novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CrVlDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730162 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 37 (1220) Čedad, četrtek, 5. oktobra 2006 Oktober pun dobrih reči 1 Jesen, kadar je liepa ura, je tle par nas narlieuSi lietni cajt. Sviet okuole nas rata vsieh farb, perje po drevesih ratajo zlate an gorijo v soncu, naša zemlja je narbuj radodarna s sadjem, gobami... an prav v telem cajtu po naših gostilnah an restavracijah ponujajo tradicionalne beneške jedi. Ne samuo, tudi kulturno življenje rata buj živuo an vse se zbudi. Takuo bo an lietos posebno miesca oktobra. Vabilo na kosilo v Nadiške doline se je začelo v nediejo 1. oktobra an puode napri do 26. novemberja. V nediejo 8. oktobra se začne dol par Muostu targ kostanja an ja-buk, ku vsake lieto poskarbe an za muziko an pečen kostanj. Nie vič - že putio cajta ne - tist liep senjam, ki je biu lieta nazaj v Spietru, tu pa se vsako nediejo oktobra zbi-era nimar puno ljudi, ki tudi radi kupijo naše sadje. Od sabote 14. do nedieje 29. oktobra bo v Gorenjem Tarbiju Burnjak z zelo liepim an bogatim programom, lietos še buj ko lan an predlanskim. Na Liesah pa nas vabijo takuo, ki je že stara navada na Kulturno jesen. Program, ki ga je napravlo kulturno društvo Rečan bo še buj bogat an pester ko po navadi an je arzpartjen na dva večera, v saboto an nediejo, 7. an 8. oktobra. beri na strani 8 ČEDAD/CIVIDALE Sala della Società operaia, Foro Giulio Cesare 15 četrtek / giovedì 12.10.2006 ob / alle 20.30 PESNIKI DVEH MANJŠIN POETI DI DUE MINORANZE Video-mozaik / Video mosaico Fotografska razstava / Mostra fotografica Kulturno društvo Ivan Trinko - Società operaia di mutuo soccorso Cividale Del problema si è discusso nei consigli comunali di San Leonardo e di Pulfero Cave, possibili nuove aperture E Sibau accusa S. Pietro per la mancata strada interpoderale Altovizza-Grobbia-Tarpezzo “La vendita diretta del latte crudo: un’opportunità per la zootecnia montana” è il titolo del convegno, organizzato dal Centro istruzione professionale agricola e assistenza tecnica della C.I.A. del Friuli Venezia Giulia e dalla Kmečka zveza che si terrà venerdì 6 ottobre, a partire dalle 15, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. Tra gli interventi previsti, quelli di Erika Balus, Stefano Predan ed E-nos Costantini, le conclusioni saranno tratte dall’assessore I regionale all’agricoltura Enzo Marsilio. Periodicamente toma d'attualità il tema delle cave nelle Valli del Natisone. L’ultima occasione in cui c'è stato modo di sentirne parlare sono stati i consigli comunali di San Leonardo e Pulfero. A San Leonardo la relazione del sindaco sullo stato dei fatti è stata resa in conseguenza della mozione dei consiglieri di minoranza Comugna-ro e Susani, in merito alla strada interpoderale Altovizza-Grobbia-Tarpezzo. "I contributi sono stati persi a causa della mancata disponibilità di San Pietro alla realizzazione della strada" ha affermato Co-mugnaro, definendo l'atteggiamento degli amministratori sanpietrini irresponsabile, dal momento che dà l'autorizzazione all'apertura di cave ma non si preoccupa di dare accesso alle stesse. "Se i cavatori fossero disposti a investire per costruire la strada, perché non farla e pensare al benessere degli abitanti?” ha concluso Comugnaro. Il sindaco Sibau ha quindi fatto il punto sugli incontri che ci sono stati negli ultimi tempi tra amministratori e cavatori. "Dal momento che le cave danno lavoro e producono un materiale che tutti utilizzano -ha detto Sibau - sarà probabilmente necessario aprire anche nuovi siti estrattivi, a patto che ci sia maggiore attenzione da parte dei cavatori". Questa attenzione dovrebbe tradursi in maggiori indennizzi ai Comuni, nella regolamentazione del traffico (concentrazione in determinate fasce orarie e miglioramento della viabilità) e in un migliore e più rapido ripristino delle aree interessate dalle attività estrattive. "Le cose non sono state ancora decise - ha affermato Si-bau - ma è questa la strada da seguire. E con i futuri accordi forse si discuterà di nuovo sul percorso per San Pietro." M.P. segue a pagina 2 Spomin na G V nedeljo, 1. oktobra 2006 so v Kobaridu priredili osrednjo primorsko slovesnost posvečeno 100-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Pesnika so proslavili v domačih krajih, sredi ljubljenih planin, a tudi po vsej Sloveniji. Lahko zapišemo, da je danes Gregorčič cenjen kot eden izmed vrhunskih slovenskih pesnikov na Parnasu, ki za Slovence ne more biti po obsegu velik. Vendar je Gregorčič kot živ in po smrti bil različno vrednoten. Rastel je in padal, ker ga je spremljal osnovni nesporazum, o katerem bomo v članku zapisali nekaj besed. Najprej naj zabeležimo nekaj podatkov o pesnikovem življenju. beri na strani 5 Come preservare la nostra lingua? Per la comunità slovena della provincia di Udine la giornata europea delle lingue è stata quest’anno particolarmente importante. Per una fortunata coincidenza proprio pochi giorni prima l’Associazione italiana degli slavisti (AIS), riunitasi a Udine per il suo IV congresso nazionale, ha reso pubblico un documento (che abbiamo riportato sul numero scorso) in cui chiarisce una volta per tutte che i dialetti parlati nelle valli del Natisone, del Torre e a Resia sono delle varianti locali della lingua slovena. Lo avevano già spiegato 17 anni fa al tempo del disegno di legge Maceanico che isolava la comunità slovena della provincia di Udine in un titolo a parte e parlava di "lingua slava". Una definizione culturalmente inadeguata e scientificamente infondata secondo gli slavisti italiani. Tutte le lingue slave sono state studiate, analizzate e classificate mentre la lingua slava come tale non esiste. Del giudizio degli esperti ha tenuto conto il legislatore sia nel 1999 quando approvo' la legge per la tutela delle minoranze linguistiche stori- che, sia nel 2001 quando fu votata la legge di tutela della comunità slovena del Friuli Venezia Giulia. Sotto il profilo scientifico possiamo quindi ritenere la "questione slovena" definitivamente chiusa. Non ci sono particolari "sensibilità" o “interpretazioni” che tengano o perlomeno se ci sono rientrano nella sfera personale e privata delle persone. Coerentemente con l'autorevole pronunciamento degli slavisti dovremmo agire tutti, associazioni e soprattutto istituzioni in primo luogo Comuni e Provincia. Tanto più poi se inseriamo la questione nel quadro normativo che su questo aspetto non si presta ad interpretazioni di sorta e di cui si dovrebbe tener conto anche nel sostenere finanziariamente le diverse attività. Chiarito questo aspetto, è e-vidente che la discussione può avvenne invece sulle politiche linguistiche che si vogliono attuare, sugli strumenti più adeguati ed efficaci per preservare una tradizione linguistica per noi preziosa.(jn) beri na strani 4 uuuuuj.kries.it OHHtf . hfre-Ng&Kl PIAlfcKTf] IMAJO...... SLOVENSKE KOR ANINE ?fj /T>05T KRAT SAN Tl JALA/ *KIE BUJ ZJUHE6A \ OD TiSTFGA Kl ,NEcje poslušatfj Le iniziative per la Giornata Europea delle Lingue si sono concluse il 30 settembre con "Lingue in mostra", iniziativa alla quale sono state invitate a partecipare anche le associazioni delle minoranze slovena, tedesca e friulana con le proprie pubblicazioni, il materiale informativo, i periodici. Il pubblico ha mostrato interesse per l'iniziativa fermandosi a sfogliare libri e giornali e soprattutto chiedendo informazioni. E’ risultato quindi evidente che aderire a u-na manifestazione di questo tipo è efficace solo se le associazioni e i circoli si rendono disponibili partecipando con i propri soci, illustrando il materiale esposto, rispondendo ai quesiti del pubblico. Nessun contatto, invece, con i rappresentanti provinciali intervenuti (Strassoldo e Grillo), che hanno colto l’occasione unicamente per ribadire il primato della “marilenghe” sulle altre lingue minoritarie e quale motivo della specialità e dell'autonomia della nostra regione. Nonostante ciò la Giornata Europea delle Lingue è un’occasione da tenere presente e da vivere con maggiore partecipazione e spirito propositivo, per far conoscere la nostra realtà anche fuori dal circuito della minoranza slovena e per entrare in contatto con le altre comunità linguistiche e culturali del territorio regionale! četrtek, 5. oktobra 2006 2 Ragguagli in consiglio comunale sugli ultimi incontri tra amministratori e cavatori San Leonardo, Pulfero e la minaccia delle cave dalla prima pagina Di tutt'altro avviso il consigliere Predan che, pur ritenendo importante risolvere i problemi degli abitanti di Grob-bia e Clastra ha affermato che i cavatori hanno risorse proprie e se vogliono fare la strada se la possono fare da soli. "In questa sede - ha proseguito - dovremmo parlare di occupazione in riferimento, per esempio, alla zona industriale e dovremmo cercare i modi attraverso i quali possa essere produttiva". "Noi non facciamo la strada per fare favori ai cavatori" ha risposto Sibau "ma per favorire gli abitanti delle frazioni. E per questo siamo anche disposti a usare denaro pubblico. Per quanto riguarda la zona industriale, una nostra proposta ai cavatori è l'insediamento in loco di uno stabilimento per sgrezzare la pietra". "L'apertura di nuove cave creerà inevitabilmente nuovi problemi" ha concluso il consigliere Crisetig "su questa di- sponibilità dell'amministrazione ho molti dubbi". Altro tenore ha avuto la trattazione del problema nel consiglio comunale di Pulfero, durante il quale il sindaco Domeniš ha relazionato a questo proposito all'inizio della seduta. "Ci sono pressioni da parte degli imprenditori per aprire nuove cave. Il nostro piano regolatore non prevede zone estrattive - ha affermato Domeniš - e quindi anche se si dovessero dare concessioni (decisione in capo alla Regione - ndr) sarebbe prima necessario modificare il piano. Con il mio gruppo ho proposto a questi interlocutori di evitare il modo di operare adottato finora, ossia la ricerca casuale e diffusa. Serve invece fare un piano di prelievo concordato tra tutti gli amministratori per avere le idee chiare e un programma condiviso in precedenza. In decisioni di questo tipo è necessario coinvolgere il territorio e i diretti interessati." M.P. Tribunali, Rosato risponde a Monai In merito alla chiusura e all'accorpamento del tribunale di Tolmezzo e delle sedi distaccate di Cividale e Palmanova del tribunale di Udine il vicepresidente del Consiglio regionale, Carlo Monai, è intervenuto nei giorni scorsi affermando che “toma d'attualità l'ipotesi di riorganizzazione delle sedi giudiziarie, e in provincia di Udine scatta l'allarme per le realtà e le comunità di Tolmezzo e della Camia, nonché per le sedi distaccate del tribunale di Udine a Palmanova e a Cividale. Da parte mia -afferma Monai - ho prontamente evidenziato gli scenari problematici che un tale provvedimento avrebbe portato, se attuato realmente, al sottosegretario di Stato agli Interni, l'onorevole Ettore Rosato, con cui avevo discusso dell'argomento. Il rappresentante del Governo si è fatto carico di tale problema ed ha rassicurato che, allo stato attuale, non esistono, neppure in sede ufficiosa, elenchi o liste di tribunalPda chiudere o da accorpare ad altre strutture, e neppure sono stati adottati i criteri generali per decidere quali sedi tenere e quali no; anche se il tema della riorganizzazione degli uffici giudiziari è rimasto ancora, come da tempo era ed è, un tema dell'agenda politica nazionale”. Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC t Znani evropski politolog je pred leti napisal razmišljanje o usodnem vrtiljaku, ko desnica osvaja oblast z nerealnimi obljubami, zavozi gospodarstvo in nato prepusti levici, da ga rešuje, kajpak z Žrtvami in odpovedmi. Medtem jo desnica napada, jo zasuje z oCitki in pripravlja teren za novo osvojitev oblasti, ko bo državna mašinerija popravljena. Pisec se je spraševal, ali je mogoče prekiniti ta zaCarani krog in omogočiti levici, da izbere politiko socialne pravičnosti in blagostanja, ne da bi se sklicevala na nujnost dveh Časovnih rokov - varčevanja najprej in blagostanja potem. Zdi se, da je Romanu Prodiju uspelo, ko je predstavil svoj proračunski manever in finančni zakon za leto 2007. Desnica je doslej ravnala drugaCe. Berlusconijev minister Tremonti je običajno predstavil laZen finančni ma- never, o katerem so razpravljali v parlamentu in s sindikati, v zadnjem trenutku pa ga je zamenjal s pravim, v obliki velikega popravka, na katerega je vlada zahtevala zaupnico. Tako je vsiljeval svojo finančno politiko in jo obenem zavozil do tolikšne meje, da so iz Bruslja zahtevali, naj se Italija vrne v okvir dogovorjene finanCne stabilnosti. Kot je povedal Padoa Schioppa bo finančni manever znašal 33,4 milijarde evrov, kar niso maCje solze. Polovico bo varčevanja, ki jo bo vlada prepora-zdelila med družbene sloje in za gospodarski vzgon. Opozicija je nemudoma dvignila vik in krik, Ceš da gre za maščevanje bogatejšim in srednjim slojem, ki so še pomladi podpirali Berlusconijevo koalicijo. Padania je celo objavila sliko Karla Marksa in napisala, da je to pravi avtor finančnega manevra z razrednim predznakom. Res je, da bo meja nekje pri 40 tisoC evrih letnega zaslužka. Do te vsote bodo davki manjši (za prvih 8 tisoC evrov jih sploh ne bo), po tej vsoti pa bodo rahlo veCji. Zmanjšana bo tudi obdav- čitev delavskih mezd, podjetja bodo morala dve tretjini nakopičenih odpravnin nameniti pokojninskim zavarovanjem. Država bo zaposlila 150 tisoC nestalnih šolnikov. Opozicija sedaj grozi, da bo srednji sloj pozvala na ulice. Morda ji bo to uspelo, toda pojasniti bi morala, kako to, da v uradnih statistikah srednjega sloja skorajda ni, saj v dohodninskih pasovih predstavlja komaj poldrugi odstotek. Zakaj? Morda, ker samostojni delavci, obrtniki, prosti poklici, mali podjetniki sploh ne plačujejo davkov, oziroma prijavljajo dohodke, ki jih uvrščajo v nižje dohodninske pasove? Kdor je obiskoval univerzo ali ima tam svoje otroke ve, da sinovi in hCere trgovcev, gostincev in odvetnikov ne plaCujejo šolnine, ker njihovi starši prijavljajo premajhne dohodke. LogiCno je, da bo morala Prodijeva vlada okrepiti srednji sloj tudi s strožjo kontrolo dohodkov, da bo manj davčnih utaj. Gre za titansko delo, vendar sem prepričan, da ji bo uspelo. Proračunski manever gre sedaj na nekajmesečno pot skozi parlament, kjer bo vlada izpostavljena najhujšim izsiljevanjem. Upajmo, da se božiCa ne bo sprevrgel v svoje nasprotje. Naj se reveži tokrat zares nasmejejo. V pričakovanju skorajšnjih upravnih volitev V nedeljo 22. oktobra bodo v Sloveniji volitve za obnovo vseh občinskih svetov. Za volilno preizkušnjo vlada precejšnje zanimanje, saj bo na nek naCin pokazala, Ce bo zdajšnja vladna koalicija ohranila volilno podporo, jo mogoCe povečala oz. izgubila. Zanimivo bo tudi videti, kako bo šlo opozicijskim strankam, predvsem liberalnim demokratom, ki so pred dvema letoma prvič poraženi zapustili vladno sceno. Se najbolj velja pričakovanje za veCje občine, zaCenši z Ljubljano. In na podlagi zadnjih predvolilnih anket v prestolnici vodi Zoran Jankovič, v Mariboru Gregor Pivec in v Kopru Boris Popovič. Zoran Jankovič, ki nastopa s samostojno listo, je obdržal veCino prednosti pred Francetom Arharjem, ki je kandidat desnosredinskih pomladnih strank. Zanj bi glasovalo 40% vprašanih, pred mesecem pa je bilo v anketi Dela takih dobrih 47%. Arhar bi dobil 16,2% podpore, kar je nekaj manj kot pred mesecem, ko se je zanj odločilo skoraj 19% vprašanih. Podpora dosedanji županji Ljubljane Danici Simšič je ostala enaka kot pred mesecem. Za Jankoviča bi glasovalo dobrih 64% tistih, ki bi na državnozborskih volitvah volili LDS in 50% v tistih, ki bi volili SD. Med volivci SDS je takih, ki bi podprli Jankoviča, 28%, dobrih 46% vprašanih pa bi glasovalo za Arharja. Med mlajšimi anketiranci ima Jankovič izrazito prednost pred Arharjem. SodeC po izidih ankete bi lahko Jankovič zmagal že v prvem krogu. V Mariboru bi 30% vprašanih glasovalo za Gregorja Pivca, direktorja splošne bolnišnice, ki ga podpira SDS. Poslanec Franc Kangler (SLS) in sedanji župan Boris Sovič (SD) sta deležna pol manjše podpore. Zanimivo je, da imajo volivci SD različno mnenje glede podpore Pivcu in SoviCu. Za Pivca bi jih glasovalo 31%, za Soviča pa 33%. Ne glede na prednost Pivca je v Mariboru verjeten tudi drugi krog županskih volitev. Drugega kroga pa sodeč po raziskavi ne bo v Kopru. Boris Popovič premočno vodi. Volili bi ga tako volivci desnosredinskih kot tudi levosredinskih strank. Kandidata SD Jadrana Bajca, denimo, bi volilo le 20 odstotkov volivcev te stranke, med volivci SD pa je največ takih (39,7 odstotka), ki bi podprli Popoviča. V Ljubljani so zabeležili tudi najveC kandidatur za Zupana, saj je poleg aktualne županje Danice SimšiC še 15 moških prepričanih, da bi bili boljši župani od nje. Tako kot je v prestolnici veliko županskih kandidatov, je tudi list, saj jih je 19. Pa vendar Ljubljana s tem ne prednjači, saj so jih veC vložili v Novi Gorici in Mariboru, kjer so se pri oblikovanju in imenovanju novih list naravnost izkazali. Za sedež v 45-Clanskem mestnem svetu se bo namreC potegovalo 42 strank in list, kandidatov pa je kar 972. V Novi Gorici naj ne bi noben županski kandidat zmagal v prvem krogu. Napovedi govorijo o dvoboju med zdajšnjim županom Mirkom Brulcem (SD) in prejšnjim županom Crtno-mirjem Špacapanom, ki nastopa s svojo listo, ima pa podporo LDS. Na podlagi javnomnenjskih raziskav naj bi se prihajajočih lokalnih volitev zagotovo udeležilo 61% vprašanih, zagotovo ne bo volilo 7%, manj verjetna se volilna udeležba zdi 10%. V primeru parlamentarnih volitev bi 14% anketiranih volilo' SDS, ki tako ohranja rahlo prednost pred opozicijskima LDS-om in SD-jem (oba 11%). Sledijo jim SNS in NSi (oba 6%), SLS (4 odstotki), DeSUS (1 odstotek), 17% odgovarjajočih pa je neodločenih. 29% vprašanih se volitev v Državni zbor, Ce bi te potekale v nedeljo, zagotovo ne bi udeležilo. (r.p.) Il bronzo di Lussino a Firenze Sempre più in rete Nel primo quadrimestre delFanno in Slovenia aveva l’accesso ad internet poco meno di 350 mila famiglie, pari al 54% del totale con u-na crescita del 6% rispetto allo stesso periodo del 2005. Interessante anche il dato secondo cui tra le famiglie con bambini ben il 75% ha il col-legamento ad internet, mentre la percentuale scende (pur rimanendo alta) al 47% nelle famiglie senza bambini. L’utilizzo della rete comunque cresce in tutte le fa-scie d’età. In quella tra i 16 e i 34 anni, nel primo quadrimestre del 2006, ben l’81% delle persone ha utilizzato internet negli ultimi tre mesi, nel gruppo d’età 35 - 54 anni la percentuale era del 50%. (fonte: quotidiano VeCer) Spazio alle donne Sono circa 1500 i candidati sindaci per le elezioni amministrative che si terranno in Slovenia, per la quarta volta dall’indipendenza, il prossimo 22 ottobre. 210 invece i comuni in cui i cittadini sono chiamati ad eleggere il sindaco e rinnovare i consigli comunali. Per la prima volta è stata introdotta la quota minima per garantire una maggior presenza femminile. La so- glia obbligatoria è del 20%, le candidate donne inoltre devono essere collocate fin dai primi posti delle liste, alternate ai maschi. Le quote si e-leveranno progressivamente fino alle amministrative del 2014 quando la quota femminile dovrà essere del 40%. Dallo scorso agosto è stato introdotto anche il voto elettronico per i disabili. Per il momento hanno deciso di avvalersene i comuni di Lubiana, Pirano e pochi altri. Da Lussino a Firenze Il bronzo di Lussino, o A-poxyomenos, la statua bron- zea recuperata alla fine degli anni 90 dai fondali di Lussino, è esposta dal 1. ottobre -fino al 30 gennaio 2007 - a Palazzo Medici - Riccardi a Firenze dove è stata restaurata. La statua è alta 193 centi-metri e pesa 300 chilogrammi, raffigura un’atleta che si deterge il sudore. Ripescata nel 1999, era assolutamente deturpata ed irriconoscibile. Secondo il restauratore Giuliano Tordi di Firenze può essere attribuita a maestranze greche ed è databile intorno alla fine del IV - III secolo a.C. I prezzi sono stabili A tre mesi di distanza dall’introduzione dell’euro in Slovenia i prezzi delle merci e dei servizi, come risulta all’Associazione dei consumatori, sono stabili. 352 i prodotti selezionati che fanno parte del paniere. I timori per la crescita dei prezzi tuttavia permangono, come fa notare la presidente dell’associazione Breda Kutin. Da marzo, corn’è noto tutte le cifre sono espresse in euro, sia nei negozi che sulle bollette o sulle buste-paga. Intanto nei prossimi mesi le circa 70 mila famiglie slovene riceveranno gratuitamente un calcolatore tascabile che “tradurrà” i talleri in euro. Quando il mare unisce Nei giorni scorsi si è tenuto a Capodistria il forum delle città ionico-adriatiche che si è concluso con il rinnovo delle cariche. Per i prossimi due anni lo presiederà il sindaco di Pescara Luciano D’Alfonso. Al forum dei giorni scorsi hanno partecipato circa 100 rappresentanti di Albania, Bosnia e Erzegovina, Croazia e Italia. Assente giustificata la Grecia, impegnata in questo periodo con le elezioni. četrtek, 5. oktobra 2006 Donatella Ruttar e Moreno Miorelli assieme agli organizzatori dell’incontro tenutosi a Wolkersdorf A Wolkersdorf voci e immagini della Postaja Un pubblico attento, proveniente soprattutto dalla vicina Vienna, ha seguito a Wolker-.sdorf la presentazione di "Stra-Jegien im landlichen Raum", rassegna quest'anno interamente dedicata a Postaja Topolove. Nelle ampie sale del centralissimo castello sono presenti le fotografie scattate a Topolò dal ceco Miroslav Ja-nek, da Guido Guidi e da Roberto Aita. Nella quarta sala, la maggiore, oscurata per l'occasione, la proiezione gigante (è il caso di dire) dei 112 videominuti di “Vrnitev”. Donatella Ruttar e Moreno Miorelli, avvalendosi della traduzione in tedesco del curatore austriaco Norberth Math, hanno raccontato al pubblico Topolò, la Benečija, la Postaja, gli eventi storici del passato e quanto accaduto in questi ultimi anni. Mólte le domande e unanime Ta promessa di raggiungere Topolò il prossimo anno, anche quale sede di un workshop fotografico. La vita culturale di Wolkersdorf ruota intomo al castello dove sono ospitate gallerie d'arte, laboratori artistici e artigianali, un'ottima taverna, la scuola di musica e FLUSS-Fo- “Friuli da bere”, ovvero 59 aziende dove chi cerca la qualità al giusto prezzo può andare sul sicuro. Questo il titolo del libro scritto dal giornalista de II Gazzettino Francesco Antonini, presentato nel salone del Parlamento del Castello di Udine. Gianni Mura, giornalista di Repubblica, che ha scritto la prefazione, l’ha definita una ‘‘non guida”. i toinitiative, il progetto creato nel 1989 da un celebre fotografo e sperimentatore viennese, Heinz Cibulka. Da alcuni anni è il gruppo artistico Alien Production a gestire l'associazione con un taglio decisamen- In un libro il Friuli da bere Pubblicato da Terra Ferma, il libro non distribuisce infatti voti e pagelle ma racconta storia, prodotti e progetti di 59 aziende vinicole del Friuli-Venezia Giulia, con l’ambizione di far conoscere a enotu'risti e consumatori le persone che stanno dietro il te rivolto alla multimedialità, attraverso mostre e laboratori che coinvolgono fotografi di fama intemazionale e allievi provenienti da tutta Europa. Per saperne di più: www.foto-fluss.at successo delle etichette. Tra le aziende selezionate molti nomi noti ma anche piccole realtà che stanno percorrendo la strada della qualità. Il libro dà informazioni utili anche per i turisti: il territorio regionale è stato suddiviso idealmente in otto zone geografiche, e di ciascuna viene fornito l’elenco delle principali attrazioni. 