Štev. 3 J-. tmmmnmm. ■ wtirtm .1.w.«i Posamezna številka 6 vinarjev. V Ljubljani, sobota dne 3. februarja 1912. mwwiwwi mmmmmmmmrnmmmmmm ■ mmrnmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmm nmmmmmmmmmmm ,DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno V 10*— četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — le 'nozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se J pošilja upravnistvu. ::: t- Telefon številka 118. ::: ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravništvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št & Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana plgMfc se ne sprejemajo, rokopisi «e ne vračajo. Za oglMf se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Ih zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju u: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. NI ::: Telefjn Številka 118. m Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico za Kranjsko. Kbndidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice): Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. .Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko otrt (rumene glasovnice): Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Iva« Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey. pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica. LavosSav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelfrert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani« Opozarjamo^ da morajo ženske volilkc v eni ali drugi vtililni kategoriji, ki nimajo po ofcvttnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, jpoleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. 'lak pooblaščenec more samo za eno vo-lilko podpisati. Položaj na Hrvaškem. Ako pregledamo zgodovino političnega razvoja na Hrvaškem v zadnjih desetletjih, tedaj se mora vsak kulturen Človek vprašati, kako so take razmere, ki jih uvajajo in udejstvujejo na Hrvaškem merodajni krogi, sploh mogoče kje na svetu. Od hrvaško-ogrske nagodbe dalje razvijajo se razmere v deželi tako, da je še čudno, ako že zdavnaj ni prišlo do popolnega poloma. Bivši hrvaški ban Khuen - Hedervary je pričel boj z narodom, čutil se je močnega in silnega. ker je imel podpore in zaslombe pa tudi vspodbude od tam, kjer bi vsakdo pričakoval LISTEK. J. BARBEYD’ AUREVILLY: Maščevanje žene. (Dalje.) Nisem slutila, da bdi pod tem skalovjem vulkana. Živela sem v snu, kakor pred rojstvom. en sam pogled moža pa me je prebudil v življenje in me z ognjem krstil. Don Esteban, Marquis de Vasconcellos, portugalskega plemena, nečak vojvode, je prišel na grad; in ljubezen, o kateri sem slutila le po par mističnih knjigah, je prepadla moje srce, kakor prepade orel dete, ki kriči, ko ga odnaša ... tudi jaz sem kričala. Nisem bila zastonj Španka iz stare familije. Moj ponos se je ustavljal temu, kar sem čutila v navzočnosti dona Estebana, ki se ine je polastil z nepremagljivo silo. Rekla sem vojvodi, naj ga odstrani pod eno ali drugo pretvezo, pripravi, da zapusti grad kar najhitrejše mogoče... da sem zapazila njegovo nag-nenje k meni. kar je pomenilo razžaljenje. Don Christoval pa je odgovoril kakor vojvoda de Guise na opomin, da ga namerava Henrik III. umoriti: »Ne bo si upal!« Izzivanje usode je to bilo, ki se je maščevala in izpolnila. Ta beseda me je vrgla Estebanu v naročje«... Ustavila se je za trenotek in on jo je poslušal, ko je pripovedovala v izvoljeni govorici, ki je pričala sama na sebi in morala razpršiti vsak dvom o tem, kar je bila: vojvodinja Sierra Leone. In vlačuga iz bulvara se ie bila popolnoma umaknila. Priseči bi mogli, da je kila odložena maska, ki }e pokrivala mirnosti in treznosti. Ustvaril si je na Hrvaškem na temelju svoje moči takozvano narodno stranko, ki je delala to, kar je hotel Khuen, a Khuen je delal to, kar je hotela Budimpešta. Pod njegovo močjo in vlado so se v Zagrebu vršile one žalostne protisrbske demonstracije, kjer je na umeten način vzgojeno in splamteno sovraštvo dveh istovetnih narodnosti dovelo do brezprimernih sovražnosti. Khuen je bil tega vesel, ker je videl v boju Srbov in Hrvatov svojo pot prosto in neovirano! Ali početja »narodne stranke« so začela odpirati narodu oči in začel se je oni strastni boj, ki je dvignil vso zemljo, ki je presekal sovražnosti med Srbi in Hrvati. Nasilje je rodilo odpor in Khuen ni mogel z vso svojo oboroženo močjo ubiti duše naroda, ki se je začela šele prebujati. Šel je in nasledil ga je ban Pejačevič, stara dobrohotna duša. In pod njegovim banovanjem se je zgodil Oni velepomembni politični preokret, ko je hrvaški narod obračunal s Khuenovo zapuščino, ko ie razpršil »narodno stranko« in dvignH na ščit hrvaško-srbsko koalicijo. Prišla je na čelo državne uprave narodna vlada, ki je delala na rešitev bankerotne zemlje. Ali žal, da je politična strast in zaslepljenost izpodkopala ti vla-vladi tla in od onega trenutka gre_ na Hrvaškem skokoma navzdol, prišel je v Zagreb kot ban Rakodczay. ki ni storil drugega nego. da je razpustil novoizvoljeni sabor. Pa kmalu je odšel, prišla je na vrsto era, najžalostnejša in najgnusnejša, kar jih pozna hrvaška zgodovina. Bila je to era bana Rauclia, človeka brez vsake politiške morale, politika brez vsake človeške morale! On je uprizoril v nadi. da bo njegova zaslomba tim močnejša, žalostni srbski veleizdajalski proces v Zagrebu, svetovni škandal brez primere, ko je na zlobne ovadbe, osebna sovraštva presedelo 53 Srbov po zagrebških ječah dolgo vrsto groznih mesecev, ko je državni pravdnik sukal vsem vrv, ko jih je sodišče obsodilo na visoke ječe, ko pa jje nazadnje padlo vse v nič, Srbi so zapustili ječe kot poštenjaki, ki jim je služilo dolgo trpljenje v čast. Tudi Rauch je odšel in nastopil je Tomašič, ki je bil pravi zavratne/, na banski stolici, 011 ni bil nasilen, ker se je bal odpora, a bil je tem zavratnejši in strahopetnejši! Slučaji Hin-kovič in Lorkovič dokazujejo, kako taktiko si je izbral Tomašič, da odstrani one. ki se jih je bal... Pa tudi Tomašič je šel, šel je v onem tre-notku, ko si ni vedel več izhoda iz situacije, ki jo je ustvaril on sam s svojimi predniki. Čutil se je preslabega, a tudi prestrahopetnega, da bi si sploh iskal izhoda. Šel je, in iskali so naslednika, človeka brez srca, brez politiške morale ki naj razreši ta vozel. In našli so ga v osebi nekdanjega Regi-mentssehreiberja, pozneje vladnega uradnika in slepo orodje vseh protinarodnih podhvatih Slavka pl. Čuvaja. Komaj je zasedel banski stol. pokazal je. da je njegova politiška ideja — nasilje, da je njegov program — boj brez ozira na sredstva in