Skladišče PL ZAKONI Merkur /34,1936 347 . 991 ( 497 . 1 )( 094 . 5 ) 0143215 cobiss o I UREDBE TUD ur CD .»■■■■■™ m ■■ 'mamama—mmmmam rz HM i EZEK Državni svet in Upravna sodišča Zbirka ustavnih, zakonskih in uredbenih predpisov o njih organizaciji in pristojnosti ter o postopanju pred njimi Zbral in priredil Or. Rudolf Andrejka, hon. univ. profesor Druga, pregledana izdaja V Ljubljani 1936 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne 0. Mihdlek) V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje knjige: Zakoni in uredbe: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6— 2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8-—. 3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Dih 12 —. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10—. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 20'—, vez. Din 25'—. S. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa p nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18—, vez. Din 25-—. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš, Din 18—. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12-—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 8*—. 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬ nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Broš. Din 6'—. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8-—. Glej tudi 43. zvezek. 16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15-—. Razprodano. 18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5—. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5-—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬ nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15-—. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.) 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8-—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojb. pravilnik, broš. Din 30—, vez. Din 35. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30 —, vez. Din 36-—. '■\bl\S ■ Y-' - Zakoni in uredbe XXXIV. zvezek Državni svet in Upravna sodišča Zbirka ustavnih, zakonskih in uredbenih predpisov o njih organizaciji in pristojnosti ter o postopanju pred njimi Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne 0. Mihdlek) VSEBINA Stran 1. Ustavne določbe.1— 7 2. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih . . 7—19 3. Zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.20—36 4. Iz zakona o ureditvi vrhovne državne uprave . . 36—41 5. Iz zakona o ureditvi predsedništva min. sveta . . 41—42 6. Iz uredbe o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev.42—43 7. Iz zakona o občnem upravnem postopku .... 43—44 8. Iz zakona o občinah. 44—46 9. Iz zakona o uradnikih (§ 2., §§ 183.—247. in § 346.) 46—65 10. Iz zakona o notranji upravi (VIII. poglavje. — Od¬ govornost) .65—83 11. Taksni predpisi (tarifna post. 52. zakona o taksah) 83—84 12. Področje oddelkov državnega sveta.84—85 Stvarno kazalo.87—95 J ....... . . . •. •. ... . . . ... . . . . ■ ..... . ■ ; ■ c -m ... o! 1 . Iz ustave kraljevine Jugoslavije.* VIII. oddelek. Upravna oblast. Člen 78. Kralj in narodna skupščina smeta obtožiti ministre zaradi prekršitve ustave in državnih zakonov, učinjene v službeni dolžnosti. Za škode, ki jih prizadenejo ministri državljanom z nezakonitim izvrševanjem službe, je od¬ govorna država, minister pa je odgovoren državi. Člen 79. Minister sme biti obtožen tako v času, ko traja nje¬ gova služba, kakor tudi v petih letih po odstopu. Predlog, da se minister obtoži, se mora podati pismeno iii navesti se morajo točke obtožbe. Če obtoži ministra narodna skupščina, se mora od¬ ločba, da se minister postavi pred sodišče, skleniti z večino dveh tretjin glasov skupnega števila narodnih poslancev. * 1 Člen 80. Podrobnejše določbe o ministrski odgovornosti se izdajo s posebnim zakonom. 2 * Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931, »Službene novine« z dne 3. septembra 1931, št. 200, in pril. z dne 9. septembra 1931, št. 207/LXVI/427; »Službeni list« št. 338/53 iz 1. 1931. 1 Člena 78. in 79. sta v bistvu posneta po členih 91. in 92. vidovdanske ustave z dne 28. junija 1921. 2 V členu 93., odst. 1., vidovdanske ustave so bile tele posebne določbe glede sestave državnega sodišča: Ministrom l 2 Samouprava. Člen 88. V vsaki banovini kot samoupravnem telesu poslu¬ jeta banovinski svet in banovinski odbor. Člen 89. Banovinski svet se voli na štiri leta z občnim, ena¬ kim in neposrednim glasovanjem po določbah zakona. Svet voli iz svoje srede banovinski odbor, ki je samo¬ upraven izvršilni organ v banovini. Ban postavlja in razrešuje banovinske uradnike na predlog banovinskega odbora. Člen 90. Banovinski svet sme urejati posamezne panoge bano¬ vinske uprave in življenja z banovinskimi uredbami na podstavi pooblastitve v zakonu o ureditvi banovin ali z drugimi zakoni. Banovinske uredbe imajo v dotični banovini moč zakona. Ne smejo biti v navzkrižju niti z ustavo niti z veljavnimi zakoni; drugače se ne smejo uporabljati. Člen 91. Banovinski odbor pripravlja predloge banovinskih uredb, sklepa pa o njih banovinski svet. sodi državno sodišče. »Državno sodišče je sestavljeno iz še¬ stih državnih svetnikov in šestih kasači jekih sod¬ nikov, ki jih izvoli vsako teh teles z žrebom v svoji plenarni seji. Predsednik temu državnemu sodišču je predsednik kasa- cijskega sodišča.« V čl. 80. sedanje ustave napovedani posebni zakon o ministrski odgovornosti še ni izdan. Prej je bila ta snov ure¬ jena z zakonom o ministrski odgovornosti z dne 20. junija 1922, »Službene novine« št. 150/XXV, »Uradni list« št. 249/79, ki je bil nadomeščen z zakonom o ureditvi vrhovne državne uprave (III. oddelek, čl. 15. do 30.) z dne 31. marca 1929, »Službene novine« št. 78/XXXII, »Uradni list« št. 140/38 iz leta 1929. (Dotične določbe glej pod št. 4. te zbirke.) 3 Banovinske uredbe proglaša in razglaša ban, la zahteva poprejšnje pritrditve državnega sveta glede njih zakonitosti. Če odreče državni svet svojo pri¬ trditev, se uredba ne more razglasiti. 3 Državni svet mora izdati ali odreči pritrdilo naj¬ kasneje v mesecu dni. Če se državni svet ne izjavi v tem roku, velja, da je pritrditev izdana. Člen 93. Ban oziroma z zakonom določeni državni organ ima pravico, da ustavi vse sklepe banovinskega sveta in ba¬ novinskega odbora ali občinskega zbora in odbora, ki so v nasprotju z ustavo, zakoni in uredbami. Zoper banovo odločbo gre v zakonitem roku pritožba na državni svet . 4 Prav tako se smejo ustaviti tudi oni sklepi in izjave, ki so škodljivi za občne državne interese. V teh primerih je v zakonitem roku vložiti pritožbo na ministrstvo za notranje posle. 3 Ta določba velja samo za uredbe banovinskega sveta, organiziranega po členih 89. in 90. ustave, ne pa za sklepe banskih svetov, ustanovljenih po § 26. zakona o banski upravi zgolj kot posvetovalnih organov banovih (glej dotični pravilnik z dne 3. junija 1930. »Službene novine« št. 149/LV, »Službeni list« št. 105/19 iz '1. 1930.). Primer take, v zakonu že napovedane, a zaradi še vedno neizvršenega osnovanja banovinskih samouprav doslej še ne izdane bano¬ vinske uredbe glej v § 113. zakona o lovu z dne 5. de¬ cembra 1931. (Služb. nov. št. 285 A/XCIV/697 iz 1. 1931. — Služb, list št. 84/7 iz 1. 1932.) 4 Prim. glede sklepov občinskih odborov deloma nasprot¬ no ureditev v § 125. zakona o občinah, zlasti glede omejitve upravnosodne kontrole na upravno sodišče in izločitve državnega sveta od razsojanja v takšnih primerih (§ 125., odst. 4.) vzlic izrečni določbi ustave. Glede drugega odstavka člena 93. ustave prim. § 130. zakona o občinah, ki dopušča skladno z ustavo zoper ustavitev dotičnih sklepov in izjav pritožbo na ministra za notranje posle, izključuje pa zoper ministrovo odločbo nadaljnja pravna sredstva. i* 4 Člen 98. Za spore upravnega značaja se ustanavljajo upravna sodišča. Z zakonom se določijo njih sedež, pristojnost in ustroj. * 5 Člen 99. Državni svet je vrhovno upravno sodišče. S poseb¬ nim zakonom se določijo način postavljanja članov držav¬ nega sveta kakor tudi sestava, pristojnost in postopanje pred njim. 6 IX. oddelek. Sodna oblast. Člen 100. Sodišča so nezavisna. Pri izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo, nego sodijo po zakonih. 6 Slične določbe je imela tudi vidovdanska ustava v VIII. oddelku, § 102. 6 V členu 103. vidovdanske ustave sta bila sestava in pristojnost državnega sveta podrobneje ustanovljena in zasi¬ drana. Vsebina doti enega člena je bila naslednja: Člen 103. Državni svet je vrhovno upravno sodišče. Člane držav¬ nega sveta postavlja kralj na predlog predsednika ministr¬ skega sveta, in sicer na ta način: Polovico članov imenuje kralj izmed dvojnega števila članov, ki jih predlaga narodna skupščina, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina izmed dvojnega števila, ki ga predlaga kralj. Popolnjevanje izpraznje¬ nih mest državnih svetnikov se določi s posebnim zakonom, ki sme tudi odstopiti od gornjega načela. Za člane državnega sveta se smejo postaviti samo oni višji uradniki ali javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in deset let državne službe ali javnega dela. Najmanj dve tretjini državnih svetnikov morata imeti diplomo o dovršeni pravni fakulteti. Člani državnega sveta se smejo odstaviti s svojih mest, prestaviti v druge poklice državne službe in upokojiti samo na podstavi sodne razsodbe. Če pa dovrše 70. življenjsko leto 5 Sodišča in pristojnost sodišč se smejo ustanavljati samo z zakonom. Z zakonom se predpisuje, kako se volijo, postavljajo predsedniki sodišč in sodniki. V rodbinskih in dedinskih stvareh muslimanov so¬ dijo državni šerijatski sodniki. Člen 101. * 1 2 3 4 5 * 7 Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodniku se ne sme odvzeti njegovo zvanje, niti se ne sme iz kakršnegakoli vzroka odstaviti od službe zoper svojo voljo brez raz¬ sodbe rednih sodišč ali disciplinske razsodbe kasacij- skega sodišča. Sodnik ne sme biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve pristojnega sodišča. ali če tako ohole, da ne morejo izvrševati svojih dolžnosti, se morajo upokojiti. Državni svet ima tede dolžnosti: 1. Kot najvišje upravno sodišče rešuje spore upravnega značaja. Spori, zasnovani s pritožbami zoper ukaze in mini¬ strske odločbe, se rešujejo pri državnem svetu v prvi in po¬ slednji stopnji. 2. Kot upravni organ vrhovne državne uprave odloča o aktih upravnega značaja, za katere je treba njegove odobritve po posebnih zakonih. 3. Izvršuje nadzorstveno oblast nad samoupravnimi edi- nicami po določbah zakona. 4. Rešuje spore o pristojnosti med državnimi upravnimi oblastvi, kakor tudi spore o pristojnosti med državnimi in sa¬ moupravnimi oblastvi. 5. Rešuje druge stvari, ki jih odkaže zakon v njegovo pristojnost. Podrobnejše določbe o sestavi, pristojnosti in po¬ stopanju pri državnem svetu se predpišejo s posebnim za¬ konom. Določbe prvega odstavka čl. 103. vidovdanske ustave je prevzel v glavnem § 2. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922 (štev. 2 te zbirke). Ta paragraf pa je bil z zakonom z dne 7. januarja 1929 razveljavljen, tako da postavlja člane državnega sveta odtlej le kralj na predlog ministrskega sveta. 7 Določbe člena 101. ustave se ne uporabljajo pet let od dne, ko stopi ustava v veljavo (člen 119. ustave), torej šele od 3. septembra 1936 dalje. Prim. tudi novelirani čl. 12. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih! 6 Sodnik se ne sme niti začasno prestaviti na drugo plačano ali neplačano javno službo brez svojega pri¬ stanka in brez odobritve kasacijskega sodišča. Sodnik se sme premestiti samo s svojim pristankom. Sodnik sme biti v službi do zvršetka 70. leta svojega življenja. Pred tem rokom se sme sodnik upokojiti samo na pismeno prošnjo ali če telesno ali duševno tako oslabi, da ne more izvrševati svojih dolžnosti. V. tem poslednjem primeru odloči o upokojitvi kasacijsko sodišče. X. oddelek. Državno gospodarstvo. Člen 103. Dokler narodno predstavništvo ne odobri pred¬ loženega proračuna, sme odobravati dvanajstine za en mesec ali več mesecev. Če je narodna skupščina raz¬ puščena, preden je proračun rešen, se proračun minu¬ lega računskega leta z ukazom podaljša najdalj za- štiri mesece. Če se tudi v tem roku proračun ne reši, se sme proračun s kraljevim ukazom podaljšati do konca novega proračunskega leta. 8 Člen 107. Za pregledovanje državnih računov in nadziranje nad izvrševanjem državnega proračuna in samoupravnih proračunov obstoji glavna kontrola kot vrhovno račun¬ sko sodišče. 8 Prva dva stavka člena 103. sta istovetna s celo vsebino člena 114. vidovdanske ustave. Zadnji stavek je členu 103. na novo dodan. Čl. 33., odst. 3., zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu z dne 22. maja 1922, »Služ¬ bene novine« št. 148, »Uradni list« št. 290, se sklada v bistvu z določbo 2. stavka člena 114. vidovdanske ustave (2. stavek člena 103. sedanje ustave). Omejitev v odst. 3., da sme kralj podaljšati proračun minulega računskega leta le s pristan¬ kom državnega sveta, ki je bila prevzeta v stari zakon o državnem računovodstvu iz čl. 174. srbske ustave iz 1. 1903., ne velja več, in sicer že izza vidovdanske ustave, kot nasprotna členu 114. te ustave. 7 Predsednika in člane glavne kontrole voli narodna skupščina s kandidatne liste, ki jo sestavi državni svet in na kateri je predlagati dvakrat toliko kandi¬ datov, kolikor je praznili mest. Določbe o sestavi, pristojnosti in postopanju glavne kontrole se predpišejo z zakonom. 9 2 . Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih.* * Oddelek I. Organizacija sodišč. Člen 1.** Državni svet je vrhovno državno sodišče. Državni svet ima trideset članov. 9 Čl. 107. sedanje ustave se sklada s členom 118. vidov¬ danske ustave (1., 2. in 5. odstavek). Zakon o glavni kontroli z dne 30. maja 1922, »Službene novine« št. 125, »Uradni list« št. 248/79 iz 1. 1922., je imel v § 5., odst. 1., glede sestave glavne kontrole določbo, istovetno z drugim odstavkom § 114. vidovdanske in § 103. sedanje ustave. Ta določba je bila raz¬ veljavljena z zakonom z dne 7. januarja 1929, »Službene no¬ vine« št. 9/IV, »Uradni list« št. 15/5 iz 1. 1929., in je bila na njeno mesto postavljena določba, da »predsednika in člane glavne kontrole postavlja kralj z ukazom na predlog mini¬ strskega sveta«. Ker ta zakon z ustavo ni bil izrečno razve¬ ljavljen, menijo nekateri pravniki, da ta določba glede na čl. 118. ustave še velja, kar pa ne drži, ker je ustava v čl. 107. izrečno vzpostavila stare določbe § 5., odst. 1., zakona o glavni kontroli in so v § 118. mišljeni le takšni zakoni, ki niso v navzkrižju z ustavo. * Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922, »Službene novine« z dne 22. maja 1922, št. 111, »Uradni list« z dne 7. junija 1922, št. 167/60. ** Z zakonom z dne 7. januarja 1929. o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih (»Službene novine« št. 9/IV, »Uradni list« št. 14'5 iz 1. 1929.) 8 Člen 2.** Člane državnega sveta postavlja kralj na predlog ministrskega sveta. * 1 Člen 3. Državni svet odloča v oddelkih iz petih članov. En oddelek mora stalno obstajati za upravne spore finančnega značaja. Razpored svetnikov v oddelke se vrši z žrebom za vsako leto vnaprej. Oddelkom predsedujejo predsednik, podpredsednik in štirje po činu najstarejši državni svetniki. Njih raz¬ pored v oddelke se vrši z žrebom. Člen 4.** Predsednik sme, da se vzdržuje enotnost v pravo¬ sodju pri državnem svetu, po potrebi sklicati občno sejo državnega sveta. Občna seja je sklepčna, kadar sta navzočni vsaj dve tretjini vseh članov. Odločbe občne seje so za oddelke obvezne. Člen o. Za spore upravnega značaja se ustanavljajo upravna sodišča, katerih sedeže, pristojnost in organizacijo odreja ta zakon. go bili izpremenjeni členi 1., 2., 4., 7., 8. in 12., razveljavljeni pa členi 48., 49., 50. in 51. Izpremenjeni členi so tu ozna¬ čeni z **. 1 Prejšnje besedilo čl. 2. se ,je glasilo takole: Člane državnega sveta postavlja kralj na predlog pred¬ sednika ministrskega sveta, in sicer na ta način: polovico članov imenuje kralj izmed dvojnega števila članov, ki jih predlaga narodna skupščina, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina izmed dvojnega števila, ki ga predlaga kralj. Kralj imenuje na predlog predsednika vlade predsednika in pod¬ predsednika izmed imenovanih državnih svetnikov (člen 103. ustave). Izpraznjena ali na novo ustanovljena mesta v državnem svetli se popolnjujejo na isti način. 9 Člen 6.** Krajevna pristojnost sedanjih upravnih sodišč se določa takole: Krajevna pristojnost upravnega sodišča v Celju se razteza na območje Dravske banovine, upravnega sodišča v Zagrebu na območje Savske banovine, upravnega sodišča v Sarajevu na območje Vrbaske in Drinske banovine, upravnega sodišča v Beogradu na območje Dunavske in Moravske banovine, upravnega sodišča v Skoplju na območje Vardarske banovine in upravnega sodišča v Dubrovniku na območje Zetske in Primorske banovine. 2 Vsako upravno sodišče ima predsednika in potrebno število sodnikov. Ti se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde. 3 Upravno sodišče odloča v oddelkih treh sodnikov, od katerih eden predseduje. Razpored sodnikov po od¬ delkih vrši predsednik ali njegov namestnik. Oddelkom predsedujejo predsednik in sodniki, vnaprej določeni po činu. 2 'Prejšnje besedilo člena 6. je razveljavljeno s § 24., t. 5., finančnega zakona za leto 1933./34. z dne 31. marca 1933. »Službene novine« št. 74/XXIII/225, »Službeni list« št. 223/34. Glasilo se je takole: Upravno sodišče ima svoj sedež v istem kraju kakor apelacijsko sodišče ter ima enako krajevno pristojnost z njim. Minister pravde sme po zaslišanju ministrskega sveta določiti pri ustanavljanju za sedež upravnega sodišča tudi drug kraj v krogu te pristojnosti. 