duševne noči/. Ob obeh. sedečih kipih slonijo ali ležijo štiri alegorične postave', dva moška in dva. ženska akta: dan in noč ter jutranji ih večerni mrak, Te alegorije so že v Michelangelovem času močno občudovali in G-i o v anb att ista Strozzi je zapisal, da je Noč tako lepa, ker jo je naslikal angel /Michel-angelo/ in da bi se zbudila.ter spregovorila, teko jo-živa. Za Michelangelovo sodbo o tedanji politiki je značilen njegov odgovor: Ljubo mi je, da spim,-'še'-bol j pa, da som kamen. Dokler pri nas gorje in š njim sramota traja, ; ' da nič ne vidim in ne slišim, mi ugaja« Zato govori tiho, da .se ne predramim. Prav tako kakor v slikarstvu in kiparstvu .jv rodil Michel¬ angelo svoja, pota tudi \ arhitekturi. Zaradi njegovega pri¬ spevka je postala cerkev sv. Petra v Rimu najvažnejši arhitek¬ turni spomenik renesančne in njej sledeče baročne dobe. Stav¬ bo so gradili 150 ;letj pri h : ej so'sodelovali Bramante, Raifael, da Sangallo, Michelangelo, 'Iviaderna in Bernini, ki je s perspektivično preračunami kolonadami'pred cerkvijo ustvaril mogočen trg in s tem neverjetno povzdignil vso stavbo. Od t)rvih centralnih preko vzdolžnih tlorisov je. cerkev skozi dolgo dobo rasla in; se nekako od znotraj nazve 1 širila. V prevzete renesančno stauične oblike je Michelangelo vnesel nemir in dinamiko svojega umetniškega temperamenta in dobe,• v kateri je rasel ta veličastni spomenik cerkvene moči in oblasti, niehel&hgelo je dal visoki kupoli rebra- /kot v gotiki/, ki izražajo dinamične sile v stavbi, V mogočnih toko¬ vih naraščajo tektonske moči navzgor, toda vodno znova se jim. ustavljajo mečne grede in venčni zid, ki težijo' na čelih oken, da so zanos, unese:. Občutek, ki ga vzbujajo te v no¬ tranjem spopadu se vijoč' mase', ki. se vzpenjajo in ustavlja¬ jo, je~čustveni razburkanost, ekstaza in patos. Vse to pa so prvine, ki so „posebno vidne.v nasledhji dobi, v baroku. To prehodno dobo pa v razliko od renesanse imenujejo manici- zem. Zadnje dejanje renesanse se je odigralo v Benetk ah. Ko so po vsej Italiji pričela m rta. gospodarsko nazadovati in ko so po¬ litični nemiri vedno bolj ovirali Javno, posebna pa kulturno živi J o n je, ko Je v Financah ugasnila zvezda Medičejcev, ko so Milan zasedle, tuje čete in -ko so se papeži v Mirnu morali od¬ vrniti od .posvetnega bleska in posvetiti verskim problemom, so ostale, samo še Benetke,- v katerih Je bilo ozračje za umetnost ugodilo. Tu Jo živel slikar, ki mu Je bilo dano, da Je z žarki¬ mi barvami opeval lepoto sveta in človeškega telesa. Tizian , ki Je živel v Benetkah, od svojega desetega leta pa do smrti, ko ga Je 1576 kot 99-letnega /89?/ starca pobrala kuga, v svojem življenju menda ni poznal neuspehov. Bil Je portretist papežev, cesarjov, kardinalov, kraljev, knezov in predvsem slikar lepih žena. Kot vsa visoka renesansa Je tudi on iskal v individual¬ nem tisto višje, tipično, bistveno. Tizianu hi bilo do tega, da bi~iskal nove in zanimive motive. Brez pomisleka se Je držal literarnih predlog ih cesto celo samega sebe ponavljal. In vendar Jo bil vedno nov. Nov- ker Je "dojemal svet s svojimi očmi in ker Je znal brez velikih ambicij to svojo dojemanje Sveta izraziti,. Čudovito sredstvo, s katerim Jo uresničeval to, kar so’Mu povedale oči, p . so bilo barve« Bi Tiziana si no'bi mogli zamisliti nobenega njegovih r '.slednikov od Tinto¬ retta in Rubensa pa prav do francoskih impresionistovo Vse njegovo delo od zgodnjih del pa do pozne starosti Jo ona sama visoka pesem tostranske življenjske silo, ki z živo ra¬ dostjo objema vse, kar ga obdaja. v Dokaj' drugačna ie bila pc-t kulturnega razvoja ne. severu .’ Tudi tu so so ..mosta posebno ob nizozemski obali in ob bregovih rek pa tudi v, notranjosti gospodarsko okrepi? a. Toda individuali¬ zem,. ki Je bil uspeh tega gospodarskega razvaja, Je iskal sprostitve predvsem v novem odnosu do religioznih vprašanj. Kolektivno vezano versko čustvovanje z vso hierarhijo posred¬ nikov na zemlji, in priprošnjikov v nebesih se Je moralo umakni¬ ti čustvu posameznika, ki Je moral brez tolažil spovedi in pokore najti pot do. boga. Ubogemu grešniku ni ostalo nič drugega kot vera v božjo milost, bplešno veljavne, "objektivne" razlage sv. pisma, kakor Jih Je predpisovala katoliška cerkey, ki Je nekomentirano in nekontrolirano branje biblije sploh prepo¬ vedala, za novo prebujenega posameznika niso bile več veljavne. Namesto no .■ azumj.. j i v ih teksto - ' v latinščini se pel vi Jo prevodi 12 ~ v nemščino in -r dr'’ge j ;v n Proglašena je 'evang 1:‘jska svo¬ boda" * Seveda pa bi bilo zgrešeno, če za vsemi torni strastnimi teološki¬ mi razpravami in dokazovanji, ki sc se dotikale trdi tako občut¬ ljivih vprašanj, kot je svoboda voljo, no bi. videli zelo konkret¬ nih gospodarski ti in političnih koiusti, zaradi katerih so se po¬ sebno nemška mesta uprla cerkvi in njeni osvetni moči. Nemški meščani se pač niso hoteli sp: ijazniti z • .g lomnimi sredstvi, ki so kot plačilo 7 a odpustke od"tkala v Rim, poleg tega pa so bili že prej v stalnih sporih s cerkvenimi knezi in njihovimi privilegiji. Da jo našel protestantizem ugodna tla posebno na Nizozemskem, je razumljivo, saj so bili njihovi zatiravci in tlačitelji prav katoliški Spanci. Tudi plemstvo si je obetalo od razlastitve cerkvenih posestev velike gmotne koristi in se je novemu verskemu gibanju rado pridruše/alo« Posebne, odkar je Luther ost^o zavrnil kmrčke upornike, ki so v besedi "evan¬ geljska svoboda" slišali bolj drugi kot prvi del, Novoverci umetros i : iso ljub li. Sam Lu ;her slik sicer ni rav¬ no prepovedal, izjavil p- :e, bi balo bolje, če lik ne bi bilo. Se odločnejši 'je bal Calvin, ki je vsako upodabljanje, neizprosno odklanjal. Nemška umetnost pa je bila tako tesno povezana z religijo, de-oropana r ligioznih temeljev- in brez pomoči antičnih zglede ki so je bili deležni italijanski umetniki