način. Predstavil se je hrvaški javnosti z dejstvom, ki bi bil povsod na svetu nemogoč, razpustil je sabor odred-benim potom, dasi govori ustava jasno, da mora cesar ali njegov namestnik osebno razpustiti sabor. Začel je zapirati voditelje naroda, da bi preprečil njih delo med narodom. Ban Čuvaj je hotel krvi, kar se je pokazalo v sredo v Zagrebu, hotel je izzvati nemire, da potem začne s svojim načrtom! Za- pravi obraz in pravo osebo. Neukrotljivo telo je postalo sramežljivo. Med govorom se je bila ogrnila v ogrnjačo, ki je ležala za njo na zofi. V njene gube je zavila »proklete prsi«, kakor jih je imenovala in ki jim ni prostitucija ugo-nogbila njih popolne zaokroženosti in deviške bujnosti. Celo njen glas je izgubil rezkost iz ulice... morebiti je bilo le varanje, doseženo s povestjo, vendar se je zdelo Tressigniesju kakor da bi imel ta glas čist zvok — kakor da bi zopet dobil svoje plemstvo. »Ne vem«, je nadaljevala, »ako so druge žene meni enake; vendar ona neverjetna ošabnost dona Christovala. ona mirna in zaničljiva beseda: Ne bo si upal! nasproti možu, ki sem ga ljubila, me je razžalila zanj, ki se je bil že polastil globin mojega bitja kakor bog. »Dokaži mu, da se upaš!« sem mu rekla še isti večer in mu priznala ljubezen. Pa ni bilo niti treba. Esteban me je oboževal od prvega dne, ko me je bil ugledal. Najina jlubezen se je tako naenkrat razvnela kakor dva strela, ki sta zaeno oddana in oba smrtno zadeneta. Spolnila sem svojo dolžnost kot španska soproga, ko sem svarila moža. In kot žena mu končno nisem bila več dolžna kot svoje življenje; in to bi mi bil resnično vzel, ko bi bila pokazala donu Estebanu vrata in ga zagnala iz gradu, kakor sem hotela. Pri besnenju razvnetega srca bi bila na tem umrla, ko bi ga več ne videla.»in izpostavila sem se bila tej strašni nevarnosti. Ker pa me on. vojvoda, moj soprog, ni razumel in se je poučil tako vzvišenega nad Pasconcellos in je smatral za nemogoče, da bi si drznil povzdigniti svoj pogled in svoje češčenje k meni, nisem tirala zakonskega terorizma dalje ljubezni nasproti, ki sem bila v njeni oblasti... Nočem posku- dnji zagrebški dogodki, ki so v primeri z dogodki v Khuenovi dobi še malenkostni, razkrinkavajo taktiko novega bana, ki dobro ve, da bo vsako nasilje rodilo odpor, on dobro ve, da tudi največje nasilje od strani vlade ne uniči opozicije v hrvaškem saboru, da tudi nove volitve ne prineso nobene večine vladnih mun-kačev. Tega si pa ban želi. ker le na ta način bo mogel uveljaviti ono obliko vladanja, ki so mu jo naročili v Budimpešti. Vladaj sam. brez naroda, brez sabora! Peštanski listi to med vrstami priznavajo. Hrvaški se bliža doba najbrezobzirnejšega absolutizma, onega absolutizma, ki se bo igral z narodom, ki bo uničil njega gospodarsko in kulturno blagostanje. Ako pa doseže Čuvaj to, kar so mu diktirali iz Budimpešte, to je vprašanje! Hrvaški narod je odprl oči in dogodki zadnjih let dokazujejo jasno, da je nasilje le prehodno, da je narodov odpor velik in nepremagljiv. Naj presoja kdo zadnje zagrebške dogodke kakorkoli hoče, ostane mu vendarle prepričanje, da je vrv do skrajnosti napeta. Dijaški spopadi s policijo, preračunjena taktika oborožene moči vse to kaže, da je Čuvaj pripravljen na vse! A ravno tako ipravljen bo tudi hrvaški narod! Kdo ve. ako pride do novih volitev, ki bi se morale vršiti v aprilu, kdo ve, ako ne bo že na Hrvaškem vsplamtel oni odločilni boj med dvema principoma: absolutizem ali pa volja naroda! Kdo bo zmagal Čuvaj ali narod! Kri je tekla, boj se je začel, prihodnji dne- vi pa pokažejo daljni razvitek, ki ga bo prav sodila le bodočnost! SPLOŠNI PREGLED. Ministrska kriza v Srbiji. Ker je delamož-nost v srbski skupščini onemogočena, je ministrski predsednik Milovanovič predložil kralju, da razpusti sedanjo skupščino ali pa da sprejme demisijo celokupnega kabineta. Kralj Peter se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, tl obrtnikom. Dr. Lampe in klerikalna večina je v deželnem zboru sprejela predlog, da se ustanovi deželna mesnica. Jasno je kot beli dan. da bo ta mesnica samo za tiste kaj vredna, ki bodo v njej gospodarili. Zgube bodo plačevali vsi davkoplačevalci, tako konsumentje kot produ-centje. Največ škode bodo imeli ni seveda o-brtniki, mesarji ki bodo morali s svojo obrtjo kratkomalo prenehati, osobito če bodo — kakor je Lampe trdil v deželnem zboru — v deželni klavnici delali — kaznjenci iz prisilne delavnice. Čudimo se res klerikalcem, da se potem še upajo vabiti obrtnike, da naj z njimi volijo v trgovsko-obrtno zbornico. Da se Kregar za klerikalce poganja, je umevno. On je obogatel od cerkvenih lestencev in svetilnikov. Če bi sc on za farovže ne gnal. bi moral to obrt opustiti. Vsi drugi obrtniki, razven Kregarja, pa nimajo od klerikalcev druzega pričakovati kot škode In svoje smrti. Dopolnilne volitve v obrtno sodišče in narodno napredno delavstvo. Prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. se vrše dopolnilne volitve v obrtno sodišče in sicer za skupino veleobrti in skupino male obrti delojemalcev. Kakor znano so potrebne v 1. skupini (veleobrti) ožje volitve med socijalniini demokrati in klerikalci, v drugi skupini (male obrti) pa ožja voltev med naprednjaki in socijalniini demokrati. Včeraj je imel centralni volilni odbor delavstva narodno napredne stranke sejo, v kateri se je sklenilo pred tronom. morali bi se tako ljubiti kakor sva se midva ljubila... Bila sva tako drug v drugem, da sva preživela veliko ur skupaj, roko v roki, oko v očesu, v stanu vse izvršiti, saj sva bila sama, vendar tako blažena, da sva bila brez želja. Mnogokrat naju je bolela ta prevelika sreča, ki naju je preplavljala in ki je bila tako intenzivna, da sva si želela smrti; oba sva razumela takrat besede svete Terezije: »Umiram hrepenenja, po smrti!