3 Besedilo prvega odstavka člena 7. je neizpremenjeno. Prejšnje besedilo 2. odstavka tega člena se je glasilo tako-le: »Ti se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde izmed dvojnega števila kandidatov, ki jih izbere državni svet. Predsednik se kandidira posebej.« Člen 7.** Člen 8.** 10 Člen 9. Predsednika upravnega sodišča nadomešča v pred¬ sedniških poslih najstarejši predsednik oddelkov. Člen 10. Ako je več oddelkov upravnega sodišča, odloča o sporih finančnega značaja stalno isti oddelek. Člen 11. Za predsednika, podpredsednika in člane državnega sveta se smejo postavljati samo oni višji uradniki ali javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in deset let državne službe ali javnega dela. Najmanj dve tretjini državnih svetnikov morata imeti diplomo o dovršeni pravni fakulteti. Za predsednika in člane upravnih sodišč se smejo postavljati samo oni, ki imajo diplomo o dovršeni pravni fakulteti in ki so prebili, in sicer: za predsednika naj¬ manj deset let, za sodnike pa najmanj osem let urad¬ niške službe v sodni ali upravni stroki kot javni pravni zastopniki. Leta, ki so jih prebili v teh raznih strokah, se seštevajo. Člen 12.** Člani državnega sveta in upravnih sodišč se smejo odpraviti s svojih mest, prevajati v druga zvanja držav¬ ne službe in upokojiti s kraljevim ukazom na pred¬ log predsednika ministrskega sveta oziroma ministra pravde. 4 4 Prejšnje besedilo člena 12. se je glasilo takole: »Člani državnega sveta in upravnih sodišč se smejo od¬ praviti s svojih mest, prevesti v druga zvanja državne službe in upokojiti samo na podstavi sodne razsodbe; toda če dovrše člani državnega sveta in predsedniki upravnih sodišč 70., člani upravnih sodišč pa 65. leto starosti ali če ohole tako, da ne morejo izvrševati svoje dolžnosti, se morajo upokojiti.« Primerjaj tudi člen 119, ustave (naveden na str. 5., prip. 7). 11 Člen 13. Člani državnega sveta in upravnih sodišč ne morejo biti toženi za svoje sodno* poslovanje brez odobritve občne seje državnega sveta. Brez odobritve upravnega sodišča oziroma državnega sveta in brez svojega pri¬ stanka se ne smejo odrejati za opravljanje drugih poslov nego onih, ki spadajo v področje njih rednega poslo¬ vanja. Člen 14. Disciplinarne kazni za kršitev službenih dolžnosti prisoja državnim svetnikom in upravnim sodnikom državni svet v občni seji. 0 disciplinarno kaznivih dejanjih vodi po zahtevi ministra . pravde predhodno preiskavo predsednik državnega sveta ali pa predsednik upravnega sodišča. Minister pravde vlaga tudi tožbe pri državnem svetu zaradi disciplinarno kaznivih dejanj. Oddelek II. Pristojnost sodišč. Člen 15. Upravna sodišča sodijo o administrativnih sporih. Administrativen spor je samo* med poedincem ali pravno osebo na eni in upravnim oblastvom na drugi strani ter obstoji, ako je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu osnovan neposredni osebni interes tožiteljev. Ali obstoji v danem primeru tak interes, se pre¬ pušča presoji sodišča. Člen 16. Med upravna oblastva je šteti tudi samoupravna oblastva. Člen 17. Državni svet odloča o pritožbah zoper razsodbe upravnih sodišč. 12 O tožbah zoper ukaze in ministrske odločbe odloča državni svet v prvi in poslednji stopnji. Člen 18. Poedinec, čigar 'pravica ali v zakonu osnovan ne¬ posredni osebni interes se je kršil z nezakonitim aktom upravnega oblastva, ima pravico pritožbe samo na eno višje upravno oblastvo. Zoper odločbo tega upravnega oblastva sme vložiti tožbo samo na upravno sodišče. Ako je to upravno oblastvo minister, se vloži tožba na dr¬ žavni svet. Člen 19. Tožba na upravno sodišče in na državni svet ni dopustna: 1. v stvareh, ki spadajo v pristojnost rednih sodišč; 2. v disciplinskih stvareh, kolikor ne bi bilo z za¬ konom drugače določeno; 3. v stvareh, v katerih in kolikor so upravna obla¬ stva po pozitivnem pravu upravičena, odločati po pro¬ stem preudarku; 3 4. zoper upravne posle rednih sodišč. Člen 20. Državni svet in upravna sodišča odločajo' sama o svoji pristojnosti. 5 Glede k a z e n s k o policijskih razsodb uprav¬ nih in policijskih oblastev je zavzemal državni svet še 1- 1929. stališče, da tožba zoper nje na državni svet ni dopustna (odločba občne seje z dne 1. junija 1929, št. 21.287). To stališče pa je v občni seji z dne 29. aprila 1933, št. 13.619, opustil in izrekel, da spadajo tudi polieijsko-kazenske razsodbe z ome¬ jitvijo čl. 19., t. 3., in čl. 34., odst. 2., zakona o drž. svetu in upr. sodiščih pod upravno sodstvo. 13 Oddelek III. Postopanje pri sodiščih. Člen 21. Tožba na upravno sodišče ali na državni svet (člen 17.), se mora vložiti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Tožba zoper ukaz se vlaga na državni svet v dveh mesecih od dne, ko je bil ukaz objavljen v »Službenih novinah«. Ako je poslednji dan roka dan, ko sodišče ne posluje, se podaljša rok do prvega delavnika. Tožba se vlaga pri sodišču ali neposredno ali po pošti na recepis. Zaradi zaščite zakonitosti in . javnega interesa sme odrediti minister za finance na sedežu upravnih sodišč posebne organe, ki nastopajo kot tožitelji v imenu države, ako se je z upravnim aktom prekršil zakon v korist poedincev. Če se je kršil zakon v korist posamez¬ nikov z ukazom, ministrsko odločbo, banovo odločbo, odločbo poveljnika žandarmerije ali odločbo kakšnega drugega oblastva o službenih razmerjih civilnih in vojaških državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev, kakor tudi takšnih nameščencev držav¬ nih prometnih naprav, tedaj nastopa v imenu države kot tožitelj pri državnem svetu glavna kontrola. 0 Člen 22. V tožbi je treba označiti tožitelja po imenu, pri¬ imku, poklicu in rednem bivališču, potem upravni akt, zoper katerega je tožba naperjena, in poedine točke, zaradi katerih se vlaga. V prilogi se mora predložiti akt sam v izvirniku ali v prepisu. 6 Poslednji stavek 3. odstavka § 21. se je dvakrat izpre- menil; prvič z zakonom z dne 14. julija 1930, »Službene no¬ vinec št. 170/LXIV, »Službeni list« št. 102/49 iz 1. 1930.; drugič s § 80., točko 10., finančnega zakona z dne 31. marca 1933. (»Službene novine« št. 74/XXIII/225, »Službeni list« st. 223/34.) 14 Kadar navaja tožitelj v tožbi, da ni mogel dobiti nobene odločbe od pristojnega upravnega oblastva v treh mesecih od dne, ko jo je ponovno zahteval s posebnim aktom, mora sodišče preiskati, ali je njegova navedba resnična; če se njena resničnost ugotovi, vzame tožbo v postopek, kakor da je pristojno oblastvo odbilo toži- teljevo zahtevo. Člen 28. Tožiti se sme: 1. da ni upravno oblastvo v svojem aktu nikakor uporabilo ali da ni pravilno uporabilo zakona ali zakon¬ ske uredbe; 2. da v postopku, ki se je vršil, ni upoštevalo pred¬ pisov postopka. V tožbi se morajo navesti oziroma priložiti dokazi v izvirniku ali v prepisu. Dokazila se smejo predložiti tudi na prvem naroku. Člen 24. Sodišče zavrača z odlokom, ne da bi pozvalo strank, tožbe: 1. naperjene zoper akte, ki so našteti v členu 19,„ točkah 1., 3. in 4.; 2. vložene po preteku roka; 3. zoper upravne akte, zoper katere se je mogla vložiti pritožba na višje upravno oblastvo, pa se ni vložila; 4. ki se očividno ne opirajo na nikakršen v zakonu osnovan neposredni osebni interes; 5. o katerih je sodišče enkrat že dokončno odločilo. Člen 25. Sodišče razsoja praviloma o tožbi po javno oprav¬ ljenem naroku in na podstavi činjenic, ki jih je ugotovilo> upravno oblastvo. Člen 26. Če pa sodišče spozna, da je glede ugotovljenih činje¬ nic v spisih protislovje ali da so činjenice v bistvenih 15 točkah ugotovljene nepopolno ali da se v upravnem postopku niso upoštevale oblike postopka, sme razsoditi takoj, da razveljavi akt, ne da bi pozvalo stranke. Upravno oblastvo mora v tem primeru izvršiti vse, kar je odredilo upravno sodišče ter izdati nov uprav¬ ni akt. Člen 27. Prav tako razsodi sodišče, ne da bi pozvalo stranke, če se je tožitelj v tožbi odrekel javnemu naroku in toženec ne zahteva izrečno, da se opravi o tožbi javen narok. Člen 28. V vseh drugih primerih, ki niso našteti v členih 24., 26. in 27., odloča sodišče o tožbi po javnem naroku, na katerega se morata pozvati tožitelj in toženec. Člen 29. V vsakem primeru mora dati sodišče osebam, kate¬ rim bi bilo razveljavljenje upravnega akta na škodo, možnost, da se zaslišijo. Člen 30. Sodišče sme izključiti javnost zaradi javne nravnosti in javnega reda ali če so predmet razprave stvari zaseb¬ nega ali rodbinskega življenja. Člen 31. Pri naroku sme biti navzočen tožitelj sam ali pa ga sme zastopati odvetnik. Člen 32. Po končanem naroku se posvetuje in glasuje sodišče o razsodbi v tajni seji. Sodnik poročevalec glasuje prvi, predsednik pa poslednji. Ostali sodniki glasujejo po vrsti od mlajšega do starejših. 0 razsodbah se sklepa z absolutno večino glasov. 16 Člen 33. Sodišče razsoja takoj. Izrek razsodbe se sme od- goditi samo izjemoma in sicer najdalj za osem dni. Člen 34. Z razsodbo se tožba ali zavrne ali pa se ji ugodi. V tem drugem primeru se upravni akt razveljavi z raz¬ sodbo upravnega sodišča. Ako je treba izdati nov uprav¬ ni akt, ga izda pristojno upravno oblastvo' v smislu pripomb upravnega sodišča. Če upravno oblastvo trdi, da je upravičeno izreči odločbo po prostem preudarku, mora sodišče tožbo zavrniti, če spozna, da je ta trditev osnovana. Člen 35. Kadar se tožba zavrne po členu 34., mora sodišče v razsodbi tožitelja obsoditi na plačilo stroškov. Člen 36. Tožba zoper upravne akte praviloma ne ovira njih izvršitve. Vendar pa sme upravno oblastvo na tožiteljevo prošnjo odgoditi izvršitev upravnega akta do končne sodne odločbe, če to dopušča javni interes ali če bi pri¬ zadela izvršitev prosilcu škodo, ki se ne bi dala popra¬ viti. V tem primeru mora vzeti upravno sodišče predmet takoj v postopek. Oddelek IV. Posebne določbe. Člen 37. Zoper razsodbe upravnih sodišč je dopustna pri¬ tožba na državni svet, in sicer v petnajstih dneh od dne, ko se je prejela razsodba upravnega sodišča. 17 Člen 38. Pritožbo sme vložiti tožitelj, če je upravno sodišče tožbo zavrnilo, in toženo oblastvo, če je upravno sodišče razveljavilo njegov akt. Člen 39. Državno upravno oblastvo mora, kadar se pritoži na državni svet, priložiti pritožbi tudi odobritev pristoj¬ nega ministra. Člen 40. Pritožbe, ki ne ustrezajo predpisom členov 37. in 39., zavrne upravno sodišče z odlokom. Zoper ta odlok je dopustna pritožba na državni svet. Člen 41. Državni svet odloča o pritožbah, ne da bi pozi¬ val strank. Člen 42. Razsodbe državnega sveta in izvršne (pravnomočne) razsodbe upravnih sodišč so za upravna oblastva obvez¬ ne. Ta ne morejo zoper tožiteljevo voljo napraviti ničesar, kar bi nasprotovalo tem razsodbam. Člen 43. Če zahtevajo razsodbe državnega sveta in upravnih sodišč, da se izda nov upravni akt in ga upravno obla¬ stvo ne izda v treh mesecih od dne, ko mu je bila vročena razsodba, ima tisti, v čigar korist se je izrekla razsodba, pravico, da se pritoži na državni svet. Državni svet izda v tem primeru odločbo, ki popolnoma nado¬ mešča upravni akt. Člen 44. Zoper izvršne (pravnomočne) razsodbe upravnih sedišč in zoper razsodbe državnega sveta se sme zahte- 2 18 vati pri istih sodiščih obnova administrativnega spora oh pogojih, predpisanih v civilnosodnem postopku za obnavljanje sporov. Obnovo spora sme zahtevati privatna oseba kot pravdna stranka, pa tudi upravno oblastvo, čigar akt je dal povod administrativnemu sporu, toda z 'odobritvijo pristojnega ministra. Člen 45. Če sodišče razvidi, da je zahteva za obnovo spora upravičena, razveljavi razsodbo, za katero gre, ter napoti stvar na pristojno upravno oblastvo v novo rešitev. Upravno oblastvo je vezano na pripombe sodišča. Člen 46. Spore o pristojnosti med upravnimi oblastvi, med samoupravnimi oblastvi in med upravnimi in samo¬ upravnimi oblastvi rešuje državni svet. Spor more nastati samo med oblastvi, ki odločajo po predpisih tega ali drugih zakonov v poslednji stop¬ nji (člen 18.). Predlog za rešitev spora, ki je nastal s tem, da odklanjajo oblastva od sebe pristojnost, sme podati samo prizadeta oseba, in sicer v petnajstih dneh, odkar ji je bila vročena odločba drugega oblastva. Predlog mora biti opremljen s potrebnimi listinami. Predlog za rešitev spora, ki je nastal s tem, da si dve oblastvi lastita pristojnost v isti stvari, sme podati vsako izmed prizadetih oblastev v roku, določenem v členu 21. Spore o pristojnosti med upravnimi in rednimi sodi¬ šči rešuje kasacijsko sodišče. 7 7 Prim. § 9. zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, »Službene novine« št. 271/XCIII/571; »Služ¬ beni list« št. 26/4 iz 1. 1931. 19 Člen 47. Natančnejše določbe o notranji ureditvi državnega sveta in upravnih sodišč, o njih potrebnem osebju, o postopku kakor tudi o nagradah odvetnikom se pred¬ pisujejo s kraljevo uredbo na predlog ministra pravde in po zaslišanju ministrskega sveta. Oddelek V. Prehodne določbe. Členi 48.—51. (razveljavljeni). 8 Člen 52. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo njegovim določbam. V Beogradu, dne 17. maja 1922. Aleksander s. r. . 8 Členi 48. do 51. so bili, ker zastareli, razveljavljeni s § 7. zakona z dne 7. januarja 1929. (Glej stran 7, pripombo pod **!) Za upravno zgodovino je pomemben le še čl. 4S., čigar prejšnje besedilo se je glasilo: »Dokler se ne sklene zakon o ureditvi sodišč za vso državo in o določitvi krajevne pristojnosti apelacijskih sodišč, je upravnih sodišč šest: v Beogradu za Srbijo in Vojvodino; v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem; v Celju za Slovenijo s Prekmurjem; v Sarajevu za Bosno in Herce¬ govino; v Skoplju za Južno Srbijo; v Dubrovniku za Dal¬ macijo in Črno goro.« Glede činov in položaja osebja državnega sveta in uprav¬ nih sodišč, o katerem je imel člen 51. začasne določbe, glej razpored zvanj po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931. v štev. 9. (str. 63) te zbirke. 2 * 20 e. Zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.* I. oddelek. Organizacija državnega sveta in upravnih sodišč. § 1 - Predsednik državnega sveta predstavlja državni svet proti vsem oblastvom. Predsednik vodi in nadzira poslo¬ vanje državnega sveta. Nadomestuje ga podpredsednik, kadar pa je ta zadržan, najstarejši predsednik oddelka. § 2 . Državni svet ima poleg predsednika, podpredsed¬ nika in članov enega glavnega tajnika, šest referentov in šest tajnikov, šest pisarjev, enega arhivarja in potreb¬ no število prepisovalcev in služiteljev. Glavni tajnik, referenti, tajniki in pisarji morajo imeti dovršeno pravno fakulteto. Glavnega tajnika, referente in vse tajnike v glavnih skupinah postavlja kralj na predlog predsednika mini¬ strskega sveta, ostale tajnike in pisarje pa predsednik ministrskega sveta z dekretom. Prepisovalce in služitelje postavlja predsednik državnega sveta. § 3 . Dolžnost glavnega tajnika je, da vodi po predsed¬ nikovih odredbah in navodilih administracijo državnega sveta. Obenem je zapisnikar občne seje državnega sveta. * »Službene novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. z dne 7. junija 1929, št. 132/LV/296. — »Uradni list« z dne 21. junija 1929, št. 262/63. 21 Ce je zadržan, ga nadomestuje po činu najstarejši refe¬ rent. Referenti imajo čin in prejemke dosedanjih prvih tajnikov. Dolžnost referentov je, da izdelujejo referate o po¬ sameznih predmetih. Referenti nimajo pravice, glasovati pri sejah. V dolžnosti jih podpirajo tajniki. § 4 . Predsednik sklicuje občne seje upravnega sveta ter jim predseduje. Kadar je zadržan, ga nadomestuje pod¬ predsednik; če pa je tudi ta zadržan, po činu najstarejši predsednik oddelka. § 5 . Svetnike razporeja v oddelke in jim odreja namest¬ nike predsednik državnega sveta. Sedanji razpored svet¬ nikov po oddelkih mora ostati do dne 31. decembra t. 1. § 6 . Državni svet ima šest oddelkov, izmed katerih mora biti vsaj eden za upravne spore finančnega značaja. Področje poedinih oddelkov se določa v občni seji državnega sveta, predsednik pa poroča o tem predsed¬ niku ministrskega sveta in skrbi, da se to razglasi v »Službenih novinah«. Izpremembe v že določenem pod¬ ročju se morajo objavljati na isti način. § 7 . Vsak oddelek ima svojega predsednika. Predsednik I. oddelka je sam predsednik državnega sveta, predsed¬ nik II. oddelka podpredsednik državnega sveta, predsed¬ niki ostalih oddelkov pa so štirje po činu najstarejši svetniki. Vsak oddelek sme imeti po dva člana namest¬ nika. Če so predsedniki oddelkov zadržani, jih nado- mestujejo najstarejši člani oddelkov. 