3 Il canto resiano ospite del festival “Minoranzero” n Icostmi della Ristori in mostra Gran fervore di preparativi a Cividale, dove il 22 ottobre sarà inaugurata nella Chiesa di S. Maria dei Battuti l’esposizione di sei costumi teatrali di Adelaide Ristori, regina della scena del passato che a Cividale vide la luce nel 1822 e poi spiccò il volo delFarte fino a diventare protagonista assoluta del teatro del secondo ’800. L’iniziativa -curata da Angela Felice con l’assistenza per l’allestimento di Isabella De-ganis - è promossa dal Comune di Cividale, a capo di una fitta cordata di sostenitori, in collabo-razione con Mittelfest e il Museo biblioteca dell’Attore di Genova, che possiede e custodisce il prezioso patrimonio. L’esposizione suggella il ricco programma che la città sul Natisone ha voluto dedicare al ricordo della illustre concittadina nel centenario della morte. “Minoranzero”, il festival delle minoranze linguistiche europee, organizzato dal comune di Pergine, giunto alla sua terza edizione, ha avuto tra i suoi protagonisti, nelle due giornate dedicate alla musica, il Coro Monte Canin Val Resia. La letteratura, la musica, il teatro e l'enogastronomia sono stati gli ingredienti del fèstivàl il cui nome è un gioco di parole per proporre approfondimenti sulle minoranze etnico-linguistiche storiche d'Europa e per favorirò l’integrazione europea attraverso la valorizzazione delle diversità. Il coro resiano, protagonista nelle serate del 25 e 26 agosto, ha suscitato notevole interesse e riscosso attestazioni di merito per il programma musicale proposto. I numerosi ed autorevoli convegnisti europei, o-spiti della manifestazione, hanno potuto apprezzare la caratteristica musicale del popolo resiano il quale, grazie al canto, ha voluto porre l'accento sulla peculiarità della propria cultura. Il coro, accompagnato nella sua tournée dal sindaco di Resia, ha inteso lanciare un chiaro messaggio sulla necessità di tutela di quella diversità in analogia a quanto ha saputo fare la regione Trentino - Alto Adige / Siidtirol nei confronti delle proprie minoranze storiche dei Mocheni, dei Cimbri e dei Ladini. V Repnu predstavili letošnji Galebov šolski dnevnik Pobuda nastala v sodelovanju med Zadmgo Naš Kras in Zadmgo Novi Matajur Dvorišče Kraške hiše v Repnu je v sredo 4. oktobra popoldne gostovalo uradno predstavitev letošnjega Galebovega šolskega dnevnika ob sočasnem odprtju razstave originalnih ilustracij, ki bo nato v Kraški galeriji na ogled vse do konca meseca. Gre za pobudo, ki je nastala v sodelovanju med Zadrugo Naš Kras in Zadrugo Novi Matajur, ki je založnik Galebovega dnevnika in same revije Galeb. Dogodek je kulturno obogatil in popestril tudi nastop učencev domače osnovne šole Alojža Gradnika. O Galebovem dnevniku sta spregovorila urednik Igor Gabrovec in akademska slikarka Katerina Kalc, ki je Galebov šolski dnevnik 2006-2007 opremila z izvirnimi ilustracijami na temo legend in pripovedk iz naših krajev in širšega slovenskega prostora. Umetnico in njena dela je predstavila likovna kritičarka Jasna Merku. Prisotni so bili tudi predstavniki treh bančnih zavodov, ki so tudi letos omogočili izid dnevnika. m Galebov šolski DNEVNIK 2006 - 2007 V ponedeljek 1. oktobra so v Ljubljani odprli 12. Mednarodni festival sodobnih umetnosti - Mesto žensk 2006, ki letos raziskuje in obravnava pomen zgodovine in spomina. “Izkušnje in spomin v prepletu osebnega življenja in kolektivne kulture zadevajo posameznikovo in družbeno telo. Kulturni spomin kot umetniška in družbena praksa povezuje sedanjost s preteklostjo in Mesto žensk v Ljubljani prihodnostjo, pri čemer ima močne etične in politične vidike. Umetnost se neprestano ukvarja z nelinearnimi procesi spominjanja in pozabljanja, za katere so značilni ponavljanje, preurejanje, predelovanje in zavračanje...”. S temi besedami (na spletni strani www.cityofwomen. org/2006 je tudi podroben program) vabi na obisk prireditve društvo Mesto žensk, ki organizira festival. Na festivalu gostuje 57 ustvarjalcev in ustvarjalk iz trinajstih držav. Zelo bogat program spremljajo do 10. oktobra okrogle mize, predavanja in umetniške delavnice kot delavnica stripa za dekleta in Zenske ter delavnica sodobnih scenskih umetnosti. jan-feb 1954 PERIOUlQllt. BUIE : ' i ' Editour. C.vpfdili"!! . Abb6 Z, It«vIMI rue CU, Dupr-(. 1 ’ CHARUSKOI. BENEŠKIH rrr — SLOVENJU ,JL._ . OH MATI... Oh mati, vi imate lepe reči, matè no ljubco mlado, oh le dajte mi jo! Ce jo nečete dat, oh le mejte, jo mat! Gor na peč jo ložite, gor naj se peče! (piesam iz Marsina) - marec / april 1957 - Kaj joces... “Kaj jočeš se ti krasetica? Kaj v klavemih mislih živiš? Si tudi ti moja hčerica, mi vedno pri srcu stojiš! Glej, tvoje sestrice na Dravi, na Soči, na Savi si že pripravljajo lovor, da v shivi veselo ovenčajo me.” “Ah, mamica draga in mila! Okove in žulje poglej, ki nosim in bom jih nosila jaz v svojem domovju vselej.” “Ne misli tak, hčerka slovenska, ne obupaj na lastni prihod: naj pride še sila peklenska, ne uniči slovenski zarod.” (To je nekaj kitic piesmi, ki jo je napisal leta 1871 kaplan iz Ruonca Peter Podreka in jo objavu v listu “Soca". Dr. Karlo Podreka pa' jo je lieta 1884 prepesniu na taljanski jezik). Marijina piesam Naše starše, o Marija mati, sprejmi v milostno sarcè, ti jim vračaj, ti obiuno plačaj, noč in dan za nas skarbe. Oh Marija, oh Marija, materno imaš sarce! Tvoji smo sinuovi, hčere, k tebi srca hrepene. (za konac miesca majnika) - maj / junij 1957 - Zvonovi zvonite Ko dan se zaznava, danica priplava, se sliši zvonjenje čez hribo, čez plan. • Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše življenje je kratek le dan. Kdor hoče živeti in srečo imeti,, naj dela veselo pa moli naj vmés: zvonovi zvonite, k molitvi vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes. - julij / avgust 1957 - Aktualno Proti pričakovanju so v Avstriji zmagali socialdemokrati Haider v zatonu a ne na Koroškem Volilni izidi v bližnji Avstriji so znani. V teh dneh bodo tudi dokončni, ko bodo prešteli 260 tisoč poštnih glasovnic. Slednje ne bi smele spremeniti rezultata. Proti pričakovanjem je' zmagala Socialdemokratska stranka Alfreda Gussenbaue-rja, ki je zbrala 35,71% glasov, sledila je Schusslova Ljudska stranka, ki je izgubila kar osem odstotkov glasov in jih zbrala 34,22%. Tretja je Svobodnjaška stranka s svojim novim voditeljem Strachejem, prejela je 11,21 % glasov. Nekoč je to stranko vodil koroški glavar Jorg Haider. Mislil je, da bo premagal nasprotnika znotraj lastne stranke, a je komaj prekoračil volilni prag, saj je njegova BZO prejela le 4,2% glasov. Četrta stranka so v Avstriji Zeleni, ki so zabeležili rekordni uspeh z 10,49 % glasov. Avstriji se torej napoveduje velika koalicija med Socialdemokrati SPO in Ljudsko stranko. Manj so možne drugačne variante. Zanimivi in zaskrbljujoči pa so volilni izidi v sosednji Koroški, kjer živi slovenska manjšina. Tu je Haiderjeva BZO za socialdemokrati dru- Sabato 30 per il distretto Valli del Natisone Esercitazione con 130 volontari Sabato 30 settembre si è svolta a Cividale del Friuli u-na camplessa esercitazione del Distretto di protezione, civile “Valli del Natisone” che ha coinvolto i 15 Gruppi Comunali Volontari Protezione Civile di Cividale del Friuli, Como di Rosazzo, Drenchia, Faedis, Grimacco, Manzano, Moimacco, Premariacco, Prepotto, Pulfero, Remanzac-co, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savogna e Tor-reano, circa 130 volontari supportati dal servizio di pronto soccorso sanitario garantito dalla Croce Rossa, dal Corpo Forestale e dai funzionari della Protezione Civile della Regione. Hanno dato vita ad una e-sercitazione che ha visto un primo allerta sismico, a cui la colonna mobile, costituita da circa 30 automezzi, ha rispo- sto con l’immediato intervento ed impianto di una tendopoli presso il campo sportivo della località di Gagliano di Cividale del Friuli. Dopo la fase di addestramento ed i-struzione all’impianto di una tendopoli, sono state montate 13 tende. Alle 10 è pervenuto un allarme incendio boschivo e tutti gli operatori e mezzi antincendio sono partiti alla volta del Monte dei Bovi dove, suddivisi in due gruppi o-perativi, hanno effettuato numerose simulazioni operative complesse. Ma l’attività più coinvolgente, che ha attirato l’attenzione di numerosi passanti e di parecchi bambini delle scuole elementari di Cividale, appositamente coinvolti, è stata l’attività svolta con l’elicottero della Protezione Civile della Regione. ga stranka s 25, 4% glasov. Desni svobodnjaki imajo osem odstotkov glasov in v seštevku skoraj dosegajo zmagovite socialdemokrate. Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da je Haider najbolj prepričljivo zmagal v narodno mešanih vaseh. V Pliberku, kjer je veliko Slovencev,je dosegel kar 30% glasov. Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Janko Malie nam je dejal: "Ko smo sledili izidom, smo ob številkah v koroških narodno mešanih vaseh kar strmeli. Očitno se politika trde konfrontacije še vedno izplača". Kot je znano, je Haider pred volitvami sprožil široko akcijo proti dvojezičnim tablam (nemškim in slovenskim) in proti Slovencem. S tem argumentom je na Koroškem ohranil položaj, kjer ga je drugje izgubil. Vsekakor pa je na vsedržavni ravni Haiderjeva zvezda v zatonu, kar se bo prej ali slej poznalo tudi na Koroškem. Veliko bo odvisno od nove vsedržavne politike in njenega odnosa do slovenske manjšine v Avstriji. (ma) ZELENI LISTI Ace Mermal ja Vik in krik... z jahte Ob objavi finančnega zakona, ki ga je izoblikovala Prodijeva vlada, je desnica dvignila vik in krik. Prejšnji teden, v soboto in nedeljo, ni bilo časopisov zaradi stavke novinarjev. V kioskih so bili pa na razpolago nekateri "glasniki" Doma svoboščin, ki so prikazali nov finančni zakon in njegove ustvarjalce kot krdelo banditov, ki ropajo zaslužne družine, ki so si 1 delom in trudom uredile boljši družbeni položaj. Skratka, Prodijeva vlada naj bi pod pritiskom veterokomunistov uprizorila nekaj podobnega, kot so storili boljševiki na račun cesarja in belih straž. V ponedeljek sem si ogledal nekaj številk in nisem opazil nobenega razlaščanja. Finančni zakon se je usmeril po poti programskih izhodišč, ki jih je vladajoča koalicija napovedala pred volitvami. Izhodišča so: "brzdati" državne račune, pomagati revnejšim slojem in najti kljub stiski sredstva za razvoj. Te osnovne cilje je finančni zakon pričel zasledovati, čeprav je treba prizna-, ti, da 33,4 milijard ni maj- hna vsota in da je moral zakladni minister Padoa-Schioppa poseči tudi po višanju davkov in dajatev, ki se tičejo boljše stoječih. Ti posegi bodo bodoča bojna zastava desne sredine. Prispodoba boljševiške vlade je seveda čista demagogija. Levosredinska vlada je skušala sestaviti uravnovešen in kolikor toliko pravičen finančni zakon. Nekaj velikih vprašanj pa ostaja odprtih. Jasno je namreč, da s povišanjem davka na dividendo obveznic vlada ni zadela v jedro tistih ogromnih bogastev, ki so skrita tudi v Italiji. Berlusconi je nagradil ekskluzivni klub bogatašev. Tu mislim na ljudi,, ki računajo v milijonih ali celo milijardah evrov in dolarjev, ki se vozijo v tronadstropnih zasebnih jahtah, razpolagajo z lastnim letalom na reaktivni pogon in je že število njihove služinčadipodjetje. Zal ta fenomen ni odvisen le od državnih politik, ampak gre po smeri, ki jo je ubrala sodobna globalizacija. S prihodom na tržišče Kitajske in Indije se množica potrošnikov širi. Vsi podatki pa kažejo, da se vedno večja masa kapitalov kopiči v rokah maloštevilnih. To se lahko spreobrne v smrtni bumerang sodobnega kapitalizma. V družbah, ki živijo in delajo zato, ker trošijo, morajo iméti množice sredstva za nakupe. Krčenje bogastev in obubožanje srednjega in nižjega sloja nas vodijo v nov-fevdalni sistem, kjer je gospoda jedla prašičke in fazane, revni pa škrob in črni kruh. Na problem opozarjajo vidni ekonomisti in potrebno jim je verjeti. Desnica lahko danes laja, vendar se tudi Prodijev finančni zakon ni bistveno dotaknil tistih premoženj, ki vedno usodneje odločajo o financah, o proizvodnji, skratka, o našem ekonomskem a tudi kulturnem življenju (glej Berlusconijeve televizije). Svet, ki ga omenjam se izmika, saj ne pozna državnih mej, ne priznava jasne razmejitve med zakonitim in nezakonitim in živi znotraj etike vedno večjega kopičenja denarja in moči. V bistvu gre za kasto nedotakljivih, ki se skuša polastiti tudi politike, kar je jasno dokazal Berlusconi. Za omenjeno kasto in njene vazale ni vprašljiv finančni zakon Romana Prodija in leve sredine. Vprašljivo je, če je legitimen katerikoli zakon, ki ga ni blagoslovil vodja desne sredine. V tem je jedro problema in polemik. Un momento della esercitazione di protezióne civile a Cividale Un contributo al dibattito sul futuro della Benečija Accorpare i comuni? Prevarrebbero i più forti L’avvenire della Benečija, come la sua realtà corrente, è un tema ciclico che rispunta qua e la. Quando c’è è meglio prenderlo al volo. Ovviamente chi su queste montagne ci abita ritiene che all’argomento si dedichi pochissimo spazio, specie se paragonato a quello riservato a notizie di scarso peso. Anche questo è un indicatore della divaricazione della valutazione della realtà tra i residenti e un mondo esterno “accademico”. Un inciso, sempre nel solco delle sensazioni. In anni di dure polemiche eravamo riu- ’ sciti a definire chiaramente l’area in cui vivono gli Sloveni in provincia di Udine - da Prepotto a Tarvisio - convincendo più o meno*tutti. Negli ultimi tempi notiamo che questa elementare verità viene praticamente messa in dubbio, magari in occasioni innocue o marginali, in carte geografiche senza pretese, in convegni di secondo piano e così via e si tende a restringere l’intera area in cui abitano gli sloveni solo ad alcuni comuni delle Valli del Natisone. Torniamo al futuro della nostra terra. Una minima speranza di poter bloccare il disastro dovrebbe prevedere le sinergie di tutti i soggetti interessati. A partire da stato, Regione e giù fino alle organizzazioni della minoranza. Se valutiamo la realtà attuale il giudizio è impietoso. Sarebbe però un grosso errore fare di ogni erba un fascio, meglio analizzare caso per caso. Cerchiamo alcuni spunti. Gli enti pubblici sono sicuramente un parametro fondamentale per tutto ciò che rappresentano. * Al primo gradino ci sono i comuni. Conviene tenere quelli che sono o accorparli in dimensioni più consistenti? A prima vista, osservate le complessità organizzative o-dierne e la specializzazione spinta che le accompagna, l’accorpamento sembrerebbe inevitabile. Di contro notiamo che in enti di dimensioni superiori, per esempio in Comunità montana, pur in presenza negli organi decisionali di delegati dei piccoli comuni, le