« ko so jo zapustile moči in je v neskončnem hrepenenju podlegla, da bi toku svoje brezmejne ljubezni dala z uničenjem posode in s smrtjo neomejeno pot. Danes sem najniže med propa-licami; ali pa mi boste verjeli, da se takrat Estebanove ustnice niso nikdar dotaknile mojih in da mi je poljub, ki ga je bil izročil vrtnici in od katere sem ga sprejela oropal skoro zavednost? V nižinah brezdna. v katerega sem se prostovoljno strmoglavila, se natanko spominjam v svojo muko vseh nebeško prelestnih naslad one čiste ljubezni, v kateri sva živela, popolnoma potopljena v nji, daleč od sveta in kjer je bila nedolžnost te božanske ljubezni tako na dlani, da je mogel Christoval brez truda spoznati, kako sva se oboža-vala. Živela sva z očmi v nebesih. Mogla bi bila zapaziti, da je bil stekel od ljubosumnosti, in kake ljubosumnosti! Edine, ki je je bil zmožen: ljubosumnost ponosa. Ni nas presenetil; le tisti so presenečeni, ki se skrivajo. Nisva skrivala. In zakaj tudi! Bila sva tako čista, kakor plamen ob belem dnevu, ki je videti kljub solnčni svetlobi; sreča pa je prekipevala^ premočno v nas. da bi mogla o-stati neopažena; in vojvoda je vse videl! Res, Esteban se je bil upali In jaz tudi! c1 p; vt k » ________ (DfclJ©.) sporazumno z zastopnikom izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, da se v II. skupini (male obrti) narodno-napredno delavstvo sploh ne udeleži in da prepušča to skupino brez boja socialnim demokratom, osobito radi tega, ker na klerikalne glasove pod nobenim pogojem ne bi reflektiralo. V I. skupini (vele-obrti pa bodo šli narodno-napredni delavci v boj za socijalno - demokratske kandidate in proti klerikalnim. Na ta način je upati, da bodo klerikalci pri letošnjih dopolnilnih volitvah v obrtno sodišče izšli na celi črti poraženi. Ali je to mogoče? Mestno ljubljansko občino reprezentira na zunaj ljubljanski župan. Samo ob sebi umljivo zastopa tudi on vse mestne zavode, katerih nujna dolžnost je, da vse reprezentančne stvari izvršujejo le po svojem vrhovnem šefu — županu. Licejski ravnatelj, ki se je za časa Laschana privadil, da je občeval direktno z deželno vlado in z drugimi oblastmi, je menda prezrl, da je bil za ljubljanskega župana že instaliran dr. Tavčar; kajti sicer bi se nam zdelo nemogoče, da bi šel preko župana in brez vednosti župana pokloniti se kot ravnatelj mestnega liceja in v njegovem imenu novemu deželnemu glavarju dr. Šušteršiču. Macher menda res misli, da je mestni licej — zavod vzdrževan s tolikimi denarnimi žrtvami naprednega mesta — tista lestvica, po kateri le navidezno napredni ravnatelji plezajo v končni raj klerikalne sreče: ravnateljska mesta na državnih srednjih šolah. Kdo je kriv zagrebških dogodkov. Hrvaška banica, ki pa ne zna hrvaško, pohaja jako rada v vesele družbe posebno med mlade ljudi. Veselila se je že plesa hrvaške akademične mladine, ki se vrši te dni v Zagrebu. A dijaki niso hoteli razumeti teh njenh misli, ter niso povabili na ples niti bana ni banice. Ta je pozneje namignila, da bi rada prišla na ples. a plesni odbor se ni zmenil za to, ker dijaki se morejo tudi brez banice zabavati. Ko se je pa vršila dijaška skupščina, hotela je pokazati svojo jezo in udejstvila, da se je izvršil napad na dijakel To je jasna slika razmer na Hrvaškem. Ker banica ne sme na ples, mahajo policaji s sabljami po dijakih, zapirajo in uničujejo eksistence. Take razmere so pač mogoče le na Hrvaškem in nikjer drugje. Vprašanje na gospoda kneza VVindisch-greatza. V Planini pri Rakeku prede klerikalcem huda pri občinskih volitvah. I amošnje ljudstvo se je naveličalo županovanja ondot-nega župnika Riharja in se odločilo, da se z občinskim premoženjem ne bo več tako gospodarilo kot dosedaj. Splošna ljudska volja je. da pridejo drugi ljudje na krmilo občine in sicer ljudje, ki bodo imeli srce in ljubezen za ljudstvo in ki bodo tudi umeli in hoteli pametno gospodariti. Klerikalna stranka pa m v nevarnosti, da izgubi planinsko občino in zavedajoč se, da jo na pošten način ne obdrži, je začela rabiti v boju zanjo nepoštena sredstva. Dosegla je. da so se volitve dvakrat preložile. 10. t. m. se* pa imajo vendarle vršiti volitve. Sedaj pa vidimo, da se je začela v boj spuščati tudi Graščina. Dva graščinska uradnika in več graščinskih gozdnih čuvajev noč in dan agitira med kmeti. Da bi samo pošteno agitirali, bi ničesar ne imeli proti temu. A graščinski uslužbenci kneza Windischgratza izsiljujejo iz kmetov pooblastila. Pretijo jim na vse mogoče načine in lažejo jim, da gre za graščinske koristi. Posebno čudno se zdi kmetom, da se za kneza Win-dischgnitza tako poteguje zloglasni občinski tajnik iz Rakeka, kar zelo čudno luč meče na graščino. Ker se nam zdi, naravnost nemogoče, da bi graščinski uslužbenci vse te nezakonitosti delali in tak nedopusten pritisk izvajali z vednostjo kneza Windischgratza, si dovoljujemo njega na te okolnosti opozoriti in ga vprašati, če je pripravljen zaukazati svojim uslužbencem, da ne kratijo planinskim kmetom političnih pravic in da prenehajo z nasiljem, ki so ga začeli izvajati nad njim? Himen. V Idriji se je poročil včeraj g. Fr. Pirc z gdč. Mici Trohovo. Vrlemu Sokolu in zvesti Sokolici: bilo srečno. Ironija usode. Zagrebški socijalno-demo-kratski dnevnik »Slobodna riječ« objavlja članek pod napisom »Svoboda tiska«, a državno pravdništvo je zaplenilo ves članek, pustilo je le par brezpomembnih vrst. Res lep dokaz, kako sodi o svobodi tiska novi ban Čuvaj s svojimi oprodami! Preizkušnjo obrtnih vajencev priredi dne 3. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne obrtna zadruga na Bledu v pisarni zadr. bolniške blagajne na Bledu, Mlino 3. — Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo. naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 24. februarja t. 1. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek K 5 kot pristojbino; vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge pa imajo vposlati K 12 kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno izpričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno izpričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem okraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo priložiti se ima prošnji tudi izpričevalo obrtne šole. ____________ Vzorni »lovci«. Sodišče v Ajdovščini (Goriško) je zasledilo veliko lovsko tatvino. Najemnik občinskega lova v Čavnu je bil baje v zvezi z divjimi lovci z Dola. Ti so streljali srne po državnem gozdu in jih nosili na lovišče onega najemnika. Preiskali so več sumljivih reči in več sumljivih lovcev je v preisko-* valnem zaporu. Prve dni leta mi je pravil u-gleden lovec: »Včeraj sem bil z družbo na Sturskem lovišču pri Vipavi«. V lovišču je bil gams. Naši brezvestni lovci so streljali brez pomisleka nanj. Žival je ušla. Nekdo je slišal najin pogovor in reki: »Tudi naši lovci so te praznike v Čavnu streljali gamsa, ali šibre ga niso podrle, ubežal je.