22 § 8 . Sestava poedinih oddelkov se mora priobčiti pred¬ sedniku ministrskega sveta in razglasiti v »Službenih novinah«. § 9 . Če zaradi izpraznitve enega ali več mest v državnem svetu ali zaradi bolezni ali odsotnosti poedinih članov ni mogoče delovati v oddelkih, sme odrediti predsednik državnega sveta za ostali del leta oziroma do popolnitve izpraznjenih mest neogibno potrebne izpremembe v sestavi posameznih oddelkov. Prav tako sme izpremeniti razpored poslov v poedinih oddelkih, kadar to zahteva preobloženost dotičnih oddelkov ali nujna zadržanost posameznih članov državnega sveta. § 10 . Za spore, ki so že bili v razpravi, a se niso mogli dovršiti v oddelku do konca leta, sme odrediti pred¬ sednik državnega sveta, da jih rešijo isti svetniki, ki so sestavljali dotedanji kolegij. § H- V posameznih oddelkih razdeljuje posle članom oddelka in referentom predsednik oddelka. Referente dodeljuje posameznim oddelkom predsednik držav¬ nega sveta. § 12 - Predsednik mora skrbeti za to, da se vzdržuje enot¬ nost v judikaturi državnega sveta. V ta namen skliče po potrebi občno sejo državnega sveta, da odloči o pravnih vprašanjih, ki so jih rešili oddelki državnega sveta različno. § 13 . Odloki in razsodbe državnega sveta o važnejših . pravnih vprašanjih, ki so bili predmet spora, zlasti vse 23 rešitve, ki se tičejo veljavnosti uredb, se morajo vpiso¬ vati v poseben seznamek, ki je pri predsedniku držav¬ nega sveta. Če misli kateri izmed svetnikov oddelka, da mnenje večine v pravnem: vprašanju nasprotuje odločbi, že vpisani v seznamek, se mora izrek razsodbe ali odločbe ustaviti ter se predlaga predsedniku državnega sveta, naj skliče občno sejo. Ta mora po referatu onega sodnika, ki je predlagal razsodbo, po referatu še enega poročevalca, ki ga določi predsednik državnega sveta in po izčrpni debati odločati o tem pravnem vprašanju. Ta odločba mora biti za podstavo razsodbi, ki je dala povod za to ter se mora vpisati v posebno knjigo »Odločbe občne seje državnega sveta« in razglasiti v »Službenih novinah«. Tako vpisane odločbe občne seje so obvezne za vse oddelke državnega sveta vse dotlej, dokler se ne predrugačijo v občni seji po zaslišanju dveh poroče¬ valcev. § 14. Referati za občno sejo državnega sveta morajo biti v primeru § 13. spisani, razmnoženi in pravočasno pred občno sejo priobčeni vsem članom državnega sveta. § 15 . 0 katerih vprašanjih in v kakšnem vrstnem redu naj se glasuje, določi predsednik; toda tudi občna seja sme, če predlaga to en član, sklepati o tem. Glasovanje se vrši po činu državnih svetnikov, pri- čenši z najmlajšim. Za pravnomočen sklep je potrebna absolutna večina glasov. Če ni dobilo nobeno mnenje absolutne večine, se vrši glasovanje iznova, predlogi pa se po potrebi ločijo na več vprašanj. § 16 - Občnih sej državnega sveta se smejo udeleževati in jim biti dodeljeni tudi referenti in tajniki, glasovati pa ne smejo. 24 § 17. Kadar mora izvršiti državni svet po posebnem za¬ konu kakšno volitev, se izvrši volitev s tajnim glaso¬ vanjem, ako ni o tem s posebnim zakonom odrejeno drugače. § 18 - Tajno glasovanje se vrši v občni seji državnega sveta z enakimi listki, na katere zapiše vsak državni svetnik kandidatovo ime. Vzdrževati se glasovanja in oddajati prazne listke ni dopustno. Listki, na katerih so zapisana imena kandidatov, se zaprti vroče predsedniku. Predsednik odpre te listke ter glasno prečita ime in priimek kandidata, zapisanega na njih. Potem izroči vse te listke svetniku, najmlajšemu po imenovanju, ki prav tako glasno prečita imena zapisanih kandidatov. Glasovalni listki se po vsakem dovršenem glaso¬ vanju takoj uničijo. § 19. Po končanem glasovanju proglasi državni svet za izvoljeno ono osebo, ki je dobila absolutno večino glasov. § 20 . Če ne dobi pri prvem glasovanju nihče absolutne večine, se glasuje takoj samo- med onima osebama, ki sta dobili največ glasov; za izvoljeno velja tedaj tista oseba, ki je dobila pri tem ponovnem glasovanju relativ¬ no večino glasov. § 21 . Če bi dobili bodisi pri prvem bodisi pri drugem glasovanju dve osebi enako število glasov, smatra držav¬ ni svet za izvoljeno ono osebo, ki jo določi žreb. 25 § 22 . Posle, ki spadajo po specialnih zakonih v pristojnost, državnega sveta kot organa aktivne uprave, rešuje državni svet v občni seji. Po značaju stvari sme odkazati predmet posebnemu odboru, sestavljenemu iz petih državnih svetnikov, ki jih izvoli po strokovnosti občna seja in ki prouče predmet ter predlože občni seji pismen referat. § 23. Upravna sodišča imajo predsednika in potrebno šte¬ vilo sodnikov, tajnikov, pisarjev, prepisovalcev in slu- žiteljev. Upravna sodišča sodijo po oddelkih, ki jih po po¬ trebi sestavlja predsednik sodišča. Sodnike in njih namestnike razporedi v oddelke: predsednik na koncu vsakega leta za prihodnje leto. § 24. V oddelku za spore finančnega značaja naj: bosta po možnosti dva člana iz finančne upravne stroke. S 25. Predpisi §§ 1., 9., 10. in 11. veljajo tudi za uprav¬ na sodišča. 26. Državni svetniki in upravni sodniki morajo, preden nastopijo službo, priseči tako, kakor je predpisano za sodnike rednih sodišč. § 27. Glede odmora in odsotstva predsednika, članov in ostalega osebja državnega sveta kakor tudi predsedni¬ kov, sodnikov in ostalega osebja upravnih sodišč veljajo določbe člena 52. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 26 8. januarja 1929 in §§ 93., 94. in 95. zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja istega leta. § 28. Predsedniki upravnih sodišč morajo predložiti po preteku vsakega leta državnemu svetu poročilo o delo¬ vanju sodišča. V poročilu mora biti razloženo celokupno stanje delovanja, število sporov po posameznih upravnih strokah in število sporov iz posameznih upravnih edinic. Razen tega se morajo 1 označiti v poročilu vsi važ¬ nejši spori, ki bi utegnili služiti kot gradivo za podstavo zakonodajnemu delovanju ali služiti kot navodilo za uporabo oblastvu, ki nadzira upravne in samoupravne organe. Državni svet pretehta ta poročila v občni seji ter sestavi in predloži na osnovi teh poročil in svojega celokupnega letnega delovanja ministru pravde poročilo, kakršno predlagajo tudi njemu upravna sodišča. Temu poročilu priloži tudi poročila upravnih sodišč. II. oddelek. Pristojnost in postopanje državnega sveta in upravnih sodišč. § 29. Zoper upravne akte občinskih oblastev, s katerimi se kršijo pravice ali neposredni osebni interesi posamez¬ nikov, je dopustna po čl. 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih pritožba na prvo nadrejeno upravno oblastvo. Zoper njegovo odločbo se sme vložiti tožba pri onem upravnem sodišču, v čigar krajevno pristojnost spada to upravno oblastvo. § 30. Ko dobi upravno sodišče tožbo, zahteva o tem pred¬ metu vse spise, ki jih mora poslati upravno oblastvo v 27 določenem roku, ne pozneje nego v enem mesecu. Če so med spisi dokumenti zaupnega značaja, se ne smejo preeitati v javni seji in tudi ne dati na vpogled strankam brez odobritve upravnega oblastva. § 31. Ko prejme upravno sodišče tožbo in si priskrbi spise, se odkaže predmet po predsednikovi odločbi ene¬ mu sodniku kot poročevalcu, ki mora tožbo proučiti in predložiti seji pismen referat. Ta referat mora obsezati nastopne podatke: 1. ali gre za primer iz čl. 24. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih; 2. ali gre za primer iz čl. 26. istega zakona; 3. ali gre za primer iz čl. 27. istega zakona. 0 poročilu sodnika poročevalca odloči sodišče s po¬ sebnim sklepom, ali ga sprejme ali ne. Če sodišče spozna, da ne gre za nobenega izmed navedenih primerov, odloči, da se bo razsojalo o stvari v javni seji ter odkaže predmet tajniku, ki določi narok po členu 28. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. § 32. Kadar se je vložila tožba pri upravnem sodišču zato, ker ni hotelo izdati upravno oblastvo tožilcu nobene rešitve (člen 22. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih), pa bi izdalo upravno oblastvo svojo rešitev v času med vložitvijo tožbe in odločbo sodišča, mora izjaviti tožilec v 15 dneh sodišču, ali je s to rešitvijo zadovoljen ali pa vztraja pri tožbi. V prvem primeru se postopanje ustavi, v drugem pa se mora nadaljevati. Če ne poda tožilec v 15dnevnem roku nobene izjave, velja, da je za¬ dovoljen ter se mora postopanje po prvi tožbi ustaviti. § 33. Ko odredi upravno sodišče narok, vroči tožilcu s pozivom vred odgovor toženega upravnega oblastva na tožbo, če ga je predložilo. 28 Če je tožena stranka država, se pozove upravno otdastvo, ki je izdalo odločbo, naj odredi svojega zastop¬ nika ali pa naj predloži pismene izjave. Če bodisi tožilec bodisi toženec ne pride na narok, ne ovira to dela sodišča, ki odloča tudi brez navzočnosti pravdnih strank. § 34. Vsi akti državnega sveta in upravnih sodišč se vročajo po civilnosodnem postopanju. Če obseza območje upravnega sodišča oblasti z raz¬ ličnimi civilnosodnimi postopanji, se uporablja, dokler se ne izenači civilnosodno postopanje, ono- postopanje, ki velja na sedežu sodišča. Sodišče sme odrediti pred razpravo' vse potrebno, da se nedostatki glede činjenic in postopanja popravijo, in sicer po svojem članu referentu, ki ga določi predsed¬ nik. ali po pristojnem oblastvu. § 35 . Upravno sodišče odloča po predpisih členov 32., 33. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. § 36. Na razpravi dobi najprej besedo sodnik poročevalec, da razloži stanje in bistvo 1 spora. Potem se da beseda tožilcu, da tožbo obrazloži in zagovarja. Kadar tožilec ni navzočen, se tožba prebere in vsebina priobči z more¬ bitno' pismeno izjavo tožilčevo. Za tožilcem dobi besedo zastopnik tožene stranke. Če ga ni, se prebere njegova izjava, ako jo je vložil. Predsednik sodišča skrbi za to, da se sporni pred¬ met dodobra pretrese ter zaključi razpravo, če vidi, da se je stvar popolnoma pretresla. § 37. Tožena stranka sme pooblastiti činitelja, pristojnega za zaščito javnih koristi, da jo zastopa pred sodiščem; 29 ta organ pa sme poveriti to zastopanje upravnemu oblastvu na sedežu sodišča, ki je enako toženemu oblastvu. § 38 - Sodišče sme izključiti javnost zaradi javne morale ali javnega reda ali pa, kadar so v razpravi stvari pri¬ vatnega ali rodbinskega življenja, ako to zahteva ena pravdna stranka. . § 39 . Javnost se lahko izključi ali za ves čas, dokler traja razprava, ali pa samo za nekaj časa. Če je bila javnost izključena, se dogodki na razpravi in razlogi razsodbe ne smejo objaviti. Če se javnost izključi, se mora dovoliti pravdnim strankam, da sta na razpravi navzočni dve osebi, ki ju določita sami. § 40 . Vsak sodnik in vsaka pravdna stranka sme po pred¬ sedniku zastavljati potrebna vprašanja bodisi drugi pravdni stranki bodisi pričam. § 41 . Na razpravi mora biti navzočen zapisnikar, ki vodi razpravni zapisnik. V ta zapisnik se morajo po imenu zapisati predsednik in sodniki, zapisnikar, pravdne stranke in njih zastopniki, ves potek razprave z izjavami strank in prič kakor tudi s sklepi sodišča. Važne izjave strank in oseb, ki jih zasliši sodišče, se morajo na pred¬ log ene stranke dobesedno zapisati v zapisnik. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. § 42 . O glasovanju se napiše poseben zapisnik. Ta zapis¬ nik se ne sme dati strankam v vpogled. 30 § 43. Najprej glasuje poročevalec, za njim pa glasujejo sodniki, pričenši s tistim, ki je po činu najmlajši. Predsednik glasuje poslednji. § 44. Sodišče sme odgoditi izrek razsodbe, če ne more zaradi obzirnosti snovi ali ker je treba natančneje pro¬ učiti pravno vprašanje, takoji izreči razsodbe, kakor tudi v primeru člena 32. Odlok o odgoditvi mora sodišče objaviti pravdnim strankam. Razsodba se sme vročiti v tem primeru po izprevidnosti sodišča strankam pismeno. § 45. V razsodbi je treba označiti sodišče, sestavo sodišča, pravdne stranke in predmet spora. Sklep sodišča mora biti ločen od razlogov. Razsodbo morajo 1 podpisati poročevalec, predsednik in zapisnikar. Izvirnik razsodbe ostane v sodnih spisih. Pravdnim strankam se vroči prepis razsodbe s predsednikovim in zapisnikarjevim podpisom. § 46. Če obsodi sodišče tožilca na plačilo stroškov, mora navesti v -razsodbi znesek teh stroškov. § 47. Državni svet postopa v tožbah zoper ministrske od¬ ločbe in v pritožbah zoper razsodbe upravnih sodišč brez navzočnosti strank. O carinskih sporih in kaznivih dejanjih po carinskem zakonu odredi državni svet javno razpravo, če to tožilec ali pritožilec v tožbi oziroma pritožbi izrečno zahteva ali če spozna državni svet sam, da je to treba storiti, da se stvar razjasni. Za disciplinska kazniva dejanja 31 veljajo določbe X. poglavja zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. § 48. Ko prejme državni svet tožbo ali pritožbo s spisi o predmetu, se odkažejo spisi pristojnemu oddelku. Predsednik oddelka odda spise v poročanje enemu izmed svetnikov kot poročevalcu. Dolžnost poročevalca vrši lahko po odredbi predsednika oddelka tudi referent, ki se dodeli temu oddelku. § 49. Tožbe zoper ukaze in ministrske odločbe pošilja državni svet po poročevalčevem referatu, če misli poro¬ čevalec, da je upravni spor sploh dopusten in se s tem referatom strinja tudi pristojni oddelek državnega sveta, poprej pristojnemu ministru v odgovor. Minister mora dati v enem mesecu od dne, ko se je tožba prejela v ministrstvu, pismen odgovor ali pa zahtevati, da se on ali njegov zastopnik zasliši v posebni seji oddelka, da poda pojasnila v spornem predmetu. Ministrov zastop¬ nik sme biti samo njegov pomočnik ali pa, če je ta zadržan, načelnik ali šef odseka, ki ga pooblasti minister za to s pismenim razpisom. Če si državni svet ne usvoji odgovora in pojasnila, ki ga je podal minister oziroma njegov zastopnik, izda svojo razsodbo o spornem pred¬ metu ter obvesti s to razsodbo 1 v prepisu tako tožilca kakor tudi pristojnega ministra. § 50. 1 Če gre za tožbo zoper ukaz in če državni svet ne usvoji pismenega odgovora ali pojasnila ministrovega, 1 Pričujoče, izpremenjeno besedilo je prevzeto po § 1. zakona z dne 29. decembra 1929 o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih, »Služb, novine« St. 5/1/1 iz 1. 1930., »Uradni list« z dne 14. januarja 1930, št. 76/19. :32 mora o tem obvestiti predsednika ministrskega sveta in resornega ministra. Predsednik ministrskega sveta sme poslati v 15 dneh svoje nasprotne razloge ali pa zahtevati sejo državnega sveta zaradi pojasnila o spor¬ nem predmetu. Ko prejme državni svet nasprotne razloge ali zahtevek za sejo, odredi sejo, v kateri vzame v pretres nasprotne razloge oziroma zasliši pojasnilo ter izda potem svojo odločbo. Če predsednik ministr¬ skega sveta v omenjenem roku ne poda nasprotnih raz¬ logov niti ne zahteva seje zaradi pojasnila o spornem predmetu, mora državni svet tudi v tem primeru odre¬ diti sejo, v kateri izda svojo odločbo. § 51 . Če državni svet spozna, da je vložena pritožba ne- osnovana, jo odbije z razsodbo kot neumestno ter obvesti o tem z razsodbo v prepisu tožilca in upravno oblastvo, čigar akt se izpodbija. § 52. Če izjavi minister ali njegov zastopnik na sestanku državnega sveta ali v svojem uradnem pismenem pojasnilu, da se strinja z naziranjem državnega sveta in da bo izdal tožilcu v tem smislu rešitev, sprejme državni svet ministrovo izjavo na znanje ter obvesti tožilca z aktom, da mu bo izdal minister drugo rešitev, skladno s pripombami državnega sveta. Prav tako naznani državni svet pismeno tudi ministru, da je o tem obvestil tožilca. § 53. Sodniki upravnih sodišč prihajajo k narokom in razpravam v obleki, ki je predpisana za sodnike rednih sodišč. V tako obleko se oblečejo tudi državni svetniki, kadar se razpravlja predmet v ustnem postopanju. 33 § 54. Pri vsakem upravnem sodišču se mora voditi letni seznamek tožb, in sicer po ; vrsti, kakor se vlagajo. V ta seznamek morajo biti vpisane pravdne stranke, pred¬ meti sporov in kdaj in kako se je izdala odločba ali razsodba. Pri državnem svetu se mora voditi za pritožbe zoper razsodbe upravnih sodišč poseben seznamek. Tak sezna¬ mek se mora voditi tudi o zahtevah za obnovo spora in za primere iz člena 43. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Natančnejši pravilnik predpiše občna seja državnega sveta tako za državni svet kakor tudi za upravna sodišča. § 55. Javni pravni zastopniki dobivajo za svoje delo kot zastopniki strank pred upravnimi sodišči nagrado po tej izfheri: 1. za dajanje sveta brez pregleda spisov pri oblastvu 100 dinarjev; 2. za dajanje sveta po izvršenem pregledu spisov pri oblastvu 200 dinarjev; 3. če se je izvršil pregled spisov večkrat, za vsak pregled po 100 dinarjev; 4. za pregled spisov v drugem mestu, ne pa na stanovališču pravnega zastopnika in za dajanje sveta 800 dinarjev; 5. za sestavo tožbe na upravno sodišče 200 dinarjev; 6. za sestavo tožbe ali pritožbe na državni svet 300 dinarjev. Določbe tega paragrafa o nagradah advokatom za delo pri državnem svetu veljajo, dokler se ne predpiše po § 28. zakona o advokatih z dne 17. marca 1929 pra¬ vilnik o višini advokatskih nagrad. 2 2 Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle z dne 6. februarja 1936, št. 12.560, je bil objavljen v »Službenih novinah« z dne 14. februarja 1936, št. 35/VI/65 — »Službeni list« št. 104/16 iz 1. 1936. 3 34 § 56. Državni svet in minister pravde nadzirata delovanje upravnih sodišč neposredno ali po inšpektorjih; v tem pogledu veljajo določbe zakona o sodnikih z dne 8. ja¬ nuarja 1929. Pod nadzorstvo spada vse poslovanje uprav¬ nih sodišč in vse njih osebje. § 57. Državni svet ima pravico, izdajati v okviru tega zakona svojim oddelkom kakor tudi upravnim sodiščem splošna navodila za izvrševanje poslov v formalnem pogledu, kolikor ni to že jasno določeno s tem zakonom in z zakonom o državnem svetu in upravnih sodiščih. III. oddelek. Prehodne določbe. § 58. Na vse primere, ki niso izrečno navedeni v zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, se morajo smiselno uporabljati dotični predpisi zakona o sodni organizaciji, o civilnem postopanju in predpisi pravil¬ nika za poslovanje rednih sodišč, dokler se zakonodajstvo v tem pogledu ne izenači. Državni svet uporablja v teh primerih določbe zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 20. februarja 1865 z vsemi nje¬ govimi izpremembami in dopolnitvami. 3 3 Medtem so izšli nastopni zakoni, uredbe in poslovniki: a) zakon o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929, »Službene novine« št. 20/X, »Uradni list« št. 49/14 iz 1. 1929.; b) zakon o sodnem postopanju v civilnih (graj&nskih) pravdah [civilni (graj&nski) pravdni postopnik — cpp.] z dne 13. julija 1929, »Službene novine« št. 179/LXXV/396 iz 1. 1929., »Službeni list« štev. 76/12 iz 1. 1931.; c) uvodni zakon za zakonik o sodnem postopanju v civilnih (grajdn- skih pravdah [civilni (graj&nski) pravdni postopnik] z dne 9. julija 1930, »Službene novine« št. 171/LXV/384, »Službeni list« št. 77/12 iz 1. 