realtà forti della pianura spadroneggiano lasciando ai piccoli le briciole, e talvolta neppure queste. Va da se che i cittadini dei piccoli paesi, in un comune di grosse dimen- sioni, sarebbero compieta-mente marginalizzati. Probabilmente le vie da percorrere sono altre; da una parte lasciare la rappresentatività dei piccoli comuni, dall’altra concentrare i servizi. Altro problema che angustia i comuni sono i finanziamenti. La sproporzione tra le normali risorse che arrivano ai comuni, che possono essere utilizzate, anche se in modo parziale, secondo le esigenze delle amministrazioni comunali, ed i fondi a destinazione vincolata è assurda. In questo modo la gestione reale degli investimenti è decisa dall’esterno, sopra le teste dei comuni. Uno dei problemi che sono nati da questo fiume di denaro sono i grossi lavori che si vedono in alcuni comuni, non tutti, della Benečija. In pochi casi necessari, in molti inutili ed in alcuni anche dannosi. Denominatore comune di queste opere sono gli importi elevatissimi dei lavori. Fabio Bonini L’isola di Rab in Croazia La Sezione ANPI di Cividale organizza nel fine settimana una visita ai luoghi della memoria, due campi di concentramento che una volta tanto non sono tedeschi, bensì italiani. La mattina di sabato 7 Ottobre sarà dedicata alla visita al campo di concentramento militare per internati civili di Gonars, nel quale dalla primavera del 1942 all’8 Settembre 1943 morirono enea 500 internati jugoslavi, mentre nel pomeriggio i partecipanti partiranno alla volta di Rab, in Croazia, che visiteranno domenica 8 Ottobre. Tra il luglio 1942 e l’il settembre 1943, in quell’isola che allora si chiamava “Arbe”, vennero internati enea 15.000 tra sloveni, croati ed ebrei, stipati in piccole, vecchie tende militari, scarsamente impermeabili, su paglia già usata, con una leggera coperta, il tutto infestato da cimici e pidocchi .11 regime di vita particolarmente duro causò la morte di circa 1.500 internati (nia mancano dati precisi, e qualcuno parla di 3.000!). La politica di internamento venne ordinata, progettata ed attuata da persone ben precise, comandanti militari e autorità civili, criminali di guerra che mai hanno pagato per i loro crimini. La foto del generale Roatta è appesa alle pareti dell’Archivio Storico dello Stato Maggiore dell’Esercito, come se nelle sedi dell’esercito tedesco ci fosse la foto di Kesserling. 1 nomi dei criminali di guerra indicati alla Commissione alleata per i crimini di guerra dai Paesi invasi dall’Italia, giacciono ancora negli armadi dell’Onu. La mancanza di una “Norimberga italiana”, volta ad accertare i misfatti della nostra occupazione non solo in Jugoslavia ma in tutti i paesi aggrediti dal fascismo, ha avuto effetti estremamente negativi .sull’opinione pubblica italiana, continuando a propagandare l’immagine autoassolutoria del “bravo italiano” e facilitando la nascita e il prosperare del cosiddetto “revisionismo storico” wani>ia«iniiiiiirBii"r i wntiyiHW Simon Gregorčič ŽIVLJENJEPIS Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 na Vršnem pri Kobaridu. Bil je iz kmečke družine, vendar se je lahko šolal. Leta 1851 je obiskoval enorazrednico na Libušnjem, učenje pa je v letih 1852-55 nadaljeval na goriški normalki. Preselil se je torej v Gorico. Leta 1855 se je vpisal na gori-ško gimnazijo. Po začetnih težavah je postal odličen študent. Na gimnaziji je pričel odkrivati svoj pesniški dar. Po maturi se je odločil za duhovniški poklic. Izbira zanj ni bila enostavna in dvom ga je spremljal skozi vse življenje. Od septembra 1868 do leta 1873 je bil kaplan v Kobaridu. Prva leta so bila zanj plodna. Predstojnik Jekše mu je bil naklonjen. Gregorčič se je z nekaterimi prijatelji lotil naro-. dnovzgojnega dela. Pisal je pesmi, spoznal je znamenitega Josipa Stritarja, ki je leta 1870 ustanovil slavno vseslovensko revijo Zvon. Gregorčič je v reviji sodeloval. S časom se je družba prijateljev razšla, odšli so iz Kobarida. Gregorčič je ostal sam, saj ni imel sogovornikov. Jeseni 1872 je prišla v Kobarid za učiteljico Dragojila Milek. Med mladima intelektualcema je vzplamtela “nedovoljena” ljubezen. Zaradi tega so cerkvene oblasti premestile Simona Gregorčiča v Rihenberg, današnji Branik. Tu je Gregorčič napisal nekatere izmed svojih najboljših pesmi. Kot duhovnik se je nato še selil na Vipavsko in drugam. Leta 1882 je izšla njegova zbirka Poezije. Doživela je izjemen uspeh. Leta 1885 je zbirka izšla v ponatisu, kar za pesmi ni bilo nikoli običajno. Takrat pa je dvignil svoj glas veliki vodja slovenskega klerikalizma škof Anton Mahnič, ki je med ostalim služboval v Gorici, kjer je izdajal revijo Rimski katolik in vodil križarsko vojno proti slovenskim liberalcem. Pred Gregorčičem je zrastel zid, saj je bila večina duhovnikov na Mahničevi strani in tudi klerikalna politika in kultura sta bili med Slovenci politična velesila. Mahnič je Gregorčiču očital ljubezenske in pesimistične pesmi. Za Mahniča je bila umetnost v službi vere in cerkve, ne pa svobodna. Gregorčič je prestopil v liberalni tabor, od Ljubljanskega zvona je prešel k Slovanu. Vztrajal je pri duhovniškem poklicu, čeprav so ga mnogi nagovarjali, naj ga zapusti. Jasno pa je, da mu je bila onemogočena vsakršna duhovniška “kariera”. Pesniško je pričel upadati in doživel kritike. Njegov drugi zvezek Poezij (1888) je bil negativno ocenjen. Odložil je pero in pričel ponovno pisati komaj leta 1901 in sicer Predsmrtnice in Posmrtnice. Izdal jih je v tretjem zvezku Poezij leta 1902. Tudi ta zbirka Spomin na Gregorčiča, “pevca po milosti božji” Ob stoletnici smrti so se pesniku poklonili po vsej Sloveniji in v Kobaridu je doživela neugoden sprejem. Utihnil je. Zadnja leta življenja je preživel v Gorici. Umrl je 24. novembra 1906. GREGORČIČEVO DELO Kot smo lahko razbrali iz Življenjepisa, je Gregorčičevo Življenje potekalo med mnogimi dvomi, med uspehi in neuspehi. Omenili smo tudi osnovni nesporazum. Zakaj je do njega prišlo, je razvidno iz okoliščin in njegovega samega pesniškega opusa. Simon Gregorčič je zaslovel med ljudmi predvsem zaradi svojih domoljubnih pesmi, kot so bile Iskrice domorodne, Soči, Na potujčeni zemlji, V pepelnični noči, Naš narodni dom itd. V teh pesmih je očiten Gregorčičev narodni in politični angažma, čeprav je bil Gregorčič vedno in najprej pesnik in ne politik. Nekatere njegove narodoljubne pesmi so ponarodele. Njegov drugi sklop je bil že bolj problematičen, saj zaobjema ljubezenske pesmi, kot so bile Moč ljubezni, Kako srčno sva se ljubila, Kropiti te ne smem in druge. V teh lirikah Gregorčič izpoveduje posvetno ljubezen, to je ljubezen do ženske, ki pa mu zaradi duhovniškega stanu ni bila dana. Nekatere ljubezenske pesmi pomenijo vrhunsko liriko, ki pa je avtorju prinesla vojsko nasprotnikov. Tretji in najpomembnejši ciklus so Gregorčičeve eksistencialne pesmi. V nekaterih je Gregorčič dosegel dramatičnost, ki jo je pred njim samo Prešeren. Glede Gregorčiča ce novega. Pesmi, kot so bile Človeka nikar! V celici, Moj črni plašč, Njega ni in druge so bile po prispodobah in vsebini blizu pesnjenju Ketteja, Muma in Zupančiča. Gregorčičev jezik je bil manj brilijanten, vsebina pa takšna, da je segla daleč naprej v medvojno liriko Voduška, Kocbeka, Vodnika in nekaterih drugih pesnikov vse tja do sodobnika Daneta Zajca. Ni slučaj, da je starejši Cankar zapisal:11 Naše mlade oči so zamaknjene strmele v prihodnost; naše prešerno upanje je s širokim zamahom zavrglo preteklost; pa ni zavrglo samo njenih zmot, temveč tudi vse njene večne lepote. Ce bi otroci ravnali njivo, bi trebili ljul-ko, obenem gazili pšenico. Tako smo zatajili Simona Gregorčiča, pevca po milosti božji.” GREGORČIČ IN TRINKO Ko pišemo o Simonu Gregorčiču je vmesno, da spregovorimo tudi o msgr. Ivanu Trinku. Intelektualca sta si do- r Mojo srčno kri škropite Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po doléh in bo bregéh. Pomlad iz krvi rodila cvetke tisočere bo ter prijazno mi gojila svoje nežne hčere bo. Deve zorne, dečki zali brali bodo rože te, v kite bodo jih spravljali, devali jih na srce. In srcé jim bo ogrelo cvetje, vzraslo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni. Kako srčno sva se ljubila Kako srčno sva se ljubila v življenja pomladanskih dneh, brezmejno, o, sva srečna bila; ljudem pa glupim le v zasmeh! Cernu li toliko zasmeha? Cernu peklenski ta porog? Saj sva ljubila se brez greha! Tako li ljubi vaših mnog? A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko je bilo se ločiti, Irmi u. Hitu »H rti«:«, P«, il, »hrti trti J«|» Bitki * »rlrtfif ti Ufill, V»ir«fim.tlUritnlM X« li »r«W»t «rtič ttait tra tc Riti Kruti II, M lili!» rri»r#»*l t »• ja»* Ohjii »s rim kitit)«)« i«m)i >tr«fi ttrjt, <« Oht a< ti itn' Natis pesmi “Soči". Zgoraj Gregorčičeva rojstna hiša mislimo na pesmi, kot so Zaostali ptič, Človeka nikar! V celici, Moj črni plašč, Nazaj v planinski raj!, Oljki itd. Te so razkačile Mahniča. Del kritik in neuspehov pa je Simon Gregorčič doživel, ker se je na Slovenskem pojavila Modema, to je “zlata” četverica slovenske literature: Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Zupančič. Novi pesniki so vnesli v slovensko literaturo sodobne evropske umetniške tokove, nov jezik in nove literarne zvrsti in oblike. Spreobrnili so slovensko literaturo. Kot vsaka “avantgarda” so zanikali vrednost starejših in preprostejših “kolegov”. Niso pa razumeli, oni in njihovi oboževalci, da so bile nekatere Gregorčičeve ljubezenske, eksistencialne in tudi narodoljubne pesmi predhodni- pisovala. Simon Gregorčič je Trinka navduševal za slovensko stvar, vzpodbujal ga je k pisanju pesmi in ga prepričal, naj izda svojo pesniško zbirko. Med Gregorčičem in Trinkom pa so razlike očitne. Gregorčič je bil pesnik “po milosti božji”. Ivan Trinko je pisal pesmi, prozo, potopise itd. in se udejstvoval v političnem življenju. Ni imel dvomov, ki so žrli prijatelja iz Kobarida. Bil je velika osebnost, vendar umetniško ni mogel dosegati Gregorčiča. Najbolj ju je bližal narodni duh. Vsekakor pa je nujno, da v sodobnem času, kjer se stvari kupijo, uporabijo in odvržejo, ne spregledamo tistega, kar je trdno in nas dela ljudi in narod. Med temi prisotnostmi je nedvomno Simon Gregorčič. Ace Mermolja a vse solze, ves jok zaman. In morala sva, oh, narazen, sam Večni ve zakaj, zakaj? Nek duh je dihnil neprijazen in ločena sva vekomaj... Stopila - ali k sreči, k slavi? -oba pred božji sva oltar; s poročnim vencem ti na glavi, ogrnjen jaz pa v črn talar. Kedo pa naju bolj je srečen, jaz ali poročenka ti? Šepeče nek mi duh nevšečen, da srečen naju nihče ni! Veseli pastir Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic, ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic. Saj tukaj na sončni višavi le sam sem, le sam gospodar, živejem po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar. Nikomur tu nisem napoti, napoti ni meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti življenje mirno? Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne stemne se oči, in pojem in ukam veselo, da z gore v goro se glasi. Naj drugi okoli po sveti si iščejo slave, blaga, jaz hočem na gori živeti, tu sreča, tu mir je doma. Za čredico krotko popeval bom pesemce svoje sladke, dolincem glasno razodeval, kar polni mi srečno srce. Ne, palice svoje ovčarske za žezlo kraljevo ne dam, in rajši ko krone cesarske cvetice na glavi imam! Človeka nikar! V delavnico sem tvojo zrl, ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka tvoja: nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi. V delavnico sem tvojo zrl, in videl vedno sem vrtenje prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitje presnavljanje, a smrti nisem uzrl nikjer! Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži, ko izmed dragih mu kater duha okove v grob položi, češ: rodni brat mu je umrl! In - smrti ni! V delavnico sem božjo zrl, tam prestvarjanje sem stvari, a smrti nisem uzrli... Začetnik moj, ki si me ustvaril, duha si iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl -zakaj, veš ti! -Ko ilnato boš ječo strl, ne bom umrl! No duhu poženo peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot -kam? Tebi. hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice!... To prst pa prsti izroče in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš! Za novo stvar moj prah porabiš za kako? Jaz ne vem, ti sam si gospodar! A eno te prositi smem: iz praha vzgoji ti cvetico, podari logu pevko - ptico, katerokoli ustvari stvar; kedor bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpeti, med dvomi, zmotami viseti -človeka - ustvariti nikar! V celici Iz neme cele v živi svet mlad samotar strmi, venočih lic bledeči cvet krope mokre oči. Star potnik v okno vzpne oko, ko truden mimo gre, blagruje one, ki mirno po celicah žive. "Ne moti, potnik, se nikar, ni tukaj dom miru, ni vselej svet pokoj vladar sred tihega zidu. Moj dom je nizek in tesan, brezmejno to srce, če brat zaklepa samostan, kdo uklene pa želje? Dokler se prsi dvigajo, srce še hrepeni, dokler želje se vžigajo, pokoja, sreče ni! -Zapustil svet sem mladolet, se v celico zaprl, umrl je zame celi svet, jaz nisem zanj umrl. Zabiti ga - mi moči ni, uiživati ga - ne smem; plamen, ki v srcu mi gori, morim in mrjem nem. Ne vlada vselej svet pokoj sred tihega zidu; če ne prineseš ga s seboj, ne najdeš tu miru. Le romaj, romaj svojo pot, glej, svet je lep ko vrt; rad bi s teboj iz teh samot -izhod mi je zaprt! Pohod miru Besiede an misli pomiešane z glasbo v tišini doline Pradola Potrieben buj pravičen sviet za mier na zemlji Mier na zemlji ne pomeni samuo, de ni uojske. Zanj se je trieba truditi an dielati za narest an sviet buj pravičen, tak kjer ima narbuj veliko vriednost dostojanstvo (dignità) Clovieka, njega frajnost, njega materialna an duhovna integriteta, kjer imajo vsi ljudje le tiste pravice ne glede na farbo njih kože. An jih ima tudi tista CiCica, ki se donas rodi v Afganistanu glih ko tista, ki se rodi v Evropi. Mier pomeni poderjati ziduove med daržavami an ljudmi, pa tudi zidati mo-stuove med bogatim (nord) an rievnim (sud) svietom, kjer 850 milionov ljudi tarpi an umiera zaradi lakote. Zeliet an dielat za mier pomeni tudi, de bogastvo sveta muora služiti za potegniti iz revščine an lakote milijone ljudi ne pa za kupit novo orožje an za nove uojske. V uojskah je v zadnjih desetih lietih umarlo 13 milijonov ljudi, 9 samuo v Afriki. Konflikte je trie- ba premagati s političnim dielam, kulturno rastjo an s kooperacijo, ne pa z uojsko, še posebno, Ce pomislimo, de donašnji dan nevarnost terorističnih napadov je planetarna. Take an podobne misli so poviedal an napisal imenitni ljudje, ki so prejeli Nobelovo nagrado za mir. So besiede, ki smo jih že viCkrat bral an poslušal, vi pa ne morte viedet, kako muoC imajo v tišini hosti, ko se hodi po stazi, kjer je vsak sam s sabo. Kakuo gredo do sarca, kakuo dajejo misliti. Donašnji dan niesmo vic vajeni poslušat. An še kar poslušamo okuole nas vse šumi, muzika, glasuovi, rapotanje. Se kar je kaka nasreCa an kak pogreb po tele-vižjone videmo, kuo ljudje ploskajo na ruoke. Ko deb’ na prenesli praznine an tišine. Ce je vse tiho, je trieba misliti. Alberto Bevilacqua, diretor od CSS iz Vidma an Rita Maffei, ki sta parpravla to- le branje an razmišljanje o miru v dolini Pradola, zadnjo nedieljo setemberja, so besiedam Nobelovih nagrajencev in Univerzalne deklaracije o Človekovih pravicah doložli še glas inštrumentov, ki so se med potjo oglašali zad za kakega dreva al pa iz skale. Tudi muzika v takem nenavadnem ambientu je nekaj drugega an posebnega, vse kupe pa je ustvarilo pravljično atmosfero. Vreme je bluo sončno an toplo, sprejem na Stupci z afriško an “balkansko” muziko super. Kamun podbonieški, ki je pohod miru organizu, an njega šindik Domeniš so žihar veseli. Skoda le, de za tel parvi krat nie bluo pm puno ljudi. Hlietu jih pride sigurno vic tudi iz Slovenije, ta-kuo, ki je jau kobariški Zupan Gregorčič. Ce bo takuo pa bojo muorli povabit an kakega igrauca iz Slovenije, de se bo Cula an slovienska besieda. Stefano, Marco ed il giovane Christopher hanno accolto i par- Il saluto ufficiale è stato porto dai siedaci di Pulfero Domeniš e Anche alcuni giovani e giovanissimi amici di Podbela hanno tecipanti alla Camminata della pace da Podbela a Stupizza Caporetto Gregorčič e dal direttore del CSS Bevilacqua partecipato alla camminata lungo la valle del Pradolino Lungo tutto il percorso adulti e bambini, soprattutto loro, hanno portato la bandiera della pace Il silenzio del bosco favorisce l'ascolto e la riflessione A leggere parole di pace anche Bevilacqua junior La riflessione sulla pace si è conclusa a fondovalle sulla rive del Natisone con i pensieri ed i dise- A concludere la bella manifestazione il concerto offerto dai musicisti senegalesi e dal gruppo Radio gni realizzati dagli alunni della quarta e quinta di Torreano lo scorso anno scolastico Zastava che hanno suonato anche insieme Le tremende immagini di Subit 30 anni fa Četrtek, 5. oktobra 2006 1 E' stata allestita dalla Proloco del paese un'accurata mostra fotografica per commemorare il 30. anniversario del sisma del '76 che lacerò anche le nostre anime. In essa sono esposte soprattutto foto, ma anche plastici in legno e compensato e quadri ad intarsio. Le ultime due realizzazioni sono dell’artigiano - artista Albino De-bellis e raccontano di un paese dalle casette formato giocattolo, esistente prima dell'ultima guerra, raccontano di quello del dopoguerra e di quello attuale. Le foto curate da Manuela, sono scaglionate per Borghi e la rassegna si apre dal Borgo maggiore, da Cancellier. Un pannello molto grande è dedicato al Borgo Centa dove si vedono in uno stato pietoso la chiesa... il campanile... la canonica... la "piazza pulita" senza le case: queste sono le foto più toccanti. Nel Borgo Guion, la scuola è rimasta in piedi ma gravemente lesionata e, prive di vetri, le finestre sembrano oc- chiaie vuote: molte case sono irriconoscibili. Le tre osterie sono raggruppate insieme e nelle immagini si vede il prima e il dopo. Nel Borgo Stubar e Balloch si vedono solo monconi di muri come braccia imploranti verso il cielo, e macerie a cumuli. La gente fotografata all'accampamento o intenta a recuperare qualcosa... o intenta al lavoro in cucine improvvisate, devo dire che mostra una forza d'animo incredibile. Tra le tremende immagini si può leggere qua e là, la storia di chi, in quel frangente drammatico, ci tese la mano e fu mente e braccio e cuore nella nostra rinascita e ricostruzione. La mostra è stata ospitata in un ambiente nuovo di zecca che in un prossimo futuro diventerà Ostello, magari quando la strada per la Slovenia, scelta tra quelle che sono in lizza, sarà la nostra che è la più breve e la più panoramica.La mostra è stata aperta tutto il mese di settembre, (b.b.) 7 Majdan th povišaneh judi se ni poanu za ušjermati našo uas od smrti Še Sur so zaparli, za use Subjene tei clan teremot Tu naše uas, prej ko teremot je rspru hiše an dušice, so ble tri oštarije: "Dou na mostu" je bla dna, "Dou pr Guerinu" ta drua, an "Tje pr Surah" ta trejča. Tebot je blo šnje pouno juda. Po teremotu, te prve dvje oštarije se niso nastavle vič. Suri, k so mjel še butijo, še dan bot tej po uiske, so prestal an prenesli težave an počaso so uzdinel lauo an so prevedal jude še nado-uh kr kak ni mu s kin kupit. So stekli pouno, pouno ljet od kar dan star mož, Dreja je počnu kupuati an preprodajati seno, drua, ouje... To je blo moško djelo an a so nali naprej kar jeh je blo: uorCice na rame a potn brjeme na lauè. Domah njeh zenè so precejale vino, žganje, ouje an ožeit... an s paloto so zajemale uons žakiah an so kladale or na belanCo cuker, moko, riš... sou... Pr njeh so prodajali še tobak za duhat an te za kadit. An zat so mjel foran an so pekli dan kroh dobr, k je dišu čez tri mjerje. So djelal dne binone z deset hliebci an usak je uprašu kej k je tu kr po uiske ni blo vic "tesere". Oni so prelomili binon an je blo. Kej teh obanc k so spekli o Velici noči! Za muozno so oni pensai... Suri jeh je bla simpr dna pouna hiša! Potn ko Dreja, je kuazu nja sin, Kef, tje pr njeh. On je bjeu še muneh: simpr z ospuodan je hodu. On an nja žena so vedneli, tej uons foma, njeh otroke: je bjeu Uigio, Viko k je reštu za barbi, Ema, Milia an Marica peka (pekarca). Uigio je oženu Miljo Kan-celierko an luožu na svjet use te otroke k mo je Buoh dau: Metildo, Giuljo, Tiljena, Pe-rino, Maljo, Albino, Erminje-na, Rožaljo an Valerjo an Buoh jen ni dau "kozliča pres rmiča!" usi so bli ljepi an zdravi. Se naordan na Sveto Ano, kuo je blo juda dou pr Surah! Je bla nauada te dan iti s celo famejo, pit bjero tjeh njen. Ljepo k so čentali tje po th taulah! So uzdial tačo, kr so vidali dna človjeka k so poznali an: - Prosit! - so uoril. -Prosit! - je uoru nazai t je potn pršu. Potn ko pročesja, dou na njeh orad je pršla banda ost! Sur so čakal celo ljeto senjan Svete Ane za ujet dan frank! ... zat banda je šla naprej dou na orad teh druzeh oštarjah: an judjo za njo... So šli nuotr, so popili še etu tki, so "poveznili" tačo an so šli naprej. Surave hčer se so oženile dna po bot an tna hiše je osta-nu Tiljo, k je nu naprej barako fin učera, se more jat: zat so prejele nja hčer Nives an Omela usaka z nje famejo u red. Usi tla t judje so bi poznani an štmani še uons naše uas. Stjer redu judi so čje ku-pauali an prodajal tje pr njeh! Ne jupan d je blo nimr lahko djelo tola, za kontentuat usaka k je pršu po tki. Ben, zadnj dan malamjesca, teala ljet, 2006, dan vjetar naposeban je urinknu urata še od njeh butje an od njeh oštarje! - Oh, muoj Buoh, kuo bo z nami! - so krečali t stari, zla-bourjedni, težje k so pres ma-kinje... Tla ta novica je pustla use Subjene z ustami odprteh, tej dan teremot. D ja vjedi, majdan th povišaneh judi se ni poanu za ušjermati, za branit našo uas od smrti. Za nas oštarja ni štjela dosti za tuo k je prodajala, ma je štjela pouno za tuo k etu se smo obrje-dli, po maše, tu nedejo, mo- žjo giat d čarte, žene se so počekerale pred no čikerco kafe... Nives an Omela ni so ble pustle tako z norami njeh djela če še t duozje k smotla, nismo bli hodili kupauat use "al Supermerkato", če tase ni so ble kej težke... če fnanča ni bla nimr na njeh prase... Usak druu dan je blo tki za zavihnit nuos an brončat. Se je skloteju "registrator di cassa" an te dvje sestre so muor-le dat uon kar so ošparale tu dnin ljetu za a komodat. Pravijo d jen so dali kontribude za ni ložii ulječejo naprej: kuo veja, če z no roko so dal, an s to druzu jen so uzeli! Ni blo potrjebe te kraue od regištratorija na banko za nardit mare biet deset škontri-ni podne! Muarti, montanja, nima mjet dno leč tej čtad, ma mjet nje ečecjone! Ja jupan k je tu bjet dan kontribu-to za nan ni držjio urata odprte tje pr njeh, an luč uneto tako naša uas je tjela bjet na mor ubi žjua ko tuo k je nas k je use zaprto ta čje. Naša uas je bla nimr popeštana an zmaltrana od kaca ol od kace naposebnost: altro ko Piccola Kortina, tej kje kak azardu! Mamo dan ljep panorama pred nami, je ries; mamo dno morje čiklamini tu našh ho-stah, dobr aiar, velike sjen- ce... pouno sonca... an nč dru-za nimamo! Mamo naš ježek za branit an branit... e chi se ne... ?! Prej tje po uas se je čulo žene, k so šle ol pršle tod Suri, enje je use tiho: še tičaci ne pojejo vič! Pravijo d če Proloko prejet... če veparat burje te urjele tas špolerta: oni morijo, če čo šnje dat dno ljepo spodobo, dno dušico naše uas! An enje man za jat dno besiedo še Camere dal Komerčio vidmiški?: - Muor-ti se mata storti čut an vidat s Surami, če ni drač za th 150 ljet k so jude Sbiške srvial. Ja intant ne mom moučat... muorn jat: - Zlo grazie, za tuo, k nas sta rado sprejele, se sta posmejale, čelih, more bjet, nuotr sta jokale. Grazie, k nas sta poslušale an sta znale moučat... se ni sta przmojale kr nas smo zamujale. Grazje za tuok sta hitjele nan dat tuo k smo prašale, sta rauno prevedale tuo k ni sta mjele. An use tuola ni smo mai plačale! Grazie ten k so bi prej an ten k so potn prši... cara Nives an Omela, Marino an Francesco an Stella... an Tania an Karen: grazie usien!: je šlo tako an ni molo jeti pi-es. Bruna Balloch W saboto 30 dnuw satembarja so počale te nove tražmišjuni od toga Rozajanskaga glasa, ka se čujajo wsako saboto Nan pomaga daržat žiw naš jazek W saboto 30 dnuw satembarja so počale te nòve tra-Zmišjuni od toga rozajanskaga glasa, ka se čujajo wsako saboto na puldné. Tu-w Reziji to so wže karjè lit, ka se čujajo ise lipe tražmišjuni, wsako saboto. To so ne lipe zajtò ki wsaka tražmišjun na ma rudi kej nòvaga, kaki nòvi glas, kako nòwo wužico, kako nòwo pravico anu se ma pa ričet, da karjè judi radè jo pušlišajo. Te litušnje tražmišjuni če-jo je wudet Maria Bruna Buttolo Palacawa, Angela Di Lenardo Pawlinawa anu Dino Valente Pitrinuw. Tej riidi čejo bet pa driigi, ka čejo pomagat: Luigi Paletti Bertuluw, ka an če pravit, da koj je novega, Alessandra Brida Kowačawa, če lajet tò krištjanske wuCi'lu od rejnikaga jéra Ižefa Kramara, Alessandra Nogara če lajet wužice, ka bila spravila ma-ještra Dorina Di Lenardo Cunkina, Elena Buttolo G’u- Nataša Sošič, Marija Brecelj anu na part od iteh ka pomagajo naredit tražmišjun _^_________ klinawa anu Ilaria Madotto Cakarinawa, dvi pridni anu lipi hčirici, wsako saboto to če ričet no otroško wužico, Pamela Pielich Sipokina če lajet ito ka se kuha tu-w Reziji, Nevio Madotto Repuw če pravit od itoga, ka se pravilu tu-w našamu konsèju anu čejo pomagat pa Sandro Quaglia, Catia Quaglia anu Luigia Negro. Ci mamo iso wridno tra-žmišjun to jè za zahwalit karjè Rai tu-w Tàstu anu nej-več to slavinsko secjun riidi od Raja tu-w Tàrstu, ka sku-za iso tražmišjun na nan pomaga daržat