sploh ne bi mc 'la živeti. Kljub temu pa se je renesansa s svojo zahtevo po rea. 1 zmu tudi na severu uveljavljala. Na meji med gotiko in renesanso so dela Nizozemcev van Eyckov in Hieronima Boscha , čigar slike , so sicer na videz še vse. v grozljivem svetu srednjeveških vizij, a že dihajo sodobnega socialno kritičnega duha. Posebno zanimive so slike Pietra Brueghgla. st. Čeprav je 'obiskal Italijo, je ostal zvest stari tradiciji in prinesel iz dežele renesanse samo večji smisel za plastično oblikovanje telesa. Bil je slikar domače pokraji¬ ne in človeka v njej tudi tedaj, ko se je posluževal sveto¬ pisemskih motivov,- Pri tem. je zrastel v ogorčenega tožnika zoper krutost in neusmiljenost španskih zavojevavcev. Na sliki " Pokol betlehemskih otrok " vidimo zasneženo nizozemsko vas, ki prav nič ni podobna svetopisemskemu Betlehemu« Tudi vajami - konjeniška 4- eskorta v Špane^.Jt če. aubui in oklepih - niso svetopisemski, v o vdirajo v h:' še in trgajo nizozemsko oblečenim materam otro¬ ke iz rok te i ih .pobijajo, spominjajo nizozemskega gledavca na aktualne le otke 1 7 črni postavi konjeniškega poveljnika z brado so neka eii..videi:*, poteze španskega namestnika Albe , ^ajpomembn .j? . nemški umetnik v stoletju i formacije je bil Albrech t 1 in Joprav je Luthra visoio cenil kot oznanje- vavca x iste božje besede ii kot obnovitelja verskega življe¬ nja, je sc i jftal zvest-sin katoliške cerkve in so ni zavedel, da mod - ] j. 1 irorn. in papežtvom ni moglo eiti nobene poti v spravo K: ji o temu pa se je tudi n od srednjeveškega pojmo¬ vanja r-d': g: .ozr osti že močno oddaljil, ■ 7samp izmed Durerjevih nabožnih < .e*, je topla Osebna izpoved j ki se po globini sicer ne more merili z Michelangelovo, je - p? —~v 0 i-«-r. iskrena, hudi- sicer je Milerjeva umetnost v marsičem različna o umetnosti v Italija' s' i visoki renesansi, čer "as se izrazit, italijan¬ ski vpliva . e vade tajr-li, Najbolj samos. oj jo-v lesorezih in bakrorezih, / umarnosti, v kameri mr š« dares n*. . malu kdo kos, Vidi st mu, da izhaja 1 stare severnjaške -'-redicije, ki jo druži s s du^..j.m... 0 u^ *.mi umetniškimi vzroi in nazori. Njegova utemli.jitev- portretnega slikarstva, češ, da to zadrži lik človeka še po smrti se. skoro dobesedno ujema z nazori Italijana /Ibtrčijn. 5 F >t portretist rad heroi/zira meščane in jim skuša vliti tudi nekaj psihološkim karant " stik. Slikal je 1 ■ vr.e ljudi, ovc joga časa, med. njimi pol^ Erazm a Rotter ¬ dam .. ikc ga, Dure jo bil sicer 14-95 v ^er- uM.ah, kjer se je gotovo. mnogo ..naučil, tod a n^doi go pr vrnit"- .j) ustvaril svojo Apokalipso, vi -to .greli 1 ;, v katerih h ' c eman iskala samo. sled italijanskih'. ali celo antič yr. ! v V tc c "de-j e nr. 'prelomu nove dobe- ' *o Grunowal dzy isen- hoimsk c rta. , mm'i - v ki z živahni v. kretnjam^ izraža pr e-; tresijiv verski zares, kakršen je bil mož- -. samo srn v srednjem : veku, Sama i "poroditev o'dveških likov po sliki- pa ze sledi ■ renesančnim kor' poz.-k L jo ; m pravilom, iek^ei umetnostni zgodovino ji. ii er p ' ■>) to delo rthn^-p slikarsmr tva - ritevr Eden naj večjih .portreti <=t .7 vseh časov je Hans - Holoein ml , S skoro znanstveno, objektivno in Hladno analizo portreti!anče- vih potez prodira v človeka in mu s podrobnim realističnim niza¬ njem 'detajlov na obleki in v okolici, ki ji .portretiraneec pri¬ pada, ustvarja atmosfero, v kateri se giblje« Slikal je iatovite meščane, trgovce in ko je zaslovel tudi Henrik Vili ter njego¬ ve žene in dvor. Od njega j-e ohranjena izredno 'zvesta slika Erazma Rotterdamskega. Eri nas je zapustila renesansa le malo spomenikov. Vzhodni deli naše države, so bili pod turško oblastjo,'na zapadu pa se je zaradi težkih gospodarskih prilik ih zaradi reformacije zelo malo . ,. rt gradilo. Renesančna 'kupola- na sicer gotski stolnici v Eiboniku, taptistorij in kapelica sv. Ivana Orsinija'v ^rogiru /delo Andreja Aleši j a iz; Drača, ki j-e tudi ktriigbd sodeloval/, zgornji del koprsko stolnice,, deli -stolnice v u sOru in 1 rahčiškansko cerkve v Piranu. - vise to so le drobci, pa so ti so le redko izrazito renesančni. Nekateri naši umetniki so delali izven svoje domovine v 11 ali ji-.- Dalmatinec - J ura j Cu ll novi c je znan. in cenjen pod imenom .Giorgio Schiavone, Andr-1j-a - Modul tč pa. pod""" imenom Modolla ali Andrea Schiavone. Tudi znani ilustrator ro¬ kopisov Clovio jo bil po mnenju nekaterih raziskovalcev dal¬ matinskega rodu /Klovič?/. Doma sta delovala Nikola Božjdarcvič in Vlaho Dr žic , medtem, ko nam ni ohranjeno nobeno Držičc-vo delo ,•' ampak "samo Arotinova sodba o. njem, j : e -Božidar evičovi/i slik V Dubrovniku dovolj, da si lahko ustvarimo sodbo o ;nj.egpvem- talentu, ki je presegal provincialno raven> Polno svežine in poetično idiličnosti je njegovo Oznanen j e v dominikanski cerkvi.,- ki hrani več njegovih slik. Zaradi živahnih kulturnih in po¬ litičnih stikov med ^.almacij.c in sosednjo: Italijo šo gotovo^mar¬ sikdaj dobivali naročila za slike v naših cerkvah tudi nekateri slavni slikarji..Pri,naštevanju teh imen pa verjetno ljudsko iz¬ ročilo nočna pretirava. _ . .v. Noizravnar.a nasprotja dobe, ki je -sledila, visoki in pozni re¬ nesansi, ti mehnurda najbolj ponazorila dva avtorja 17 * sto¬ letja: francoski filozof Descartes /s polatinjenim imenom G artesius/ in nemški mistik Johannes Scheffer /s psevdonimom 1 Andolu s Silosjus/ . V. stavku "Cčgito, ergc f um? ! ./razmišljam, terc j sen/ je-.skušal veliki.dvomljivec resaartes po:* skati v sebi .edino trdno, točko, is .katere bi le 'kr izhajal, in se poča¬ si skozi t.emo negotovosti-prebijal do : as: ih, ...razumsko neizpod¬ bitnih.. ugotovitev* Z logičnim sklepen: m ie prišel do dualizma, dvojnosti duha in gmote-,, do zavesti, i je takt) značilna za novo miselnost« Podobno kot pozneje Leibni ;z je izločil boga iz vsak¬ danjega življenja in ga premaknil deleč nazaj v polmračno pra¬ davnino, kjer mu je odredil vlogo pravzroka vseh stvari* Na dru¬ gi strani pa je nemški mistik Angelus Sile.siušhi jo zapustil hladno razumski protestantizem ter se z vs .