1931. Po § 1., odst. 1., tega zakona naj bi dobil grajanski pravdni postopnik obvezno moč dne 1. januarja 1932, v območju apelacijskega sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Podgorici pa dne 1. januarja 1933. Z zakonom z dne 35 § 59 . 4 Krajevna pristojnost sedanjih upravnih sodišč se določa takole: Krajevna pristojnost upravnega sodišča v Celju se razteza na območje Dravske banovine, upravnega sodi¬ šča v Zagrebu na območje Savske banovine, upravnega sodišča v Sarajevu na območje Vrbaske in Drinske bano¬ vine, upravnega sodišča v Beogradu na območje uprave mesta Beograda in na območje Dunavske in Moravske banovine, upravnega sodišča v Skoplju na območje Var- darske banovine in upravnega sodišča v Dubrovniku na območje Zetske in Primorske banovine. 1. aprila 1932, »Službene novine« št. 304/CXIV/796 iz 1. 1932., »Službeni list« št. 23/4 iz 1. 1933., pa je bil ta odstavek razveljavljen. Glasil se je: »Zakon o sodnem postopanju v graj&nskih pravdah [civilni (grajanski) pravdni postopnik — cpp.] z dne 13. julija 1929 dobiva . . . obvezno moč v območjih stola sedmorice v Zagrebu, oddelka B stola sedmorice v Zagrebu, oddelka B beograjskega kasacijskega sodišča v Novem Sadu in vrhovnega sodišča v Sarajevu dne 1. aprila 1933, v območju apelacijskega sodišča v Beo^fadu dne 1. januarja 1934, v območjih apelacijskega sodišča v Skoplju in velikega sodišča v Podgorici pa, ko to določi zakon, s katerim se ustanove v teh območjih sreska in okrožna sodišča«; č) uredba o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje z dne 25. oktobra 1932, »Službene novine« št. 20/VII/58, »Službeni list« št. 180/26 iz 1. 1933.; d) sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje z dne 25. okto¬ bra 1932, »Službene novine« št. 20/VII/59, »Službeni list« št. 181/26 iz 1. 1933.; e) zakon o sodnem nepravdnem postopku za kraljevino Jugoslavijo z dne 24. julija 1934, št. 71.720, »Službene novine« št. 175/XLV/434 iz 1. 1934. — »Službeni list« št. 59/8 iz 1. 1935. f) uvodni zakon za zakon o sodnem nepravdnem postopku z dne 26. julija 1934, št. 73.230—Z—177, »Službene novine« št. 178/XLVII/448 — »Službeni list« št. 722/95 iz 1. 1934. Novi zakonskj predpisi o ureditvi rednih sodišč, o civilnem (grajdn- skem) pravdnem postopanju ter sodnega poslovnika se uporabljajo od 1. aprila 1933 naprej pri upravnih sodiščih v Celju, Zagrebu, Sarajevu in Dubrovniku, od 1. januarja 1934 naprej pa pri upravnem sodišču v Beo¬ gradu in pri državnem svetu. 4 Prejšnje besedilo § 59. je bilo razveljavljeno s finančnim zakonom za leto 1933./34. z dne 31. marca 1933, »Službene novine« z dne 1. aprila 1933, št. 74/XXIII/225, »Službeni list« št. 223/34. Namesto starega besedila se je uvrstilo zgoraj besedilo § 24., t. 5., finančnega zakona (II. del, B. Ministrstvo pravde.), ki na novo ureja krajevno pristojnost sedanjih upravnih sodišč. ... 3 * 36 § 60. Dosedanji prvi tajniki državnega sveta dobivajo naziv referentov, pri čemer obdrže čin, pravice in pre¬ jemke, drugi tajniki državnega sveta pa naziv tajnikov z dosedanjim činom in z dosedanjimi pravicami in prejemki. § 61. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, ob¬ vezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Takrat nehajo veljati: uredba o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 5. septem¬ bra 1922 5 z vsemi svojimi izpremembami in dopol¬ nitvami, kakor tudi vsi predpisi zakonov in uredb, ki nasprotujejo temu zakonu. V Beogradu, dne 29. maja 1929. Aleksander s. r. 4. Iz zakona o ureditvi vrhovne državne uprave.* * I. oddelek. Ministrstva, njih ureditve in njih pristojnost. Člen 2. V pristojnost ministrstev, vsakega za svoje področje, spadajo posli glede organiziranja državnih oblastev, 5 »Službene novine« st. 196 iz 1. 1922., »Uradni list« št. 302/97 iz 1. 1922. * Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. mar¬ ca 1929, »Službene novine« št. 78/XXXII/166, »Uradni list« št. 140/38 iz 1. 1929. 37 vrhovno vodstvo celokupne državne administracije in vrhovno nadzorstvo nad upravnimi oblastvi in organi, pripravljanje zakonskih predlogov kakor tudi posli, ki so pridržani s posebnimi zakoni za pristojnost kakega ministrstva. Člen 3. Zlasti spadajo po prednjem v pristojnost: 1. Predsedništva ministrskega sveta: Opravljanje poslov v stvareh pisarne kraljevega dvora, pisarne kraljevskih redov, državni svet, glavna kontrola in občna državna obveščevalna služba. 2. Ministrstva pravde: Uprava celokupnega pravosodja, razen vojaškega, kazenski in podobni zavodi, državno tožilstvo, upra v - na sodišča, nadzorstvo nad advokati in javnimi no¬ tarji, mednarodno pravno občevanje. • Člen 5. (2. odst.) Oddelki (ministrstev) se dele po uradni potrebi na odseke ali referate. Njih število in področje, potem število mest in vrste položaja pri ministrstvu kakor tudi potrebno kvalifikacijo za osebje ministrstva predpiše z uredbo vsak minister za svoje ministrstvo s pritrdilom predsednika ministrskega sveta. III. oddelek. Ministrska odgovornost. Člen 15. Ministri so odgovorni kralju. Kralj more obtožiti ministre zaradi kršitve državnih zakonov, storjene v službeni dolžnosti. Za škode, ki jih napravijo ministri z drugimi kršitvami svoje službene dolžnosti, odgovarja država. 38 Člen 16. Minister sme biti obtožen, dokler traja njegova služ¬ ba, pa tudi še v dobi petih let po odstopu. Člen 17. Kadarkoli je dejanje, za katero minister odgovarja, kaznivo po predpisih posameznih zakonov, se kaznuje minister s kaznijo, ki jo določajo ti predpisi. Zaradi takih dejanj, ki niso navedena v veljavnih za¬ konih, se sme kaznovati minister z zaporom do petih let. Minister, ki se obsodi na zaporno kazen, izgubi spo¬ sobnost za javna zvanja za dobo petih let od dne pre¬ stane ali odpuščene kazni. Člen 18. Poleg kazenske odgovornosti za dejanja, ki jih na¬ vaja ta zakon, je minister tudi civilno odgovoren za škodo, prizadeto državi. Člen 19. V primerih, ki se kaznujejo po kazenskem zakoniku, ministrova odgovornost ne zaklanja podrejenih organov pred odgovornostjo in kaznijo, če so ministrovo odredbo izvršili ali pa predložili ministru kot referenti neresnično poročilo ter ga s tem zavedli do kaznivega dejanja. Člen 20. Kraljevi obtožbi doda svoj podpis predsednik mini¬ strskega sveta. V obtožbi se morajo navesti vsa dejanja, zaradi katerih se minister obtožuje. Ko poda kralj obtožbo, imenuje obenem tri državne svetnike in tri kasacijske sodnike za člane državnega sodišča, ki sodi ministre po členu 17. zakona z dne 6. januarja 1929 o kraljevski oblasti in vrhovni državni 39 upravi, 1 in prav toliko namestnikov kakor tudi enega člana kasacijskega sodišča za državnega tožilca. Predsed¬ nik kasacijskega sodišča je predsednik državnega sodišča. Dokler se ne ustanovi eno kasacijsko sodišče za vso državo, opravlja dolžnost predsednika državnega sodišča predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu. Državno sodišče sodi v prestolnici. Tajniško dolžnost opravlja glavni tajnik državnega sveta, če pa je zadržan, prvi tajnik kasacijskega sodišča. Člen 21. Predsednik državnega sodišča skliče državno sodišče najkasneje v osmih dneh, ko mu vroči predsednik mini¬ strskega sveta kraljevo obtožbo. Člen 22. Obtoženi minister ali njegov zagovornik kakor tudi državni tožilec imajo pravico zahtevati, da se izključi iz sojenja oni član državnega sodišča, glede katerega se da navesti eden izmed nastopnih razlogov za odklonitev, in sicer: a) da je bil s kaznivim dejanjem poškodovan ali oškodovan; b) da je z obtožencem v krvnem sorodstvu v premi vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, po svaštvu pa do vštetega 3. kolena; c) da je on obtožencu ali pa obtoženec njemu krstni boter ali da je bil eden krstni boter otrokom drugega; č) da je z obtožencem v dokazanem osebnem so¬ vraštvu. Ta izključitev se mora zahtevati takoj v začetku pre¬ iskave ali razprave. Državni svet odloči, ali je izključitev dopustna ali ne. 1 Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929 je s členom 118. sedanje ustave izrečno razveljavljen. Člen 17. tega zakona je nadomeščen s členom 79. sedanje ustave. 40 Člen 23. Obtoženega ministra je treba osebno pozvati. Če se ne odzove pozivu sodišča, se izvrši sojenje v njegovi od¬ sotnosti. Če si ne določi obtoženec sam zagovornika, mu ga določi sodišče uradoma. Člen 24. Državno sodišče odredi za preiskovalnega sodnika enega izmed tistih članov kasacijskega sodišča, ki niso prišli v sestavo državnega sodišča. Člen 25. Državno sodišče priobči obtoženemu ministru tožbo v prepisu ter mu obenem določi rok, v katerem mora predložiti svoj pismeni odgovor. Ta rok ne sme biti krajši nego 12 in ne daljši nego 30 dni. Odgovor se vroči takoj v prepisu državnemu tožilcu. Člen 26. Vsa državna in samoupravna oblastva morajo dajati državnemu sodišču pripomoč za izvrševanje njegovega sodniškega posla. Člen 27. Ko dovrši državno sodišče potrebno preiskavo, od¬ redi in objavi v »Službenih novinah« dan razprave. Obtoženi minister, njegov zagovornik, državni tožilec in vse osebe, ki jih je treba bodisi kot priče bodisi kot izvedence zaslišati na razpravi, se morajo pozvati s po¬ sebnim pozivom. Člen 28. Za postopanje pred državnim sodiščem veljajo pred¬ pisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju z dne 16. februarja 1929, 2 kolikor ni določeno v tem zakonu kaj drugega. 2 Zakon z dne 16. februarja 1929, »Službene novine« št. 45/XX/97, »Uradni list« št. 432/109 iz 1. 1929. 41 Državni tožilec v tem postopanju ne more odstopiti od tožbe. Člen 29. Sodba državnega sedišča je takoj izvršna. Naznani se predsedniku ministrskega sveta, da jo izvrši. Člen 30. Državno sodišče prestane, brž ko izreče sodbo, vsi akti o sojenju pa se izroče predsedniku ministrskega sveta, da jih hrani. 5. Iz zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta.* • § b Predsedništvo ministrskega sveta se deli na: 1. 'politični oddelek; 2. administrativni oddelek; 3. osrednji tiskovni urad. Oddelkoma načelujeta načelnika, osrednjemu tiskovnemu uradu pa načeluje šef tiskovnega urada. Oddelka se delita na odseke. Odsekom nače- lujejo načelniku neposredno podrejeni šefi odseka. Kadar je načelnik odsoten ali zadržan, ga nev- domestuje po činu naj starejši šef odseka. § 3. Ministrski svet predpiše na predlog predsednika ministrskega sveta z uredbo razdelitev oddelkov na * Zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929, »Službene novine« št. 105—XLII/228, »Uradni list« št. 214/52 iz 1. 1929. — Izpremembe (z ležečimi črkami) določa § 107., t. 5., finančnega zakona za 1. 1936./37., »Službene novine« št. 75/XVIII/171 — »Službeni list« št. 231/35 iz 1. 1936. 42 odseke, odredi 'pristojnost oddelkov, področje odse¬ kov in vse, kar je potrebno glede njih ustroja. Predsednik ministrskega sveta sme število od¬ sekov z združitvijo zmanjšati, povečati pa samo, če se določi to v proračunu; sme tudi prenesti posa¬ mezne odseke iz sestava enega oddelka v sestav dru¬ gega oddelka. § 32. a (nov). Zakonski predpisi, ki se nanašajo na oddelek za občno državno statistiko in na njegove uslužbence (ki je prešel po zakonu z dne 3. decembra 1931 o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih pred¬ pisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, v sestav ministrstva za notranje posle), ostanejo v veljavi in se prenesejo med ustrezne predpise, ki se nanašajo na ministrstvo za notranje posle. 6 . Iz uredbe o razdelitvi na oddelke predsed- ništva ministrskega sveta in ministrstev.* § 2 . Ministrstvo pravde se deli na pet oddelkov, in sicer: 1. občni oddelek (sodno-upravni); 2. pravni oddelek; 3. oddelek za zakonodajo in uvajanje zakonov; 4. oddelek za kazenske in slične zavode in ekonom- sko-računski (oddelek); 5. verski oddelek. * Uredba o razdelitvi na oddelke predsedništva mini¬ strskega sveta in ministrstev z dne 19. aprila 1929, »Službene novine« št. 94/XXXIX/208, »Uradni list« št. 205/50 iz 1. 1929. 43 V pristojnost občnega (sodno-upravnega) oddelka spadajo administrativni posli ministrstva pravde, rednih in šerijatskih sodišč, državnih tožilstev in upravni h sodišč, personalni in disciplinski predmeti sodnikov, državnih tožilcev in ostalih uradnikov in uslužbencev omenjenih uradov; nadzorstvo nad upravo so¬ dišč; advokati; javni notarji; sodni izvršilci in arhiv ministrstva pravde. 7 . Iz zakona o občnem upravnem postopku.* V. razdelek. III. poglavje. Posebni primeri razveljavljanja in izpreminjanja odločbe. § 133 . Oblastvo, ki je izdalo pravnomočno odločbo, jo sme s pristankom oseb, ki so pridobile s to odločbo pravico, ob splošnih zakonitih pogojih razveljaviti ali izpremeniti. § 134 . (*) Najvišje oblastvo, ki je pristojno, da odloča v dotičnem predmetu (instanca), je upravičeno, da zaradi zaščite javnih koristi v potrebnem obsegu razveljavi ali izpremeni pravnomočno razsodbo, kolikor je to neizogib¬ no potrebno, da se odvrne silna nevarnost za življenje * Zakon z dne 9. novembra 1930, »Službene novine« z dne 25. novembra 1930, št. 271—XCIII/571, »Službeni list« št. 26/4 iz 1. 1931. 44 in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in moralo ali za narodno gospodarstvo. ( 2 ) Kadar se izdaja taka odločba, je treba kar naj¬ bolj obvarovati pridobljene pravice. 0 povračilu škode zaradi razveljavljenja pridobljene pravice razsojajo po svobodnem preudarku upravna sodišča na prvi stopnji, državni svet pa na drugi stopnji. Pravica do povračila škode zastara čez leto dni po prejemu končne odločbe upravnega oblastva ali pa upravnega sodišča ali državnega sveta, če je stranka vložila tožbo. 8 . Iz zakona o občinah.* III. Organizacija. A. Občinski odbor. § 50. Zoper nepravilnosti volitev ima vsak vpisani volilec pravico pritožbe na pristojno upravno sodišče v roku osmih dni, računaj e od dne volitev. Pritožba se preda predsedniku občine, ki jo mora poslati upravnemu sodišču z dotičnimi spisi v rešitev v dveh dneh po poteku roka za vlaganje pritožb. Pritožnik sme poslati prepis pritožbe tudi neposredno odločujočemu oblastvu, ki ga smatra za izvirnik, če ne pošlje občina v zakonitem roku izvirnika. Dan, ko se odda pritožba priporočeno na pošto, se šteje kot dan, ko je pritožba predana občini oziroma odločujočemu oblastvu. 0 pritožbah se odloča po oddelkih in se mora izdati odločba v mesecu dni po prejemu spisov. Zoper to odločbo ni nadaljnjega pravnega sredstva. * Zakon o občinah z dne 14. marca 1933, »Službene no- vine« št. 85/XX VI/255, »Službeni list« št. 229/35 iz 1. 1933. 45 Če se volitve zaradi nepravilnega postopanja volil¬ nega odbora razveljavijo, se morajo izvršiti najkasneje v mesecu dni od dne prejema odločbe nove volitve. V takem primeru se postavi nov volilni odbor po pred¬ pisih tega zakona, kandidatne liste pa ostanejo' iste, kakor za volitve, ki so bile razveljavljene. Če se razveljavijo volitve zaradi drugih nepravil¬ nosti, se morajo izvršiti nove volitve v dveh mesecih in obnoviti celotno predvolitveno postopanje. Če spozna odločujoče oblastvo, da je le ugotovitev izida volitev nepravilna, ugotovi samo pravilno ta izid. IX. Nadzor državne uprave. § 125 . Nadzorno oblastvo zadrži v roku osmih dni po pre¬ jemu gapisnika z obrazloženo, v zakonskih predpisih osnovano odločbo izvršitev sklepa občinskega odbora, ki je nasproten veljavnim zakonom in zakonitim odredbam oblastev, ali s katerim se prekoračuje delokrog občine. Kadar zahteva nadzorno oblastvo od občinske uprave kak spis, brez katerega ne bi moglo izdati odločbe, je občinska uprava dolžna, da ga takoj predloži; v tem primeru pričenja zgoraj določeni rok teči od dneva, ko je nadzorno oblastvo zahtevani spis prejelo. Zoper odločbo nadzornega oblastva ima odbor v roku petnajstih dni pravico pritožbe na bana. Ban mora v roku osmih dni ali razveljaviti izpodbijano odločbo ali odstopiti spis v odločitev upravnemu sodišču in o tem obvestiti občino. Zoper razsodbo upravnega sodišča ni prav¬ nega sredstva. Če ban ne odstopi spisa upravnemu sodišču v določenem roku ali če upravno sodišče ne raz¬ sodi v roku enega meseca od dneva, ko prejme spis, postane sklep občinskega odbora pravnomočen. 46 § 129 . Ban razreši predsednika občine, člane občinske uprave in odbornike, čim se ugotovi, da nimajo pogojev, ki se zahtevajo po tem zakonu. Odločba o razrešitvi v primeru točke 4. § 28. velja od dneva, ko se je primer pripetil. Ban more po predhodnem zaslišanju razrešiti pred¬ sednika občine, člane občinske uprave, posamezne od¬ bornike ali ves odbor, ako svojih poslov ne vršijo v redu. Ostanejo pa na svojih položajih do pravnomočnosti odločbe. Zoper banovo odločbo je dopustna pritožba na upravno sodišče v roku osmih dni, zoper razsodbo slednjega pa ni nadaljnjega pravnega sredstva. 9. Iz zakona o uradnikih.* I. poglavje. Osnovne določbe. § 2 . j 1 ) Vsa zvanja v vseh strokah državne službe so ob zakonskih pogojih enako dostopna vsem državljanom po rojstvu, kakor tudi onim naturaliziranim državljanom, ki so po narodnosti Jugoslovani. ( 2 ) Drugi naturalizirani državljani smejo dobiti državno službo samo, če so nastanjeni deset let v kra¬ ljevini; po posebni odobritvi državnega sveta na obrazloženi predlog pristojnega ministra pa tudi prej. ( 3 ) Tuji državljani se smejo sprejeti na poslova¬ nje v službi države kot pogodbeni uradniki ali kot dnevničarji. * Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931, »Službene no- vine« št. 73/XXII—150, »Službeni list« št. 133/25 iz 1. 1931. 