zi'w naš jazek. LN četrtek, 5. oktobra 2006 8 Quali iniziative per preservare la nostra lingua Aktualno dalla prima pagina E proprio questo è invece il terreno sul quale i circoli antisloveni storici e le neoleghe non vogliono misurarsi, non hanno mai fatto una proposta mentre vediamo tutti di giorno in giorno la nostra comunità spegnersi e con lei anche la nostra lingua. Proprio la pesante situazione socio-economica, l'abbandono dei paesi di montagna, la debolezza culturale (e anche politica) della nostra comunità richiedono alle associazioni slovene della provincia di Udine uno sforzo ulteriore per rilanciare la lingua e la cultura slovena dotandosi di strumenti nuovi. La consapevolezza della propria identità, l'attaccamento alla propria lingua e al proprio territorio, come si è dimostrato negli anni, vanno spesso di pari passo e sono la chiave per fermare lo svuotamento delle valli. L'esperienza della scuola bilingue di San Pietro o anche il successo di Postaja Topolove però dimostrano che sono necessarie proposte coraggiose, ambiziose e culturalmente innovative, in grado di metterci in relazione con realtà anche molto più avanzate. Mezzo secolo di attività delle associazioni slovene, assieme alla diffusione della stampa e al-l'affermarsi dell'educazione bilingue hanno indubbiamente fatto crescere i bisogni culturali della comunità e favorito il riappropriarsi dello sloveno da parte delle giovani generazioni. Per fortuna non è più una mosca bianca il bambino che parla in dialetto sloveno, non sono più soltanto i sacerdoti e qualche raro intellettuale a padroneggiare la lingua slovena. Le relazioni con la vicina valle dell'Isonzo hanno superato ormai da molti anni il livello formale dell'in- contro tra amministratori, numerose sono le iniziative comuni realizzate in campo sportivo e culturale, hanno il carattere della continuità iniziative come il laboratorio di teatro che frequentano insieme i ragazzi di Capo-retto e delle Valli del Natisone, si intensificano anche i rapporti di amicizia ed i legami affettivi. A ciò corrisponde una sempre più diffusa ed articolata competenza linguistica che va sostenuta ed arricchita con proposte culturali di qualità e di alto profilo da affiancare alle tante iniziative promosse e realizzate dalle nostre associazioni. In campo culturale come in campo linguistico la scelta operata decenni fa si rivela ancora quella giusta, vale a dire conservare e trasmettere il patrimonio tradizionale, che è unico ed originale, favorire una produzione ed espressione culturale moderna e contemporaneamente avvicinarsi alla lingua standard che consente una comunicazione più ampia ed in un ambito più e-steso. E’ come dire promuoviamo il canto spontaneo e corale assieme all'educazione musicale presso la Glasbena matica. Le due cose non sono in contrasto, convivono benissimo, anzi la diffusa formazione musicale ha notevolmente vivificato e rivitalizzato la nostra tradizione musicale, sia a livello strumentale che corale. Lo stesso vale per la lingua. "Dialekt je ščurak vode na koritu: če usahne studenac, zmanjka tudi voda na koritu", scriveva il nostro Izidor Predan. Rimane però la considerazione fondamentale che una lingua, qualunque essa sia, non ha valore in sé. Il suo valore deriva dall'uso. E quindi diamo valore alla nostra espressione slovena o comunque la vogliamo definire, (jn) Oktober pun dobrih red s prve strani To parvo nam odprejo no okno na zanimivo an vabljivo slovensko deželo Dolenjsko, z nje naravnimi lepotami, kulturno tradicijo an dobrimi pridelki tiste zemlje. Drug dan je posvečen poeziji, saj bo na varsti literarni večer V nebu luna plava. Lietos bomo poslušal pesmi an poezije slovenskega pesnika Matjaža Pikala. Pesem ohranja slovensko besedo. Tel je naslov koncerta, ki bo v soboto 7. oktobra z začetkom ob 20. uri v telovadnici na Liesah. Zapiel bojo naši prijatelji iz Tipane, ki pojejo v zboru Naše vasi, zapieu bo tudi mešani pevski zbor Dolenjske Toplice, ki nas z besedo an pesmijo popelje na Dolenjsko. Ob tej priložnosti pa bodo predstavili tudi njih občino, lepote krajev pa tudi toplice, ki dajejo ime kraju, so ene od najstarejših toplic v Sloveniji in specializirane v zdravljenju revmatskih bolezni an poškodb lokomotrone- Liesa - Hlocje (Garmak) 7.- 8./10/2006 KULTURNA JESEN sobota/sabato, 7.10.2006 ob/allè 20. uri LIESA/LIESSA, telovadnicapalestra SPOZNAJMO DOLENJSKO CONOSCIAMO LA DOLENJSKA koncert / concerto Pesem ohranja slovensko besedo. Sodelujeta zbora / partecipano i cori: MPZ Dolenjske Toplice - "Naše vasi” (Tipana) - Razstava in pokušnja pridelkov / mostra ed assaggio prodotti a cura delle associazioni: Društvo kmečkih žena, pletarji, čebelarji, Društvo vinogradnikov Dolenjske Toplice - Naravne lepote / le bellezze naturali: Terme/Zdravilišče Dolenjske Toplice-Krka d.d. Kulturno društvo Ivan Trinko, Kulturno društvo Rečan sodeluje / collabora: Občina Garmak/Comune di Grimacco nedelja/domenica 8.10.2006 ob/alle 17.00 HLOCJE/CLODIG, občinska dvorana/sala comunale V NEBU LUNA PLAVA pesnik/poeta MATJA2 PIKALO skupina/gruppo AUTODAFÉ' Sledi kostanj an rebula Kulturno društvo Rečan Obuorca (Prapotno) v saboto, 7. otuberja an v nediejo, 8. otuberja BURNJAK ga sistema. Dolenjska in Dolenjske Toplice pa se nam bojo predstavile tudi na najbolj sladko vižo. V soboto pride na Liesa tudi skupina žensk iz domačega društva, pomislite društva članice katerega imajo kot glavni namien - sevieda se družiti med sabo - predvsem pa pec (kruh, potice, biško-te... ) an kuhat. An so žene, ki vedo, kaj dielajo, saj povsie-rode koder hodejo pobierajo nagrade, premje. An na Liesah v saboto bo moč pokušat an kupit tele dobre domače specialitete. An dol v tisti deželi dielajo trto an pardielajo vino. Njih posebnost je cviček... ben nie glih sladkuo pa se ga splača pokušat. V Benečijo pridejo an čebelarji, ki redijo bušele an bojo imiel s sabo njih med, pro-polis an cvetni prah (polline). An nie še zadost, pride tudi mojster, ki je specialist za plest koše, cajne an druge posode iz vsieh sort šib an tudi iz slame. V adni besiedi tiste, kar se ponuja v saboto na Liesah je an pravi senjam, ne bo samuo kulturna prireditva, kjer adni poslušajo an gledajo, drugi pa pojejo an plešejo, an potle gredo vsi damu. Večer je parpravlo društvo Rečan v sodelovanju z društvom Ivan Trinko an Občino Garmak. Drug dan v nediejo 8. oktobra ob 17. uri Rečan vabi v občinsko dvorano, kjer bo srečanje s pesnikom Matjažem Pikalom an njega skupino Autodafé. Imeli smo že več priložnosti jih srečati tle par nas an poslušati njih pesmi, zato se še bolj veselimo telega liepega šenka za Letošnjo kulturno jesen. Cristina, stupendo percorso sulle punte Sviluppo turistico,1 corso dell'IRSIP Cristina Pertoldi, 20 anni ad ottobre, di Scrutto (S. Leonardo) ha conseguito, nel luglio di quest'anno, il National Diploma in Professional Dance alla The Hammond School di Chester, in Inghilterra. A questa prestigiosa Scuola Professionale di Danza Cristina era approdata tre anni fa, all'età di 17 anni, grazie ad una borsa di studio. Come naturale sbocco del suo corso di studio, Cristina ha affrontato varie audizioni superando le selezioni presso u-na compagnia di Firenze dove potrà così continuare a coltivare la sua grande passione per la danza a livello professionale. Una passione che per Cristina ha avuto inizio alla sbarra della Scuola di Danza Classica e Moderna di Erica Bront di Ci-vidale del Friuli alla tenera età di tre anni e mezzo. Durante i dodici anni alla Scuola di Erica, Cristina ha partecipato a numerose scuole estive della Royal Academy of Dance (RAD) di Londra, ini- ziando a sostenere gli esami di formazione classica RAD per poi concluderli nell'aprile 2006. Durante i tre anni di training alla The Hammond School Cristina viene premiata con il Dance Award in Classi- ' cal Ballet. Fra i vari progetti a cui prende parte, lo scorso ottobre viene selezionata per il progetto "Bayes Ballet - Vic-tim or Cure", lavorando per l'ex ballerino del Royal Ballet di Birmingham Paul Bayes. Se le chiedete cos'è per lei la danza, vi sentirete rispondere: "La danza è sempre stata parte di me, del mio essere. Al di là di ogni cosa... perchè quando sono in quel mondo tutto prende vita e colore. Provo sensazioni inspiegabili che riempiono l'anima... Emozioni vissute passo dopo passo... e-sperienze che ti cambiano la vita. Un'arte con cui puoi e-sprimere i tuoi sentimenti, un'arte che mi riempie di gioia e felicità!” Orgogliosi per i risultati ottenuti da Cristina sono la mamma Annamaria Qual izza -Bemadova di Stregua, il papà Tonino di Scrutto, il fratello Massimo, i parenti e gli amici che le augurano altri successi e soddisfazioni. L'IRSIP/SDZPI di San Pietro al Natisone, in collaborazione con la Pro loco Nediške doline, promuove un nuovo corso post laurea dal titolo "Promuovere lo sviluppo turistico delle Valli del Natisone". Il corso, con l'ausilio di esperti locali, tratterà le tematiche della presentazione del territorio dal punto di vista storico, ambientale, linguistico, artistico, per poi affrontare l'organizzazione di eventi, mostre ed escursioni, nonché il marketing e le tecniche di promozione del territorio. Il corso è gratuito, si svolgerà con cadenza settimanale per una durata complessiva di 55 ore, ed è destinato a laureati residenti in | regione. I corsisti, per otte- nere il certificato di frequenza rilasciato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, dovranno frequentare almeno il 70% delle lezioni. Il corso prenderà il via il prossimo 25 ottobre e si terrà ogni mercoledì dalle 18.30 alle 21.30 presso la sede dell'IRSIP, in via Alpe Adria 61. Per accedervi, dato il numero limitato di posti, è necessario iscriversi entro il 13 ottobre presso la sede dell'IRSIP o telefonando al numero 0432/727349 (dal lunedì al venerdì, dalle 9 alle 12). Sono inoltre aperte le preiscrizioni per i corsi serali di informatica, sloveno, tedesco, inglese, croato, tecniche agricole e sicurezza sul lavoro, che verranno attivati prossimamente. Pogled na Dolenjsko an (tle zdol) skupina Autodafé četrtek, 5. oktobra 2006 Vittoria di Dei Ben nella corsa ciclistica riservata agli Juniores S. Giovaimi-Chidale, il podio parla friulano Il vincitore della corsa Luca Del Ben Mai prima un corridore del Friuli-Venezia Giulia si era aggiudicato la “S. Giovanni al Natisone-Cividale del Friuli”, corsa riservata alla categoria Juniores valida come “5. Trofeo Banca di Cividale” disputatasi domenica 1. ottobre. Stavolta invece i ragazzi friulani hanno esagerato, occupando l’intero podio dopo una gara decisamente avvincente con una discreta media oraria. La vittoria nella volata di gruppo è andata a Luca Del Ben, diciottenne portacolori del Junior Team Friulcassa, al terzo successo stagionale su strada dopo i trionfi dei mesi scorsi a Sacile e a Torre di Pordenone. Secondo posto per Davide Cimolai, pure del Junior Team Friulcassa; terzo Stefano Presello del Team I-sonzo Avalon. E’ stato un vero successo la corsa organizzata dalla ciclistica “Forum Iulii” presieduta da Mauro Borsatti, in collaborazione con la ciclistica “Tutti .in pista a San Giovanni al Natisone”, la Corno-sezione ciclismo”, il “Pedale Manzanese” e il “Gruppo sportivo ciclismo Buttrio”. La manifestazione ha goduto del patrocinio dei comuni di Cividale del Friuli e di San Giovanni al Natisone. Novantanove i corridori al via, di cui sessantaquattro hanno tagliato il traguardo. Diciotto le squadre rappresentate, di cui tre provenienti' dalla Slovenia e tre dalla Croazia. Novità riguardo al percorso, radicalmente rinnovato e reso più competitivo rispetto alla passata edizione. Ed è stato un arrivo in volata, come dicevamo, a decidere la corsa. Prepotente lo scatto di Del Ben, che non ha lasciato scampo agli avversari. La gara però ha vissuto diversi momenti clou, a cominciare dalla lunga fuga (65 km) messa in atto da Marco Vončini (Gs Caneva Record Eliogea) e Tadej Basa (Hit Gorica), scattati dopo appena due chilometri. La coppia in avanscoperta ha toccato un vantaggio massimo di quasi tre minuti dopo venti'chilometri. Vončini (che si ritirerà nell’ultimo giro) e Basa si difendono anche nel primo passaggio di Ronchi Sant’Anna, affrontato dal versante opposto rispetto agli anni precedenti. Nonostante il lavoro delle rispettive squadre, i due in fuga vengono raggiunti al secondo passaggio sulla discesa di Bucovizza all’altezza del km 67: tra loro una sportiva stretta di mano. Ma la situazione di gruppo compatto è destinata a durare assai poco. Al km 70 sono in tre a tentare lo scatto: Rudy Dal Bo (Solvepi Quadrifoglio Miche Gc Orsago) e gli sloveni Blaž Jarc (KK Adria Mobil) e Andi Bajc (Hit Gorica). Sembra la fuga buona: il terzetto raggiunge subito un minuto di margine sul resto del gruppo, dal quale si stacca un drappello di sette corridori che si gettano