-m z r m svojega tem¬ peramenta oklenil barvitega, čustveno razgibat ;ga katolicizma, iskal ; megleno brdžbreznost opojnih zamaknjenj in stapljanje s svojim prav nič dogmatično pojmovanim bogom; ti ima že mnogo pantolstičnilr črt« Sam'pravi/ : . . . - Pretesen mi je svet, premajhno' jo nebo. Bo še prostora kaj' zi mojo dušo vso? Ta dva tečaja: razumska skepsa znanstvenega empirizma, ki jo označujejo velikani naravoslovnih ved in racionalistično filozo¬ fijo, kot'so to : Bacon , Kob ler/ Spinoza, G a? Ilc i, _ vscartes, 3ffowton« Locke , Lo i bnitz, Diderot * ih š c- cela v ista drugih ter čustveno" povzdignjena" prenapetost verskega 'noša sta diagonalni 1 nasprotji",- ki jo rne-dnju razpeta nova det a - b' rok « Beseda "baTrocb", ki je osnova ne le za -umetniške, ampak. splošno ; oznako dobe, je portugalska' in pomeni \ pez,,ikra zlatarjev - nepra¬ vilen biser. V francoščini n baroque'' označuje nekaj nepravilnega, nenav-’adnega, izkrivljenega..Podobno ko o 1 gotica", je bila; tudi t.a : o znalca sprva prezirljiva. Z njo' so. v rhbi. h aaieizma označevali baročno pomanjkanje mere in preoblclenost h ročnih umet.mih« K ovl. slog: se.,je rodil v Italiji, kjer je cerkev j5o trii e atinskem * .. v v' konci?u zbrala moči za versko obnovo in prešla v protlrefornacij- sko ofenzivo, čistočo cerkr no organizacu sila katolišk Udarni odred boja za utrditev papeške oblasti in za onih dogem bi 1 j ezui t ski red, ki je s svojo s trum jo in neizprosno disciplino postal kmalu vodilna egn baroka, str a razumska om*. 3v nasproti vsemu- - 27 - kar .je kakor kolu. 3oom_iajaio na krivoverstvo, ie z inav: ž ici j o in indeksom prep ove lar.i h knjig okrepila idejno zgradbo cerkve¬ ne oblasti. Stopnj vanje'verskega zanosa in čustva z bogatimi obredi, v katerih, igra glasba posebne važno vlogo, te a z razkoš nimi cerkvami, polnimi bleščečega zlata, naj bi odtegni. 1 .o ver¬ nika iz oblasti 1 rotest.ntskih vj _ivov in privabilo v cerkev. Tako so se v boju za obnovljeni katolicizem prepletali razumski in čustveni elementi Toda barok n: /.golj cerkven umetniški slog, ampak, ima svoje korenine globoko v družbenih protislovjih svojega časa. -o re¬ nesansi in reformaciji, posebno pa po krvavih verskih bojih in državljanskih vojnah se je razmerje sil v samem fevdalnem taboru močno izpremenilo. Centralna oblast, ki je znala izkori¬ stiti meščansko-plemiška nasprotja, se je deloma tudi s pod¬ piranjem meščanstva na račun plemstva silno okrepila. Plemstvo je namreč v teh bojih oslabelo in moralo prepustiti svoje po¬ litične funkcije plačanemu uradništvu, na-katerem je zdaj slo¬ nel državni aparat. Absolutni monarh pa se j- na omahljivem ravnovesju obeh razredov povz- 1 do neslitene pol ‘ ične pa tudi gospodarske piem.č’ V hj^ovih rokah so bile združene vse niti Najvažnejša ne ta v upravi je sicer zasedlo plemstvo, toda bilo jo- popolnoma odvisno od dvora, kjer se je zbralo vse, kar je od fevdalci, stanov še ostalo. Tu sredi razkošnega bleska in nakopičenega bogastva se izoblikuje nov živi j en... i način in slog s sijajno eleganco, z izbranimi oblačili in z .uglajenimi oblikami družb«.. -n - ga občevanja. Dvor, pose ono francoski in av¬ strijski, nostane središče, ki z bogatim bleskom svojih raz¬ košnih prostorov, še bolj pa s sijajem svojih teatersko reži¬ ranih prireditev in slovesnosti privablja zabave željno gospo¬ do. Celo Remcij a, ki je' v tridesetletni vojni ir ubila dve tre¬ tjini svojega prebivavstv? j n ki je bila razcepljena na skoro 300 bolj ali manj samostojnih teritorijev, se ep- ime r evega. sloga in skuša tekmovati z dvori sosedni v " 1 A trii meščan¬ stvo se v svojem razvoju ni ustavilo in ., e perone o c nizozem¬ ski obali Atlantika po osvoboditvi izpod špsns.-cego arma naglo bogatelo , Tako .je . ostal barok ropi- ••-■nt at, iv na umetnost žmagaviar pbotirer- forr.acije, absolutna monarhije in visokega. plemstva pa tudi .boa' gatih trgovcev. ■ p e.ah.. ■ : .o Cerkvi* bluzi j o silna izrazna sredstva baroka, da z arh. t el tur 9 , kipe•st7om in slikarstvom dvigne in stopnjuje čustveni z nos venskih doživetij. Verniku naj z iluzijo nadzemskega živijer ja nova umetno št pomaga v zamaknjenje, da lahko dojame čudež, Ab¬ solutni monarh -pa Se obdaja z razkošjem prekipevajočega barona , da pritegne v objestni vrtinec vedrih zabav -Vse silo, ki bi sicer lahko - učinkovale sredobežno. Bogatemu meščanu pa je umet¬ nina-dokaz njegove družbene veljave, včasih morda tudi pričevanje s njegovi kreditni sposobnosti, - S to reprezentativnostjo v najtesnejši zvozi je stopnjevanje dimenzij, Vse mora'biti veliko in veličastno. Da pridejo te nove dkm nije bolj do veljave, jih je treba urediti po pomembnosti, man } važni elementi se morajo podrediti 'važnejših, Na stavbi je p or .el b en portal, srednji del fasade' se dvigne in s podvojitvijo rSrhih stavbnih delov posebej podčrta /dvojni stebri, dvojni op c 1 aiki, trojni napušči/. Slika ni več kakor v renesansi ena¬ komerno razsvetljena. Močno' poudarjena luč odriva manj važne predmete v poltemo, Tu seveda ni več ostrih obrisov .. Ne le na sliki ampak tudi v arhitekturi se en element pretaplja v drugega. Begati okviri so že škoro kiparsko okrasje, kipi pa se podreja¬ jo celotni arhitekturi. V bogoslužju se k vsemu temu še pridru¬ ži glasba, tako da se vse zlije v celotno um a t nirio , ki - če" upošte¬ vamo še kadilo - učinkuje prav na vse čute. Talca umetnina, mora razgibati vsa čustva, posebno še, če je ta čustv e na razgibanost tako zelo poudarjena kot v baročni umetnini* V arhitekturi Trpijo vsi elementi kvišku, podobno kot. y gotiki, le da tu ni \ 3<- sledu o lahkotnosti, ki je skrivala' težo gmote,Barok to že _ r e taji , adipak jo premaguj e. Baročno kipenje- je- mučen boj z zapre¬ kami, ki so postavljajo t emu'kipenju-v-bran* ..