« Res hvalevredni so taki lovci, ki s šibrami streljajo gamse, in še to v prepovedanem času! Sulčja lov je v letošnji sezoni, kakor nam poročajo od vseh strani, skoro povsodi tako slaba, kakor že dolgo vrsto let ne več. Četudi zlasti januar ne šteje med prve sezonske mesece, pa bi bilo vendar pričakovati vsaj količkaj povoljnih rezultatov. A niti skromnih uspehov ni, in to često v revirjih, ki ne slove samo kot dobri, ampak kot zelo dobri in izvrstni. Vzrok tiči brezdvomno v tem, da je bilo lansko poletje s svojo mnogo mesecev trajajočo sušo zelo neugodno za ribarstvo, posebno pa v tem oziru, da so razne upravičene in neupravičene dvonožne vidre izlovile vse kotanje do zadnjega repa. Od septembra do božiča smo imeli zopet povodnji, in vsled njih kalne, za trnkarski šport neugodne vode. Jadranska banka v Trstu v zvezi z gosp. Petrom in Jurijem Liebmannom je dobila uradno dovoljenje, da ustanovi »jadransko pivovarniško akcijsko družbo«, ki pi evzame v obrat pivovarno in sladarno v Senožečah, ki je bila ustanovljena že leta 1820. Samomor. V Cerknici se je v svojem stanovanju obesil 751etni užitkar Zgonc na svoj hlačni jermen. Samomor štirinajstletnega dekleta. Iz Zagreba poročajo: V četrtek popoldne se je usmrtila v Granešini poleg Zagreba štirinajst let in pol staro dekle Dragica Gregelj. Izstrelila si je iz svojega malega samokresa v glavo pet strelov, prepeljali so jo v bolnico, kjer je na večer umrla. Zapustila je pismo, v katerem trdi, da je preveč ljubila v svojem življenju, da pa ni dosegla svojega cilja in gre zato prostovoljno v smrt. Mlada samomorilka je imela v Zagrebu razmerje z nekim dijakom, zato so jo stariši poslali v Granešino k nekemu sorodniku, kjer bi naj pozabila svojo nesrečno ljubezen. A dekle je postajalo vedno bolj senti-mentalnejše, dokler ni včeraj končala svojega mladega življenja. > Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu januarju 1912 je 560 strank vložilo 206.049 K 42 v. 462 strank dvignilo 194.292 K 94 v, 18 strankam se je izplačalo posojil 56.900 K. bLinje hranilnih vlog brez kapitahzovanih vložnih obresti 5,079.244 K 20v, stanje hipotečnih posojil 3,352.780 K 98 vinarjev, denarni promet Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu prosincu 1912 je 204 strank vlozilo, 113.222 K 59 vin., 322 strank vzdignilo 137.547_K 61 v, 16 strankam se je izplačalo posojil 75.281 K, denarni promet 654.047 K 69 v. LJUBLJANA. Prijateljem Sokolstva! Vsled zahteve c.kr. deželnega šolskega sveta je vladni komisar mestne občine ljubljanske prepovedal nenadoma telovadnima društvoma »8>okoU. in »bo-kol II.« v Ljubljani uporabo šolskih telovadnic. S tem sta postavljeni na cesto dve društvi, ko-jih vstrajno in smotreno delo za procvit in napredek sokolske ideje mora slovenska Dvnost pripoznati. Obe društvi sta pokazali tekom kratkih dob svojega obstanka toliko zivljenske zmožnosti in energije, da nam m moči misliti v tem preusodnem trenutku, da bi ju mogla slovenska napredna javnost prepustit1 PO/m™-Ako postane telovadnima društvoma »Sokol 1. in »Sokol II.« trajno onemogočena gojitev panoge njihovega delovanja - namreč telovadbe ie gotovo, da jima je s tem izpodrezana življenska nit, in da sta obsojeni na hiranje m umiranje. Prepričani smo, da slovenska napredna javnost tega ne bo dopustila in s svojo znano požrtvovalnostjo in ljubeznijo do sokolske misli omogočila, da si društvi, ki ju je za božične praznike vrgel sovražni sistem na cesto, postavita čimpreje lastni dom. Na božično nasilstvo odgovori slovenska napredna javnost s tem, da nakloni čim izdatnejša novoletna darila društvoma za zgradbo »Sokolskega doma« društev »Sokol I.« m »Sokol 11.« Prosimo, da se blagovolijo -rispevki pošibaJi za »Sokola I.« blagajniku g. R. Rozmanu, Ljubljana. Janez Trdinova ulica 8 (Zveza sl. zadrug); za »Sokola II« pa blagajniku Francetu Marnu v Ljubljani, Mestni trg (tvrdka Fr Ks Souvan). — Telovad. društvi »Sokol 1.« in »Sokol II.« v Ljubljani. Sulec pa raca sredi mesta v Ljubljanici. Dne 20. januarja se ie v Ljubljanici ob fr^n" covem nabrežju premetaval sulec po vodi. Nabralo se je mnogo radovednih ljudi na obrežju. Kmalu so zapazili, da plava mlada divja raca po Ljubljanici in da jo lovi in zalezuje sulec. Kajpada ropar ni vedel, da stanuje na bredu lovec in ribič Josip Maček. Ljudje so ga opozorili na ribjega tatu. Maček je vzel svoje orodje in vkratkem je bil ribji ropar v Mačkovih krempljih. Tako si ni mogel privoščiti sulec race, pač pa Maček sulca. Tujci v Ljubljani. Dne 1. svečana: Av-relija Vrezec, uč., Krško. — Avpusta Kolnik, učitelijca, Radeče. — Leontina Murgel, učiteljica, Kočevje. — Fran Kavčič, učiteh. Ambrus. — Stanko Golob, Novo mesto. — A. Algond, profesor, Maribor. — Slava Trampuš, učitelji-ca Vrbovo. — Josip Dolinar, trgovec, Postojna. — R. Pawel s soprogo, trgovec, Kar-lovi vari. — G. Eger s soprogo, industrijec, Železniki. — E. del Moro, ravnatelj. Beljak. — Lilly Ekel, soproga okraj, glavarja. Logatec. — Ivan Jereb, trgovec, Gorenjavas. — A. Milavec, trgovec. Gorica. — F. Oblak, trgovec, Cerkno. — M. Binig. polkovnik v pok. z družino, Gradec. — Janko Hočevar s soprogo, Novo mesto. — Zagorski, Zagreb. — Freytag, Sehjvarz, Horvat, Rossauer, Hiigl, Pick, Sper-ling, potniki, Dunaj. — W. Vogl, tovarnar, Ried. — Karel Tschurn, nadzornik Avstro-ogrske banke, Dunaj. — Ivan Cegnar s soprogo, c. kr. dež. sodni svetnik, Rovinj. — F. Griinhut, trgovec, Warnsdorf. — Paul Ho-fer, Hagen na Westfalskem. Spominjajte se družbe sv, Cirila in Metoda, PROSVETA. Slovensko gledališče. V četrtek zvečer se je ponavljala skoro pred prazno hišo Cankarjeva »Lepa Vida«. Boljši nego prvič je bil g. Skrbinšek, ki se je skušal sicer premagovati, a vendar ni še pogodil onega skoraj dihajočega občutja, ki je to Cankarjevo delo. — V petek popoldne se je uprizoril »Revček Andrejček«, ki je skoro napolnil gledališče. Vloge so bile skoro vse nanovo zasedene, gg. Peček, Drenovec, Bukšek in ostali so prav čedno igrali. G. Verovšek je v ti vlogi star priznan znanec. Gdč. Wintrova je bila prav dobra. Za zabavo pa je v prvi vrsti skrbel g. Povhe, ki si ni pustil zmakniti prilike, da ne bi odprl vse registre svoje komike. — Zvečer se je pel in igral a to oboje lirav površno, deloma pa tudi malo preveč »Revizor« mogoče je sramoten obisk uplival na igralce in pevce, da so igrali bolj v svojo zabavo, nego občinstva. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto zvečer se zaradi planinskega plesa ne igra. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. uri popoldne se igra pri nizki vstopnini ljudska igra s petjem in godbo »Deseti brat« (za lože par). Sodeluje orkester. Pojo gdč. T. Thalerjeva, g. Jos. Križaj, g. Jos. Plut, g. Skrbinšek in operni moški moški zbor. Izvajajo se pevske točke Lavoslava Pahorja. Zvečer se igra prvič 11. Bahra izvrstna, jako zabavna in duhovita veseloigra »Koncert« (za nepar). — V veliki lirski operi »Rusalka« gostujeta gospa A. Kramperova in gdč. Mar. Peršlova, člen mestnega gledališča v Poznanju. To nrekrasno opero je po vzoru Narodnega divadla v Pragi in Brnu izrežiral g. Fran Krampera. — V V. Parmovi opereti »Caričine amaconke« se bodo izvajale prvič nove jievske in orkestralne točke našega komponista, ter se opereta uprizori po vzoru Narodnega kazališta v Zagrebu. Veliko tenarsko partijo poje prvič g. Lj. Iličič. veliko sopransko partijo Helene poje gdč. T. Thalerjeva, vlogo Olge pa ga. pl. Foe-dranspergova. Dramatičnim društvom na znanj'e. Zopet prihajajo razna društva s prošnjami, da bi jim gledališče posodilo za veselice in maškarade ter plese razne gledališke obleke. Ponavljamo, da za plesne in maškaradne veselice kostimov sploh več ne posojamo, ker se preveč pokvarijo. Posojamo jih pa za dramatične predstave, seveda proti odškodnini. Takisto posojamo igre in muzikalije le proti odškodnini, ki jo je poslati naprej. V čtanje in izbiranje iger ne razpošiljamo, nego se odzivljamo le prošnjam, ki navajajo izrečno naslove iger. Več društev vzlic pozivom ne vrne izposojenih mer in knjig ter tudi ne plača takse. Dotičnim društvom se na njih nove prošnje sploh ne bo odgovarjalo, dokler ne vrnejo našega materijala. Ravnateljstvo slovenskega gledališča v Ljubljani. Letopis »Matice Slovenske«. P. n. gg. ljubljanski Matičarji, ki reflektirajo na Letopis za 1911, ga dobe pri tvrdki Iv. Bonač v Ljubljani. Naj se blagovolijo potruditi tja. Na literarnem sestanku, ki se je vršil 29. januarja v Matici Slovenski, je referiral g. prof. Kobal o najnovejšem spisu Fr. Meška »Crna smrt« ter naglašal 1. Kako mora v umetnini biti neko razmerje med ekspozicijo in nje izvedbo, oziroma kako je treba harmonija dela v celoti, 2. kako mora v zgodov. beletristiki zgodovinska snov postati meso in kri pisateljeva, 3. kako je neprimerno pošasti slikati kot realne pojave, ki delujejo na cele pokrajine. — G. Cvetko Golar je referiral o I. zvezku Mencingerjevih Izbranih spisov ter kazal na prepad, ki ga vidimo med prvimi Mencngerjevimi spisi in med današnjo literaturo. Knjigo bo u-važevala literarna zgodovina. — Debate so se udeležili poleg referentov gg. Ilešič, Koder, dr. Šlebinger, Vesenjak, Wester in Oton Zupančič. Jugoslovanska Enciklopedija. (Iz seje znanstvenega odseka Matice Slovenske, ki se je je udeležil tudi tajnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti prof. Manojlovič). 1. Za literaturo, pravo in umetnost so slovenski biografski in stvarni abecedarji gotovi in natisnjeni; za geografijo, zgodovino in ostale re-alije so rokopisno gotovi; sestaviti jih bo treba še za jezikoslovje, folkloro in »sredstva prosvete« (tiskarstvo, žurnalistika itd.) Za jus se je že pričelo deliti spisovanje člankov. — 2. Format Enciklopedije bo velik leksikonski format (več zvezkov), tisk dvostolpčen. Vsaka vrsta enega stolpca se bo honorirala s 5 v, kar nada na stran 7 K 50 v. Redaktorji dobe tudi primerne honorarje. — 3. Enciklopedija bo segala do 1. 1910. — 4. Članki bodo ali generalni (splošno pregledni z več stolpci), glavni (en ali več stolpcev, a z omejenim predmetom, n. pr. Vodnik, Prešeren, Ljubljana), obični (20—50 vrst, n. pr. Celje, Savinja) in beležke (par vrstic). — 5. Poedinosti se bodo mogle določiti šele tekom izdelovanja, provizorno podrobnejše navodilo za strokovne urednike in pisatelje pa je že izšlo v tisku. Odbor »Muzejskega društva za Kranjsko« naznanja, da se vrši dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer redni občni zbor v deželnem muzeju. Veda, dvomesečnik za znanost in kulturo. V Gabrščekovi goriški založbi je izšel prvi sešitek drugega letnika »Vede« z naslednjo vsebino: B. V. Zimski dnevi v Petersburgu; Ferd. Seidl: Mehanika duševnega delovanja; Dr. Drag. Lončar: Adolf Fischhof; Milko Brezigar: Konjuktura, kriza in depresija; dr. Jos. Vošnjak: Jugoslovanski spomini; The Slave Scholar: Angleška knjiga o južnih Slovanih. Ivan Prijatelj: Iz življenja kranjskega literata. Pregledi in referati. Ta zbornik strogo znanstven in napreden toplo priporočamo, naroči se v Gorici pri Gabrščku in stane na leto 8 K. Sokolski Vestnik župe Ljubljana I. II. 1- 4 zv. ima sledečo vsebino: K petdesetletnici dr. J. Vanička, načelnika češke in slovanske sokolske zveze; stališče Sokolstva napram vladnim prepovedim; proste vaje za III. slovenski vsesokolski zlet 1. 1913 z obširno razlago; orodne tekmovalne vaje za praški zlet 1. 1912, zvezine in župne vesti; politična kronika in razno. — Kdor bi prihodnje dni izmed članov društev župe Ljubljana I. ali naročnikov lista ne prejel, naj ga takoj reklamuje pri Sokolu 1. Slovenska žena. Glasilo slovenskih žen; urednica Marica Sega. Izšla je prva številka novega slovenskega glasila žen z naslednjo vsebino: Slovensk žena. Aliče Salomon: Pregled ženskega gibanja v preteklem letu 1910/11 A. Aškerc: Natalija. Utva: Jadrnice. Kmeta-marija: Nekaj besed. Vera V.: Sabska kraljica francoske revolucije. Mara Tavčarjeva: Oj barčica. Mara Tavčarjeva: Zdravilo. Mara Tavčarjeva: Čarovna roža. Marica Milič: Papirnate vrečice v kuhinji. Listek. Prvemu zvezku je pridejana slika gospe dr. Tavčarjeve. List stane na leto 8 kron, za učiteljice, dijakinie 6 K. Naroča se v Spodnji Šiški št. 208. Srpsko kralj, narodno pozorište (gledališče) je izdalo pravkar svoj letopis za 1909/10 in 1910/11. Beligrajsko gledališče ima poleg vladne intendance še ravnatelja, vseučil. prof. Milana Grola, dramaturga, prof. Mil. Prediča, tri režiserje, dva kapelnika, 24 stalnih. 12 rednih, 12 začasnih in 11 »pripravljajočih se« članov (igralcev in igralk), 22 muzikov, 1 arhitekta, 1 advokata, 2 zdravnika, 1 inšpektorja, 2 arhivarja, 10 dekoraterjev, 7 slug, 2 vratarja, 2 rekviziterja, 11 raznašalcev, 3 garderobarje, 4 garderobarke, 4 oblačilke, 2 razsvetljevalca itd. V sezoni 190910 se je igralo 11 mesecev, od 15. avgusta 1909 do 25. junija 1910. V tej dobi je bilo 233 predstav (med temi 6 predstav tujih družb in 6 predstav v Skoplju in Leskovcu). V teh 233 predstavah je bilo 161 večernih in 72 popoldanskih; 9 tujih novitet, 5 izvirnih novitet, 66 predstav srbskih iger, 167 predstav tujih iger. Največkrat so igrali: Rostandovega »Orliča« (llkrat), Shakespearov »Sen letne noči« (lOkrat), Meyerja Foersterja Vilj. »Stari Heidelberg« (9krat) Stanojeviča llije »Djord-joska posla« (8), Stankoviča Borisi. »Košta-no« (8), Bernsteinovega »Samsona« (5krat). Vsega skupaj so igrali 128 raznih iger. Na Vidov dan sta bili 2 brezplačni predstavi, prva ob 10. dop. za vojake, druga ob 5. poj), za meščane. Koncertnih večerov je bilo 12. Statistika dohodkov od 15. avg. 1909 do 25. junija 1910 kaže: skupni dohodek srbskih predstav 34.653 din. (poprečno 550 din. vsaka predstava srbske igre) in skupni dohodek tujih predstav 100.584 din. (poprečno 636 din. vsaka predstava tuje igre). Skupni dohodki vseh predstav so znašali 153.238 dinarjev. — V sezoni 1910/11 se je igralo 11 mesecev, od 6. avgusta 1910 do 19. junija 1911., 242krat. Med temi 242 predstavami je bilo 146 večernih in 91 popoldanskih predstav; 7 tujih in troje izvirnih novitet; 74 predstav srbskih in 168 predstav tujih iger. Največkrat so igrali: francosko dramatizacijo »Ane Karenine« (10), »Gospo s kamelijami« (9), Bissonovo »Gosjio X« (Neznanko) (6), »Sen letne noči« (5). Vsega skupaj so igrali 113 komadov. Na Vidov dan sta bili zopet dve predstavi brezplačni: prva ob 9. dop. za vojake, druga ob 3. pop. za meščane. Koncertnih večerov je bilo 10. Pojo razna društva in pevske šole. Od 17. maja do 2. junija je gostovala opera kralj. zem. kazališta iz Zagreba ter je uprizorila v 15 predstavah 9 raznih oper in 1 opereto, leh 15 predstav je neslo 32.767 din. Statistika dohodkov kaže: 45.194 din. skupnega dohodka srbskih predstav in 99.019 din. skupnega dohodka tujih predstav, skupaj 144.213 dinarjev. V proslavo 401etnice Narodnega pozorišta v Beligradu je dovolil kralj Peter 1000 dinarjev kot nagrado za najboljšo izvirno dramo (brez omejitve značaja in snovi iz srbskega življenja. Natečaj je bil razpisan od 1. dec. 1909 do 1. okt. 1910. Uspeh razpisa: 36 izvirnih dram, a nagrade m dobila nobena. Ako se popravita, se sprejmeta v običajno uprizoritev (a brez nagrade) 2 drami. Natečaj se je razpisal izprva do 1. febr. 1912 Sezida se novo gledališče, za katero je izvršil načrte arhitekt Josip Bukovac in je dovolila srbska narodna skupština kredit 300 tisoč dinarjev. Zidati so že začeli in bodo z delom baje že'letos gotovi. Srbsko narodno gledališče v Belemgradu goji le dramo ter dobiva podporo od Belgrada, kraljestva in od kralja, vrhu tega pa plačuje vse uradnike in igralce vlada posebej ter ima gledališče luč, kurjavo i. dr. brezplačno. Najnovejše vesti, telefonska poročila. PORTUGALSKI DOGODKI. Lizbona, 2. februarja. Vlada je dala aretirati delavske voditelje, ki so uprizorili revolucijski štrajk v deželi. V njihovih stanovanjih so se našli skrajno kompromitjuoči dopisi, iz katerih je dokazano, da so vodili revolucijski štrajk na Portugalskem monarhisti in prijatelji pregnanega kralja. V zvezi z dela v J skimi voditelji je bi tudi bivši diktator Franco. Vlada je dala Franca in pet bivših ministrov kralja Mamuela zapreti. Vsa denarna sredstva, ki so jih imeli revolucijonarci na razpolago, so prihajala od rojalistov, ki žive v tujim. Lizbona, 2. februarja. Vsled energičnih ukrepov vlade je v mestu ze popoln mir. Iz province pa prihajajo še vedno poročila o hudih bojih. Posebno veliko število je dinami-tnili atentatov, kjer je izgubilo mnogo sto ljudi svoje življenje. Tudi vojaške čete imajo velike zgube. Vlada upa, da uzpostavi v najkrajšem času red, ker je pretrgala vse vezi med rojalisti in delavci. POLNOLETJE BOLGARSKEGA KRALJEVIČA. Sofija, 2. februarja. Danes se je slovesno proglasila polnoletnost bolgarskega kraljeviča Borisa. V stolnici se je vršila slavnostna služba božja, a nato je podal kraljevič Boris pred vsemi gosti svojo vojaško prisego. DEMISIJA SRBSKEGA KABINETA. Belgrad, 2. februarja. Tekom jutrišnjega dne poda ministrski predsednik demisijo celokupnega kabineta, katero bo kralj sprejel, a obenem odredil tudi razpust skupštine. REINBOT — POMILOŠČEN. Petersburg, 2. februarja. Car je pomilostil generala Reinbota, ki je bil radi ogromnih de-fravdacij obsojen na večletno ječo. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin, 2. februarja. Ofieijelno se razglaša, da bo cesar Viljem otvoril dne 7. februarja osebno s prestolnim govorom novi nemški državni zbor. J. VRHLICKV. Praga, 2. februarja. Zdravstveno stanje pesnika Vrhlickega. ki ga je včeraj zadela kap se je tekom današnjega dne izboljšalo. BRAF — OBOLEL. Dunaj, 2. februarja: Poljedelski minister dr. Braf ki je ravnokar okreval po daljši bolezni, je nanovo obolel. Njegovo stanje je precej resno. AEHRENTHAL. Iiiomost, 2. februarja. Za grofa Aehrenthala je najeta v biližini Bočna vila, kamor ga prepeljejo v slučaju, ako se njegovo stanje toliko zbolša, da bodo mogli dovoliti zdravniki prevoz. Kako se dobi odlikovanje. Pred berlinskim sodiščem se je v ponde-Ijek vršila jako interesantna razprava, ki znači zopet novo pikantnost med pustolovstvi umrlega belgijskega kralja Leopolda. Kraljevska operna pevka Frida Hempel, Primadona berlinske kraljeve opere tožila je namreč glavnega urednika berlinskega lista »KI.Journal« Artur Lehmanna, češ da jo je v svojem časopisu razžalil in sicer zato. ker je priobčil članek, kako je prišla operna pevka do tako visokega odlikovanja, kakor je Leopoldov red. V tem članku se pripoveduje, da je želela dobiti pevka Frida Hempel visoko odlikovanje Leopoldovega reda. ki se daje navadno samo državnikom in visokim oficirjem. Hempel pa je hotela imeti na vsak način ta red in se je obrnila v ti zadevi na ženo, ki je imela na kralja Leopolda izvanredno velik upliv. Ta žena je bila znana kraljeva metresa baronica Vanghan. Ta je bila takrat na belgijskem dvoru vsemogočna in njena želja je bila kralju in dvoru ukaz. Ona je tudi pregovorila kralja, ki je bil sicer znan kot velik neprijatelj glasbe, da se je udeležil koncerta, ki ga je baronica priredila v svoji vili. Na tem koncertu je pela berlinska operna pevka Frida Hempel par pesmi, igral pa je tudi znani virtuoz na gosli Jacobs. Ko je bil koncert in s tem oficijelni del končan, je baronica po svoji navadi priredila pravi bakhanal. Pilo in pelo se je, šampanjec je tekel v curkih. plesali so se najdrznejši plesi... sploh je minula noč v največjem in najboljšem razpoloženju in najboljši zabavi. Kralj Leopold je obdatil vse. ki so bili navzoči ono noč v vili njegove metrese z najbogatejšimi darili, za operno pevko Hempel je pa baronica Vanghan preskrbela visoko odli kovanje namreč oficirski križ Leopoldovega reda. S tem odlikovanjem, ki jo je dobila izvanredno hitro, je operna pevka hodila po Osten-du, kjer se je kmalu izvedelo, kako se je izvršilo to odlikovanje. Ta zadeva je izzvala splošen škandal in nazadnje je Hempel dobila migljaj, da naj ne nastopa več javno s tem redom. Pri obravnavi pa, ki se je vršila v Berlinu je bil urednik obsojen, ker se ni moglo pred sodišče pozvati glavne obtežilne priče, ki je bil svojčas prvi telesni sluga kralja Leopolda, ter je napisal tudi lansko leto v pariškem listu »Pariš Journal« svoje spomine o kralju Leo poldu, kjer je omenjal tudi ta dogodek. Operna pevka Frida Hempel pa je izpovedala sledeče: Ko sem bivala na svojem dopustu v Ostende. prišla je nekoč k meni baronica Vanghan. ki je do takrat nisem poznala in me povabila, da priredim v njeni vili koncert za dober honorar. Po koncertu je bil kralj jako prijazen z menoj, sedel je k meni na zofo in dvoril na vse načine. Dejal mi je, da mi bo poslal kako odlikovanje; potem sem se jaz odpeljala v svoj hotel. Kaj se je pa godilo po mojem odhodu, tega seveda ne morem vedeti Par dni potem pa sem dobila v Ostende Leo poldov red in pismo v katerem me imenuje kralj oficirjem Leopoldovega reda. Vsled te izpovedi in ker je Lehmann s pričami ni mogel izpodbiti, ter podpreti svoje trditve, je bil obsojen na sto mark globe radi obrekovanja in zanemarjanja uredniške dolžnosti. Kljub obsodbi pa je stvar vendar zanimiva, ker se vidi kako različne so zasluge, za katere se lahko dobi visoko odlikovanje. Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce v Pragi so darovali v mesecu decembru 1911 sledeči dobrotniki: 500 K: deželna blagajna v Pragi; 200 K: živnostenska banka v Pragi; 100 K: klub naprednih akademikov v Celju; 45 K: L. Klemenčič, stud. med. kot del čistega dobička veselice na Muljavi; 40 K: J-Nabernik, sod. svetnik v p. v Ljubljani; po 30 kron: A. Vodnik, kamn. mojster v Ljubljani; in dr. J. Stare v Ljubljani; po 20 K: T. Jost v Pulju. okresny vybor v Novem Bydžove. mestni zastop v Kamniku, V. Kavalier Sazava na Češkem, J. Rezač, nadinženir v Krškem, J. Rahne, notar na Brdu. dr. H. Tuma v Gorici, R. Arce v Ljubljani, L. Svetec, notar v Litiji, J. Knez v Ljubljani, mestni zastop v Idriji, J. rytir Daubek, Brnenec na Češkem; po 15 K: baron Rosches-Rath v Gorici in dr. Fr. Jurtela v Ptuju; po 10 K: okrajna posojilnica v Ljutomeru. okresny vybor v Libani, V. Vesel, notar v Trstu, okresny vybor v Roudnici na Labi, J. Bole v Reki, kolinska tovarna za kavno primes, hranilnica v Žiri. J. Mankoč v Trstu, dr. J. Čelakovsky, t. č. rektor češke univerze v Pragi, okresni vybor v Kostelci na Orlici, klub konceptnih uradnikov češ. dežel, odbora, dr. . VVilfann v Trstu, rolnicka sladovna v Pro-stejove. L. Jonko v Bovcu, dr. J. Hrašovec v Celju, dr. J. Srnec v Celju, tovarna umetnih gnojil v Kolinu, J. Fischer, tovarn, ravn. Pečky na Češkem, F. Žužek, nadinženir v Ljubljani, občanska založna v Slanem, dr. F. Horvat, notar v Brežicah, J. Stritar na Dunaju, F. Matej-čič, dež. šol. nadz. v Trstu, M. Jurkovič, dekan v Ljutomeru, A. Trevn na Jesenicah, dr. F. Rosina, odvetnik v Mariboru, dr. V. Kukovec v Celju, dr. J. Jenko v Ljubljani; po 6 K: dr. . Nesy, advokat v Pragi, dr. J. Schegula v 'Jovem Mestu, vlad. svetnik dr. J. Metelka, univ. prof. v Pragi, R. Perušek, prof. v Ljub-jani, dr. J. Sedlaček Smichov, dr. F. Horvat, odvetnik v Ptuju, dr. F. Slavik, prof, Žižkov, V. Tobisch, svet. dež. odb. Bubeneč pri Pragi, dr. J. ličar v Kranjski Gori, dr. J. Polivka, univ. prof. v Pragi, Ed. Kavčič, trgovec v Ljubljani; po 5 K: J. Rohrmann, notar v Kostanjevici, J. Bartou a synove, Nachod, dr. A. Kraus, univ. prof. v Pragi, dr. J. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, dr. O. Pvbar v Trstu, V. Čihak, Podebrady, dr. J. Klasinc, advokat v Gradcu, V. Krajnc, notar v Šmarju. J. Sitter, sod. svet. v Brežicah, A. Tavčar, prof. v Ljubljani, St. Ferlan, c. kr. stotnik v Gradcu, dr. G. Hodek, Petips^ Josipina Puppo v Kranju, J. Smodej, notar v Velikih Laščah, O. Ploj, notar v Črnomlju; po 4 K: R. Giontini v Ljubljani, Fd. KaizI, bančni uradnik, Karlin, J. Berlisg, trgovec v Rogatcu, A. Hudovernik, notar v Ljubljani. L. Sclrvventner v Ljubljani, A. Senekovič, vlad. svet. v Ljubljani; po 3 K: dr. J. Koloušek, univ. prof. v Pragi, dr.^J. Jarnik, univ. prof. v Pragi, J. Wieser, prošt v Pod-krncŠu na Koroškem, A. Cvenkel v St. Petru v Savinjski dolini, M. Šinko, prof. in župnik v pok. v Središču, J. Medica, posestnik parne žage v St. Petru; po 2 K: V. Kaš, prof. Pri-brain, dr. V. Šamanek, Liberci, J. Zadravec, posestnik v Središču. A. Kolar, žunnik pri sv. liju na Štajerskem, Matilda Šebenikova, posestnica na Uncu, M. Žmavc, trgovec v Raj-henburgu, S. Lapajne, okr. glavar v p., Ljubljana, J. Selih, župnik pri sv. Kunigundi na Pohorju. — Darove sprejema blagajnik dr. Karel Šeoesta, advokat, Praha II. Spalena ul. 9. H. odprto odprto Lepo stanovanje 3 sobe itd. v I. nadstropju v prijazni Novi ulici 3 je takoj ali za pozneje poceni oddati. 100 Lasne kite po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežicš vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Češke bliščeče brikete, Šlezijske fine brikete, Fine štedilniške brikete, Češki visokoplamteči premog, največje in najcenejše vročine, priporoča J. Paulin, tu, Nova ulica 3. Kupujte „Dan ! Izvod samo 6 vinarjev. Adolf Hogner preprogar in dekorater Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13 (na vogalu Kolodvorske ulice) 76 se prporoča čast. p. n. občinstvu za vsa v pre-progarsko stroko spadajoča dela, za izdelovanje oblazinjenega pohištva, celih interierjev, dekora-cijskili in zastorskih del, okusno in solidno izvršenih, po reelnih ter zelo nizkih cenah. Divani, otomani in žimnice vedno v zalogi. Naročila se sprejemajo v cvetlični trgovini v hotelu „Lloyd“, na Sv. Petra cesti. „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah! MIHAEL KASTNER, Ljubljana [ Kongresni trg štev. 10 :::::::::::::::::::::::::::::::::::: dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. Del. glavnica: K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v L] obl J anL “Sšr Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41L0 2 o — 56 — — Smrt peklenska! je renčal vojak. Ali je to odgovor? Kaj delaš tu. hlapec hudičevi? Govori! — Križ svetega Andreja nosite, je dejal Saitano. — Sam vem! In dalje? — Znamenje burgundske hiše je to, je nadaljeval Saitano. — Burgundec je moj gospod! — In Nevers je sin njegov. — Ali se meniš norčevati, postopač pre-tepaški? — Ne! Ako hočete napraviti plemenitemu gospodu de Nevers uslugo, pripeljite mu tega dečka... Če pa hočete biti obešeni, ga pustite v miru. Poveljnik je mignil. V hipu je bil Hardy obkoljen, pograbljen kljub opletanju in postavljen med dva vojaka, ki sta ga držala za roke. — Naredim, kar si rekel, je "Hnel oboro-ženec. Ampak, pri papeževem popku, ako si nas nagoljufal... naprej. V burgundsko palačo. In ti, z nami! — Grem, je dejal Saitano, pa če mi hočete verjeti, ne iščite tam gospoda de Nevers. — Kje pa, prokleti vlačugar? — V Hiši Saint-Pol! Napotili so se. Med dvema vojakoma je premišljeval Saitano:deček bo molčal... Ivan Nevstrašni bo za to poskrbel. Hardy je sel v sredi trope z obupom v srcu, kakor cloveK, ki je spoznal nemožnost boja proti usodi. Ustavili so se pred padajočim mostom. Hardy je vzdignil oči, videl debele masivne stolpe, molčeče stražnike vrat z nabode- — 53 — nja vrednejše je bilo, da je v takem trenotku otrok mislil na rešitev neznancev!... Saitano je obstal kakor pribit nad to ročnostjo, in prisotnostjo duha svojega nepričakovanega nasprotnika. To noč bi se moral izvršiti odločilni poizkus. Dolgo časa je Saitano pripravljal zanj elemente. Mesece potrpežljivosti, zvijače in poguma ga je stalo, da sije priskrbel žive tri. — Kdaj bom mogel pričeti znova? je mrmral in besnel od jeze. Se mi sploh ponudi še^ kdaj tako ugodna prilika? In ta demon me končno more ovaditi kot copernika; kaj bo z mojimi odkritji, ako umrjem v mukah. Ali naj bežim? Popustim vse, kar sem nagroma-dil v tej hiši? Mračen kakor Arhangel pekla je motril osvobojene tri, ki so se potegnili v kot in si urno drgnili zabrekla zapestja in gležnje. Niti kričali niso; čeljusti so bile krčevito sklenjene in niso izpustile najmanjšega glasu. — Ti ne poveda ničesar, je mislil Saitano. Groza jim je uničila spomin. Jutri ne bodo mogli najti niti ulice, niti hiše, da bi me ovadili. In mogoče, da poginejo od prestane-ga strahu že v nekaj dneh. I i bodo molčali. In njegov pogled se je ustavil na Hardyju, ki je stal z nožem v roki pred tremi, kakor da bi jih hotel varovati pred Saitanom. — Ta ti bo govoril! Neutsrašenost samo nosi v srcu. Kraljica me bo zatajila! Celo v njenem interesu je, da me izroči mučenju. Prokleto! Naj ovadi ta otrok moje delo, moje rezilo in vesil bom, če si mestni bedaki ne izmislijo in me sežgo na grmadi kot copernika. Hiša Saint-Pol. 14 r Senzacijonalna prodaja naj novejše pomladanske konfekcije! Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija // 1/1» tl fl tl TP / za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od •*' ** ll-Li-fJ! cj ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4- — naprej, n n n n n n OtrOke » » 2 » Anleško skladišče oblek “V.'* O. Berna tovič. m HT"fMCS= Izdelki solidni. PPM m ■ .s Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmedn!ce na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke itd. ::: Sprejemajo se tudi opreme hotelov. Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: Zmerne cene. Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. I Slapšak: Turki pil Sv. Tilnu, ilustrovana . knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre z\ mladino. 1’50 K. Šiupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. M«šiček: Beležke iz Rj fizike in feemlje. U Cona 40 _ ] Marolt: Zgodo-j ^ inske n« ne s i-ke. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60. Kuverte s firmo Kaj Izide zopet 9 • 1 Trgovske rakune ~ | Knjižnica Učiteljskega komiki a: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in 111. zvezek. Cena a 1*50 K. — | Kape: Mladini. Cena 1*50 K. — (»angl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek, i Cena h 20 vin. »reti: Kako si o-■ liraniiiMi zobe. S Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. 'j Razni napisi m lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešan; u umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. K 1 a Uradne tiskovine 9 za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Stereotipija Litografija Muzikali je 3 V „Učiteijski tiskarn!66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, g /I Slovenski llnstrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, I®opotnik, M Maša JSodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. I — 54 — Copernik!... Ah, ah! Profos Jean de Folle-ville je lovski pes in postane stekel, kadar za-duha sled za čarodejcem... Otrok mora molčati!... — Štirje so sedaj. On je poosebljena hrabrost. Ostali trije so močni. Ce jih napadem, nastane ruvanje, vpitje ... sosedje bodo slišali ... ne. ne, z zvijačo moram poskusiti, raz- družiti jih in napasti malega samega ... — Prokleti, kaj si hotel storiti z nami? je zakričal v tem hipu Hardy. — Proklet, proklet, proklet! je zatulila trojica. Bilo je kakor da bi jim Hardyjev glas podelil zopet govorico. — ldite, je dejal Saitano, svobodni ste... — Svobodni? so zašklepetali. — Pridite! .*.. Opotekajoč se, so mu sledili prehitevali drug drugega, vrtili ogromne oči, potili se še vedno od strahu in delali boleče grimase pri vsakem koraku. Hardy je šel za njimi. Saitano je odpahnil vrata na cesto. Komaj so se odprla, že so se pognali vsi trije v blazen tek, ne da bi se le s pogledom zahvalili rešitelju... Saitno se je nasmehnil! Tako je hotel. Hardy je spregovoril: — Z bogom, prokleti 1 In prosi Satana, da pozabim tvoj brlog! In odšel je z mirnostjo, ki se je zdela potrebna za njegov ponos. Saitano mu je sledil v senci, nekaj korakov za njim. pričasujoč priložnosti, da ga prepade in potolče. Ko se je Hardy čutil sa- — 55 — inega, se je naslonil ob hišni zid na križpotju treh ulic. Petdeset korakov pred njim se je pričenjal notrdamski most. Tresel se je od nog do glave. Obleka je bila premočena. Zeblo ga je. Čutil se je samotnega v temi, samotnega v življenju, brez očeta, brez matere, brez sorodnikov, brez prijateljev in je za-plakal. In ko je tako pretakal gorke a grenke solze, je spregovoril s tihim glasom ime. ki je hipoma razsvetilo njegovo žalost: Roselvs ... bil edini gospodar hiše Passavant, ki se je počasi privajal voditi in skrbeti za gospodarstvo delat kakor mož ... Kdo je bila ona ženska, ki jo je videl v kapeli? Kaj se je zgodilo z Lavro? Zakaj so prepadli njegovo hišo?... In Roselys!... Kaj se je zgodilo z njo? .,. Iz goste sence ga je opazoval Saitano... Zazdelo se mu je, da bi bil trenotek ugoden. Zasigural si je bodalo in se približal dečku ... V tem hipu pa je nastal rožljajoč hrup, svetloba bakelj je razsvetlila križpotje in zaslišal se je glas: — Hola! Stoj! Sem!... Saitano, mrzel in miren je ubogal na povelje in uvidel pred sabo močno patruljo, ki je prišla iz Doline Ljubezni. — Kaj iščeš v t®j pozni uri zunaj? je vprašal rezek glas. Saitano je pogledal Hardyja, ki je stal deset korakov odaljen in mislil: Molčati mora!... Blisk se je zasvetil v njegovih očeh in takoj zopet ugasnil. Iztegnil je roko in s« s prstom dotaknil poveljnikovih prs. 99 DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: JUŽNI KOLODVOR, na peronu.. DRŽAVNI KOLODVOR. v BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulicam DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta.-MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica.. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu.... KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sr, Jakoba trg