all’inseguimento dei battistrada. Al km 84 ai sette si aggiungono altri due corridori fuoriusciti dal gruppo: i nove sono a 40” dal trio di testa, il plotone invece è a 2’30”. Il gruppetto di inseguitori non riesce però a trovare l’intesa, e i battistrada hanno vita facile: a 15 km dalla fine il gruppo raggiunge i nove, quando i corridori in fuga hannol’05” di vantaggio. A decidere sono le due ultime asperità, ovvero gli ultimi passaggi di Ronchi Sant’Anna e Bucovizza. Su quest’ultima salita si scatena Alessandro Calderan (Rina- I scita Ormelle Pinarello), che da solo recupera sui tre e li aggancia a 6 km traguardo. Azione solitaria la sua, frutto comunque dell’ottimo lavoro svolto negli .ultimi chilometri da parte della sua squadra. Il plotone però è in pieno recupero, favorito anche dal tratto pianeggiante che porta al traguardo. I quattro al comando vengono raggiunti a soli otto-centro metri dall’arrivo, prima della volatona finale vinta da Del Ben. Da segnalare la bella doppietta dello sloveno dello Hit Gorica Tadej Baša, aggiudicatosi sia la classifica del Gran premio della Montagna (ha scollinato per primo in quattro degli otto Gpm) sia la classifica dei Traguardi volanti (chiusa a pari merito con otto punti assieme a Furdi e Vončini, ma primo posto per Basa in quanto miglior piazzato sull’arrivo finale). r Già in cantiere il Il Giro del Friuli-Venezia Giulia 2007, gara internazionale a tappe riservata alle categorie Elite e. Under 23, è già in cantiere. L’UCI (Unione ciclistica intemazionale) ha infatti stabilito le date della 45ma e-dizione, che si terrà dal 9 al 13 maggio prossimi. Un ritomo al passato, ovvero ad un totale di cinque tappe in programma dopo che lo scorso maggio si disputarono in tutto quattro frazioni (nel 2005, ricordiamo, la corsa non venne disputata per motivi organizzativi). Nell’arco di una di queste cinque giornate sono previste due semitappe, una delle quali sarà una prova a cronometro a squadre. Estrema soddisfazione espressa da Giovanni Cappanera, presidente del Gruppo sportivo Giro ciclistico della Regione Friuli-Venezia Giulia, il quale ha voluto segnalare come alcune richieste di iscrizione siano già pervenute. Lo stesso Cappanera ha preferito al contempo non sbottonarsi più di tanto, rivelando solamente che il Giro 2007 prenderà il via da una località della provincia di Udine per chiudersi in provincia di Pordenone dopo aver toccato tutte e quattro le province del Friuli-Venezia Giulia. Tovrstni dogodek v slovenski prestolnici Ljubljana gostila zasedanje UEFA r • * K L’esposizione nella sede centrale della Banca di Cividale In mostra gli anni d’oro della mitica Moto Guzzi In attesa della 29A edizione delia cronoscalata automobilistica "Cividale - Ca-stelmonte" in programma il 15 ottobre prossimo, lo sponsor della corsa, la Banca di Cividale ha promosso una singolare iniziativa dedicata ad un marchio prestigioso del motorismo italiano, "Moto Guzzi". Sono passati ben 85 anni da quando (era il 15 marzo 1921) venne costituita a Mandello del Lario la "Società Anonima Moto Guzzi" destinata a divenire di lì a poco la più importante fabbrica nazionale di motocicli concorrendo non poco a motorizzare l’Italia. Dagli anni '20 ai '50 il marchio dell'aquila con le ali spiegate entra nel cuore di tutti gli sportivi e appassiona- ti italiani grazie ad una lunga serie di successi in importanti competizioni che si traduco- no in altrettanti successi commerciali: dalla prima vittoria del 25 settembre 1921 nella Targa Florio con Gino Finzi la "Moto Guzzi" ha inanellato fino al 1957 una lunga serie di allori tra cui figurano ben quattordici titoli mondiali velocità eli Touri-st Trophy. Per rendere omaggio ad un marchio italiano ormai entrato nella leggenda il gruppo Banca Popolare di Cividale ospita nel salone della propria sede centrale di piazza Duomo per tutto il mese di ottobre una mostra allestita a cura del Club friulano veicoli d'epoca intitolata "Moto Guzzi, il sogno italiano". Composta da sei modelli storici otti- mamente restaurati e perfettamente funzionanti, la rassegna. intende rappresentare il. percorso degli anni d'oro dell'azienda di Mandello. Sono infatti esposti rarissimi esemplari a partire dalla "Normale", prima moto costruita in serie da Carlo Guzzi risalente al 1923, per proseguire con lo "Sport 14" del 1928, con il ”GT 16" del 1932, con il "GTS" del 1936, con la "GTV" del 1937, fino alla "Guzzi" più famosa, ovvero il "Falcone" del 1953. Da sottolineare che tutti i modelli esposti sono stati originariamente immatricolati in provincia di Udine e appartengono a collezionisti friulani. A.s.d. Audace domenica 22 ottobre Passeggiata nati ir ai istiga alla scoperta dei bellissimi boschi delle Valli del Natisone. Ritrovo alle ore 9 presso il campo sportivo di Mer-so di Sopra a San Leonardo-L’escursione, adatta a tutti, è di quattro ore. Seguirà la Festa delle castagne / Praznik kostanja con dimostrazione di ski-roll. Ci saranno castagne, gubane, strucchi. Musica e divertimento per tutti! Info: www.gsdaudace.it, Alessandro 328/8225301 Slovenska prestolnica Ljubljana je v sredo, 4. oktobra in v četrtek 5. gostila zasedanje izvršnega odbora Evropske nogometne zveze (UEFA), kar je prvi tovrstni dogodek v Sloveniji doslej. Izvršni odbor UEFA je na tem zasedanju med drugim določil stadiona za finala lige prvakov in pokala UEFA za leti 2008 ter 2009. Določili so tudi gostitelja za evropsko prvenstvo U-21 leta 2009. Govora bo tudi o prošnjah za članstvo v UEFA s strani Gibraltarja in Cme gore. Zasedanje bo zaprto za medije. UEFA je kot gosta na zasedanje povabila tudi predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudija Zavrla in generalnega sekretarja NZS Daneta Jošta. Izvršni odbor krovne evropske nogometne organizacije sicer sestavlja 14 članov, med katerimi sta tudi predsednik Len-nart Johansson in legendami francoski nogometaž Michel Platini. Slednji bo prihodnje leto tudi Johanssonov protikandidat na volitvah za prvega moža UEFA. Michel Platini Risultati 1. Catégoria Comunale Faedis - Valnatisone 3. Categoria Savorgnanese - Audace JUNIORES Chiavris - Valnatisone Allievi Valnatisone - Azzurra Premariacco Giovanissimi Serenissima - - Valnatisone Amatori 1-2 0-0 Filpa - Mereto Capitolo 0-2 Osteria al Colovrat - Lovaria 0-0 3-1 Over Gunners - Sos Putiferio 0-3 Poi.Valnatisone - Atl. Beivars 0-2 0-5 Prossimo turno 1. Categoria 6-0 Valnatisone -Torreanese (7/10) 3. Categoria Audace - Poggio" JUNIORES Valnatisone -Nuova Sandanielese Allievi Buttrio - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Buttrio Amatori Extrem Alta Val Torre - Filpa (7/10) Atletico Beivars - Sos Putiferio (7/10) Poi. Valnatisone - Osteria Colovrat (9/10) Classifiche 1. Categoria Venzone 9; Riviera, Ancona, Pozzuolo 7; Vir-tus Corno 6; Aurora Buonacquisto 5; Pagnac-co, Tagjiamento 4; Tarcentina, Caporiacco 3; Lava*rian Mortean, Comunale Faedis 2; Valnatisone, Maranese, Chiavris 1; Torrea-nese 0. 3. Categoria San Gottardo, Rangers, Cussignacco, Savorgnanese, Poggio Audax Sanrocchese 3; Villanova, Libero Atlrtico Rizzi 1 ; Audace, Asso-sangiorgina, Sagrado, Cormons, Piedimonte, Donatello 0. JUNIORES Valnatisone, Azzurra Premariacco, Majane-se, Reanese, Serenissima, San Gottardo,.; Osoppo. 3; Riviera, Ragogna, Nuova Sandanielese, Nimis, Comunale Faedis, Fortissimi, Chiavris 0. I primi espugnano il terreno del Chiavris, la formazione di Armellini travolge l’Azzurra di Premariacco Juniores e Allievi hanno le idee chiare Primo punto per la Valnatisone che impatta a Faedis L'Audace non ha scampo contro la Savorgnanese Via al Collinare, la Filpa tira il freno Nello scorso week end sono iniziati i campionati di calcio a undici del Friuli Collinare. Partenza negativa per i campioni in carica della Filpa di Pulfero che son stati superata sul campo di Podpolizza dalla formazione del Mereto di Capitolo per 2-0. Nel campionato di Terza categoria la Sos Putiferio di Savogna si è imposta sul campo di Povolet-to sulla Over Gunners per 3-0, risultato firmato dalla doppietta di Mauro Corredig e dalla rete di Matteo Trinco. Si è chiusa a reti inviolate la sfida tra l’Osteria al Colovrat di Drenchia e la squadra di Lovaria. Lunedì sera a Mer-so di Sopra la Polisportiva Valnatisone ha ospitato l’Atletico Beivars. I ducali del presidente Pietro Boer hanno rimediato una sconfitta di misura. Lunedì 9 ottobre alle 20.30 a Merso di Sopra andrà in scena il primo derby stagionale tra la Polisportiva Valnatisone e l’Osteria al Colovrat. Inizieranno nel terzo week- end di ottobre i campionati di calcio a cinque del Friuli collinare. La formazione del Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone, neopromossa in Eccellenza, inizierà la sua avventura venerdì 13 ottobre alle 21 ospite a Feletto Umberto della Dragao. Lo stesso’ giorno alle 21.15 nella Palestra di Sutrio ci sarà l’esordio nel girone A di Prima categoria dei Merenderai di S. Pietro al Natisone, ospitati dal Ristorante alla Frasca verde. Nello stesso raggruppamento a Gentona mercoledì 18 ottobre alle 21 la V-Power di San Leonardo incontrerà la Zomeais. La Taverna Longobarda (Valli del Natisone-Skrati) giocherà lunedì 16 ottobre alle 21 a Feletto Umberto contro gli Amici della palla. Infine nel campionato Amatori la Carrozzeria (ìuion di S. Pietro al Natisone martedì 17 alle 21 giocherà contro la formazione del Dlf Cervignano nella palestra di Santa Maria la Longa. (Paolo Caffi) E’ arrivato il primo punto in classifica per la Valnatisone che ha ottenuto il pareggio a reti inviolate sul campo di Faedis. La gara ha registrato un sostanziale e-quilibrio in campo, il pareggio si può considerare equo per quello che hanno fatto vedere le due contendenti. La compagine del presidente Daniele Specogna. sabato 7 ottobre alle 15.30, giocherà in anticipo il derby casalingo con la Torreanese cercando di conquistare il suo primo successo stagionale. Parte con il piede sbagliato l’Audace di S. Leonardo che a Marsure di Sotto lascia ai padroni di casa di Savor-gnano l'intera posta in palio. La rete della bandiera dei ragazzi del presidente Francesco Tornada è opera di Simone Cudicio. Con una rotonda cinquina gli Juniores della Valnatisone hanno espugnato il campo udinese del Chiavris. Il tecnico Pietro Dorigo ha schierato in campo la seguente formazione: Ermen, Riccardo Cedarmas, Zamaro (Lan-di), Luca Passariello, France- I Giovanissimi scesi in campo per l’esordio contro la Serenissima, assieme all’allènatore Chiarandini e all'accompagnatore Zabrieszach Andrea Chiabai (Alberto Vo-grig), Matteo Cumer, Matteo Specogna, Prince Sekyere (Ruben Chiabai), Nicola Spagnut), Michele Miano (Matia Simoncig), Davide Conzut (Francesco Rucchin), Andrea Scaunich, Manuel Primosig, Nicola Simaz (Al-dian Alikanovic). La Valnatisone ha sbloccato il risultato con Matteo Specogna, arrotondando il bottino con Andrea Scaunich, Manuel Primosig ed ancora con due segnature di Scaunich. Nel secondo tempo anda- va a segno ancora Scaunich che realizzava così la personale quaterna. Nell’attesa dell’inizio del campionato prevista per sabato 14 ottobre gli Esordienti della Valnatisone hanno ospitato l’Aurora Buonacquisto. La gara si è chiusa in parità (5-5) con le reti siglate da un incontenibile Ciro Mazzola, autore di una tripletta, e Michele Oviszach, che ha realizzato una doppietta. Anche i Pulcini delFAu-dace esordiranno in campionato sabato 14 ottobre, (p.c.) SERENISSIMA 1 VALNATISONE 2 L’Osteria al Colovrat che ha affrontato la formazione di Lovaria. Sotto Ciro Mazzola (Esordienti) contrastato da un avversario durante l’amichevole con il Buonacquisto Valnatisone: Matteo Bledig, Federico Cedar-’ mas, Massimo Chiabai (Giovanni Snidaro), Luca Busolini, Michele Pasariel-lo, Nicola Zabrieszach, Samuel Zantovino, Riccardo Miano (Nicola Strazzoli-ni), Alessio Sinicco (Michele Sibau), Maurizio lussa (Massimiliano Fa-mea), Antonio Bortolotti (Federico Postregna). S Lovaria di Pradamano, 1 ottobre - Vittorioso esordio della formazione dei Giovanissimi della Valnatisone sul terreno della Serenissima. Il risultato di 2-1 va stretto ai valligiani che sono mancati nella fase con- Giovanissimi, a Lovaria risultato che elusiva del gioco. I ragazzi allenati da Renzo Chiarandi-ni, dopo vari tentativi Infruttuosi di Zantovino, lussa, Bortolotti e Miano, hanno sbloccato il risultato con una conclusione dalla distanza di Zantovino che sorprendeva il portiere locale. Il primo tempo si chiudeva con la Valnatisone in vantaggio. Nella seconda frazione di gioco i valligiani mettevano al sicuro il risultato con Antonio Bortolotti, continuando a dominare la partita. A cinque minuti dal termine la Serenissima accorciava le distanze, tentando senza successo la rimonta che non riusciva per la determinazione e la bravura dimostrata in fase difensiva dalla squadra ospite. sco Chiabai, Manuel Berdus-sin. Rossetto (Briglia), Maion (Petrella), Luca Pedone (Giovanni Tropina), Francesco Cendou, Mattia Iure-tig. La Valnatisone ha chiuso il primo tempo sul doppio vantaggio grazie alla doppietta realizzata da Mattia Iqretig. Nella ripresa i valligiani hanno arrotondato il bottino con Mattia Iuretig, Rossetto e Petrella. La gara di sabato prossimo, 7 ottobre, a causa della concomitanza con l’impegno della squadra maggiore, è stata spostata sul campo di Merso di Sopra alle 15.30. Risultato tennistico per gli Allievi della Valnatisone che hanno travolto l’Azzurra di Premariacco. Il tecnico Giancarlo Armellini ha mandato in campo Denis Delie, An lietos, od nedieje 8. do nedieje 29. otube-rja bo go par Muoste praznik kostanja an tudi lietos Caritas NediSkih dolin nam bo ponujala sladčine, ki jih naprave-jo naš judje tan doma. Ce tudi lietos bo Caritas imiela prestor na telim sejmu se muore še an-krat zahvalit komitatu za Klenje, ki skarbi za peč kostanj an točit rebulo na telim sejmu. Tisti, ki pridejo gor lahko pokušajo sladčine an kupijo ceringo od projekta "per un mercato equo e solidale". Vsi vemo, de kar Caritas zaslu-že s sladčinam gre za pomagat te potriebnim, pru takuo za pomagat otrokam v Minas Nov as (Brasile). Vsako nediejo, takuo ki gre napri Ze lieta an lieta, za napravt sladčine poskarbe vse fare Nedi-ških dolin. Tel je program: nedieja 8. otuberja: Svet Lienart, Kozca, Sri-ednje an Krakar nedieja 15. otuberja: vse fare iz Podboniesca nedieja 22. otuberja: Spietar, Barnas, Ažla, Klenje, Petjag an Sar-ženta nedieja 29. otuberja: Sauodnja, Dreka, Liesa, Gorenj Tarbi, Oblica. Bodita radodarni! Ce niemata cajt za speč kiek dobrega gor doma, pridita jih pokušat an pustita kiek v Buog ime! Vsako lieto sta bli vsi velikega sarca, bodi- PODBONESEC Landar Novici v vasi V Landarje se vesele, zak adna njih čeča se je oženila novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Assodato alfUSPI an je parpejala zeta v vas, takuo se morejo pohvalit, de v njih vasi imajo adno mlado družino. Kar čujemo, de an naš mladi par se ustave tle doma, smo vsi veseli. Tela pridna čeča, ki nam je parpejala zeta je Francesca Banchig - Mihova po domače. Puob, ki je ratu nje mož je Francesco De Monte, je iz Pulje an je paršu tle h nam zavojo njega službe, saj diela kot policjot. Tle je ušafu tudi ljubezan. Mlademu paru, ki se je oženu v nediejo 24' se-temberja v Landarju, želmo puno sreče an veseja. PREMARJAG Massimiliano an Romina sta se oienila V cierkvi v San Mauro sta Vendesi frazione fon-dovalle, in comune di S. Pietro al Natisone, casa abitabile con sette vani e annesso rustico. Telefonare allo 0432/727336 se v saboto 16. setemberja oženila Romina Crisetig an Massimiliano Sibau. Massimiliano je iz Ipplisa, Romina iz San Maura, nje komine pa so v NediSkih dolinah, saj nje mama je Anna iz Bare, tata je pa Marino, Varhuščakove hiše iz Podsri-ednjega. Novičam želmo vse dobre v njih skupnem življenju. SVET LENART Nagrade Suolarjem Takuo, ki je Ze navada, v Podutani dajo tudi lietos 'no pomuoč Suolarjem. Telo po-muoč jo ponuja družina od pokojnega Renza Marsiela v njega spomin. "Borse di studio" znašajo 300 evro an lietos jih primejo Giovane mamma si offre come baby-sitter mattina e/o pomeriggio, o altro lavoro part-time zona Valli del Nat. / Cividalese. Tel. 338/9151887 Nicholas Graneri iz Ronchis (Tavorjana), Diana Delie iz Podsriednjega (Sriednje), Veronica Succo iz Tarčeta (Pod-boniesac), Valentina Qualizza iz Kravarja (Svet Lienart), Caterina Coren iz Klenja (Spietar). Posebno nagrado dajo An-dreu Rudi iz Skrutovega, ki je zlo poznan kot pianist po cieli Italiji an po svietu. SREDNJE Vrataca Zapustila nas je Gina Pippa V videmskem Spitale je untarla Gina Pippa, uduova Crisetig. Imiela je 85 liet. Gina je bla iz Ravni, poročila se je v kraj, ki domačini Affittasi anche per brevi periodi, casa arredata zona San Pietro al Natisone. Telefonare al numero 0432/722225 ga kličejo Vrataca: je na velika hiša na samim blizu Var-ha. Bla je po sviete, v Zviceri, kupe z nje možam, ki je biu Guerrino an je umaru že vič liet od tegà. Vantila sta se damu an šla živet z njih družino na Vrataca. Tele zadnje cajte je Gina živiela v domu sta ostarele v Cjampeju. Puno krat pa se je vračala damu za preživiet kak dan blizu nje otruok. Z nje smartjo je v žalost pustila sinuove Franca an Gusta, hči Anito, nevieste, zeta, navuode, pranavuode, sestre an vso drugo žlahto. Gina bo za venčno počivala go par svetim Pavle go par Čemeč, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 25. setemberja zjutra. Affittasi a Vernasso casa su due piani, cucina, sala, due bagni, tre camere, in parte arredata. Telefono 0432/668317 - 347/0497556 m Klasa ’46 za lepuo praznovat je telekrat Sla na Hrvaško Ma kuo so srečni tisti od klaše 1946 iz NediSkih dolin. Za lepuo praznovat njih oko-une lieta, 60!, so se pejal da-vje v Brioni, na Hrvaško. Zgodilo se je v saboto 9. setemberja. Bla jih je puna koriera. Bli so dobre volje an veseli se srečat še ankrat. Ustavli so se v Puli, pokosil so v Fažani an se pejal z barčico do Brionov. "Prave nebesa na zemlji", so nam jal. Lepuo muorje, liep vart, rože, drievja, žvine vsi-eh sort. Na varh tegà je bluo še tako sonce, de še vošta nie biu tajšan. Pru lepuo so se imiel an za lepuo zapriet tel dan adna njih parjateljca jim je napra-vla sladko sorprežo s troštan, de se srečajo še zdravi an veseli za preživiet kupe še an tak liep dan. Sono andati fino all'isola di Brioni per festeggiare i loro primi sessanta anni quelli della classe 1946 delle Valli del Natisone. E' successo sabato 9 settembre. Dopo alcune soste lungo la strada, una barca li ha portati fino all'isola dove aveva la sua residenza estiva Tito. Un'isola che non ha niente da invidiare a nessuna con un mare ed una costa splendidi, piante, fiori, animali che lasciano a bocca aperta tutti quelli che hanno la fortuna di visitarla. E' stata una bella giornata, "baciata" da un sole splendido. Per concludere questa bella giornata, un "dolce" pensiero da un'amica con l'augurio di ritrovarsi ancora. <&L Pauli je šu h spuoved na Staro goro. - Povejmi toje grie-he! - je jau manih. - Včera večer sem šu v gostilno za popit an taj an tam sem zagledu, de gospodar se je pozabu zaklenit kliet, takuo sem šu notar an sem popiu dvie staklence vina. - je odguoriu Pauli. Manih ga je nomalo pokregu, mu poviedu, de te sedma zapoved prave, de se ne smie krast, an za pokuoro mu je dau dva očenaša, adan za vsako staklenco vina. - Ce je takuo - je ponosno jau Pauli - je bu-ojš, de zmolem daurman štier očenaše zatuo, ki v kliet so ostale še dvie staklence! *** Giovanin se j’ poka-zu na prah od duoma o treh popunoči pijan, ku skiera. Čakala-ga je njega Zena Milica. - Ob teli uri se pride damu, fardaman pija-nac! - je začela uekat vsa arzskačena an mu začela dajat z medlo po harbatu. - Ja, ja, Milica, saj viem, de sem pijan. Drugače, kje misleš, de sem biu ušafu kuražo za iti spat za tajšno gardo babo, če se nisem biu napiu?! *** An pjanac je šu v gostilno an kuazu an taj. Z adno roko je vzeu taco, s to drugo je pokru oba-dvie oči an požgaru tu an žlah cièu taj vina. Potlè je kuazu še an taj an naredu glih takuo. An klient nomalo rado-viedan ga j’ poprašu za-ki pokrije oči vsakikrat, ki popije an glaš vina. - Zatuo, ki nisem stau dobro an včera sem biu šu h miedihu an potlè, ki me j’ previzitu mi je jau: “ Od seda napri, vina ga na smiete še videt ne”! *** Tudi Petar an Gior-dan sta bla v senjam na svet Rok, ki ga imajo miesca vošta v Skruto-vem. Pokušal so ku vsi vse dobruote, ki jih gor pečejo an točejo za telo parložnost. Drugi dan že zguoda sta se srečala: - Hejla, Pauli, snuoj-ka si muoru bit zlo pijan! - je jau Giordan -Pomisli, de si predaju cierku na Zariščah za stuo evro! - Muč, muč, na morem viervat! - je odguoriu Pauli. - Pač je ries - je ponosno potardiu Giordan - ker sem jo kupu ist! ' Sladke nedieje go par Muoste četrtek, 5. oktobra 2006 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOSNA SLIKA DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it Naše kraje je dosegla hladna fronta. V četrtek bo pritekal proti nam razmeroma hladen in nestanoviten zrak. V petek bo ob severnih tokovih ozračje spet bolj stanovitno. ČETRTEK, 5. OKTOBRA Zjutraj bo oblačno s poslednjimi padavinami ob morju in vzhodnih predelih. Med dnevom bo spremenljivo oblačno z možnostjo posameznih krajevnih neviht. Ob morju in v spodnjem ravninskem pasu bo pihala zmerna burja. Hladneje bo. Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 14/17 17/20 Obala 14/17 16/19 9°C 3°C PETEK, 6. OKTOBRA Pretežno jasno bo ali delno oblačno zaradi visokih koprenastih oblakov. Ob morju bo pihala šibka burja, ki bo med dnevom oslabela. Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 10/13 19/22 Obala 12/15 19/22 10°C 4°C OBETI V soboto zjutraj bo delno jasno, med dnevom pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. V nedeljo se bo predvidoma vreme izboljšalo, ob morju bo pihala burja. jun« Ure sonca :im*mooW. ipr*m«nl) «SMno j Sonc« ______________ m«gl» pf*t«;nooa ntekooM. &£) 112 «h v*č 9-12 6-9 3-6 3 «I nunj Megla Zmanjttn« vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoti do 24h) lokttni zm#r»n močan nhl« zrn ama mo6 m;« 4 0-5 mm 4 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta : Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro a) Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infeimier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 10 SETTEMBRE / 9 DICEMBRE 2006 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.11, 7.32*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12. 37*. 12.57*, 13.17,13.37*,13.57, 14.17*, 15.06,15.50,17.15,18.15, 19.20,20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.14*, 7.35, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč... 113 Komisarjat Cedad ...703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro ...731451 INPS Cedad ...705611 URES-INAG 730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Cedad.. ...703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Cedad ...700700 Cedajska knjižnica ...732444 Dvojezična šola ...717208 K.D. IvanTrinko ...731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. OTUBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 - Podboniesac tel. 726150 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 8. OTUBERJA -Klenje Esso Cedad (na desti pmot Vidmu) - Tamoil Cedad (v Karanji) Club alpino italiano - Sottosezione Val Natisone domenica 8 ottobre VRH NAD PESKI (Alpi Giulie slovene) difficoltà: E - dislivello di salita: 1.200 metri circa tempo di salita: 3.30 / 4.00 ore circa per esperti (EE): previste varianti più impegnative ore 6.30: ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) info: Gregorio 0432/727530 - Michele 0432/725045 Domenica 8 ottobre compirà due mesi questa bella bimba, che di nome fa Rachele. Solo due mesi eppure sa già come mettersi in posa davanti alla macchina fotografica. La mamma è Monica Bla-sutig di Clenia, il papà è Nicola Valentinuzzi di Percoto. Vivono a Cividale. Con la nascita di Rachele son diventati nonni per la prima volta Diana di Rodda e Franco di Vemassino, mentre Catia è diventata zia. La bimba ha i nonni anche a Percoto, e sono Rosalia e I-valdo, c'è una bisnonna, Nori-na, e pure altre zie che sono Manuela, Letizia e Maria, e due cugini, Rebecca e Raffaele. Rachele ha portato gioia a tutti loro, ma anche ad altri parenti ed amici. A lei gli auguri di una vita serena da tutti loro. Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA CORSO DI NUOTO v bazenu v Čedadu od sobote 14. oktobra do sobote 16. decembra od 19. do 20. ure za skupno deset lekcij da sabato 14 ottobre a sabato 16 dicembre dalle 19 alle 20 - dieci lezioni info in vpisovanje: Flavia 04321727631 - Daniela 0432/714303 Dva miesca od tegà se je rodila Rachele Nje marna je Monica Blasutig, tata pa Nicola Valentinuzzi Duo je tela liepa čičica, ki čeglih niema še dva miesca, se zna takuo lepuo parstavt pred fotografsko makino? Je Rachele. Se je rodila na 8. vošta. Nje mama je Monica Blasutig, nje tata je pa Nicola Valentinuzzi. Monica je Ziviela v Klenji, potlè Nicola jo je oženu an jo peju živet v Cedad. Rachele je njih parvi otrok an takuo Diana Joparjova iz Klavore (Ruonac) an Franco, ki je go par Kraju tih iz Gorenjega Bamasa sta ratala nona, njih hči Catia pa zia. Rachele ima none tudi v Percoto, odkod je doma nje tata, so nona Rosalia an nono Ivaldo, an tudi tle ima zie, ki so Manuela, Letizia an Maria, potlè je še bižnona Norina an kužini Rebecca an Raffaele. Pa če zaštiejemo vse tiste, ki so veseli, de Rachele se je rodila na pridemo do konca, tarkaj jih je! Rachele živi v Cedade, pa smo sigurni, de bo pogostu gor po Klenji, kjer noni Diana an Franco so pru veseli, kadar jih pride gledat. Cičici Zelmo puno srečnih an veselih dnevu.