-Sveta in vsega po- ‘ svetnega ni mogočo tajiti, -ampak, ga je treba.premagovali« Primer take miselnosti je premagovanje narave, kot se nam razodeva v baročni h parkih * Drevesa ne -ras te jo več tako, kot jim je' -po zakonih narave dano, ampak jih spretna, roka ‘vrtnarja stalno . - ■ 9 - prirezuje in klesti', "da : bZ podobna nekakšnim sp lenim stenam, ki jih prekinjajo niše z vrtno plastiko. V slikarstvu pa trdi v kiparstvu je izražena baročna razgibanost v labilni diagona ¬ li , ki nadomešča jasne renesančne kompozicije v geometrijskih, likih. -Svetnik ali svetnica, ki se zamaknjeno ozira v nebeško svetlobo ne stoji več na tleh, ampak lebdi v 'zraku na oblakih, ali pa plava proti enemu ..izmed kotov slike. Obleka vihra v divje razgibanih gubah , kot da se .je močan veter ■ujel v njo. Obraz svetnikov in svetnic je razsvetljen od notranjega žara. S priprtimi očmi in polodprtimi usti je na las podoben izrazu ljubimca ali ljubimke v erotičnem zanosu , kakor je v tej. dobi sredi najbolj zvišanih versko občutenih pesmi in vzdihov, cesto govor o ženinu-Kristusu in nevesti-Mariji‘ in to v izrazih, .ki so izposojeni iz erotičnega'doživetja* - . . Poleg toga razgibanega obraza pa. ima. barok s e'ten obraz, ki je vsaj na videz hladen in umerjen.. .To je obraz £ r anc 6 š k r e ga' ki as j - cizma, ki se s posebno ■ljubeznijo oklepa antičnih oblik. Kot se je tu zaradi ravnovesja med družbenimi silami zlata'tehtni¬ ca' absolutne monarhije za hip umirila, 'Toda prav iteratura te¬ ga časa, ki je kljub oblikovno strogi zgradbi polna bleščečega p at os a, nam prav tako kakor arhitektura, kiparstvo in slikar¬ stvo, ki kljub strumnejši kompoziciji ljubi slikovitost in posebno v pokrajini romantična razpoloženja, priča, da je tudi klasicizem samo eden izmed obrazov baroka, Celo nat uralizem , ki mam govori iz nizozemskega slikarstva , je le zaradi naših ustaljenih in preveč shematičnih predstav "ne- baročen". V deželi, kjer vlada in cerkev, nista mogla biti tako' mogočna podpornika vmetnosti kot na primer v Franciji ali Bpa-J' niji, je bila tudi reprezentativnost umetnosti, ki jo je plače¬ valo meščanstvo manj vsiljiva. Slika, ki je bila ustvarjena za domačo uporabe, ni trpela visoko leteče poezije mističnih za¬ maknjenj. Toda p av trezni naturalizem in tehko~opazovhnje, s katerim- so se nizozemski slikarji poglabljali, v domačo pokraji ¬ no , posebno pa nepristransko zanimanje, s katerim so zvesto sle¬ dili vsakemu na videz še tako nevažnemu predmetu v tihožitjih in interierjih, pričajo o mirnem dostojanstvu, ki se v portretih - 130 - in žanrskih prizorih lahko stopnjuje do razkažovavske svečano¬ sti. v . Tu na. severu, so baročna, prizadevanja, v katerih se tudi neka¬ tere.. napredno predstave o mnogovrstnosti in spremenljivosti sveta ne dado tajiti $ prodrla med na jširš.e. : plasti ljudstva. Poleg cerkvenega, dvorskega in meščanskega lahko govorimo tudi o ljudskem baroku, saj so prav v tej dobi in njeni umetnosti « — m —r .-li.rrr — r m. . ll A". . .. . postala očitne nepremostljive družbene razlike med potratnim, bahavim bogastvom in neznosno bedo. V cerkveni arhitekturi je slej ko prej zgled' cerkev sv, Petra v filmu, Tloris postaja daljši , nad križiščem latinskega križa . pa jb poveznjena kupola ,i:ki povezuje in druži vse elemente, slav¬ nostne in razkošno opremljene . dvorane ,. Pred stavbo' pa je bujna c in slikovito razčlenjena fasada , ki kakor stena zakriva ostale, dele cerkve. Mogočno stopnjišče vodi do močno poudarjenega por ¬ tala in tvori nekak prehod od trga, ki leži pred cerkvijo, do same zgradbe, s katero se zliva v višjo celoto, Nešteto je cerkva,.ki jih je posebno jezuitski red postavljal po Evropi, Pri nekaterih je.lepo vidna kupola, ki spominja n sv. .Petraj po drugod je poudarjena fasadna stena z vzorcem v rimski cerkvi II Gosi ;. tudi mogočni zvoniki, so ponekod, značilnost baroka - povsod pa pričajo o bogastvu, oblasti in moči prenovljene cerk¬ ve. Colo protestantje 'se niso mogli izogniti duhu časa. Evan¬ geljska cerkev v Buckeburgu v Nemčiji se na primer prav nič no razlikuje od katere koli katoliške cerkve. Cerkev sv« Pavla v Londonu , ki jo je sezidal najslavnejši angleški arhitekt Christopher ¥ren , s svojima dvema velikima zvonikoma in mogočno dvonadstropno fasado tekmuje s cerkvijo sv. Petra, za katero tudi po velikosti mnogo ne zaostaja. Najslavnejša posvetna, baročna arhitektura je gotovo dvor Ludvi¬ ka MTV, v Versaillesu, kljub mogočnosti in razkošju učinkuje v primeri z drugimi palačami nekako umirjeno, morda tudi zaradi velike...razsežnosti in zraslosti z okoljem, s skrbno urejevanim parkom. Versajski, grad ,je bil mnogim drugim gradovom za vzorec,, tpda manjše mero.teh stavb marsikdaj težko nosijo preobloženo. - " 51 okrasje«. Dr o si onski Zwing er , bogato okrdšena palača z velikimi okni in številnimi balustradamij služi marsikdaj kot šolski primer baročne palače. lian .na j bližja svetovno 'znamenita baročna stavba je du najski Belvedere , rezidenca priac.a Evgena Savojskega zmagovavca nad Turki. . Najpomembnejša osebnost' italijanskega baroka je ar h|,tekt, kipar, slikar in pisatelj Lorenze Bernini, poslednji "n. orno univeršale". S svojimi stavbami, predvsem pa s svojim vplivom in s svojimi na¬ sledniki je vtisnil Rimu 17. stoletja svoj pečat. Po osnovni nadarjenosti je bil kipar, ki je z bogato domišljijo .ustvarjal nemirno razgibane like strastnih, kretenj in slikovito oblikova¬ nih. obrisov, j/oliko priljubljenost si je pridobil s kipom Z amak ¬ njenje sv. Ter eze. Angel V podobi polodraslega mladeniča s pušči¬ co v roki sklanja nad svetnico, jfci: j.e.:-*—prevzeta od čutna na¬ slade verskega zamaknjenj a' - Omahnila' vznak na ležišče med ne- . mirne valove nagubanih oblačil. Bernini je tudi mojster cele < ■ r množice debe.loličnih angelčkov, ki jih še 'danes srečujemo po cerk¬ vah. : • mnogo mlajša od Berninija je bil njegov severni to ril arhi¬ tekt in kipar Andreas mchtrcer , ki je deloval na poljskem, prus¬ kem in ruskem dvoru. Njemu se ima 'Nemčija zahvaliti za svoj najpomembnejši konjeniški kip, za spomenik velik emu vpl ivnemu . kne zu v Berlinu, Jezdeč s slikovito, bogato Lak c dr e:; i lasuljo tvori s konjem vred nemirno razgibano baročnk cel >to in na podo¬ ben način kakor Bernini jev portret Louisa 'X I/, 'poveličuje močnega vladarja. * •>.... 0 katoliškem Elamcu -Petru Paulu Rubensu bi -težko_ rekli, ali pri- • pada bolj cerkvenemu, knezevskemu, ali celo meščanskemu baroku. Vsekakor pa je bil kljub temu da je redne hodil kisaš; - od.temena do pet pogan. Med množico'mitoloških motivov s kipeče polnimi te¬ lesi boginj in z' atletskimi bogovi ter heroji,, je vse polno za¬ maknjenih, 'a prav 'nič asketskih spokornic in kaj gaalo zapitih, a dobro rejenih svetnic. Celo Kristusovo telo na križu je krepko in mišičasto. Delo tega velikega mojstra je c-;.a sama oda na tr¬ dost, "Kaj zato-, da. na Golgoti umira Odrešen: k, de' sta 'Dovir a in Janez pretreseni priči njegove smrti, da so Magdalena ob - 1'52 - vznožju visokega križa ropi v solzah in obupu! V črtah, in bar¬ vah, v rdečem soju sončnega zahoda, v razgibanih' ■oblačilih postav, v sijočih razpuščenih laseh,' ki iznenada čudovito ,za- valovijo, v zlatom in svilenem blagu, v lepih 'iztegnjenih in prosenih...rokah, ki bi med prsti lahko 'drhale" cvetje, v vsej prekipevajoči slovesno dekorativni kompoziciji,’ v potratnem življenju, ki je vzcvetelo i.z najgloblje žalosti, se odprto ali prikrito razodeva sama radost."» /Verhaeren/ Vse Rubensovo življenje je. bilo srečno in polno dobrote - en sam veliki uspeh. Bil je veren kristjan:, dober zakonski mož,-uglajen državnik in dovcu trgovec. Ničesar mu ni-manjkalo« Nič-esar-, razen ; ne¬ uspeha,. razen. trpljenja, oe bi imel, če bi doživel se to, bi bil morda ■; eden največ jih -umetnikov človeštva* Vse'”drugačna je- bila'umetnost . protestantske N izozem s ke, ki že' iz' religioznih razlogov ni ljubila motivov iz svetega pisma in antične mitologije, čeprav se jim'seveda ni mogla povsem iz¬ ogniti. Omejitev na pokrajino in človeka v njej, posebno pa na žanr /sliko iz življenja/ in portret, je stopnjevala umet¬ nost nizozemskih slikarjev do neslutenih višin. 17., stoletje je zlata doba nizozemske umetnosti. Frans'Hals je mod svojimi rojaki slovel in bogatel kot slikar portretnih skupin, ki pa jih ni slikal togo in svečano, aptpak živo, najraje pri pojedini. Vrsto - strelskih družin , nekakih meščanskih' straž, ki sb se dale slikati, da bi /pkazale svojo veljavo in pripravljenost braniti meščansko svobodo, je oboga¬ til 'z živahno kompozicijo nemirno -razgibanih Irgur, Kot 80- letni starček jo Ovekovečil p redstojnice v ubožnici , kjer je prebil svoje zadnje dni. Tč' jo ena■najbolj...pretresijivih slik nizozojaskoga- slikarstva... mt.iri v črtne oblečene, starke in- njiho¬ va. ..dekla sp, od polmračnega ozadja odražajo .samo z obrazi, ■ beli¬ mi ovratniki in rokami. Iz. mrkih, .1utrpi ih lic Vejo pošasten hlad, 151 o vek se zgrozi ,,ob misli na .'usodo: ljudi, ki so izročeni takim brezčutnim bitjem. up -p- ; : a ; ; Tudi hernbrandt je slikal skupinske portrete, bed njimi so najbolj znani S uknarji, Anat ornij a /dr. Tulp in njegovi asistentje pri seciranju mrliča/- in Nočna straža /Kapitan Coog in nje¬ govi isurelci/. 'Dudi .on "j-e bil nekaj časa modni slikar-, ki je s svoj-..''ženo živel naravnost razkošno življenje, in tudi on je-obubožal, prišel v konkurz in umrl v revščini. Pol ep- por- treucv je slikal svetopisemske motive , ki pa jim jo - 1;leč od c-v rve ie, posebno katoliške tradicije - vdihnil šodobr,- -. : 12 : občečloveško vsebino. Njemu je bila karija rosna o? x te • s a jeva žena brez vsakršnih božanskih atributov. Zanimivi u r j )£c /i ženski akti , ki jih je obravnaval kot portrete o vsem ? /n st 11 jenim naturalizmom. Rembrandt nikoli ni hotel laskati. Njegovo Panajo , ženo, ki počiva na postelji, obdani od zaves, štej :jo med najlepše nizozemske umetnine, tako je polna živ¬ ljenja. Ta morda najbolj nizozemski izmed vseh nizozemskih sl i 1 ur jev se je z vsakim svojim delom od splošnega tedaj na FTžozemslrem vladajočega okusa oddaljeval,. Ni mu bilo do drob- i.,ua t izsnja naturalističnih detajlov, ampak se je lotil nad-" ue ‘ležarne naloge, da s svetlobo in senco ter s pol tucata OPfiAg ‘i.h barv naslika zrak, odnosno prostor, ki obdaja pred¬ met:, tjegovih svetlotemnih slik sodobniki niso ljubili, ker j; h niso razumeli, češ da "žalijo normalno oko, 21 hoče videti vsa jasno pred seboj", ^-'oda še bolj kakor čudovite barvne harmonije s svetlobnimi prehodi in pridušenimi odtenki, ki sijejo kot staro zlato in pokrivajo sliko kakor patina, žari -'.Z uk; Rembrandtove umetnine neka topla človečnost. Zapu¬ stil je 700 oljnatih slik, 300 radirank - v njih je poseben •mojster - in kakih lfpOO risb, dediščino, s katero bi svoje ■dolgove pač stotisočkrat poplačal.... 'J lasu, ko je staro -vladajočo cerkev zamenjala nova bojujoča se veefceV, je pripadla Španiji posebna vloga. Toda kljub veliki : rlutični veljavi in pomenu, ki ga je imela kot domovino,- • začetnika jezuitizma Ignacija iz Loyole , do El Greca ni našla umetnika, ki’bi izrazil njenega duha. A še-ta je bil Grk - Dnino Vil so je pravzaprav Dominikos Theotokopulos in se je šel el j Benetkah pri Tizianu. Toda šele, ko je prišel v Toledo, «jo - .. nenavadni slikar, "mešanica ledu in ognja", našel sebe ir uparijo. Dolge, visoko razpotegnjene postave, nemirno - 134 - . razgibane v soju hladne luči,, mu služijo, da iz .