47 XI. poglavje. Disciplinski predpisi. § 183. O) Državni uslužbenec, ki prekrši v službi ali izven nje svojo službeno dolžnost, predpisano z zakonom, ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za ne- rednost ali z disciplinsko kaznijo. Kazen za nerednost se izreče, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda prekoračila obsega navadne nerednosti (disciplin¬ ski prekršek). Če je pa nerednost večjega obsega ali ponovljena ali če so obtežujoče občne okolnosti, s kate¬ rimi je prekršena službena dolžnost ali oškodovan sta¬ novski ugled, ali če preti kaka škoda ali nevarnost interesom službe, se smatra to za disciplinski prestopek. ( 2 ) Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disciplinskega. . § 184. Č) Kazni za nerednost so tele: 1. pismeni opomin; 2. pismeni ukor; 3. denarna kazen. ( 3 ) Denarna kazen ne sme presegati v posameznem primeru 10 % uslužbenčeve mesečne plače, položajne doklade in osebne draginjske doklade. § 185. Č) Kazni za nerednost izreka neposredni starešina ali starešina vsakega višjega urada. ( 2 ) Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mu mora pri¬ občiti pismeno. ( 3 ) Denarne kazni se odtegujejo od prejemkov in se stekajo v uradniški pokojninski sklad (§ 134.). ( 4 ) Kazni za nerednost se ne vpišejo v uslužbenski list, pač pa se kazen ukora in denarna kazen priobčita pristojni komisiji za oceno. 48 § 186. Zoper odločbo o kazni za nerednost, če je ta ukor ali denarna kazen, se sme uslužbenec v petih dneh od dne priobčitve pritožiti pri starešini neposrednega viš¬ jega urada, čigar odločba je dokončna. Zoper odločbo o kazni, ki jo izreče minister ali starešina drugega vrhovnega centralnega urada, ni pritožbe. § 187. Nerednosti zastarevajo čez leto dni. § 188 . Za hujše prestopke službene dolžnosti ali oškodbe ugleda stroke se smatrajo v glavnem naslednja dejanja: 1. pristransko, nevestno ali malomarno opravlja¬ nje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade bodisi zase bodisi za drugega, neposredno od strank ali posredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 3. sprejemanje podkupnine; 4. malomarno ali neredno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerednosti; 5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh; 6. nedopustna kritika in preziranje naredb in posto¬ panja oblastev, starešin in nadrejenih; 7. izdajanje službene tajnosti; 8. razsipno trošenje službenega materiala; 9. nedostojno ali surovo ravnanje s strankami; 10. slabo opravljanje starešinske oblasti proti pod¬ rejenim, zlasti nedostojno, surovo ali nepravično ravnanje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zane¬ marjanje njih vzgajanja v službi, namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali malovrednih uslužbencev kakor tudi opuščanje dolžnosti iz § 207.; 11. nedostojno ali nevljudno vedenje podrejenih proti nadrejenim ali poniževanje njih ugleda; 49 12. napravljanje zmede, prepira ali nesložnosti s tovariši v službi; 13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje, igranje na slepo srečo in temu podobno na krajih in v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca; 14. lahkomiselno zadolževanje; 15. opravljanje stranske službe brez dovolitve pri¬ stojnega starešine ali sprejemanje položajev in izvrše¬ vanje poslov, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti uslužbenčevega zvanja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 16. vsako delovanje in vedenje, ki bi podpiralo' izzi¬ vanje plemenske in verske mržnje, vsako delovanje in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edin- stva, nedopustna kritika postopanja vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda, vsaka opustitev pre¬ gona vseh naštetih postopanj. § 189. C 1 ) Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov; 2. izguba časa za napredovanje; 3. premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez povračila potnih in selitvenih stroškov; 4. upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokoj¬ ninskih prejemkov; 5. odpustitev iz službe. ( 2 ) Kazni pod toč. 1., 2. in 3. tega paragrafa se smejo izrekati tudi po dve zaradi istega disciplinskega prestopka. § 190. (*) Zmanjšba prejemkov se nanaša na plačo, polo¬ žajno doklado in osebno draginjsko doklado, kateri pre¬ jemki so pripadali uslužbencu na dan, ko' je postala disciplinska razsodba izvršna. Zmanjšba teh prejemkov se sme izreči največ do enega leta; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja od 20%. 50 ( 2 ) Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec upokoji, dokler traja kazen. § 191 . j 1 ) Kazen izgube časa za napredovanje obsega na¬ predovanje po skupinah in periodičnih poviških plače, in sicer za eno, dve ali tri leta. Rok odreja disciplinsko sodišče. ( 2 ) Izgubljeni čas za napredovanje se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene, pa naj se ta čas krije ali ne. § 192 . Kazen zmanjšbe pokojninskih prejemkov se nanaša na pokojnino' in osebno draginjsko doklado 1 ter sme tra¬ jati največ do deset let, toda v posameznem mesecu ne sme biti večja od 20%. § 193 . Kazen odpustitve iz službe ima za posledico izgubo vseh pravic, pridobljenih v službi. § 194 . Disciplinske kazni izrekajo samo pristojna disciplin¬ ska sodišča na podstavi disciplinskega postopanja. § 195 . ( 1 ) Disciplinska sodišča so upravna sodišča in državni svet. ( ! ) Upravna sodišča so disciplinska sodišča prve stopnje. Državni svet je disciplinsko' sodišče druge stopnje, v nekaterih primerih pa prve in poslednje stopnje. § 196 . Kot disciplinska sodišča postopajo upravna so¬ dišča in državni svet po predpisih tega zakona. Kolikor ti predpisi ne bi zadoščali, uporabljajo pred¬ pise svojega postopnika in načela kazenskega postopka. 51 § 197. j 1 ) Upravna sodišča odločajo o kaznivih de¬ janjih državnih uslužbencev v svojem okolišu, izvzemši uradnike od I. do vštete IV. skupine, 2. stopnje. f) Državni svet odloča v drugi in poslednji stopnji o pritožbah zoper odločbe upravnih so¬ dišč, v prvi in poslednji stopnji pa o kaznivih deja¬ njih državnih uslužbencev, za katere upravna sodi¬ šča kot disciplinska sodišča prve stopnje niso pristojna. § 198. Za civilne državne uslužbence, za katere obstoje po posebnih zakonih posebna disciplinska oblastva, so pri¬ stojna ta oblastva. Kolikor ne bi bilo disciplinskih pred¬ pisov posebnih zakonov, se postopa po disciplinskih predpisih tega zakona. « § 199. j 1 ) Upravna sodišča kot disciplinska sodišča odločajo v oddelkih treh sodnikov. ( 2 ) Državni svet kot disciplinsko sodišče odloča v enem svojih oddelkov, ki mu je posebej poverjeno so¬ jenje o kaznivih dejanjih državnih uslužbencev. § 200. Državni svet rešuje spore o pristojnosti disci¬ plinskih sodišč. § 201 . Disciplinski sodniki so v izvrševanju svoje disciplin- sko-sodniške dolžnosti neodvisni. § 202 . Predsednik disciplinskega sodišča je predsednik od¬ delka upravnega sodišča ali oddelka držav¬ nega sveta. 4 * 52 § 203 . p) Za vsako disciplinsko sojenje pred uprav¬ nim sodiščem odredi obdolženčev oblastni stare¬ šina, za vsako sojenje pred državnim svetom pa njegov centralni starešina osebo, ki zastopa po uradni dolžnosti pred sodiščem interese državne uprave glede pravilnega službenega in stanovskega vedenja državnih uslužbencev. Ta disciplinski tožilec se jemlje izmed državnih uslužbencev dotične upravne stroke, ki so prav¬ niki in ki službujejo v kraju disciplinskega sodišča. Ob istih pogojih se mu postavi tudi namestnik. Natančnejša določila se predpišejo z uredbo. ( 2 ) Če je več obtožencev iz raznih upravnih panog obenem, se sporazumejo pristojni starešine o osebi disci¬ plinskega tožilca. ( 3 ) Pred vsako odločbo zasliši disciplinsko sodišče predlog disciplinskega tožilca. § 204 . p) Obdolženi državni uslužbenec ima pravico do branilca pri razpravi in ga sme vzeti izmed državnih uslužbencev na sedežu disciplinskega sodišča ali izmed javnih pravnih zastopnikov. ( 2 ) Če obdolženec branilca ne določi sam, mu ga za razpravo postavi sodišče. ( 3 ) Vsak uslužbenec na sedežu disciplinskega sodi¬ šča se mora odzvati pozivu sodišča na dolžnost branilca. ( 4 ) Branilec je v obrambi svoboden in je zavezan čuvati tajnost, ki mu je poverjena. § 205 . Glede odklonitve sodnikov disciplinskih sodišč se postopa po predpisih kazenskega postopka. § 206 . P) Če se uslužbenec, ki je zagrešil disciplinski pre¬ stopek, premesti, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje. 53 ( 2 ) Državni svet sme po potrebi, toda na pred¬ log pristojnega ministra, delegirati tudi drugo sodišče. § 207. Neposredni starešina izvrši, če zve za uslužbenčev disciplinski prestopek, predhodno kratko preiskavo ter vroči po službeni poti spise pristojnemu disciplinskemu sodišču, o tem pa poroča neposredno višjemu starešini. § 208. ( 1 ) Disciplinsko sodišče odloči, ali naj se uvede zo¬ per obdolženca disciplinsko postopanje ali ne. Pred to odločbo sme odrediti predhodno preiskavo. ( 2 ) Če odloči, da je zoper obdolženca uvesti disci¬ plinsko postopanje, odredi disciplinsko preiskavo; če pa smatra predmet za zadostno preiskan, odredi z istim od¬ lokom uvedbo disciplinskega postopanja in razpravo. t 3 ) Če odloči, da ni povoda za uvedbo disciplinskega postopanja bodisi zato, ker ni dejanja, bodisi zato, ker gre za dejanje, ki se kaznuje kot nerednost, vrne spise neposrednemu starešini v pristojno postopanje. § 209. ( 1 ) Če se uvede zoper uslužbenca sodno kazensko postopanje bodisi na tožbo 1 države bodisi na tožbo pri¬ vatne osebe, je dolžnost njegovega neposrednega stare¬ šine, da o tem takoj poroča pristojnemu disciplinskemu sodišču. ( 2 ) Prav tako odda, če izreče disciplinsko sedišče, postopajoče po § 208., da je uslužbenčevo dejanje kaznivo po kazenskem zakonu, vse spise rednemu sodišču ter o tem obvesti pristojnega starešino. ( 3 ) Tako v primeru prvega kakor tudi drugega od¬ stavka odloči disciplinsko sodišče, ali naj se zoper usluž¬ benca uvede disciplinsko postopanje vzporedno s kazen¬ skim ali pa naj se odloži do dovršitve kazenskega po¬ stopanja. 54 § 210 . Sodišča kakor tudi vsa ostala oblastva morajo, če uvedejo zoper državnega uslužbenca postopanje zaradi kaznivega dejanja ali če ga kaznujejo, o tem obvestiti neposrednega starešino dotienega uslužbenca. Starešina poroča o tem neposrednemu višjemu starešini in pristoj¬ nemu disciplinskemu sodišču zaradi nadaljnjega posto¬ panja. § 211 . Če odloči disciplinsko sodišče, da je uvesti zoper obdolženca disciplinsko postopanje in če odredi disci¬ plinsko preiskavo, zahteva od obdolženčevega oblastve¬ nega oziroma centralnega starešine, naj postavi izmed podrejenih uradnikov preiskovalca, ki preiskuje po pred¬ pisih kazenskega postopka. Če so obdolženci iz več upravnih panog, se sporazumejo starešine o osebi enega, po potrebi pa tudi več preiskovalcev. Če se starešine ne sporazumejo, odloči disciplinsko sodišče. § 212 . ( L ) Od tedaj, ko se priobči odlok o odreditvi raz¬ prave, imata obdolženec in njegov branilec pravico, da pregledata vse spise, razen zapisnika o posvetovanju. ( 2 ) Disciplinski tožilec ima pravico, da vsak čas pre¬ gleda spise, razen zapisnika o posvetovanju. ( 3 ) Objavljanje spisov je prepovedano. ( 4 ) Ko disciplinski preiskovalec dovrši preiskavo, odda vse spise sodišču. § 213. j 1 ) Če sodišče spozna, da ni dejanja ali da gre za dejanje nerednosti, ustavi disciplinsko postopanje ter postopa po § 208. ( 2 ) Če sodišče spozna, da ustanavlja obdolženčevo dejanje kaznivo dejanje, postopa po drugem in tretjem ■odstavku § 209. Zoper to odločbo ni pritožbe. 55 § 214 . (*) Če sodišče spozna, da je predmet popolnoma pre¬ iskan, odredi razpravo. Zoper to odločbo ni pritožbe. ( 2 ) V odloku, s katerim se odreja razprava, se mora označiti dejanje, katerega je uslužbenec obdolžen, z raz¬ logi vred in vse, česar je treba za razpravo. Obdolžencu se mora s tem odlokom vred vročiti tudi seznamek imen sodnikov pri razpravi. Obtoženec in tožilec imata, dokler ne mine osem dni od dne priobčitve odloka, s katerim se določa razprava, pravico, da predložita disciplinskemu sodišču svoje dokaze in zahteve. Zoper odločbo, s katero se to odklanja, ni pritožbe. § 215 . C 1 ) Ko mine osemdnevni rok od dne priobčitve od¬ ločbe, s katero se določa razprava, odredi predsednik disciplinskega sodišča dan razprave, pozove tožilca, obto¬ žene« in njegovega branilca, priče in izvedence ter izda vse druge odredbe, ki so potrebne za izvršitev razprave. ( 2 ) Če obtoženec ne pride in do razprave ne pred¬ loži dokazov, s katerimi opraviči svoj izostanek, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi brez njega vpričo nje¬ govega branilca. § 216 . Razprava je ustna in za državne uslužbence javna. Razprava je lahko tajna, če sodišče spozna, da državni interesi to zahtevajo. V tem primeru ima obtoženec pra¬ vico, dovesti k razpravi dva državna uslužbenca. Če je več obtožencev, ima vsak pravico dovesti po enega, toda to število ne sme biti večje nego deset. § 217 . ( 1 ) Razprava se prične s čitanjem odločbe, s katero se odreja razprava, potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se po potrebi prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi. 56 ( 2 ) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplin¬ ski tožilec imajo pravico, dajati izjave, glede vsakega dokaza podajati predloge in po predsedniku sodišča za¬ stavljati vprašanja pričam in izvedencem. ( 3 ) Po dovršenem dokazovanju dobi besedo disciplin¬ ski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima ob¬ toženec. § 218 . ( 1 ) Pri razpravi se vodi zapisnik, v katerega se za¬ pišejo dan razprave, imena sodnikov, zapisnikarja in strank in potek razprave v glavnih točkah. ( 2 ) 0 posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik. ( 3 ) Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar. § 219 . (0 Sodišče ima pravico, da zapriseže priče in izve¬ dence pri razpravi, če spozna to za potrebno. ( 2 ) Priče se zaprisežejo po zaslišanju, izvedenci pa, preden oddajo svoje mnenje. § 220 . Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem pri razpravi. § 221 . ( L ) Z razsodbo disciplinskega sodišča se obtoženec ali oprosti ali pa se kaznuje za disciplinski prestopek. ( 2 ) Razsodba mora obsegati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopanja. Kolikor se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja država, drugače pa ob¬ toženec. § 222 . Razsodba se razglasi ustno na koncu razprave, naj¬ kasneje v osmih dneh od dne razglasitve pa se z razlogi vred priobči pismeno tožilcu in obtožencu. Če je po¬ trebno, sme sodišče odložiti razglasitev razsodbe največ za osem dni. 57 § 223. (') Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stop¬ nje se smeta pritožiti obtoženec in tožilec. Pritožba ima odložilno moč. ( 2 ) Pritožba se vroči disciplinskemu sodišču, ki je izreklo razsodbo, to pa jo z vsemi spisi vred pošlje disciplinskemu sodišču druge stopnje, če je pravočasna in če jo je vložila pristojna oseba, drugače pa jo sodišče zavrne. ( 3 ) Zoper to odločbo je dopustna pritožba na višje sodišče v osmih dneh. § 22:4. Če ugotovi disciplinsko sodišče druge stopnje, da je vložila pritožbo oseba, ki je za to upravičena, da je bila pritožba vložena o pravem času, da ni bistvenih nedo- statkov, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti razpravo pred. sodiščem prve stopnje, odredi razpravo radi so¬ jenja. Postopanje pri tej razpravi pred sodiščem druge stopnje je isto kakor pred sodiščem prve stopnje. § 225. Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez raz¬ prave, in sicer: 1. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katerim se odloča o stroških; 2. če ugotovi, da je vložila pritožbo oseba, ki za to ni upravičena, ali da pritožba ni bila vložena o pravem času; v tem primeru jo 1 vrne nižjemu sodišču v zakonsko postopanje; 3. če spozna, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru naroči disciplinskemu sodišču prve stop¬ nje, naj to stori; 4. če ugotovi, da so bistveni nedostatki, zaradi ka¬ terih bi bilo treba obnoviti razpravo pred sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne pred¬ met sodišču prve stopnje. 58 § 226 . Ko postane razsodba izvršna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje v overovljenem pre¬ pisu starešini vrhovnega centralnega urada in uslužben- čevemu neposrednemu starešini, da jo izvrši in vpiše v uslužbenski list. § 227 . Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgo¬ vornosti za posledico še kazensko odgovornost za zločin¬ stvo ali drugo onečaščujoče dejanje, ne zastarajo disci¬ plinsko. Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarajo v petih letih. § 228 . Z obtoženčevo smrtjo se ustavi disciplinsko posto¬ panje. § 229 . Če je bilo disciplinsko postopanje ustavljeno ali če se obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati disciplin¬ ski tožilec obnovo disciplinskega postopanja, če predloži nova dejstva in dokaze, ki dokazujejo sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. § 230 . Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je po¬ stala izvršna, prav tako pa tudi njegovi zakoniti nasled¬ niki ali zakonski drug, smejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopanja, če predlože nova dejstva in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vpli¬ vati na znižbo kazni. § 231 . O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplin¬ sko sodišče, ki je sodilo v prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave. 59 § 282. Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena. § 233. i 1 ) Če se dovoli obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se šteje vedno v novo kazen. ( 2 ) Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dovoli obnovo v njegovo korist, takoj brez razprave tudi opro¬ stiti ali obsoditi na manjšo kazen, če pristaneta obe stranki na to skrajšano postopanje. § 234. (D Če se obnovi postopanje in je bil uslužbenec s prvo razsodbo obsojen na kazen po točki 1. ali 2. § 189., pa se z nov 1 © razsodbo oprosti ali obsodi na manjšo kazen, se mora odškodovati za vse, kar in kolikor je več izgubil po prvi razsodbi. ( 2 ) Če je prva kazen bila kazen premestitve z zmanj¬ šanim povračilom ali brez pravice povračila potnih in selitvenih stroškov, druga razsodba pa odreja milejšo kazen, se morajo uslužbencu povrniti potni in selitveni stroški. ( 3 ) Če je bil uslužbenec s prvo razsodbo obsojen na kazen iz točke 4. ali 5. § 189., pa se z novo razsodbo oprosti ali kaznuje s kaznijo po točki 1., 2. ali 3. § 189., odloči disciplinsko sodišče, ali in v koliko se mu prizna povračilo za čas med prvo in drugo razsodbo; toda to povračilo ne sme biti večje nego bi bili pokojninski pre¬ jemki, ki bi jih imel, če bi bil upokojen na dan prve razsodbe. Če bi tak uslužbenec na dan prve razsodbe še ne imel pravice do pokojnine, potem to njegovo povračilo ne more biti večje nego pokojninski prejemki, ki bi jih imel, če bi bil na dan prve razsodbe upokojen z desetimi leti službe. eo § 235. Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče od¬ straniti od službe, če zahteva to vrsta ali teža disciplin¬ skega prestopka. § 236. j 1 ) Če se državni uslužbenec dene v preiskovalni zapor ali obtoži zaradi zločinstva ali kakega drugega onečaščujočega dejanja, odredi njegov neposredni ali po¬ sredni starešina takoj predhodno odstranitev od službe. ( 2 ) Razen v primeru prednjega odstavka sme odre¬ diti vsak organ, ki mu je poverjeno neposredno ali posredno službeno nadzorstvo, v posebno važnih in nujnih primerih predhodno odstranitev od službe, kadarkoli noče uslužbenec izvršiti službenega naloga, razen če ne izvrši dejanja, ki ga prepoveduje in kaznuje zakon, ali kadar je njegov službeni prestopek tak, da bi bilo škodljivo za interese in ugled službe, če bi ostal nadalje v službi. ( 3 ) O predhodni odstranitvi od službe mora vsak organ, ki jo je odredil, takoj poročati višjemu starešini, ki sme to odredbo razveljaviti. ( 4 ) Vsaka predhodna odstranitev se mora v treh dneh po službeni poti priobčiti pristojnemu disciplin¬ skemu sodišču, ki jo brez odlaganja potrdi ali razveljavi. § 237. j 1 ) Uslužbencu, ki je z odločbo disciplinskega sodišča odstranjen od službe, bodisi da je s to odločbo potrjena odločba starešine o predhodni odstranitvi, bodisi da je sodišče samo odredilo odstranitev, se počenši s prvim prihodnjim mesecem od dne odločbe disciplinskega so¬ dišča ustavi polovica čistih prejemkov. ( 2 ) Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 4. ali 5. § 189., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne. 61 ( 3 ) Če nima kazenska obsodba za posledico izgube službe, ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po toč¬ kah 1., 2. ali 3. § 189., odloči disciplinsko sodišče, ali in koliko se mu povrnejo ustavljeni prejemki; toda vrniti se mu ne sme več nego polovica teh ustavljenih pre¬ jemkov. ( 4 ) Če je državni uslužbenec z odločbo pristojnega državnega oblastva obsojen na kazen zapora, manjšo od enega leta, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, kolikor ne izreče, da mu prestane služba, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kakšen del mu pri¬ pada in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za pokojnino. § 238. j 1 ) 0 odstranitvi od službe odloča disciplinsko so¬ dišče prve stopnje brez ustne razprave. (-) Zoper odločbo o odstranitvi se smeta pritožiti tako državni tožilec kakor tudi uslužbenec. Pritožba ne ustavi odstranitve. § 239. Uslužbenec, za katerega se odredi odstranitev od službe, ne sme oditi iz kraja službovanja brez dovolitve starešine onega urada, kjer službuje. § 240. Vsa priobčila v disciplinskem postopanju se vročajo neposredno obdolžencu ali osebi, ki jo je obdolženec za to pooblastil. § 241. Č) Zoper vsako odločbo v disciplinskem postopanju je pritožba dovoljena, če ni v zakonu izrečno izključena. ( 2 ) Vse pritožbe po disciplinskem postopanju se vročajo disciplinskemu sodišču prve stopnje v roku pet¬ najstih dni od dne priobčitve. ( 3 ) Predaja pošti na recepis velja, kakor bi se bila izvršila predaja sodišču samemu. 62 ( 4 ) Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, poteče rok prvi prihodnji delavnik. § 242. Vsa državna oblastva, civilna in vojaška, in vsa samoupravna oblastva morajo postopati po zahtevah disciplinskih sodišč in njih organov ter jih smatrati za nujne. § 243. Upokojenci odgovarjajo disciplinski: 1. za disciplinske prestopke, učinjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za hude oškodbe ugleda svojega stanu, učinjene v pokoju; 3. za zločinstvo in onečaščujoča dejanja, za katera je pristojno redno sodišče. § 244. 0) Disciplinski kazni za upokojence sta: 1. zmanjšba pokojninskih prejemkov največ do 20% za omejen čas, največ do desetih let; 2. izguba pravice do pokojnine. ( 2 ) Zmanjšba pokojninskih prejemkov se nanaša na pokojnino in osebno draginjsko doklado. § 245. Za disciplinsko postopanje zoper upokojence, kolikor ne spadajo pod disciplinsko oblast državnega sveta kot disciplinskega sodišča prve in poslednje stopnje, je pristojno upravno sodišče, v čigar območje spada kraj njih stalnega prebivanja; če pa žive stalno v inozemstvu, ono upravno sodišče, ki je pri¬ stojno za kraj, kij er so naposled aktivno službovali. § 246. Disciplinsko postopanje zoper upokojence je isto kakor zoper aktivne uslužbence, samo da ima starešinsko vlogo oblastni ali pa centralni starešina one stroke, v kateri je upokojenec služboval. § 247 . V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse. XIII. poglavje. Razpored zvanj. § 346 . Uradniška zvanja se razporejajo takole: I. skupina. Predsednik državnega sveta. Predsednik kasacijskega sodišča. Predsednik glavne kontrole. Šef pisarne predsedništva ministrskega sveta, ^rhovni inšpektor predsedništva ministrskega sveta. II. skupina, 1. stopnja. Podpredsednik državnega sveta. Podpredsednik kasacijskega sodišča. Član državnega sveta. Sodnik kasacijskega sodišča. Član glavne kontrole. Ministrov pomočnik. Predsednik apelaeijskega sodišča. Predsednik upravnega sodišča. Redni profesor univerze. II. skupina, 2. stopnja. Član državnega sveta. Sodnik kasacijskega sodišča. Član glavne kontrole. Ministrov pomočnik. Predsednik apelaeijskega sodišča. Predsednik upravnega sodišča. Banov pomočnik. 64 III. skupina, 1. stopnja. Glavni tajnik državnega sveta. Načelnik oddelka glavne kontrole. Podpredsednik apelacijskega sodišča. Predsednik okrožnega sodišča. Sodnik apelacijskega sodišča. Sodnik upravnega sodišča. Banov pomočnik. III. skupina, 2. stopnja. Glavni tajnik državnega sveta. Načelnik oddelka glavne kontrole. Predsednik okrožnega sodišča. Sodnik apelacijskega sodišča. Sodnik upravnega sodišča. Starešina sreskega sodišča. IV. skupina, 1. stopnja. Referent državnega sveta. Predsednik okrožnega sodišča. Sodnik apelacijskega sodišča. Sodnik upravnega sodišča. Starešina sreskega sodišča. Tajnik upravnega sodišča. IV. skupina, 2. stopnja. Referent državnega sveta. Tajnik upravnega sodišča. V. skupina. Referent državnega sveta. Tajnik državnega sveta. Tajnik upravnega sodišča. VI. skupina. Tajnik državnega sveta. Tajnik upravnega sodišča. 65 VII. skupina. Tajnik državnega sveta. Pisar državnega sveta. Tajnik upravnega sodišča. VIII. skupina. Pisar državnega sveta. Pisar upravnega sodišča. 10 . Iz zakona o notranji upravi.* VIII. poglavje. Odgovornost. t Člen 122. Določbe tega zakona o odgovornosti veljajo za vse uslužbence v resoru ministrstva za notranje posle, koli¬ kor se ne predpišejo za poedine vrste teh uslužbencev posebne določbe; za upokojene uslužbence v resoru mi¬ nistrstva za notranje posle pa se uporabljajo določbe o disciplinski odgovornosti, kakor in kolikor je to dolo¬ čeno s tem zakonom. 2. Disciplinska odgovornost. 4. Disciplinske kazni. Člen 130. j 1 ) Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov, 2. ustavitev napredovanja, * Zakon o notranji upravi z dne 19. junija 1929, »Službene novine« št. 143/LXI/319, »Uradni list« št. 313/76 iz 1. 1929. — Upoštevane so tudi vse izpremembe glede navedenih členov, objavljene v »Služb, nov.« št. 240/XCIX iz 1. 1929. — »Ur. list« št. 417/104 iz 1. 1929. in v »Služb, listu« št. 314/39 iz 1. 1934. 5 66 3. premestitev z odvzemom pravice do povračila pot¬ nih in selitvenih stroškov, 4. upokojitev brez znianjšbe ali z zmanjšboi pokojnine, 5. odpustitev iz službe. . ( 2 ) Kazni pod št. 1., 2. in 3. tega člena se smejo izrekati tudi po dve zaradi istega disciplinskega pred¬ meta. ( 3 ) Disciplinske kazni izrekajo pristojna disciplinska sodišča, in sicer na podstavi predpisno izvedenega posto¬ panja. Minister za notranje posle sme izrekati tudi sam, po preiskavi, ki so jo izvršili odrejeni organi, kazni iz št. 1. do 3. tega člena kakor tudi upokojevati in odpuščati iz službe brez izgube pridobljenih pravic. 5. Disciplinska sodišča. Člen 135. Č) Disciplinska sodišča so: 1. disciplinska, sodišča pri banih; 2. disciplinsko’ sodišče pri ministrstvu za notranje posle; 3. upravna sodišča in državni svet kot disciplinska sodišča. ( 2 ) Banska disciplinska sodišča in disciplinsko so¬ dišče pri ministrstvu za notranje posle so disciplinska sodišča prve stopnje. ( 3 ) Disciplinsko sodišče pri ministrstvu za notranje posle je tudi disciplinsko sodišče druge stopnje v pri¬ merih, navedenih v zakonu. ( 4 ) Upravna sodišča in državni svet so disciplinska sodišča druge 'stopnje. Člen 138. Disciplinska sodišča postopajo po predpisih tega zakona. Kolikor ti predpisi ne bi zadoščali, se uporab¬ ljajo smiselno predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju. 67 6. Pristojnost disciplinskih sodišč. Člen 143. C) Disciplinsko sodišče pri banu je pristojno za sojenje disciplinski kaznivih dejanj vseh državnih usluž¬ bencev v resoru ministrstva za notranje posle, ki so stalno zaposleni pri banu ali pri njemu podrejenih ura¬ dih, izvzemši uradnike, višje od 4. skupine a) I. kategorije. ( 2 ) Disciplinsko sodišče pri ministrstvu za notranje posle je pristojno za sojenje disciplinski kaznivih dejanj vseh ostalih državnih uslužbencev v resoru ministrstva za notranje posle. Člen 144. j 1 ) Za pretresanje pritožb zoper rešitve banskega disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika kakor tudi *zoper one razsodbe tega sodišča, s katerimi se obsodi uslužbenec na kazen po členu 130., št. 1. do 3., ali s katerimi se uslužbenec, če je predlagal disciplinski tožilec kakšno izmed označenih kazni, oprosti, je pri¬ stojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu za notranje posle; za pretresanje pritožb zoper razsodbe, s katerimi se uslužbenec obsodi na kazen po členu 130., št. 4. ali 5., ali s katerimi se uslužbenec, če je predlagal disciplinski tožilec kakšno izmed označenih kazni, oprosti, je pristojno upravno sodišče za dotično banovino. ( 2 ) Za pretresanje pritožb zoper odločbe (rešitve in razsodbe) disciplinskega sodišča pri ministrstvu za no¬ tranje posle kot disciplinskega sodišča prve stopnje ali njegovega predsednika je pristojen državni svet. Člen 145. ( x ) Pristojnost se opredeljuje po uslužbenčevem po¬ ložaju oziroma po uradu, kjer je uslužbenec stalno za¬ poslen ob uri, ko se zve za usjužbenčevo kaznivo dejanje. 5 ’ 68 ( 2 ) To velja tudi, če je soditi uslužbencu disciplinski kaznivo dejanje, ki ga je storil kot državni uslužbenec, preden je bil postavljen na dotično mesto. V tem pri¬ meru se odloči o obstoju in kaznivosti disciplinski kazni¬ vega dejanja v prvi vrsti po predpisih, ki so veljali za obdolženca ob času, ko je storil kaznivo dejanje. ( 3 ) Tudi če se uslužbenec premesti ali upokoji, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje. ( 4 ) Disciplinsko sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti svojo pristojnost. Člen 146. Spore o pristojnosti med banskimi disciplinskimi sodišči rešuje disciplinsko sodišče pri ministrstvu za notranje posle; vse ostale spore o pristojnosti med disci¬ plinskimi sodišči pa rešuje državni svet. 7. Disciplinski tožilci. Člen 147. j 1 ) Pri vsakem disciplinskem sodišču je postaviti disciplinskega tožilca in potrebno število namestnikov izmed političnoupravnih uradnikov, ki so stalno zapo¬ sleni na sedežu sodišča, in sicer praviloma izmed in¬ špektorjev. Ti zastopajo pred sodiščem koristi službe in ugled stroke, oškodovane s prekršitvijo dolžnosti. ( 2 ) Disciplinske tožilce in njih namestnike postavlja za tri leta pri disciplinskem sodišču pri ministrstvu za notranje posle in pri državnem svetu minister, pri ban¬ skih disciplinskih sodiščih in pri upravnih so¬ diščih pa ban. Pri upravnih sodiščih postavlja te organe ban banovine, kjer je upravno sodišče. ( 3 ) Disciplinski tožilec se zasliši pred vsako odločbo disciplinskega sodišča, da čuva njemu poverjene koristi. ( 4 ) Če se uvede zoper disciplinskega tožilca disci¬ plinsko ali sodno kazensko postopanje, ne sme opravljati 69 dolžnosti disciplinskega tožilca, dokler traja postopanje. Če se konča postopanje s kaznovanjem, prestane biti uradnik disciplinski tožilec za to dobo; za ostanek tri¬ mesečnega roka se postavi po predpisih tega člena drug. 8. Branilci. Člen 148. j 1 ) Obdolženi uslužbenec ima pravico do branilca v disciplinskem postopanju ter ga sme vzeti ali izmed državnih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih za¬ stopnikov. ( 2 ) Če ga ne odredi sam, mu postavi disciplinsko sodišče branilca za ustno razpravo. Sodišče stori to tudi takrat, kadar odrejeni ali postavljeni branilec ne pride na razpravo. ( 3 ,) Razen v primeru, navedenem v prednjem od¬ stavku, niso uslužbenci dolžni, sprejeti obrambe. Nikoli ne smejo prejemati uslužbenci nagrade; imajo pa pra¬ vico do povračila izdatkov, ki so jih imeli v prid obrambe. ( 4 ) Branilec je v obrambi svoboden. Zavezan je ču¬ vati tajnost, ki mu je bila zaupana. 9. Postavitev pod disciplinsko postopanj e. Člen 149. Č) Če starešina zve za uslužbenčev disciplinski prestopek, izvrši oziroma odredi predhodne kratke po¬ izvedbe. ( 2 ) Če načeluje ta starešina občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, pošlje preiskani predmet s svojim predlogom banu oziroma upravniku mesta Beograda, ako smatra, da gre za disciplinski prestopek. ( 3 ) Če spozna ban, da gre za disciplinski prestopek, a se tiče uradnika I. kategorije ali 1. ali 2. skupine 70 II. kategorije, pošlje preiskani, predmet s svojim pred¬ logom ministru za notranje posle; če pa se tiče ostalih uslužbencev, odredi, da se postavijo 1 pod disciplinsko sodišče ter pošlje predmet s svojo tožbo disciplinskemu sodišču. ( 4 ) Minister za notranje posle odredi, če ne reši sam disciplinskega prestopka po 1 členih 118. in 130., postavitev pod disciplinsko sodišče ter pošlje spise pristojnemu disciplinskemu sodišču s tožbo. ( 5 ) Odločba o postavitvi pod disciplinsko sodišče se vroči po službeni poti obdolženemu uslužbencu in disci¬ plinskemu tožilcu. Zoper to odločbo ni pritožbe. Člen 150. j 1 ) Disciplinsko sodišče odredi disciplinsko preiskavo oziroma odredi, če smatra predmet za dovolj preiskan, ustno razpravo. ( 2 ) Če spozna disciplinsko sodišče med postopanjem, da je treba uvesti disciplinsko postopanje tudi zoper uslužbenca, ki ga pristojni starešina ni obtožil, obvesti o tem starešino, z uslužbencem pa postopa, kakor bi bil obtožen tudi on. 10. jJčinek sodnega kazenskega posto¬ panja na disciplinsko postopanje. Člen 151. j 1 ) Če se uvede zoper uslužbenca sodnoi kazensko postopanje bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo' pri¬ vatne osebe, mora to njegov neposredni starešina takoj sporočiti pristojnemu neposrednemu starešini. ( 2 ) Prav tako mora vročiti starešina urada, postopa¬ joč po čl. 149., oziroma disciplinsko sodišče, postopajoče po členu 150., če spozna, da gre pri uslužbenčevem de¬ janju za dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, vse spise rednemu sodišču. V prvem primeru sporoči to starešina urada neposrednemu višjemu starešini; v drugem pri- 71 meru pa obvesti disciplinsko sodišče starešino, ki je vložil tožbo. Disciplinsko postopanje se odloži do konca sodnega kazenskega postopanja. Člen 152. Če je uslužbenec obsojen s sodno kazensko sodbo, ki ima po veljavnih predpisih neposredno za posledico izgubo službe, se izvrši odpustitev iz službe brez nadalj¬ njega postopanja administrativno. V tem primeru se smejo uporabiti določbe iz člena 134. Člen 153. Redna sodišča kakor tudi vsa ostala oblastva morajo obvestiti, če uvedejo zoper uslužbenca postopanje zbog kaznivega dejanja, kakor tudi če ga kaznujejo, o tem neposrednega starešino dotičnega uslužbenca. Starešina sporoči'' to neposrednemu višjemu starešini zaradi na¬ daljnjega postopanja. 11. Disciplinska preiskava. Člen 154. ( 1 ) Če odredi disciplinsko sodišče disciplinsko pre¬ iskavo, zahteva od ministra za notranje posle oziroma od bana, naj postavi disciplinskega preiskovalca izmed njemu podrejenih političnoupravnih uradnikov. ( 2 ) Uradnik, ki je pozvan, sodelovati v istem disci¬ plinskem postopanju v drugi funkciji, se ne sme postaviti za disciplinskega preiskovalca. Zanj veljajo smiselno do¬ ločbe členov 136. in 140. Člen 155. j 1 ) Disciplinski preiskovalec zasliši priče in izve¬ dence brez prisege, preišče po' službeni dolžnosti vse okolnosti in vsa dokazila, ki jih je treba za popolno 72 razjasnitev stvari, ter da obtožencu priliko, da se izjavi o vseh točkah obdolžitve. ( 2 ) Disciplinski preiskovalec sme zahtevati tudi so¬ delovanje občnih upravnih in policijskih oblastev, zlasti če prebivajo priče ali izvedenci zunaj mej njegovega službenega območja ali če na poziv disciplinskega pre¬ iskovalca ne pridejo ali odrečejo besedo iz razlogov, ki zakonski niso upravičeni. ( 3 ) Občna upravna oblastva postopajo pri tem po predpisih, ki veljajo' za pozivanje strank pri teh oblastvih. ( 4 ) Če je treba zato, da se ugotovi resnica, zaslišati poedine priče ali izvedence pod prisego, se obrne disci¬ plinski preiskovalec po svojem službenem oblastvu na pristojna sodišča s prošnjo za zaslišanje pod prisego. Člen 156. j 1 ) Disciplinski tožilec sme predlagati, da se izvrše nadaljnje poizvedbe, zlasti glede na morebitno novo obdolžitev. ( 2 ) Tudi obdolženec ima pravico, predlagati izvršitev izvestnih nadaljnjih poizvedb. ( 3 ) Če disciplinski preiskovalec dvomi, ali je treba usvojiti predlog, zahteva rešitev disciplinskega sodišča. 