•£ ,f. čudežna zamaknjenja Verskega fanatizma, 'kakršen je V ak > ispeval samo v tedanji Španiji., Njegova pokrajina To led u _ z it'., priča o njegovem preziranju naturalističnih smer * i te/- nje¬ govega temperamenta. Cerkvena oblastnost, .pr -;1 iv-a ; nas rpnost cerkvenih dostojanstveni' '."''"ih' p'6Tbla?-hD'i de -o* 1 h vic 'a> jev, oredvpem. pa strastna,.mi Hkp jpanskih vi cm d: vse to je z vsijjvo ozračje, v. katerem je ustvarjal. .s.voja. de 1? , ■^a-.eč. v d 11 '.ovc mistike/je bil Diego Valdzguez , Pl jt brez.lirovt: n up zov 'lec-, življenja, Ničesar..ni slavil, ai i zerlj....,k, c< _v. lub.ens. na L ;ti 3 i)i,ebe,s kakor. El dreco, / Erič -Nev tun/ Kot spe sni d' or. a.i ;; . slikar je s.icer močno'poudarjal repr *zen- tati v t >'~ c/ rc svojih .visokih modelov, a -jih je kljub 1 emu ostro in p a/ nič ^ii,t. pni j.ivo karakteriziral. Bil j V budi prvi, ki .j j' istvar.il neverjetno čist. ženski'hrbtni akv / ienera pred ..sr c a .,c m Z ..pnakp.-p-, t zt.doh^at joiimiz c. enako ubran/ st jo barv kakor, tvor je .npodovil puc i pu.eprps.te.Kl jud± /Bredine/, Med deli, p, jih je ustvaiii " Esteban utirili o, so h i' danes po¬ sebno blizu slike seve-ljnkih ^ouličBibrTahllhlinorJuter pa so tudi nje pove m lupe-božji samo p črt etv zeha i'ž itu Lš i va, V obdobju meči najvišja .močjo kraljevskega absoluti zmu, in fran- s . . ,UU , fS-i ,lO. :: ‘ • C' > ;• v ' ' cosko revolucijo so se težke nap nesti in porušena ravnotežja v ’. .. • ; i }{ v ) * !. J. i. c.i . obloženih baročnih oblik, nekako sprostila, postala, so lažja in lahkotnojšu,lakcr da bi še dvorsk i aristokrap.ija v. svojem podzavestnem strahu pred zgodovinskim Viharjem,: ki se je že najavljal, la tila z lahkoživim življenjem, z-l.ju.boz.ni.jp, do vse,- ga nežnopu, k .j- krega in igrivega preslepiti in zazibati v brez¬ skrbnost, o ■ t.vijp-'-b'.oV<'ok ; i jh%kujemo rokoko po'/Francoski be¬ sedi 1 'koch.lTt'^/šlčo-ljka/'.' K jot' je le mogoče, še pojavlja 5 ta školjčni bunk. litj°ki-' je iu iz:: edko pogost'kot štukatUrhi okras na noi ra ji h ..z ; c/ari 1 ih' sthppbl ob'' ter kot dkvir ' ha slikah in posebno pogost Ib žučelih/ki so v' dobi spogledljivih, erotično .nasičenih d'.užitkih prireditev'-, fnoebr-o. pomemben rekvizit« Značilne za ril oko so por celanske figurice, ki predstavljajo z."" z n-d:, ni;.:'' iiv.li in belimi lasuljami ter može s prav tako belimi lasuljami in kicauii. Vse je krhko', Ijr-.bko, morda tudi nekoliko porogljivo,’ posebno kadar so upodobljene figure "z onega brega": lajnarji, berači, kmebie , ; vo jaki in drugi pred¬ stavniki imaginarnega, neznanega skrro eksotičnega ljudstva« Antoine iSJl. n?ois Boucher in Pon ore Fragonsr d pripo¬ veduj jo v nežnih barvah in lahkotnih čiteh o prijetnem živ- Pfjenju družbe,.katere glavna'vsebona življenja je bilo lju¬ bimkanje in galantne ‘igre. Portreti os b so hudomušno duhoviti, skoro;Vodno"'nasmejani' in vedri. Le V daj pa kdaj'prodre : skozi ; vso.to igrivost in lahkotnost neka otožna zamišljenost kot k slutnja bodočih dni. : ®ajvečji slikar tega čas.a je opanec F rancisco,Goja , Na zunaj je tu še vse tako, kakor, se za rokoko, spodobi. Družba veselih plemičev igra na travniku slepe miši, .lepe dame"še "smehljajo svojim kavalirjem, čudovito lepa žena leži na blazinah in vabi s pogledom, skratka: sama brezskrbna vedrina. In potem vsa kraljevska rodbina . Več kakor tucat jih je. Držijo so svečano, kot bi so zavedali svoje veljave. Toda ae jih pogledaš p.obli- žg: ,.. ,,S.aj so vsi do kraja d. generirani .in slab nni. Posebno kraljica,ki je morala biti res tako neumna, kakor jo je na¬ slikal, 'saj go drugače, ne . bi dala .portretirati. V ciklu Cap- rlchos je razgrnil pred. nami temni, svet srednjeveškega praz- noverj;a ? v Strahov ah vojne pa , je izrazil. sv o j pretresljivi " .... protest proti vojni. Na čigavi strani pa je bilo njegovo srce, -ko so se Spanci uprli francoskim okupatorjem, pat .nam kaže slika maj 1808 « Prikazuje nam streljanje upornikov* Na eni ..strani v eno samo nedeljivo gmoto stisnjeni povsem neosebni vojaki kazenskega odreda, na drugi pa'gruči posameznikov, ki .vsak "ha'svoj' nacih' doživljajo-preb ečo smrt« Osrednja''osebnost je" temnolas moški v kričeče beli Srajci, ki z razprtimi/ roka¬ mi in z obtožil j očimi očmi zre v namerjene puške,. .Prizor, ki je v naših dneh doživel svojo novo aktualnost« K nam so prinesli barok jezuitje, razširilo pa ga je protirefor macijsko gibanje. Sprva so samo barokizirali stare gotske cerk¬ ve in odstranjevali "barbarska rebra". &ed prvimi baročnimi - 136 - stavbami na Hrvatskem je bila cer-kev sv . Kat arin e v Zag rebu , nekaj poznejša p-a je cerkev M-artjinega. vne b ovzetja v V a raždinu , k:' je tudi sicer -bogat z lepimi baročnimi stavbami. Tudi Dal¬ macija se je posebno po potresu v .Dubrovniku pričela barokizi¬ rati/ ko italijanskem, točneje, po beneškem vzorcu so zgradi¬ li sicer šele v 18. stoletju katedralo sv. Vlaha in j ezuitsko c sr k v v Dubrovniku . Morda najlepša cerkev 'baročne dobe na Drvarskem pa je na zunaj preprosta, a znotraj izredno bogato opremijtna in okrašena cerkev. karije Snežne v Belcu v Hrvatskem Zagorju, V £1 "eniji je protireformacijska vnema že v časih.škofa- Tomaža Hrena preusmerila slovensko umetniško orientacijo, na kataloški jug v Italijo^. Pri tem- je igrala pomembno vlogo Academia opero - so um . Zanimiv za napredne meščanske tendence v ljubljanskem baroku je polnicaije v fingirani razgovor o jezuitski vlogi pri vodstvu.vzgojnih ustanov,- Avtor se odločno zavzema za posvetno nadz ' ur/u proti jezuitskemu. V tem času .postane Ljubljana"" pomembno umetnišk o sr edišče , katerega vpliv sega na severu do Celovca, n; vzhodu d Zagreba in Karlovca, na jugu/ pa' do Jadran¬ skega morja in. Istre 7 p.r.vi dobi so prevladovali italijanski umetniki, ki pa so bili uspešni učitelji domačih učencev,‘Ita¬ lijanski jezuit And rej Pozzo zgradi ljubljansko stolnico, ki jo poslika G-iulic Q uag.iio, z . dvema kipoma pa opremi Pr sne e s c o Robba . Toda poleg teh Italijanov, med katerimi se je "Robba vključil v, domačo delavnico, so se pričeli, uveljavl jati domači mbjstri /n. p - -, arhitekt G reg o r maček / ki so oprti na gospodarsko moč rab v j 'ajOAsga- se m« s p-a pokrili Slovenijo z bogatimi baročnimi um t: mami. ‘v Ljubljani so izrazito baročne sl avb e :' £r sS&Č i š k an- ska. ~~ uršulins ka cerkev ter Križanke , ki po mogočnosti in reprezentativnosti sicer zaostajajo za drugimi, a so zato po¬ sebna Ičp primer beneškega baroka. Med značilne baročne cerkve drugod po Sloveniji štejemo: gornje- gr tip r o . veleso vsko, Al ojzijevo-v Mariboru, sv. Trojico v eni''v i gor icah /s tremi stolpi/, ruško, sla dkogorsko, t un j iško, - Šmar no g or s ko in še mnogo drugih. fndi 'posvetni' dv pci- n. o naj a jo magpre-j take« o.a se st sre stpv- ’be barokizirajo. fevdalne rodbine pa tudi stelji so se -uredili ih'zgradili nekaj prav razkošnih, palač, / nadškofijs ka pal ača v Zagrebu , "palača Pršič,' e aach,- v Zagrebu ., dvehfo iltz v " Tinpvai n, palača Pata č 16 v ’7aPaž l d.iru ,dvQr.čc Bistra v .'ih:vnbshem Zagorju in.-mnogo' v drugin/, 'Edini 'doknj/iobro ohranjeni .baročni park ns'la: ■HrvatslSs?.'j'e park lučetip e v : 'V';li?rs-tpn am--"bl;'iZ'u : E" id r vnlka; Največ "posvetnih, at avb -iz baroka au .ji; ohranjenih v •ii.iuhl .1 er j E. /ia ag j s t r at, p sl a -r a eh ov,---akademij e zna nosti in uiaptn$.^tiiai : kiE p 1 j skat šbmenr š o e j Turjaški ■ dvojec ..n:izda j ■'kesoni muzej / -ake' hišškhsi o tarem’ In-MaS-tiiem' trgu/ .- 7 '-smii eloveniji sc omembe vredni^fe hcid v Maribor u., Ptuju, kačah. Kras i oven, pal ač a G r a vi si v Kopru, nadalje'celj ska g rofija, Grm pri N ove m mestu in skupina Attemsovih razkošnih, gradov v Štatenber gu,., /lo v,- 'Bi st rici .,,.in posebno elegantna ' Dom ača, ki skuša tekmovati z dunajskim Schon- brunom. Cerkveno kiparstvo se , k t je to običajno v- oa- o ra, zliva o stav bo v celoto,-Največ kipe t je seveda vključenih ; o se je se boril za oblast in je le izje¬ moma navdušen podpornik umetnosti , Tudi gesla romantike-, ki se je hrani, a, s proti napoleonski! 1 vojnami in je zajemala iz "globin nar dv duše", so bila usmerjena nazaj. Sledila je doba Br edr emei rja, doba politično nezainteresiranega, dobro¬ dušnega malomešcsna, ki se "ne briga za drugo kot z o svoj dom in' drv br > n- -n entičr.o okro^^n vsak predmet v njem je preprost, praktičen in len Slšv-rske snovi‘Biedermeierja so - - '>9 -. z .i.-iv;-pr.,dvsv\" a-z 'se-ruim-atalnoga ;-ta meščanskih sob in - c; 'tipni -jo:- r t . meščanovi V Ljubljani pci-oada tej dobi rl-aric-isti čha k-zji... v slikarstvu pa se uvel,j ' T - a ~> slikarja. • - b 4 ' e ■ f '■ % Langu s, %' ha - 1 _£ta-o y in Josip Tomin c K§r ..9 stoletje- n. na// ec Velikih ustvarjalnih i oč' l ' bolj •'-klopa obnavl.ian.jd ze premaganih, posebno prem. a; "i tuib- nib £ logov. Prišla je Loba nekaterih ne preveč posreča:- in po-- tiza cij /zagrebška ratedrala in celo mariborska stolno.:-'.a c c novejšega časi, ko ! o j.o oluščili, lažigotske navlake. Proti, jalovosti .his- or Lenih slogov /posebno v habšbur ■ >'/i pokrajinah je. cvcfej .na .novo obujen in Zlato ok ;ašer r repre¬ zentančni barok/ -o se proti koncu preteklega stoletja uprli umetniki v Sep e si, i^ V il emčiji so se zbirali okoli revije. Jugnid. ^ato so slog, ki se; je v te j..reviji uveljavil imeno¬ vali J ugendst il, Zopet je postala rastlina osnova za ornament, ki odklanja vsako prostorno iluzijo in se vsaj deloma zgleduje, po japonski ter deloma celo po krečan-ški umetnosti* doda tudi ta slog je zgolj dekorativen' in-se zadovoljuje samo z zunanjim okras.ien •'modernistične -a” n .diha /n* pr. ljubi, us ki' ' Union/. V zadnji četrtina. It. tur 1 ' 1 ' v . drugih deželah stoletja se je'v Franclji, kmalu nato pa pojavilo rovo umetniško gibanje, ki so gs po sliki francoskega slikarja C lauda noneta "impres sion. sol I I levant" ■ /vtis . sončni :vzhod/imenovali Impresij- norem. Čeprav ta slog ni posegel v arhitekturo in je prit or n.:- r prav- z-‘.p". jv samo enega pa likega dip.ar ja Auguota hodina , je v sli¬ ka T stvu ustvaril .mnogo, resnično' živili -umetnino' ■Oe.p-pa?Vv.ta struja po, svojem programju ni imela nobenih družbeno kritičnih potez, je že reakcija, s"katero, jo je vladajoča- družba,.odklanjal a, -znak, da gre za revolucionarno dejanje, t* • ' • - Veliki ..optimizem, s katerih je začel svojo, vlado novi dx užbe— ni.-ded,- - kapitalizem, še je kmalu unesel« 'Geslo o i v obodni kr rm.-©nci, ki. bo že risam a po -sebi uredila gospodarstvo tako,. da b ■ vsem.,prav«, saj daj a. prosto pot sposobnemu, je f d rčo % .. b P .ki. • /le ...st-Ino naraščala, posebno pr • - r P o so '.r .skin k' ” i jii Gue . .animalist in: njegov ceor "M 'iv. br rivic - O- nista 'bila koš*. izgubx-0 veljav^ .j.n kredit* Ljudje se v novem industrijskem okolju niso počutili prav d na, Umetnik, ki seve¬ da ni mogel doumeti, zakaj gre vse narobe, ja: včasih'protesti¬ ral s poudarjenim, naravnost an ar hi c nir in iv: dualizmom, bohem¬ skega prezira do vse te malomeščanske "sodr 3% ki se je peha¬ la za bori kos kruha. Cesto•se je predajal c oju alkohola in beznic ter /kakor Tou louse ba utr-c/s slikan; m motivov, ki jih je ta družba sic-.r živela, a tajila, udaril meščansko samoza¬ vest tam, kjer je bila najbolj Občutljiva, v njeni hinavščini. iV| a drugi strani po. so se umetniki umaknili v prirodo /Paul Gauguin celo ha -Tahiti/. Naveličali so se polmračnih ateljejev in akademske učenosti, saj' je 'b: lo zunaj ta v o svetlo in jasno. Treba jc 'bilo iti v: h v polja in videti, ali jo trava res ze¬ lena in ali je ~ f~ r~ res 'rumeno. Ih km :o iiiše od' zmaj. In izkazalo so jo. iv a ni vodno zelena in da žito ni vedno •rumeno* Tudi hiša ni vedno enaka. ka>or is posijalo sonce, tako so se sprem.in.i-' le barve. Celo obrisi niso bili vedno ena¬ ki. To Spoznanj e je čez noč podrlo vse do tedaj stalne in ne¬ spremenljive zakone* Dvom o večnosti vsega, kar je, je dobil v umetnosti neveri p +-e«~ ** v *izxaz. Impresionist se trudi., da bi ujel vsaj trenutek, da bi zadržal prirodo, kar se da zmote v vseh njenih barvnih odtenkih in od¬ sevih'. Ne gre torej 5g. td, -kar o predmetu vemo - to jo vedno dvomljivo - , amp-ik za te, kar vidimo, kar do j smejo naše oči. Pri tem so izkaže , nekaterih barv v prirodi, posebno v pri¬ rodi, ki je od onem cjsijana, sploh ni. Od sonca obsijan predmet ne more. b:.t : črn. Da bi barve zažarelo v vsem svojem živem ognju, jih .'likar ne meša več na paleti, ampak jih polaga drugo ob drugo na 'p :atno, da jih: združuje šolo oko - seveda v primerni razdalji oč slike, ^štrih obrisov pri: ček.m glodanju ne -moro biti* Celo Lipar ne trpi več gladke površine, ampak jo namenoma mehko van« ri in slikarsko obdela- v prehodih iz neob¬ likovano gmote do lika /n. pr, Rodinov Balza c/, Glavni francoski^ predstavniki nove struje so E dgarManet , kot njihov veliki i.ae<-i v, Claude rnone t. jugust e Renoir s svo¬ jimi akti, na katerih igrajo odsevi okolja, Edgar Degas , ki ga je opajal pemirni lesk -baletnih tenčic v vrtinčastem gibanju, nadalje• 1 avl Cesanne, ki se po svoj..h barvah. od drugih impre¬ sionistov že . iod.io razlikuje, A3 :r> i Sisley, Camille Pissarro in šenehat •r:'. ' regi. Nam Slovencem e i upre sionizem pr -.nesel prvo -zares slovensko umetnost* Jakopi č. , lama, St er ilen in Groha r, ki so študirali v tujini so v impresionizmu nas]i tisto izrazno' sredstvo, ki jim je omogočilo, da so s poetično gloriolo obdali slovensko pokrajino in rjo ponesli uči ven v svet. Gr oii ar j ev S e j av e c , Jakopičeve breze in cela vrsta njegovih pokrajin, 0amove V-rbe - in Sternenova Pokrajina s ko zo lcem ter njegovi rožnato poetizi- rani ženski liki,vse to šo delt', ki so 'prešla 'v zakladnico tistega, kar je najbolj naše v naši kulturi. Za naše razmere značilno 'jo, da so jih doma kot "tujce” odločno odklanjali in da so jim selo v tujini dali priznanje. Sicer pa tudi- : ri j ihovim. tovarišem" v literatu 1, j osebno Cankarju, sprva ni šlo mnog-b « bolje.’ , ' Družbeni spopadi, ki so jih sprožila razredna nasprotja, poseb¬ no pa krvava krutost svetovna vojne niso bila pr nič naklonj e na impresionistični d maČijskš idili. Umetniki se niso več za¬ dovoljevali s nasivn-m sprejemanjem vtisov iz prirode. Ni jim bilo več do tega, d? ti gledali prirodo skozi svoj temperament, ampak jim je bi' nj .hov temperament, njihova duševnost glavno, priroda pa drug bno. Ekspresionizem se je rodil v Nemčiji, kjer so bila na mr tja najostrejša in nemir največji. .Pod tem imenom, ki združi: e mnogo različnih umetniških šol / kubizem , £ rnv izem, uto? ^ •••-m. nadrea lizem in morda celo at-straktizem / razumemo gibanj , mi objema vsa področja duhovnega sveta. Kot krik razbolel <• Revnosti /ki ga po Munchovi sliki Krik označu¬ jejo za bi..tv H' manifestacijo nove dobe/protestira proti čut¬ nemu zaznav-.ih j • ! . - tt c 'a in postavlja v ospredje duševni izraz, najraje v vizi j-d notranjega dogajanja. V svojem iskanju ču¬ stvenih vrednb, .ci jih ima barva ali črta' - ta je v nasprotju z impresionizmom -daj posebno važna - so se skušali umetniki pri tip ati do podz -•osti- ki jo je s svoj' psihoanalitično meto¬ do otK 1 --'-i rofesor Siegmund Freu d* Ni torej važen 1 ° roalizon, onpak ncka L v^Č : "na<" realizem” - sur real iz en , ki skuša prodreti globlje, kakor nad omogočajo čuti. Tudi 'nji¬ hova zvestoba r.ureč postaja problematična^ S-cc.soii so ti unatniki zavrgli sploh vse naravne zakonitosti in se zatekli v svet sanj,, ■'•oper drugi so zapustili predmetni svet pcpolnou in iska.ll setu soglasje ali pa nasprotje barvnih odtenkov, in črtnih kombinacij v abstraktiznu ^ dicv-r .pa, tudi ta struja ni povsem nov saj se.je umetnost , posebno glasbena pa tudi arhitektura an seveda tudi.geometrijski ornanent marsikdaj odpovedo - ala predmetnim predlogam« Ta umetnost, podobno kakor glasba ne terja nekega razum-/anja, ampak se omeji na golo • • r ^ vplivanje, -..Vse te struje imajo svoje osnove v negotovosti, marsikdaj tudi v brezupnosti položaja, kakor se razodeva ne¬ katerim intelektualnim slojem na Zapadu« V tem je gotovo tudi nekaj bega iz razrvanega časa, podobno kot v obdobju romanti¬ ke,,.ki je prva razpravljala o brezpredmetnem slikarstvu,- Literat ara *ri sestavljanju skript sem se:, posluževal v glavnem sledečih del: Batusic Slavko: Umjetnost u slici. 1957» Pregled povijesti umjetnosti. 1962* Bayard Emile-' 1’art č.e recenaitre les styles. 1948. Eirckhardt Jakob: Rubens.. 1942. Rane s -nčna kultura v Italiji. 1956. Cankar Izidor': L’art en lougoslo.vie. /V Ogrizek Dore: La 'fougoslavie/. 1955« Uvod v umevanj- likovne umetnosti. 1925-26* Zgodovina likovne umetnosti v zahodni L /ropi« 1927-51* ■^auser'Arnold: Socialna zgodovina umetnosti ii literature 1961- 62. Izložba srednjevjekovne umjetnosti nereda Jugoslavije. /Kat log/ 1951« Jantzen Hans: Khnst der Gotik. 1957» Kitto H.D.E.: Res Grecs, autoportrait d Hune civilisation. -.959* Lutzeler Heinrich: ¥eltgeschichte der Kunst. 1959. ~' L al Josip: Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. 1924, Hewton Erič: European painting and sculpture. 1960. Stelo Franc: Umetnost zapadne Evrope. 1935* Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, 1924. Ptujska gora. 1940. Vincent Jean Anne: History of art. 1955» Verhaoren Emil: Rubens. /'Jem. prevod/ 1922, v 7itt R. C.: How to lock at pictures. 1929.in Enciklopedija likovnih umetno¬ sti, 1-2. 1959 - 1962. - ].4h - Pisanje zapiskov predavanj je. odobrila študijsko or cijska komisija uprave 'Višje ekonomsko komercialne Mariboru na svoji 7< redni seji 15« 1» 1965.. Strokovni reeenzor skript je bil prof. Jože Košar, ganiza- sole v