12. Odreditev razprave. Člen 157. 0 izvršeni preiskavi se obvesti disciplinski tožilec s pozivom, naj poda disciplinskemu sodišču svoj predlog, ki mora obsezati tudi predlog o kazni. Člen 158. j 1 ) V rešitvi, s katero se odreja ustna razprava, je treba označiti z obrazložitvijo 1 dejanje, ki ga je usluž¬ benec obdolžen, in vse, česar je treba za razpravo 1 . ( 2 ) Obtoženec in tožilec imata pravico, podati v osmih dneh od dne, ko se jima vroči rešitev, s katero 73 se odreja ustna razprava, disciplinskemu sodišču nadalj¬ nje predloge. ( 3 ) Po preteku tega roka odredi predsednik disci¬ plinskega sodišča dan ustne razprave, pozove disciplin¬ skega tožilca, obtoženca in njegovega branilca kakor tudi priče in izvedence ter izda vse druge naredbe, kolikor je treba, da se razprava neovirano izvrši. Člen 159. C 1 ) Če dopušča značaj obdolžitve, sme dovoliti pred¬ sednik disciplinskega sodišča obtožencu in njegovemu branilcu, ko je priobčil odločbo o odrejeni ustni razpravi, da pregledata vse spise, razen zapisnika o posvetovanju. ( 2 ) Kdor objavi ali ustno priobči vsebino teh spisov, se kaznuje v korist državne blagajne s kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev. To kaznivo dejanje preišče in kazen izreče predsednik onega sodišča, ki je dovolilo vpogled spisof. 13. U s t n a razprava. Člen 160. (') Razprava je ustna in tajna; vendar pa sme ob¬ toženec zahtevati, da ji prisostvujejo trije državni usluž¬ benci, ki jih odredi sam. ( 2 ) Razprava se začne s čitanjem odločbe, s katero se je odredila razprava; potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se prečitajo po potrebi zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi. ( 3 ) Disciplinsko sodišče ima pravico, na razpravi zapriseči priče in izvedence, če se mu zdi to potrebno. Zaprisega se izvrši po predpisih sodnega kazenskega postopanja. ( 4 ) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disci¬ plinski tožilec imajo pravico, dajati izjave o visakem dokazu, podajati predloge in zastavljati po predsedniku disciplinskega sodišča vprašanja pričam in izvedencem. 74 ( s ) Po izvršenem dokazovanju dobi besedo disciplin¬ ski tožilec, za njim branilec; poslednjo besedo pa ima v vsakem primeru obtoženec. ( 6 ) Če obtoženi uslužbenec, dasi je prejel poziv pravo¬ časno, ne pride na razpravo in ne opraviči pravočasno svojega izostanka, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi brez njega, ko se je prečrtala njegova obramba, če je bila izročena ali če je že v spisih, in ko se je zaslišal njegov branilec. Za opravičbo smatra disciplinsko sodišče obtoženčevo težko bolezen in preloži razpravo. ( 7 ) Če smatra disciplinsko sodišče bodisi na zahtevo bodisi po službeni dolžnosti, da je treba zaslišati kakšno pričo ali priskrbeti drug dokaz radi razjasnitve stvari, a tega ni mogoče izvršiti pred razpravo ali med njo, se razprava preloži. Člen 161. Č) Na razpravi se vodi zapisnik, v katerega se za¬ pišejo dan razprave, ime predsednikovo, imena disci¬ plinskih sodnikov in ime zapisnikarjevo' kakor tudi predmet in potek razprave v glavnih točkah. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. ( 2 ) 0 posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in sodniki. 14. Razsodba. Člen 162. ( 1 ) Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepri¬ čanju, dobljenem na ustni razpravi. ( 2 ) Z razsodbo se obtoženi uslužbenec ali oprosti kot nekriv ali pa se obsodi na disciplinsko kazen. ( 3 ) V razsodbi je treba odločiti tudi o povračilu stro¬ škov disciplinskega postopanja. Če se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja država, drugače pa obtoženec. ( 4 ) Branilčeve stroške plača vedno obtoženec. ( 5 ) Razsodba se razglasi ustno z razlogi vred na koncu razprave in posvetovanja, pismeno pa se priobči 75 v osmih dneh od dne razglasitve z obrazložitvijo obtože¬ nemu uslužbencu in disciplinskemu tožilcu. Člen 163. C 1 ) Če uslužbenec pred izvršnostjo razsodbe umre, se disciplinsko postopanje ustavi. Stroške postopanja razen branilčevih stroškov plača v tem primeru država. ( 2 ) Če se uslužbencu pred izvršnostjo razsodbe uvaži ostavka na državno službo, se disciplinsko postopanje ustavi, razen če je moči po pravici verjeti, da je storil uslužbenec dejanje, ki ima za posledico odstranitev iz službe. Ustavitev disciplinskega postopanja se vpiše v uslužbenski list. Če se uslužbenec vrne v služjbo, se disci¬ plinsko postopanje nadaljuje. ( 3 ) Če se uslužbenec pred izvršnostjo razsodbe upo¬ koji, se nadaljuje disciplinsko postopanje po predpisih, ki valjajo glede disciplinskega postopanja za aktivne uslužbence, razen določb o disciplinskih kaznih in pri¬ tožb na sodišče druge stopnje, glede katerih veljajo do¬ ločbe za upokojene uslužbence (člena 185. in 186.). 15. Pritožb a. Člen 164. Zoper razsodbo disciplinskega sodišča glede krivde, kazni in povračila stroškov se smeta pritožiti obsojeni uslužbenec in disciplinski tožilec na pristojno disciplinsko sodišče druge stopnje (člen 144.) v petnajstih dneh od dne vročitve. Pritožba ustavi izvršitev* * * § * Taka pritožba je dopustna na državni svet kot disci¬ plinsko sodišče II. stopnje tudi zoper disciplinske kazni, ki jih je izrekel minister za notranje posle po čl. 130., odst. 3., z. n. u., ker stopa tu minister na mesto disciplinskega sodišča (I. stop¬ nje) pri ministrstvu za notranje posle. Ker ni v čl. 164. o tem primeru ničesar določenega, veljajo določbe § 198. v zvezi s § 241. uradniškega zakona. (Prim. odločbo splošne seje drž. sveta z dne 17. marca 1932, št. 9508/32.) 76 Člen 165. C) Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez ustne razprave: 1. če spozna, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stop¬ nje, naj to stori; 2. če ugotovi, da so v postopanju bistveni nedostatki, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti ustno razpravo pred disciplinskim sodiščem prve stopnje; v tem primeru raz¬ veljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje; 3. če gre pritožba samo' zoper oni del razsodbe, s katerim se odloča o povračilu stroškov. ( 2 ) Če ni primera, navedenega v prednjem odstavku, odredi predsednik dan za ustno razpravo. Za nadaljnje postopanje veljajo smiselno predpisi o ustni razpravi in razsodbi na prvi stopnji. 16. Izvršitev razsodbe. Člen 166. •Ko postane razsodba izvršna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča v overovljenem prepisu banu ozi¬ roma ministru za notranje posle, da jo izvrši in da vpiše kazen v uslužbenski list. 17. Zastaranj e. Člen 167. j 1 ) Disciplinski prestopki zastarajo' čez pet let. ( 2 ) Vsak čin pri preiskavi disciplinski kaznivega de¬ janja prekine tek zastaranja in to začne teči šele od po¬ slednjega čina. ( 3 ) Zastaranje ne teče glede uslužbenca, zoper ka¬ terega se prekine disciplinsko postopanje zbog ostavke na državno službo, uvažene po členu 163., odstavku ( 2 ), dokler se ne vrne v državno službo. 77 18. Obnova postopanja. Člen 168. Če se -obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec obnovo disciplinskega postopanja, ako zve pozneje za nove činjenice ali priskrbi dokaze, ki jih prej ni mogel uporabiti, ki pa morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ugotoviti obdolženčevo disciplinski kaznivo dejanje, ki še ni zastaralo. Člen 169. C 1 ) Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, sme zahtevati tudi po- prestani kazni obnovo disciplinskega postopanja, če navede nove činje- nice in dokaze, ki morejo- po sebi ali v ! zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na znižfoo kazni. j 2 ) Obnovo disciplinskega postopanja smejo- zahtevati tudi zakonski drug in -sorodniki v navzgornji in navzdo-1- nji premi vrsti. ( 3 ) Obnova se sme zahtevati samo v roku, odrejenem v členu 167. za zastaranje disciplinski kaznivih dejanj. Člen 170. (0 O obnovi disciplinskega postopanja odloči disci¬ plinsko sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave. ( 2 ) Zoper to odločbo ima prizadeta stranka pravico pritožbe na disciplinsko sodišče pri ministrstvu za notra¬ nje posle oziroma na državni svet (člen 144) v petnajstih dneh od dne vročitve. Člen 171. j 1 ) Z -dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se razveljavi razsodba, kolikor se nanaša na dejanje, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. ( 2 ) Izvršitev disciplinske kazni se ustavi. 78 Člen 172. C) Če se dopusti obnova v uslužbencev© korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati s kaznijo, ostrejšo od prejšnje. Ob odmeri kazni se vzame v poštev kazen iz prejšnje razsodbe, kolikor se je že izvršila. ( 2 ) Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, s pristankom disciplinskega to¬ žilca takoj, brez ustne razprave oprostiti ali obsoditi na manjšo kazen. Člen 173. (*) Če se obsojeni uslužbenec na podstavi obnovlje¬ nega disciplinskega postopanja oprosti, mu povrne država vse, kar in kolikor je izgubil zbog neopravičene razsodbe na službenih prejemkih. ( 2 ) Če se obsodi obsojeni uslužbenec na podstavi obnove na manjšo kazen, sme izreči disciplinsko sodišče, da mu mora država povrniti vse, kar in kolikor je izgubil zbog preveč prestane kazni na službenih prejemkih. ( 3 ) Zakoniti nasledniki umrlega uslužbenca so upra¬ vičeni, če imajo pravico do vzdrževalnine, zahtevati po¬ vračilo samo za toliko, kolikor so oškodovani v vzdrževal¬ nim, ki jim jo je obsojenec dolgoval. 19. Odstranitev od službe. Člen 174. j 1 ) Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo sodno kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe, če zahteva to vrsta ali teža disciplinskega prestopka, ali pa zbog uvedene preiskave. ( 2 ) Pravica odstranitve od službe pristoji disciplin¬ skemu sodišču tudi takrat, kadar se uvede pred sodiščem zoper uslužbenca postopanje, da se postavi pod skrbstvo, ali kadar je prišel v konkurz. Člen 175. Č) Če dene redno sodišče uslužbenca v preiskovalni zapor ali ga postavi zbog zločinstva ali prestopka, po- 79 teklega iz nečastnih nagibov, pod sodišče, odredi njegov neposredni ali posredni starešina takoj predhodno od¬ stranitev iz službe. ( 2 ) Razen v primeru, navedenem v prednjem od¬ stavku, sme odrediti vsak nadrejenec, ki mu je poverjeno neposredno ali posredno službeno nadzorstvo, pred¬ hodno odstranitev od službe, kadarkoli uslužbenec od¬ krito odreče poslušnost ali kadar je njegovo kaznivo de¬ janje tako, da bi bilo škodljivo za koristi in ugled službe, če bi ostal nadalje v službi. S tem se ne izpreminja določba člena 90. uradniškega zakona. ( 3 ) Predhodno odstranitev od službe, odrejeno po prednjem odstavku, mora sporočiti vsak organ, ki jo je odredil, takoj neposrednemu višjemu starešini. ( 4 ) Vsaka rešitev o predhodni odstranitvi se pri¬ obči v treh dneh po službeni poti, skladno^ s členom 149., odstavkom ( 3 ), ministrstvu za notranje posle oziroma pristojnemu banskemu disciplinskemu sodišču. Minister za notranje posle pošlje, če ne odloči o tem sam, pred¬ met pristojnemu disciplinskemu sodišču, ki odločbo o odstranitvi nemudoma potrdi ali razveljavi. Člen 176. ( 1 ) Če določi minister za notranje posle ali disci¬ plinsko sodišče odstranitev od službe, sme odrediti, da se zmanjša uslužbencu njegova plača (osnovna in polo¬ žajna) do polovice. Zmanjšba plače se računi od 'dne, ko je bil uslužbenec odstranjen od službe po odločbi mini¬ stra za notranje posle ali disciplinskega sodišča. ( 2 ) Če se uslužbenec zbog sodne kazenske sodbe po administrativni poti odpusti iz službe (člen 152.) ali če se kaznuje z disciplinsko kaznijo ali če se postavi pod skrbstvo ali je prišel v konkurz, izgubi pravico do ustav¬ ljenih prejemkov v korist državne blagajne. ( 3 ) Če se je končalo disciplinsko postopanje z opro¬ stitvijo ali če se je postavitev pod skrbstvo odklonila, se uslužbencu vrnejo ustavljeni prejemki. 80 Člen 177. ( 1 ) Če odloča o odstranitvi od službe disciplinsko sodišče, odloča brez ustne razprave, ko je zaslišalo disci¬ plinskega tožilca. ( 2 ) V tem primeru se smeta pritožiti zoper odločbo o odstranitvi uslužbenec in disciplinski tožilec na disci¬ plinsko sodišče pri ministrstvu za notranje posle oziroma na državni svet (člen 144.) v petnajstih dneh od dne priobčitve. ( 3 ) Zoper odločbo o predhodni odstranitvi od službe ni pritožbe. Člen 178. Č) Odstranitev od službe prestane, ko postane raz¬ sodba ministra za notranje posle oziroma disciplinskega sodišča izvršna. ( 2 ) Če pred tem prestanejo okolnosti, zbog katerih je bila odrejena odstranitev od službe, ukine minister za notranje posle oziroma disciplinski svet, odstranitev. Člen 179. Uradnik, za katerega se določi odstranitev od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve stare¬ šine onega urada, kjer službuje. 20. Vročanje, pravna sredstva in roki. Člen 180 . Č) Odločbe v disciplinskem postopanju se vročajo prizadetemu uslužbencu neposredno osebno ali komu drugemu, ki ga je uslužbenec pooblastil za to, ali, če njegovo prebivališče ni znano, njegovemu poslednjemu neposrednemu starešini. Vročitve se vrše tudi branilcu. ( 2 ) Javno pozivati uslužbenca, naj pride pred disci¬ plinsko sodišče, kakor tudi objavljati razsodbo je pre¬ povedano. 81 Člen 181. ( 1 ) Kolikor ni določeno kaj drugega, se ne morejo izpodbijati med postopanjem samim poedine rešitve disci¬ plinskega sodišča ali njegovega predsednika s posebnimi pritožbami, nego samo s pritožbo zoper glavno odlodbo- razsodbo. ( 2 ) Pritožbe se pošiljajo predsedniku disciplinskega sodišča prve stopnje, ki jih zavrne, če se ne izroče pravo¬ časno, če jih je vložila nepristojna oseba ali če po zakonu ni pritožbe. Člen 182. Roki za pravna sredstva se računajo od prvega dne po prejemu. Če je poslednji dan roka nedelja ali dan, ko disciplinsko sodišče po zakonu ne uraduje, preteče rok prvi prihodnji delavnik. Predaja pošti na recepis velja, kakor „bi se bila izvršila sodišču samemu. 21. Oprostitev od taks. Člen 183. V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse. 22. Upokojeni uslužbenci. Člen 184. Upokojeni uslužbenci v resoru ministrstva za notra¬ nje posle odgovarjajo disciplinski: 1. za disciplinski kazniva dejanja, storjena v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za težke oškodbe ugleda stroke, storjene v po¬ koju; in 3. za zločinstva in onečaščujoče prestopke, ki jih store, dokler so v pokoju, glede katerih je pristojno tudi redno sodišče. 6 82 Člen 185. Disciplinske kazni za upokojene uslužbence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba pokojnine največ do desetih let; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja od 30 % mesečne pokojnine; 3. izguba pravice do osebne in rodbinske pokojnine, ki se sme izreči za neki krajši čas ali dosmrtno, pri čemer se uporabljajo smiselno tudi odločbe člena 134. Člen 186. (*) Za disciplinsko postopanje zoper upokojenega uslužbenca, kolikor ne spada po členu 143., odstavku (D, pod oblast disciplinskega sodišča pri ministrstvu za no¬ tranje posle kot disciplinskega sodišča prve stopnje, je pristojno disciplinsko sodišče pri banu, v čigar območje spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče pri banu, ki je pristojno za kraj, kjer je naposled služboval. ( 2 ) Za pretresanje pritožb zoper odločbe banskega disciplinskega sodišča ali predsednika tega disciplin¬ skega sodišča kakor tudi zoper one razsodbe tega so¬ dišča, s katerimi se obsoja upokojenec na kazen po členu 185., št. 1. in 2., je pristojno, če je predlagal disci¬ plinski tožilec kakšno izmed označenih kazni, disciplinsko sodišče pri ministrstvu za notranje posle: za pretresanje pritožb zoper razsodbe, s katerimi se obsoja upokojenec na kazen po členu 185., št. 3., ali s katerimi se upoko¬ jenec, če je predlagal disciplinski tožilec označeno kazen, oprašoa, pa je pristojno upravno sodišče za dotično banovino. ( 3 ) Za pretresanje pritožb zoper odločbe (rešitve in razsodbe) disciplinskega sodišča pri ministrstvu za notra¬ nje posle kot disciplinskega sodišča prve stopnje je pri¬ stojen državni svet. 83 Člen 187. Disciplinsko postopanje zoper upokojenega usluž¬ benca je isto kakor zoper aktivnega uslužbenca, samo da velja za upokojenega uslužbenca, ki spada po členu 143., odstavku ( 2 ), pod oblast disciplinskega sodi¬ šča pri ministrstvu za notranje posle kot disciplinskega sodišča prve stopnje, za neposrednega starešino ban, v čigar območje spada kraj njegovega stalnega prebi¬ vanja, če pa živi stalno^ v inozemstvu, disciplinsko sodišče pri banu, ki je pristojno za kraj, kjer je naposled služboval. 11 . Taksni predpisi. Tarifna post. 52. zakona o taksah.* 1. Za pritožbe (tožbe), vložene pri držav¬ nem svetu ali upravnih sodiščih zoper odločbe ali postopanje vseh administra¬ tivnih oblastev, po skupni vrednosti spornega predmeta. 1 %>. 2. Ta taksa ne sme biti manjša: a) za pritožbe (tožbe), vložene pri državnem svetu, ko.din 200-—, b) za pritožbe (tožbe), vložene pri upravnem sodišču, ko.din 100-—. * Prejšnje besedilo tar. postavke 52. je bilo izpremenjeno s § 12. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932./1933. z dne 23. decembra 1932, »Službene novine« z dne 26. decembra 1932, št. 300/CXII/778, »Službeni list« z dne 11. januarja 1933, št. 16/3. 6 * 84 3. Če je sporni predmet neocenljivega značaja, se plača: a) za pritožbe (tožbe) pri državnem svetu.din 400-—, b) za pritožbe (tožbe) pri upravnem sodišču.din 200-—. Pripomba: Za pritožbe (tožbe), ki jih vlaga držav¬ ni nameščenec pri državnem svetu zoper odločbe, s katerimi se mu je kot državnemu nameščencu kršila pravica, se taksa ne plačuje vnaprej. Pobere pa se, če državni svet potrdi odločbo, zoper katero se je državni nameščenec pritožil. Plačilo odredi oziroma izvrši tisto oblastvo, ki je izdalo prvo odločbo. 12 . Področje oddelkov državnega sveta. I. ODDELEK. Predmeti predsedništva ministrskega sveta, ministr¬ stva za zunanje posle, ministrstva za notranje posle, mi¬ nistrstva za trgovino in industrijo, oddelka za vere mini¬ strstva pravde, vse samoupravne stvari in spori o pri¬ stojnosti. II. ODDELEK. Predmeti ministrstva za prosveto, ministrstva za so¬ cialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za telesno vzgojo naroda, ministrstva za kmetijstvo z vsemi pred¬ meti agrarne reforme, najsi je po njih izdal odločbo minister ali pa kakšno upravno sodišče. 85 III. ODDELEK. Predmeti ministrstva za vojska in mornarico in mi¬ nistrstva za gradbe. IV. ODDELEK. Personalni predmeti ministrstva za finance (posta¬ vitve, napredovanja, odpustitve, pokojnine) in ostali administrativni predmeti tega ministrstva; spori o taksah, državnih in samoupravnih, o devizah in valutah; pred¬ meti ministrstva za šume in rudnike in ministrstva pravde (brez oddelka za vere). V. ODDELEK. Predmeti ministrstva za promet in disciplinsko kazniva dejanja kakor tudi vobče predmeti po pritožbah zoper odločbe upravnih oblastev o disciplinsko kaznivih dejanjih državnih uslužbencev; predmeti ministrstva za pošto, telegraf in telefon. VI. ODDELEK. Carinski predmeti, trošarinski predmeti, monopol- ska kazniva dejanja, ne glede na to, katero upravno sodišče je izdalo odločbo; vsi predmeti o samoupravnih davščinah razen taks in predmeti po zakonu o neposred¬ nih davkih, najsi je izdal odločbo minister ali upravno sodišče, kakor tudi predmeti zemljiškega katastra. Sodbe upravnih sodišč pridejo v oddelke, v katere spadajo po predmetu. STVARNO KAZALO (Številke pomenijo strani.) Administrativni spor 8, 11 — obnova 18 Banove odločbe 13, 45, 46, 82 — v pritožbah zoper ustavi¬ tev sklepov občinskih od¬ borov 45 — o razrešitvi občinskih pred¬ sednikov in članov občin¬ skih uprav 46 Banovinski odbor, ustavitev sklepov 3 Banovinska svet, sklepi 3 — uredbe 2, 3 Banska uprava, disciplinsko so¬ dišče pri banski upravi 66—68, 79, 82, 83 Banski svet 2 Carinski spori 30 Cinjenice, nepopolno dognane 15, 28, 57 — protislovne 14, 28 Disciplinska sodišča: državni svet 50—52, 62, 66, 77, 80, 82 upravno sodišče 50—52, 62, 66, 67 pri banskih upravah 66—68, 79, 82, 83 Disciplinska sodišča: pri ministrstvu za notranje posle 66—68, 75, 77, 79, 80, 82 spori med 68 Disciplinske kazni po urad. zakonu: za aktivne drž. uslužbence 49, 50 za upokojence 62 Disciplinske kazni po zakonu o notranji upravi: za aktivne drž. uslužbence 65, 06 za upokojence 81—83 Disciplinski prekrški 48—49, 81 Disciplinski tožilec 52, 54—56, 58, 61, 67—69, 72, 74, 77 Disciplinsko postopanje: a) po zakonu o uradnikih 52—63 b) po zakonu o notranji upravi 67—83 branilci 52, 54—56, 69, 73 do 75, 80 dopustna je pritožba zoper vsako odločbo v disci¬ plinskem postopanju 61 glasovalni zapisnik 56, 74 izvedenci 56, 72, 73 88 Disciplinsko postopanje : izvršitev disciplinske raz¬ sodbe 58, 69, 76 javno pozivati obdolženca je prepovedano 80 obdolženec, njega navzoč¬ nost pri razpravi 55, 74 obdolženec, pravica do obrambe 52—54, 73—74, 77 objava razsodbe in spisov prepovedana 80 obnova postopanja 58—59, 77— 78 obvestitev starešine 54, 70, 79 odložitev disc. razsodbe 56, 71 odreditev preiskave 53, 54, 70—71 odreditev razprave 54—55, 72— 73 odstranitev iz službe (suspenzija): a) po discdpl. sodišču 60, 78— 80 b) po upravnem oblastvu 60, 61, 78—80 oprostitev 56, 59, 74, 77, 78 povrnitev služb, prejemkov 59, 61, 78, 79 preiskava 53—55, 71—72 preiskovalec 64, 71—72 priče 56, 71, 72—74 priobčen je spiskov kaznivo 73 pritožba 57, 61, 69, 75, 76, 81 prizivna razprava 57, 76 razprava (prva) 55, 56, 73— 74 razpravni zapisnik 56, 74 razsodba 56, 74—75, 80 Disciplinsko postopanje: redna sodišča, sodelovanje 62, 71 roki za pritožbe 61—62, 75, 81 sodno-kazensko postopanje, učinek na discdpl. posto¬ panje 61, 70—71 stroški 56, 74, 75, 76 suspendiranje 60, 78—80 tajnost razprave 55, 73 tajnost razsodbe 80 taksna prostost za vloge in pritožbe 63, 81 upokojenci 62, 63, 81—83 ustavitev disc. postopanja 58, 75 uvedba disc. postopanja 54, 69—70 vročitve 55, 61, 70, 80 zastaranje disc. prekrškov 58, 76 zastopstvo interesov držav¬ ne uprave 52—55, 71 zastopstvo obdolženčevo 52, 69 zaupniki obdolženčevi 55, 73 Dokumenti, zaupni 27 Državljani, naturalizirani, sprejem v drž. službo 46 Državna uprava, zastopstvo pred disc. sodišči 52—55, 71 zastopstvo pred uprav, so¬ dišči in drž. svetom 13 Državne prometne naprave 13 Državni nameščenci, službeno razmerje 13 Državni organi, odgovornost za neresnična poročila 38 Državni proračun, podaljša¬ nje 6 89 Državni svet: arhivar 20 člani 10, 22, 25, 27, 63 disciplinske tožbe zoper člane 11 disciplinsko sodišče 50, 52, 62, 66, 77, 80, 82 finančni oddelek 8, 21 glasovanje 23, 24, 29, 30 glavni tajnik 20, 64 izvršno st razsodb 17, 22, 23 kompetenca po vidovdanski ustavi 4, 6 kompetenca, sedanja 3, 11, 12, 18, 44, 50, 51, 66, 77, 80, 82, kvalifikacija članov 10 letno poročilo ministrstva pravde 26 mittittrske odločbe, posto¬ pek 31—32 nadzorstvo nad upravnimi sodišči 34 občne seje 8, 20, 21, 23 obleka članov 32 oddelki 8, 21, 22, (84) odloki 14, 17, 22, 23, 27 odmori dn odsotstva 25 odobritev sprejema natura¬ liziranih državljanov v državno službo 46 organ aktivne drž. uprave 25 organizacija 7, 8, 20 osebje 19, 20, 25 pisarji 20, 65 podpredsednik 10, 20, 21, 63 področje oddelkov 84 poročevalci 31 poslovna navodila oddelkom in upravn. sodiščem 34 poslovni red 20—36 Državni svet: postopanje 13—18, 26—34 potrjevanje banovinskih uredb 3 predsednik 8, 20—23, 28, 63 prepisovalci 20 pristojnost 3, 11, 12, 18, 44 51 pritožbe zoper razsodbe upravnih sodišč 16, 17 razporejanje poslov po od¬ delkih 21, 22 razprava 14, 15, 28—32 — brez navzočnosti strank 30—32 razpravni zapisnik 29 razsodba 15, 16, 30 — glasovanje 15 — izrek 16, 30 — oblika 30 razveljavljenje uprav.akta 16 roki, za tožbe 13, 14 — za pritožbe 16, 61—62 sestava drž. sveta 8 služiteljd 20 stroški postopanja 16, 30 tajna razprava 15 tajniki 20—23, 36, 64, 65 takse za tožbe 83, 84 tožba 11—14, 26 — nedopustna 12 — odložilna moč le izje¬ moma 16 — oblika 13, 14 — roki 13, 14 — se vloži neposredno pri sodišču 13 — taksiranje 83, 84 — zavrnitev z odlokom 14, 27 — zoper člane drž. sveta 11 90 Državni svet: upokojitev članov 5, 10 ustavitev postopanja 27 volitve 24 vpogled v spise 27 vročanje 28 zaupni dokumenti 27 zavlačevanje izvršitve raz¬ sodb 17 zavrnitev tožbe z odlokom 14, 27 zastopstvo državnih intere¬ sov 13, 28, 29, 31, 32 zbirka odločb občnih sej 23 zvanja pri drž. svetu, raz¬ pored po zakonu o urad¬ nikih 63—65 Državni uslužbenci: službena razmerja 13 takse in tožbe na upravna sodišča 71 taksna prostost v disciplin¬ skih stvareh 63 Državno računovodstvo, zakon . o njem (čl. 33.) 6 Državno sodišče: člani 1, 38 izvršnost razsodbe 41 kompetenca 1, 37, 38 obtoženi minister 39—41 odklonitev sodnikov 39 postopek 39—41 predsednik 39 preiskovalni sodnik 40 roki 40 sedež 39 sestava 1, 38 tajnik 39 tožilec 39—41 Državno upravno oblastvo po¬ trebuje za pritožbe na drž. svet ministrsko odobritev 17 vezano na izrek razsodbe upravnih sodišč 16 Finančni oddelek pri državnem svetu 8 — pri upravnem sodišču 25 Finančno ministrstvo, zastop¬ stvo pred državnim sve¬ tom v nedisciplinskih stva¬ reh 13 Glavna kontrola 6, 7, 13 Interes, neposredni 11, 14 Izvršnost upravnega akta vziic tožbi na upravna sodišča 16 Javni interesi 15, 16, 29, 43 Javnost razprav; pred uprav¬ nimi sodišči 14, 15, 28 izključena izjemoma 15, 26, 29 izključena v disciplinskem postopku 55, 73, 80 Kasacijsko sodišče v Beogradu njegov predsednik je obe¬ nem predsednik državne¬ ga sodišča 39 razsoja kompetenčne spore med upravnimi in redni¬ mi sodišči 18 Kompetenčni, konflikti 18 — spori med disciplinskimi sodišči 68 91 Ministrska odgovornost 1, 37—41 civilna odgovornost ministra za škodo 37, 38 kazenska odgovornost 38 kazni po določbah o min. odgovornosti 38 ne oprosti podrejenih orga¬ nov odgovornosti 38 obtožba po kralju 37, 38 obtožba po narodni skup¬ ščini 1 postopek državnega sodišča 38—41 ustavne določbe 1 Ministrstvo pravde 26, 37, 42, 43 vanj resortirajo upravna so¬ dišča 37, 43 vsakoletna poročila držav- liega sveta 26 Ministrstvo za finance, zastopa ga pred državnim svetom glavna kontrola 13 Ministrstvo za notranje posle: disciplinsko sodišče pri njem 66—68, 77, 79, 80, 82 minister za notranje posle sme reševati sam disci¬ plinske prestopke 66, 70, 75 posebni disciplinski pred¬ pisi za uslužbence njego¬ vega resora 65—69, 67—83 Načelo dveh instanc v upravnem postopku 12, 26 Naroki pri upravnem sodišču 14, 15, 27, 28 Naturalizirani državljani, spre¬ jem v državno službo 46 Nedelavnost upravnih obla- stev, odpomoč zoper 14, 17, 27 Neodvisnost sodišč 4 odložena do 3. sept. 1936 5 Občinska oblastva: tudi njih upravni akti spadajo pod upravno* sodstvo 26 Občinska uprava, razrešitev članov, pritožbe 45 Občinske volitve, pritožbe zo¬ per gredo samo na uprav¬ no sodišče 44—45 Občinski odbori, ustavitev sklepov 3, 45 Objava dogodkov na razpravi upr. sodišč 29 odločb občnih sej državnega sveta 23 razprave pred državnim so¬ diščem 40 razsodb upravnih sodišč 16, 30 razsodb disciplinskih sodišč prepovedana 80 Oblike postopka 15 Obnova administrativnega spo¬ ra 18 — postopanja v disciplinskih stvareh 58—59, 77—78 Oddelki državnega sveta, se¬ stava in področje 84, 85 Plačilo stroškov 16, 30, 56 Policijsko kazenske razsodbe 12 Poslovni red za državni svet in upravna sodišča 20—36 Postopanje pred disciplinski¬ mi sodišči vobče 52—63 92 Postopanje pred posebnimi disciplinskimi sodišči za organe notranje upr. 67 do 83 pred državnim svetom in upravnimi sodišči 13—18, 26—34 Pravica strank do zaslišanja v upravnem sodstvu 15, 29 Pravnomočne razsodbe, raz¬ veljavljenje in izpremi- mjanje 43 Predsednik ministrskega sve¬ ta 32, 37, 38, 41 Predsednišlvo ministrskega sveta: oddelki 41—42 v njegov resor spada držav¬ ni svet 37, 42 Pridobljene pravice razveljav¬ ljene: o povračilu škode razsojajo upr. sodišča in drž. svet 44 Pritožba: dopustna samo na eno višje upravno obla- stvo 12, 26 odbita z razsodbo 32 zavrnitev z odlokom 17 zoper razsodbo disc. sodišč 57, 61, 75—76, 81 zoper razsodbe upravnih sodišč 11, 16 Prosti preudarek 12, 16 Razprava pred upravnimi sodi¬ šči, potek 14, 15, 28 izključitev javnosti 15, 26, 29 Razsodbe upravnih sodišč: glasovanje 15 izrek 16, 30 , objava 16, 30 oblika 30 Razsodbe upravnih sodišč: sklepanje 15, 16 stroški 30 terminirane 44 Redna sodišča: kompetenčni spori 18 sodelovanje v disciplinskih stvareh 62, 71 upravni akti 12 Res iudicata 14 Roki za pritožbe na državni svet in upr. sodišča vob- če 16 pritožbe o disciplinskih stvareh 61—62, 75, 81 tožbe na drž. svet in upr. sodišča vobce 13, 14 tožbe zoper ukaze 13 Samoupravna oblastva: njih upravni akti se preso¬ jajo v uprav, sodstvu 11 »Službene novine«, objavljajo: odločbe občnih sej drž. sveta 23 sestavo in področja oddel¬ kov državnega sveta 21 v obtožbah zoper ministre razpisano razpravo pred državnim sodiščem 40 Sodniki, neodvisnost 4 stalnost 5, 6 odložitev ustavnih določb 5 Spori o pristojnosti: disciplin¬ skih sodišč 68 upravnih in samoupravnih oblastev med seboj 18 upravnih sodišč in rednih sodišč 18 Stranke: navzočnost pri raz¬ pravah upravnih sodišč ni potrebna 28 93 Stranke pri tožbah zoper uka¬ ze in ministrske odločbe izključene 30 Svobodni preudarek 12, 16 Svobodno prepričanje disci¬ plinskega sodišča 58, 74 Takse; se ne plačujejo v disci¬ plinskem postopanju 63, 81 za tožbe na državni svet in upravna sodišča 83—84 Tožba na upravna sodišča: dopustnost 11, 12, 14, 26 oblika 13, 14 odložilna moč le izjemoma 16 roki 13, 14 se jjdoži neposredno pri so¬ dišču 13 taksiranje 83—84 zavrnitev z odlokom zaradi nedopustnosti ali prepozne vložitve 14, 16 zoper člane drž. sveta 11 zoper ministrske odločbe 12, 31, 32 zoper ukaze 12, 13, 31. 32 zoper upravne akte 11, 13, 26 Ukazi 12, 13, 31, 32 Upravni akti 11, 14, 16, 17, 26 izvršnost 16 nezakonitost 16 razveljavljenje brez poziva strank 15 razveljavljenje z razsodbo 16 zavlačevanje izvršitve raz¬ sodbe upr. sodišč, odpo¬ rno č 17 Upravni akti, zavlačevanje re¬ šitve v upr. postopanju, odpomoč 14 Upravno oblastvo: akti 11, 14 dolžnost izdati nov upravni akt po razveljavljenju sta¬ rega pred upr. sodišči 16 nedelavnost, odpomoč 14 omejitev upravnih instanc na dve 12, 26 vezanost na izrek razsodbe upravnih sodišč 16, 18 Upravno postopanje: nepra¬ vilno 14 oblike 15 pomanjkljivo 15 protislovno 14 Upravno sodišče: disciplinska odgovornost članov 11 disciplinsko sodišče 50—52, 62, 66, 67 finančni oddelek 25 glasovanje 23, 24, 29, 30 imenovanje članov 10 krajevna pristojnost (Beo¬ grad, Celje, Dubrovnik, Sarajevo, Skoplje, Za¬ greb) 9, 19, 35 kvalifikacija članov 10 nadzorstvo državnega sveta nad delovanjem 14, 15, 27, 28 nadzorstvo ministrstva prav¬ de 37, 43 naroki 14, 15, 27, 28 navzočnost strank ni po¬ trebna 28 obnova postopanja 18 oddelki 9, 10, 22, 25 94 Upravno sodišče: odloki 14, 17, 22, 23, 27 odmori in odeotstva 25 odstranitev sodnikov 10 organizacija 9, 20 osebje 19, 20, 25 pisarji 65 poročila o delovanju 26 poslovni red 20—36 postopanje 13—18, 26—34 posvetovanje 15 predsednik 20, 22, 25, 26, 28, 63 prepisovalci 25 pristojnost 11, 12, 26, 44, 45 pritožbe: zoper občinske volitve 44 zoper ustavitev sklepov občinskih odborov 45 razpored poslov 22 razprava 14, 15, 28—30 resortiranje v ministrstvo pravde 42, 43 roki za tožbe 13, 14, 44—46 sedeži upr. sodišč 9, 19, 35 sestava 9 seznamek tožb 33 služitelji 25 sodniki 10, 22, 25, 64 stroški postopanja 16, 30 tajna razprava 15 tajniki 25, 64, 65 takse za tožbe 83—84 tožba: dopustnost 11, 12, 14, 26 oblika 13, 14 odložilna moč le izjemo¬ ma 16 roki 13, 14 se vloži neposredno pri upr. sodišču 13 taksiranje 83—84 Upravno sodišče: tožba: zavrnitev z odlokom 14, 16 zoper upravne akte 11, - 13, 26 upokojitev upr. sodnikov 5, 10 ustanavljanje upr. sodišč 4 ustavitev postopanja 27 vročanje 28 zastopstvo držav, interesov 13 zaupni dokumenti 27 zavlačevanje izvršilnih raz¬ sodb po upr. oblastvih 17 zavrnitev tožb z odlokom 14, 27 zvanja po uradn. zakonu 63-65 Uredba o razdelitvi ministrstev na oddelke 42—43 Uredbe, banovinske 2, 3 Ustavne določbe 1—7 Vpogled v spise 27 Zakon: o civilnem postopku 34, 66 o državnem svetu in uprav¬ nih sodiščih 7—19 o notranji upravi 65—83 o občinah 44—46 o občnem upravnem postop¬ ku 43—44 o poslovnem redu pri drž. svetu in uprav, sodiščih 20—36 o sodnem kazenskem posto¬ panju 40, 52, 66, 73 95 Zakon -o sodnem postopanju v civil. pravdah iz 1. 1865. 34 o sodni organizaciji 34 o sodnikih 34 o taksah 83—84 o uradnikih 46—63 o ureditvi predsedništva ministrskega sveta 41—42 Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave 36—41 Zavlačevanje razsodb Zavrnitev tožb z odlokom 14, 27 Zaupni dokumenti 27 Zvanja pri drž. svetu in upr. sodiščih 63—65 26. zv.: Zakon o občinah. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Bros. Din 8'—, vez. Din 15'—. 29. zv.: »Cestni promet«, broš. Din 18—, vez. Din 24—. 30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broširan Din 8—. 31. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini, broš. Din 10-—. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24■—,vez.32-—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga, pregledana, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, broš. Din 40—, vez. Din 48'—. Razprodano. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬ daja. Broš. Din 16'—, vez. Din 24'—. 35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. Din 16—. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih, broš. Din 10'—. Razpr. 37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. Din 5—. 38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš. Din 6-—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8-—. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60'—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬ nih obratovalnic v Dravski banovini, broš. Din 3—. Raz¬ prodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24-—, vezan Din 32—. 43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬ nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10-—. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broš. Din 5—. 45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬ bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev, broš. Din 6—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8'—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broš. Din 8'—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. Din 4'—. 49. zv.: Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, broširan Din 16'—. Sledijo nadaljnji zvezki, Razno: Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar vnaprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod.