the Pom Office of Cleveland, Ohio. By oftler A. S. Burleson, DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AttWlnW §fltt1F CLEVELAND, OHIO, MONDAY JUNE 27th 1921 NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V LETO XXIV — VOL. XXIV. Skiti Hardinga Kongres ne deluje po njegovem načrtu. igton, 26. junija. Predsednik Harding ima iste skrbi kot jih je imeipredsed- Washington, a jih je i nik Wilson: Borba s kongresom, ki nikakor neče narediti kar želi predsednik. Harding je prepričan, da je delavski položaj jako slab v A-meriki. On - dobro ve, da je delavstvo nezadovoljno z republikansko vlado, ki je kolikor toliko odgovorna za brezposelnost v deželi, docim pod Wilsonom ni bilo nikdar tako slabih časov. Drugič pa kongres ne naredi ničesar v tej krizi: Na dnevnem redu so strankarski prepiri, a naj večjega vprašanja, ki danes mori ameriški narod, se kongres še ni lotil. In to je, da bi se veliki davki znižali in da se zniža objednem draginja. Teh stvari kongres dosedaj še ni upošteval. Predsednik Harding je včeraj poklical pred sebe mnogo bankirjev, s katerimi'se je pogovarjal o sploSnem položaju finance, pOsebno pa tujezemske trgovine. Predsednik dobiva od vseh strani dežele tisoče telegramov, v katerih državljani protestirajo, ker. kongres absolutno ničesar ne ukrene. Harding je prepričan da ni nobene odpomoči, razven če prime kongres in ga postavi »ativo: Ali naj kongres izpelje, kar je Harding priporočil, ali pa naj prevza- me odgovornost za položaj v deželi. Harding se od začetka svojega urada ni vtikal v kongresno poslovanje, ker Je mnenja, da predsqdnik ne sme predpisovati koftgresu. Tcida danes Hardingu ne preostaja druzega kot aa se poda pred kongres in položi krivdo pred «njega. Tekom zadnjih par dni je poklical več kongresnih voditeljev v Belo hišo, kjer jim jt? resno razložil, da je ameriški narod razočaran radi kongresne politike in neaktivnosti. Hardingu je to silnoiiudo, pa si ne more pomagati. ■e ■■ ■ — Pri sestanku Slovencev na povabilo mesta, da se tudi Jugoslovani udeleže., slavno-sti praznovanja 125. letnice Clevelanda, se je sklenilo, da Slovpnjii nastopijo z močpim pevskim zborom, katerega bi tvorila naša slovenska in hrvatska pevska društva. Ob- iednem bi se uprizoril ples ;o!o. Ker ima jvipravljalni odbor tozadevno sejo v sredo X Hollenden hotelu, se bo tozadevno počakalo, dokler se ne ukrenej6 vse podrobnosti v mestu, nakar se pripravijo slovenska društva za nastop. Slovenski pevski zbor bo vodil Mr. Ivan Zorman. — Za en mesec bodejo upe-Ijali znižano vožnjo na cestni železnici v gotovih krajih. Tako n.pr. osebe, ki se vozijo po St. Clair ave. iz mesta (Public Square) in stopijo s kare do 20. ceste, bodejo plačale za to vožnjo samo dva centa in pol, kdor se pa dalj pelje, bo moral plačati navadno voznino. Enaka*znižana voznina je upeljana tudi na drugih' progah. Kompanijs pričakuje od tega znižanja voznine precej dohodkov, ker dosedaj so ljudje raje hodili kot bi plačali 6 centov za kratko vožnjo. Ako se pa to tekom enega meseca ne obnese, upeljejo, zopet staro voznino na vseh progah. Poročila sta se Joseph Zgodba morilca Lonchar je v slabi družb zašel na kriva pota. Pred sodnikom 'Maurice Bernon se vrši obravnava proti Jugoslovanu Krist Lon-charju. Porota je bila hitro izbrana. Lonchar je obtožen umora prve vrste. Zatrjuj? se, da je Lonchar rojen v Srbiji. V Ameriki se nahaja šele par let* Takoj je zašel v slabo druš&no, ki bo mogoče kepičala njegovo življenje na električnem stolu. On je v družbi z Karlom Habigom in Merten Herendon zakrivil nasilno smrt policista Dyke. Ta nečedna trojica je meseca februarija nekega večera se napojila, potem pa so začeli pijtfni.rogoviiiti po cesti, kjer so izropali vsakogar, katere ga so srečali. Hodili so po Westropp ave. v Collinwoo du. Z revolverji so potnike prisilili, da so legli na tla nakar so jim odvzeli, kar so imeli pri sebi. Na ta način so izropali pad $40. Eden izmed napadenih se jim je pa po robu postavil, in roparji so zbežali, medtem ko so streljali. Streljanje je privabilo policista Dyke, ki je tudi začel streljati in obstrelil Charles Habiga, a je bil tudi sam zadet in en teden po streljanju v bolnišnici umrl. Vše tri je odklonil porotno obravna vo in se priznal krivim uboja, misleč, da bo s tem dobil nekaj let zapora. Sodnik Bernon p£ ga je takoj potem obsodil na smrt,' dočijn se misli, da Če bi Habig svojo usodo izročil porotnikom v roke, da bi dobil le dosmntno ječo. Sedaj je na vrsti Lonchar. Prvi dan, ko se je pričela obravna: va proti njemu, je prišla v sbdnjo dvorano njegova žena Draga Lonchar, s katero se je poročil v starem kraju malo pred odhodom v Ameriko. Ženo je pustil tam, sam se je podal pa v Ameriko. V sodnji dvorani ga je mlada ženica prvič zopet videla po dolgi ločitvi, .in v tako skrajno obupnem položaju. Več minut je morala sodnija prenehati s poslovanjem, ko je žena ob-jela in poljubila svojega moža — morilca in roparja. Državni pravnik proti Lonchar-ju je Harry Parsons, ki se je porotnikom izjavil, da bo dokazal, da je Lonchar sprožil strel, ki je zadel policista Dyke. Admiral Sims. Je preklical svoj govor o ameriških oslih. Washington, 25. junija. Admiral Wil|iam S. Sims, vrhovni poveljnik ameriškega brodovja v evropskih vodah tekom vojne, je dobil včeraj javen ukor od tajnika mornar rice, Edwin Denby-a. Admi-* ral je preklical, kar je govoril, se izjavil, da mu je žal, kar je rekel, in zadeva je poravnana. Admiral Sims se je mudil v Angliji, in dne 7. junija je imel na nekem banketu govor, tekom-katerega se je sledeče izjavil: V Ameriki je nekaj ljudi, ki so tehnično Amerikanci, toda pravi Ame-rikanci niso. Oni so Amerik kanci, kadar hočejo denar, kadar pa govorijo so Sinfej-novci. Oni so vaši in naši sovražniki. So kakor zebra, črni z belimi marogami, alt pa belt s črnimi marogami. Mi vemo, da niso konji, in nekateri ljudje pravijo, da so osli. toda vsak izmed teh oslov ima glas pri volitvah, in ena izmed neprilik ameriške republikanske vlade je, da A-merikanci iščeio te glasove. Toda prebivalstvo Anglije ve, koliko zaupanja more imeti v glasove teh oslov." Vojnj tajnik Denby je radi te^a govora poklical Simsa domov v Ameriko, da se opraviči. Sims je prišel, priznal morilce in roparje je polidija kaj kmalu izsledila. Vsi trije JH so bili od velike porote obdol-l^yoj^ krivdo iii nepremišlje-ženi umora prve vrete in ro- ne besede, vojni tajnik ga jte parskega napada. Habig, ki dWfMM dU je prvi prišel pred sodnika, Manj delavcev -Mf_ ' -4 i javno pokaral, in admiral Sims se je vrnil na svoje mesto kot predsednik vojnega kolegija. — V četrtek, 30. jutiija dobijo sledeči rojaki državljanske papirje: Jos. Germ, John Tomšek, John Madved, Anton Cerne, Jos. Perko, John Žnidaršič, Val. Turk, Math Zakrajšek. Ti omenjeni ne dobijo v petih letih papirja, ako se v četrtek ne oglasijo, ker so bili že večkrat kHcani, pa niso prišli. Nadaljp dobe, papirje: M. Strgar, A. Kastelic, A. Bobnar, A. Gole, A. Pogačar, M. šušteršič, John Sever, John Habat, A. Komar, A. Smolič John Zupančič, A. Skufca, S. Bobnar, Blaž Skupic, Fr. Baraga, J. Mlačak, john Lav-rič, Mike Podboj, Dane Lju-Bičič, Jos. Rizner,D. Bejlan, John Hočevar. Vsem novim državljanom častitamo. — Truplo škofa Koudelka V sredo v Cleve- v petek na ker ave. je umrl sinek Emil - V četrtek. 30. junija je zadnji dan za precej dolgo dobo, ko se bodo delili državljanski papirji. Potem ne doji nihče državljanskega'papirja tja do septembra meseca, niti na Common Pleas sodniji niti na zvezini sodni-ji. Vzrok je, ker so sodniki na . počitnicah. Meseca septembra bo pa dvoje zaslišanj na United States sodniji, pri caterih zaslišanjih bo prišlo 900 prosilcev na vrsto, a na Common Pleas sodniji bodo imeli štiri zaslišanja z nad tisoč prosilci. Tekom oktobra meseca pa zopet ne dobi nihče papirja radi postave, ki pravi, da 30 dni pred volitvami ne more nihče postati državljan, ■r—..Oni, ki so tekom vojne ob registraciji za vojaško službo, izjavili, da nečejo služiti v armadi Z jed držav, ne morejo 'flpt let postati državljani. Kot znano s6 sodnije vse prošnje za državljanstvo takim osebam zavrgle. Sedaj morajo čakati pet Tet, predno jim je dovoljeno vložiti nov^ prošnjo. Tqje pač hud udarec, katerega marsikdo ni pričakoval,- kot se je izjavil Mr. Shackley, vrhovni examina-tor za državljanske papirje. — V petek zvečer ob 8. url je umrl Frank Kuhar, gostilničar, na 3804 St. Clair ave. Star je bil 40 let. Ranjki je bil doma iz vasi Ravne, fara Zdole, na Spod. Štajerskem, kjer'zapušča dve sestrii. V Ameriki je bival 14 let, in zapušča tukaj 3 brate, soprogo, enega sina in eno hčer. Pogreb se vrši v tosek zjutraj ob 9. Pokoj njegovi duši! — V torek, 28. juniftSe vr-Si seja Kluba S. N. D. ob 7 JO zvečer. Prošeni so vsi člani kot članiee klu6a zavednih Slovenk ter društveni zastop- Mesto odpusti delavce in odtrga;place Vsem mestnim delavcem se bo utrgala plača sistematično in precej otyeutno, se je izjavil župan Fitzgerald, poleg tega pa bo-faesto odslovilo več sto uradnikov in delavcev, kakor razjmere zahtevajo. Mesto nima denarja v blagajni, da hi plačevalo plače kot so bile v nkvadi tekom vojne in pa km^lu po vojfti, Ako pe hoče mefeto znebiti deficita, mora utrgati plače in odsloviti več uradnikov. Kontrolni odbor, ki nadzira plačevanje mestnih uradnikov bo rešil to zadevo tekom prihodnjih dveh tednov. Mesto je poslalo vjjem večjim kompanijam v mestu vprašal-ne pole, da se zve koliko so utrgale na plačah privatne kompanije, in pd tem se bg ravnalo tudi mesto. Če pa ima mesto v tim ali onem poslu unijske dllavce, ostane njih plača kalfcr je narejena pogodba z ulijo. Osebno se je župan izjavi, da bi raje videl, da se odpofe služba več uradnikom in delavcem kot a da se utrga oil plače, toda er on nima odločilne besede pri tem, bodejo iajbrž ukrenili, da se odpusti iz službe gotovo število fl^ož, ostalim se pa znižajo | zagotovil, da tema vsa mes; dovala. Cestni dobili žnižano način, da delajo samo pet dni v tednu namesto šest. Sedaj so na vrsti pobiralci odpadkov; katerim nameravajo plačati od 1. julija naprej $5 na dan, namesto $6 kot sedaj dobivajo. — Ako bo volitev septembra Meseca za spremembo mestne vlade preložena, tedaj grozijo zagovorniki novega sistema, da postavijo pri no-vemberskih volitvah svoje lastne kandidate za župana in druge mestne urade. Tako bi se Število kandidatov za župana letos še pomnožilo. Stranko' novega * sistema pri vladi bi zastopal kot županski kandidat Peter Witt, neodvisna kandidata bi bila Edmund B. Haserodt, v slučaju da ne dobi odobrenja od demokratične stranke, in J. Boyle, bivši county blagajnik. Poleg tega bo demokratična stranka najbrž imenovala še' svojega kandidata, med republikanci pa se omenjajo kot županski kandidati: Frank Smith, sedajni policijski načelnik, Fred Koh-ler, bivši policijski načelnik in sedajni county komisar, ter sedajni župan Fitzgerald, ki pa še ni za trdno sklenil, da kandidira, ker ga v Wash-ingtonu čaka lep urad, samo ako ga hoče v*eti. — V petek zjutraj je umrl John Mrvar, p. d. Navžil, stanujoč pri starilih na Rich-fnan & White Rd. Star je bil . Župan je dejo kljub a napre-pometači so plaČQ na ta Novice po svetu Razna zanimiva poročila o tekočih dogodkih. niki, da se seje vdele^Jo. — Družini V Londonu se nadaljuje cesarska konferenca zastopnikov vseh angleških kolonij in dominijonov. Skrajna tajnost preveva ta zborovanja. Glavni predmet zborovanja je dognati, kako bi Anglija dobila čimveč koristi od Žjed. držav. Iz Koblenza, Nemčija, se poroča, da je nastal ogenj v štirih velikih skladiščih ameriške armade blizu Koblenza, ki so do tal pogorela. Škoda znaša več stotisoč dolarjev. Nemci so pridno pomagali Amerikancem gasiti. Vlada namerava prodati 1. okt. stotine ameriških parni-kov, ki leže brez rabe v pristaniščih. Ako jih ne bo prodala,, jih bo uničila, ker povzročajo vladi preveč stroškov. Arabski banditje so skušali ubiti znamenitega francoskega generala Gouraoud, ko se je nahajal na inšpekcijskem potovanju med Damaskom in morjem v Siriji. Liga Narodov je 25. iunija odredila, da dobi Finska republika Alandske otoke, švedska je protestirala. V Philadelphia, Pa. je umrl pastor metodistovske cerkve Rev. Johnson, ki si je pridobil posebno "slavo", ker je preganjal kotličarje. Umrl je radi prevelikega napora, ko je iskal grešnike prohibicije. Iz »Londona se goroča, da pride v kratkem do poravnave med lastniki premogovnikov in med premogarsko unijo. Štrajk premogarjev traja že od marca meseca. Predsednik Harding je imenoval odyetnika Charles B. Warren iz Detroita za ameriškega poslanika pri japonski vladi. Nicky Arnstein, znani slepar z Liberty bondi, ki je pokradel Liberty bondov v vrednosti nad en milijon dolarjev, je dobil v Washingtoqu dve leti ječe za tatvino. McGannon je kriv Obsojen na Ido 10 let zapora v Coh IIII t II 1)1 Ki I 28 let, oženjen in zapušča soprogo ter enega sinčka, stari-še in več bratov ter sester. Bolehal je več mesecev. Pogreb se vrši v pondeljek dopoldne. Pokoj njegovi duši, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Zagovorniki Mrs. Kaber, proti kateri se začne obravnava v torek, 28. junija, bodejo poskusili vse mogoče, da ne pride nobena Ženska za porotnico v tej obravnavi. Pravijfc, da so ženske prej za električni stol kot moški. ima pri nas Frank — 23 letna Mrs. Virginia McKenzie je z revolverjem ustrelila svojega soproga, katerega je pogodila v srce, da je takoj umrl. Na policiji je mlada ženska povedala, da jo je mož prosil naj mu zašije hlače, in ker ni takoj segla po šivanki in niti, se je mož razjezil in jo udaril po obrazu. Ona je pa zgrabila revolver in ga ustrelila. Zakonski par ima enega otroka, starega tri leta, in je bil poročen zadnjih 6 let. — Policija je spravila na varno dve ženski, o katerih se je dognalo, da so jim ječar-ji v zaporih dovolili obiskovati jetnike tudi po uradnih urah. Dognalo se je, da so te ženske obiskovale morilce Hunt in Walsh, in skoro gotovo je, da so te Ženske tudi prinesle morilcem žage ter revolverje v ječo, s pomočjo katerih so potem trije morilci pobegnili iz zaporov. Velike preiskave se vodijo, kdo je povzročil beg morilcev, šerif vodi svojo preiskavo, polici>-ski načelnik pa svojo. Kar je zanimivo je to, da so ječarfi dovolili skoro vsakomur, da je lahko vsak čas hodil k zaprtim morilcem. -William Howard Taft, bivši predsednik Zjedinjenih držav, je predlagan za predsednika Western Rfeserve u-niverze v Clevelandu. Iz Superior, Wis. se pofo-ča, da je tam umrl v Rt Rev William H: McGannon, bivši vrhovni sodnik mestnih sodnij v Qlevelandu, dvakrat tožen umora in oproščen, je bil v sdboto pronajden od porotnikov krivim krive prisege in obsojen od sodnice Florence Allen v ječo od 1 do 10 let. Porotniki so se posvetovali 27 ur, predno so se zjedinili v krivdoreku, in enkrat so dali sodnici vedeti, da prenehajo s posvetovanjem toda sodnica jim je ukazala, da morajtf priti do konca. Ko so porotniki izjavili, da pronajdejo McGannona krivim, je sodnik McGannon skoro blazno vzkliknil, rekoč: "Kriv!" Potem se pa oglasi glas sodnice: Sodnik cGanon, vstanite! Ali imate še kaj povedati, predno ste sojeni? Mc Gannon je vstal, spregovoril par besed, pa rekel: 'Tako sem pobit, da mi je nemogoče govoriti." Potem pa s prstom pokaže proti prostoru, kjer so sedeli porotniki in reče: "Povedal sem resnico. Vsemogočni Bog v nebesih je moja priča, da sem govoril resnico. Ničesar druzega ne vem o streljanju Harold Ka-gya kot kar sem povedal pred sodni jo. /Bog je vodil moje korake ono noč. Njemu je znano, da sem nedolžen. To je največja zlouporkba pravice, kar se jih je še kdaj pripetilo." Ko je tako govoril, je sodnica sedela s sklenjenimi rokami pred njim in gledala proti oknu. "Sodnik McGannon," je rekla sodnica Allen, "noben'sodnik ni še imel kdaj tako neprijetne naloge kot jaz, ko vas moram soditi, vas, pred katerm sem svoje dni sama zagovarjala. Toda moji osebni občutki me ne smejo odvrniti, da ne izpolnim svoje dolžnosti/Sodniki včasih mislijo, da so nad postavo, ttfda oni so podvrženi postavi kot vsak drug državljan. In sodnija vas s tem obsodi v državno ječo v Columbusu od enega do 10 let." McGannon je bil ves iz sebe. Njegov zagovornik Boyd začne obravnavo s sodnico za novo. sodno razpravo. Sodnica je dovolila McGan-nonu dvajset dni, da se pripravi na novo obravnavo pred vi jšo sodnijo. In ko se je McGannon obrnil, da zapusti sodnijo, je slovesno izja vil sledeče besede: "Kakor gotovo je Jezus Kristus v ne besih, bo povzročil, da bodo ti ljudje, ki so me obsodili, trpeli kakor sem trpd jaz. On jih bo mučil in kaznoval, kakor so mene kaznovali. In če ne bodo trpeli kakor sem Gompers zmaga Bfl je ponovno zvoljen predsednik A. F. ofL Denver, Colo. 26. junija. Samuel Gompers, 30 let pred sednik največje ameriške delavske organizacije, American Federation of Labor, je bil včeraj izvoljen z ogromno večino delavcev, da ponovno predseduje tej najbolj upljivni in veličastni zgradbi delavskih organizacij. Dobil je 25.022 glasov, napram 12.324, ki so bili oddani za John L. Lewisa, edinega nasprotnika za predsedništvo, katerega je Gompera imel. Veteran ameriških delavcev in boritelj za delavske pravice, Gompers, je zmagal v glavnem raditega, ker je napadal časopise, ki blatijo delavsko gibanje, med njimi ta-kozvane Hearstove časopise ki so Gompersa napadali kot največjo kugo. Konvencija delavcev pa je pokazal svetu da stoji s svojim voditeljem in ga je ponovno izvolila predsednikom. To je 40. leto, odkar bo Gompers načeloval A. F. of L. Njegov premagani nasprotnik, John L. Lewis je sam častital Gompersu potem ko je bil znan izid volitev. Za Gompersa so glasovali sledeči delavci: artistiin igralci, peki, čevljarji, pivo-varji, delavci sladkih pijač, knjigovezi, zidarji, delavci pri mostovih, metlarji, gradbeni delavci clerki, kar-pentarji, poštni uradniki, inženirji, fc gasci, delavci v klarji, kožu ho vinarji, klobučarji, kovači, uslužbenci hotelov, restavrantov, pismono-še, pristaniški delavci, bar-varji, plumberji, tiskarji in mogo drugih. Njemu nasproti so bili: mašinisti delavci % topilnicah, premogarji, kro jači. Več delavskih glasov Je bilo razcepljenih. Prihodnja konvencija se vrfli v Cincinnati, O. otografisti, ognje-fondrah, ste- jaz trpel, tedaj ni Boga v ne besih!" Potem pa je sodnik McGannon odšel, oprt na eni strani na rolfo svoje žene, na drugi strani pa na roko svoje matere. Sli so k county cler-ku Haserodtu, da podpišejo varščino $5000 za novo obravnavo. Sodnik McGannon je 55 let star. Njegovega trpljenja se ni konec. Višje sodnije se bodo sedaj pečale z njim. — M. F. Bourjaily, komisar odbora za pripravo slavnosti ob priliki praznovanja 125. letnice obstanka Zjedinjenih držav, je odpotoval v Washington, da osebno povabi predsednika Hardinga ter generala Pershing, da prideta 25. julija v Cleveland, da s svojo navzočnostjo povečata — Proti 39 roparjem je velika porota v soboto dviginlla obtožbo. Med drugimi se nahaja 21 letni Krist (kus, ki je 13. junija okradel Elizabeto Weihmiller za $1.50, potem I pa ji storil silo. — Umrla je na zastruplenju krvi v četrtek zadnji teden rojakinja Josipina Nadrah, 15016 Saranac Rd, CoIIin-wood. Pogreb se je vršil v soboto pod vodstvom A. F. Sve-tek Co. Naj počiva v miru! — Imeniten lov je naredila policija pretekli teden. V neki kleti je aretirala osem moft-kih, ki so pili jakata, zaplenila je 30 zabojev žganja, 7 revolverjev in dve puški. Za- plen jena sta bila tudi dva avtomobila, polna žganja, ki sta čakala pred kletjo, j — Zveza clevelandskih lastnikov tiskaren se je pritožila na Common Pleas sodniji proti tiskarjem, ki postavlja-o pikete pred tiskarnami, cjer so tiskaiji na štrajku. astniki, tiskaren so prosili sodnijo, da to prepove. Sodnik Powell je pa odločil, da piketi niso protibostavni. pač pa je zapovedal, da mora vsak piket nositi moder trak, na katerem je zapisano, da je piket, in imena ter naslovi piketov se morajo sporo&ti odboru lastnikov tiskaren. Nič več kot dva piketa smeta stati pred eno tiskamo. Pismo ima pri nas Frank šepec. - Kdor rabi ka) dobi Dry inOOt * ■J žSkiri;' .' ■•. Ako želite, da pride vala denarna pošiljatev ob pravem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj se poslužite natega denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje denarja. Izplača direktno v Ljubljani. V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znaia osemindvajset milijonom Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. »imiii potrebnega z« odhod. Precej roj»kov je bilo 2c okradenih in ociganje-nlh, ker so potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se britko m a m • t m t M Al $4.00 $6.50 AMERIŠKA DOMOVINA Za Cleveland po petti' Vsa pisma. doplai 1» •lit 84. Clair Ave. N. K. naj m pošilja m Cleveland, Ohio 8c Tel. Cuy. Pilaeel— 189 fAMBS DE BE V EC. LOUIS J. PUtC, E4Um IS8UU) MONBAT, WBDNMDAY AND FRIDAY bad by 25.000 Shraius ia tke City of Cleveland ud dcewhere. UicrtlfiDg rites m reqiest American in spirit Foreign m laigufe only Ohio January fltb 1001, at tke peat office at Aat of March Srd, 1070. No. 74. Mon. June 27th 1921 ——————»M—® Kako se bodo prali. Iz clevelandske ječe sta pobegnila dva morilca — morilca, ki sta ubila na krut naCin policista, ki je izvrSeval svojo uradno dolžnost. Zajedno z njim je pobegnil se tretji lopov. Nekie med mirnimi državljani se nahajajo danes ti trije banditje, oboroženi in znova ogrožajo življenje državljanov. In kadar jih mogoče zalote, predno se podajo, bo Se kdo plačal s svojim življenjem njih morilsko predrznost. Zdi se nam, da je skoro nemogoče, da bi morilci, ko*so enkrat prijeti in na varnem za omreženim železjem, mogli pobegniti. In vendar se je zgodilo. Deset dni so žagali z malimi žagicami skozi teske železne drogove v drugem nadstropju county ječe, kjer so prostori samo za morilce.. In ko so prežagali drogove, so imeli morilci 28 pripravljene revolverje, da s pomočjo slednjih izvrsc pobeg, in da zajedno terorizirajo nove državljane in jim grozfe s smrtjo. Kako je to mogoče. Utihotapili so žage v ječo, in deset dni žagali, ne da bi jih kdo opazil! Utihotapili so revolverje v ječo, nihče ni tega opazil. Nemogoče se zdi, toda zgodilo se je. Da so mogli morilci pobegniti je skoro nemogoče, razven v dveh slučajih: Silna prijwiiojenost in zločinska brezbrižnost onih, katerim je postava izročila morilce, da jih čuvajo. AJi pa so bili ječarji zmenjeni In podkupljeni od morilcev. Druzega ni mogoče. In sedaj kričijo ter kažejo s prstom eden na druzega. Konja so ukradli, sedaj pa fcočejo htev zakleniti. Preiskovali bodo in govorili. Vsakdo bo ugibal, kake se je zgodilo. Medtem pa so trije morilci na svobodi. Mi pa zahtevamo več kot preiskavo. Da se dožene odgovornost za pobeg, to še ni dovolj. Akcije ie treba, potem ko se dožene kdo je odgovoren. Akcije, ki bo enkrat za vselej dokazala Šerifom in . ječarjem, da ljudje niso zadovoljni samo s preiskavo kako se je zgodilo in zakaj se je zgodilo. Policist Sproaty je bil vesten stražnik javnega miru in zagovornik postave. On je plačal s svojim življenjem, ker Je - izvrševal svojo uradnb dolžnost, in v njegovem imenu se zahteva, da se nekaj ukrene sedaj, ko so pobegnili njegovi morilci, katere je policija s trudom polovila. v Prva odgovornost za pobeg morilcev zadene šerifa Charles B. Stannard. On je po postavi javni varuh vseh jetnikov, in on jih mora stražiti. Potem pridejo njegovi pomočniki in uradniki v ječi. Od Stannarda se sedaj pričakuje, da nekaj ukrene, nekaj kaf ne bo samo pesek v oči Cle-velandčanom, ne samo V zasmeh morilcem, ne samo umivanj?, grešnega kozla, potem ko se je nažrl najboljše detelje. Mi bi radi vedeli kakšne razmere vladajo v county zaporih. Ako morilci zvedo, da je prav lahko pobegniti iz cle-velandskih zaporov, tedaj se bodejo dali radi zapreti, da nekaj dni" prelive v miru in v izobilju pri dobri hrani, potem pa pokažejo figo in pobegnejo Ljudje bi radi zvedeli kaj so za eni ljudje, ki stražijo jetnike. Mi bi radi vedeli ali ie elevelandska ječa —- zapor za morilce ali pa hiša s peska, ki se vsak trenutek lahko podre. Nadafje bi tudi radi vedeli kaj nameravajo v bodoče narediti, da se ne ponovijo več enaki dogodki. % Kar se pa tiče pobeglih beguncev, je odvisno od Šerifa Stannard, da jih dobi nazaj čimprej, ne da bi zato ljudje morali še posebej plačevati. Njegova dolžnost je bila gledati, da ne pridejo žage v ječo, revolverji in drugo orodje, šerif bi to lahko preprečil, če bi nekoliko več pazil. Deset dni žagati železne drogove pri vratih ni malenkost, ki se tako lahko prezre. Odvezal mu je vrečico in potegnil iz nji drobno pismo s fotografijo, ki jo hranim Se u, Nikolaj t' Nemo je po pismu, ga o prebral. Oči 30 mu NIKOLAJ SEMJENOV. Josip Velkavrh. k ^ Ne vem, v katerem grobu • počivajo njegove kosti in Že zdavnaj bi bil pozabil nanj, če bi ne videl tolikokrat njegove slike, ki jo hranim med svojimi spomini na svetovno vojno. Majhna je ta slika in že vsa obledela, na njej pa se Se dobro pozna njegov poslednji poljub, ki ga ji je utisnil v trenutku, ko je odhajala iz telesa njegova duša, da pozdravi še enkrat ljubo ženo in dete, ki ju vidim v njegovi družbi na tej borni sliki. Bilo je v drugi zimi minule vojne. Z njimi, ki so zašli v plen sovragu. je bil tudi on. Zajeli so ga nekje v Karpatih in vlačili ranjenega v umazanem živinskem vagonu od mesta do mesta. Ko je prilezel vlak z ujetniki do našega taborišča, so ga položili na trd voz in ga prepeljali v barako, kjer je bila nastanjena bolnica za vojne ujetnike. Tu sem se seznanil ž njim in po-kramljal vselej, kadar me je vodil posel mimo bolniških postelj, ž njim par besed. Težko me je razumel, nevajenem ruskemu jeziku, t vendar so besede, govorjene srca, segle v srce. sva bila že bolj znana, me je, ker /e vedel, da upravljam pošto vojnih ujetnikov, nekoč zaupno vprašal: "Gospodin, kdaj'£ride zame pismo?" "Ej, kmalu bo priSlo. Nikolaj," som ga potolažil ne sluteč, da govorim resnico. Tisto noč je Nikolaj, ki je že blizu konca, izredno dobro spal. Zjutraj sem mu takoj po zdravniški viziti sam nesel k postelji "pošiljko", ki je prišla zanj od njegove žene. "Glej, Nikolaj, tu je zate več kot pismo!" Sklonil se je pokonci, hlastno pograbil zavoj in poljubljal prvi pozdrav svoje domovine. Zbral je svoje poslednje moči in s trudom raz-motal zavitek, v katerem je bilo nekaj presuSenega kruha, zavitek caia in platnena vrečica s sladkorjem. Koščeni roki sta blagoslavljali darove rodne zemlje, v očesu pa mu je zablestela velika in poslednja solza. "Goapodin, pisma nit" Globoko je vzdihnil, se sklonil na slainno blazino in zrl nemo na poslane stvari, TovariS, ki je ležal poleg njega in ki je dobil od doma avo, se t}', a ne zastale pa sliki njegovih dragih. Krčevito je stisnil sliko k sebi, pritisnil na ledeni ustni, še enkrat vzdihnil in sklenil. v Pokopali so ga tam gori sredi jelovega gozda, kjer še danes sameva zapuščeno ujetniško pokopališče. Kadar se zamislim nazaj v one dni strašnega trpljenja, pregledujem spomine na svoje ruske znance, izmed katerih mi je najdražji slika Nikolaja Semjonova. Vselej, ko jo zazrem, vidim, kako se dvigajo njegove koSčene roke, blagoslavljajoče svoje drage. Bog ve, kje so in kako jim je. A on, ki se je usmilil Nikolaja, gotovo tudi ni pozabil njegovih, ki Se morebiti čakajo odrešenja. Da bi že skoro priSlo njim in vsem dobrim zemljakom svete Rusije. Kosti Nikolajeve pa bodo skoro sprhnele gori v germanski zemlji. Njihov prah se bo pomešal z njo in zraslo 50 iz nje drevo, ki bo s svojo tajinstveno senco objelo in odreSilo vse človeStvo... IGRA USODE IN SLUČAJA. Znano je, da v človeškem življenju igra usoda ali slučaj veliko ulogo, dasi je mnogo ljudi, ki pravijo, da sluča-ev sploh ni. Toda to je med-0 vpraSanje, če pa vzamete besedo "slučaj" v navadnem vsakdanjem smislu, pa na vsak način lahko navedemo več primerov, kačo je ne samo v življenju posameznika, pač pa v zgodovini celih narodov in držav ral slučaj ogromno ulogo. dejstvo je posebno duhovito izjavil slavni pesnik Shakespeare^ ki je dejal: "če bi bil Kleopatrin nos samo za palec višji ali večji, tedaj bi Rim še danes bil to, kar je bil nekdaj. S tem je hotel Shakespeare povedati, da pogostokrat ne-znatna'dela ali dogodki povzročajo celo zgodovino in dogodke, pred katerimi še svet trese. Pogibelj Rima je bila odvisna od blazne zaljifb ljenosti Antonija v Kleopa-tro, egiptovsko kraljico, S popolno pravico se trdi, da bi bila zgodovina Francije opolnoma drugačna. Če bi il Naooleon tri leta prej umrl. Šlavni angleški revolucionar Cromwell, ki je podil kralje s prestola, se je notel izseliti v Janialco, ko je bil popolnoma neznan in brez upljiva, toda ga kralj Karl I. ■ ■ - ■ ■ ' ■ .........'■■•—, ''"..., t . "« * " ' V. * v Srbiji železniške iz tega Bpsojila ne o se je Napoleona t podal vzelo bitka p ni bilo čete a, na Da en, ko so njegove padale. I bi Napoleon sedel v voz, se mu ne t>uo treba kopati, bil bi na mestu ob pravem času, in po svoji izurjenost^ odločil bitko sebi*y prid. Tako pa je bitka pri Waterloo zatemne-la Napoleonovo slavo. Zanimiva tožba. Minister Sv. Pribičevič je tožil dr. Stožira iz Zagreba, ker ga Je na zagrebškem občinskem svetu nazval "lopovom". Za to tožbo vlada veliko zanimanje, ker dr. Stožir nastopa dokaz resnice. Pribičeviču toženec očita, da je hotel podkupiti dr. Mato Drinkoviča, ter da je Pribičevič ponovno bil tudi pripravljen za prelivanje krvi na HrvaŠkem. Izid tožbe Še ni znan. žrtev prepričanja. V Beogradu je bit obsojen Miloš Ilič kot bivSi odgovorni urednik na 15 let zapora. Tako bo moral ta človek prfcsedeti dolgo vrsto let vsled raznih za delavstvo brezkoristnih provokacij, ki so jih komuni sti grmadlli, da inscenirajo boljševiško "revolucijo". V železniškem vozu zadet od kapi. V petek 20. maja ob 9. uri dopoldne je dospel na mariborsko postajo / graški osebni vlak. Potniki so javili policiji, da se nahaja v nekem vagdnu mož, ki kaže znamenja blaznosti. Policija Je ugo-ovila, da je to višji geometer Bogomir Vidrih, doma iz Vipave, zdravnik pa, da ga je zadela kap na možganih. Stanje mednarodne industrijske krize. Število brezposelnih na škotskem silno raste. V škotskem industrijskem delu je zadnji čas 1.450. 000 brezposelnih, od teh'51. 000 v mesttfGlasgowu. Največje tovarne ne obratujejo redno. V ladjedelstvu je za-joslena samo tretjina običajno zaposlenih, število brezposelnih na Ahgleškem je doseglo okrog 4 in pol milijone, všteto 1.200.000 rudarjev, ki Strajkajo sedaj že 7 teden. Na NorveSkem je kriza prav tako občutna, posebno še, ker je sedaj prenehal trgovinski dogovor s Španijo. Silno trpi norveški izvoz rib. Norveški sta tudi Francija in Portugalska napovedale odpoved pogodb, s čemur hočeta izsiliti, da NorveSka uvaža njuna vina.. . Na švedskem je sklep delodajalcev, da znižajo delav- ni pustil iz Anglije. Ko je 1 stvu plače, dovedel do hudih Karl I. izdal to zapoved, da | bojev. Delodajalcem je uspe-se Cromwell no sme izseliti iz lo, da vkljub delavskim štraj- Anglije, je objednem podpisal — nehote in nevede — svojo smrtno obsodbo. Na enak način se je usoda igrala kom znižajo plače: kovinarskim delavcem so jih znižali Za 20 odstotkov. V Belgiji je padanje cen z Mirabeauom, katerega je železnim produktom prene- oče radi zapravljanja hotel poslati v kolonije. Toda te-dajni francoski kralj Ludvik XVI, ki je bil pozneje umorjen, tega ni dovolil, in Mira- halo, V Kataloniji (Špansko) ne obratuje 140 tekstilnih tovarn. 240 pa jih obratuje le deloma in s skrajšanim de- beau je pozneje vodil revolu- lovnim časom. Cene tekstil-cijo proti njemu, in če bi nim izdelkom so tu zelo padle Louis XVI dovolil Mirabeau- !pa se vkljub temu konsum ne u odpotovati iz Franciie, bi imela francoska revolucija vse drugačen potek. Ko je vladal Henrik VIII kot kralj v Angliji, je Anglija veča. V švicarski, volneni in pa-volni industriji se je kriza znova poostrila. — Tudi ame-iguja riška in belgijska tekstilna odpadla od Rima in katoliške industrija preživlja hudo kri-vere. Med tedajnim papežem zol V newyorški luki je 653 in kraljem Henrikom VIII pa ladij s 4 milijoni 279.000 to-bi prišlo do sprave in Anglija natni brez posla, bi bila še danes katoliška dr-i Tuzemsko državno posoji-žava, da se ni pripetila slede- lo. Prehodna pogajanja z do-ča malenkost: Ko je bil an- mačini bankami, da bi dale gleški poslanik pri papežu v državi 500 milijonov dinarjev avdijenci, in se ie vršilo po-1 posojila, so končana. Vse srb-Ijubovanje papeževe noge, je ske, zagrebške, ljubljanske pes angleškega poslanika in sarajevske banke so v na-ugriznil papeža v noge. Po- čelu privolile v to, da posodi-slanik je moral nemudoma jo državi denarja. Podrobne odpotovati iz Rima, in Hen- in tehnične pogoje tega poso-rik VIII je bil raditega tako jila~bo v kratkem odredba srdit, da je upoljal protesten- konferenca. Pričakuje se, da tizem v Angliji. 1 bodo tehnična pogarjenja kon- Neki italijanski historikar Čana do konca te«a meseca, trdi, de bi Napoleon zmagal Od tega posojili bo dtžava že več pošiljatev z vloženimi f v bitki pri Waterloo, da ni porabila precejšnje vsote za pismi pristopi in pokaže na imel neke fiksne Ideje, da izboljšanje in zgradbo držav-rrečico s sladkorjem: | drugače ne more poveljevati' nih pristanišč ifl državnih "Gotovo Je tu notri pismo." armadi, kakor če jeha ni ko- poslopij in z« sladkor. Jugoslovanski, sladkorni Industrijalci so se, kakor že poročano/obrnili do vlade, da zviša v svrho zašči te domače sladkorne industrije uvozno carino na inozemski sladkor za pribljžno 5 K za vsak kilogram. Na pod lagi vladne kontrole je bila priznana prodajna cena 48 K za kilogram. Sladkorni industrijalci, pravijo sedaj, da so bili vslecl tuje konkurence prisiljeni prodajati sladkor po 43 K, vsled česar da so imeli izgubo in naj vlada vsled tega zviša uvozne carino za tujezemski sladkor za 5 K pri kilogramu. Ako vlada ugodi tej zahtevi, se bomo konsumenti zopet lahko "potolažili" z upanjem, da se znova zvišajo cene že itak dragega sladkorja. Da bi domači sladkorni industrijalci imeli izgubo je laž, ker sami izkazujejo v svoji bilanci za leto 1920.-21. dobička nad 4 milijone kron. - Eh, so še premalo povedali! V obtoženci radikalskega kluba proti bivšemu ministru Jankoviču stoji med drugim, da je minister Jankovič 1 milijon dinarjev, ki je bil namenjen za pomoč vojakom v niškem okrožju, podelil tistemu okrožju, kjer je bil izvoljenca poslanca. Dalje je dal svojemu tastu za vožnjo na Dunaj cel vagon n& razpolago itd., same stvaq, ki Se ne zadoščajo, da bi prisilile bel-grajskega porodaša pri raz-krinkanju njegovih grehov, da bi odstopil. Ljenin je na vseruski konferenci komunistične stranke govoril o uspehih, ki jih je doživela nova gospodarska politika v Rusiji. Pojasnjeval je nadaljne korake, ki jih misli napraviti v tej smeri. — Bojimo se, da ne bo šlo preveč preko — v buržujski element. Darilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je darovala K 1000. — (tisoč) v podporni sklad "DruStva slovenskih leposlovcev". Uvoz soli bo prepovedan. Meseca junija namerava vlada prepovedati uvoz soli, ker je v (iržavi nakopičeno soli za celo leto. Da bi cene ne po-, fekočile, bo vlada predpisala cene, dokler trgovine ne razprodajo blaga. Znano vam je ZNANO VAM JE, da mi trgujemo s hišami in far-mai, kupujemo in prodajamo. ZNANO VAM JE naše poslovanje in uspeh našega prometa, mi smo ustanovljeni na pošteni podlagi in zato vam jamčijo naši kupče-valci. ZNANO VAM JE, da napredek trgovine je le v poštenosti ter točni postrežbi* in to je naše geslo. 2NANOVAMJE, da je splošna govorica o naši poštenosti ter zadovoljnosti na-£ih odjemalcev. Enkrat z nami, vedno z nami. ZNANO VAM JE, daje vsak ki je z nami kupčeVal vedno imel veliko korist. ZNANO VAM JE, da kar gre skozi naše roke, j^ in mora biti to kar se vam govori. ZNANO VAM JE, da je naS uspeh v preteklosti bil odvisen samo od tega, ker smo imeli v prodaji le najboljša posestva po zmernih cenah in radi poštenega delovanja. VI DOLGU! ETE SAMI SEBI, da pridete k nam in sl pustite razkazati kadar nameravate kupiti hišo ali farmo ter 4& vidite s kom imate poslovanje. Kifish & Nacktigal trgovci 9 hišami in hrtoinii CLAIR AVE. ANJAM, DA SEM ODPRL MODERNO UREJENO GR&C&RIJO na 6301 TAM KJER SE JE DOSEDAJ NAHAJALA MODICEVA GOSTILNA V PONDELJEK, 37. JUNIJA, 1921. _r lZ.de"java'P0lJ8kj konacrvir.no blato in sploh vse (ro- carijako blato bosta dobili pri nas prve vrste. >ostrcgll vam bomo točno in prijazno. Se vam priporočamo za obilen obisk. JOHN PETERKA 6ao I St. Clair Ave., vogal Qast 62nd St. KADAR STE Prva stvar, ki bi jo radi vedeli je "Kje dobiti dobrega zdravnika" Če pridete v urad dr. Kenealy, 647 Euclid «ve„ Cleveland, Ohio, tedai dobite Banealjivega zdravnika, katerega hočete, brez izgube časa. _ . Ko obiščete dr. Kenealy, sprevidite, da je on jako skrben pri pre-skavi vale bolezni, on znajde natančno, kako ste bolni. Njegov urad Je opremljen * modernimi aparati, in t pomočjo tvojega obširnega znanja ae umakne napakam. Ntaveti zaatonj. Uradne are; od 9. zjutraj do 8. sr. 647 Euclid Ave. ' Zraven Bonds trgovine KENEALY Second Floor Republic Bldg. Ob nedeljah ckMO^ zjutraj Cleveland, O. Zraven Star gledišča X-RAY PREEKAVA $1.00 Posebna posornost za akutne in kronične bolezni. Za kronične krvne in košne neprilike, rabim sijajno 606 Stlvtrsan zdravilo In 014 Neosalvarsan. Dr. BAILEY, Specialist 5511 Euclid ave. blizu 55. ceate, Room 222. URADNE URE: Od 9:30 z j. do 2:30 pop. 5:30 do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutrtj do 1. pop. AH greste v slan kraj? All ate tudi VI med onimi tiaoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti leto« v atari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrelen v New Torku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, tods v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo kesall, toda po toči zvoniti ne pomaga. POTNI LI8T1 - Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu driavljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako etare -------—, „ _j p uradno listino. Pridite v New Y< list in vse kar rabite. ork in mi Vam bomo preskrbeli potni POTOVANJE IŽ STAREGA KRAJA Priseljevanje po novi postavi ni uatavljen* temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tpdi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za nstanšna pjasnila. Na stotine rojakov je ie prišlo iz starega kraja r našim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA Kadar pošiljate denar v stari kraj, ae vselej obrnite na našo%rdko in gotovo boste zadovoljni s postrežbo. Mi imam svoje direktne zveze z pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi zavodi. Za vaa nadaljna pojasnila se obrnite na • # Zakrajšek & Češark, v Slovenska banica. .70 NINTH AVE. (MED 15TH IN 16TH STREET.) NEW YORK, N. Y. Telefon: Watkins 7522. iiiiiiiiiiiiiii»iiiniii«in»ifti»iHi«H»Hiii»t^ Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. E. 55th ST. k ST. CLAIR AVE. UNION AVE k E. 93rd ST. ■■■Hi HHb r t Gdansko (Danzig) Dansko Finsko Reka Franciji! Nemčija ..........>............ 5.219 ko ................................;. 252 rsko .......................... 432 , .....•................3.224 Jugoslavija ...' ............... 491 Luksemburško . /............... 7 Nizozemsko..................... 276 Norvegko...................... 930 Polsko ...............'......... 1.528 Vzhodna Galicija ...,..*......... 451 Portugalsko (vstevši Azore in Madeirske otoke) ....... 177 Rumunjsko .................... 509 Rusija (vstevši Sibirijo) ......... 2.627 Spanjsko ..................... 51 Švedsko ............'. ....... 1.531 $vica .......................... 287 Angleško ...;................... 5.223 Ostala Evropa (Vštevši Andoro Gibraltar, Lichtenstein, Malta, Monaco, San Marino in Izlandsko) Armenija ............ ........... 122 Palestina . ■........... ....... Smirna in okraj ...._____......;.. Sirija....................... Ostala Turčija (v Evropi in Aziji) . Ostala Azija (vštevši Perzijo in ostale dežele razun Sibirije, ki niso sploh izključene iz priseljevanja. Sibirija je vključena v Rusijo) ........... Afrika........................ Avstralija ...,.................. Nova Zelandija ...:...... Atlantski otoki (razun Azor, Madeira, in otok tik ameriškega kontinenta.) Otoki na Pacifiku (razun Nove Zelandije in otok tik ameriškega kontinenta........................... 2 22 #2.269 7.414 34.247 663 19.956 3.745 77.206 454 1.483 6.849 133 3.991 749 15.441 6 86 17 122 1.588 318 4 56 11 34 438 88 69 905 181 16 215 43 6 78 16 "9 120 24 21 271 54 4 50 - 10 60 12 Skupno 27.298 355.825 71.163 ZAPISNIK van redne konference delničarjev S. N. Doma, ki se je T vršila dne 15. jun. 1921 v dvorani Rude Božeglava. V Predsednik br. Somrak olvori sejo ob 8.10 zvečer, pozdravi navzoče za etopnlke diHrttev in delničarjev ter v kratkem pojasni pomen današnje konfe rtnce. Na to se preide na dnevni red. Citajo se imena, direktorjev. Navzoči so vsi. Čitajo se imena pooblaščencev in delničarjev. Navzoči ao: za društvo Carniola Hive it. 493 L. O. T. M. Ana Erbežnik, Carltiola Tent it. 1288 T, M John Galič in John Tavčar, Cleveland, it. 23 Z. S. Z. Alojz Meinar in Frank Aupič, Dram. dr. Ivan Cankar, John Steblaj, Danica št. US. D. Z. Frances Hudovernik in Rozy Zupančič, Delavec it. 51 S. D. P. Z. John Zaletelj in Jo-alp Terbilan,. Dosluženci Louis Virant, Pevsko dr. Edinost John Breščak Enakopravnost John Zupano, France Prešeren it. 17 S. D. Z. Frank Pečjak Jadranska Vila it. 178 S. N. P. J. Anton Stanovnik, Sv. Janez Kratnik it. 37 J. S. K. J. Frank Budlč, Claa Clev. Delavcev št. 0 S. D. Z. Steve Lunder in Peter Piki, Lunder Adamič it. 20 S. S. P. Z. Krist Stokel, Lipa At. 129 S. N P. J. Josip Miklič, Loška Dolina Jernej 2nidarš|č, Lovako pod., Dr. Sv. Evstn hija Frank Kosten, Naprej it. . S. N. P. J. Andrej Bogataj in' Jakob Svigelj Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. Alojzija Flajšman in jOsipina Močnik Napredni Slovenci it. 5 S. D. Z. Jakob'Koiman, Ribnica it. 12 S. D. Z. Frank Virant in Johrt Kardell, Slovenec it. I S. D. Z. Louis F. Trugar, Srca Jezusa Frank Zupančič in Matevž Zabukovec, Slovenske Sokolice it. 62 S. D. P. Z. Ana Bole, Složne Sestre it. I29"S. S. P. Z. Angela Markič, Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. Agnes Kalan in Frances Znidariič, Slovan št. 3 S. D. Z. Jakob Javornik, Slovenski Sokol Frank Cerne in Frank Krašovec, S.*N. Cital „ niča Janko Rogelj, Slov. Soc. Klub. št. 27 J..S. Z. Avgust Komar, Sv. Ane št 4 S. D. Z. Mary Bradač in Ivanka Mrhar, St. Clair Grove 98 W. O. W. Fany Terbežnik in Albina Krlžman, Pevski zbor Zarja Prank Mack, Vodnikov Venec it. 147 S. N. P. J. Erazem Gorahe in Louis Eršte,>Z. M. B. Frank Mrvar, Žužemberk John PJntar, in Jugoslav C^np št. 293 W. O. W. W. Kandon. Odsotni so za društva: Carniola Hive it. 493 L. O. T. M. Julija Brozovar za delničarje, Clev. Slovenci it. 14 S. D. Z. John Zupančič za druitvo, Dosluženci Anton Turk za delničarje Dr. Lunder Adamič John Bernik za delničarje, Napredni Slovenci it. 5 S. D. P. Z. Frank Gvar za delničarje, Primož Trubar it. „ 186 S./N. P Leo Ardtgal, 5* atvo, it. m. čencev niso prijavila sledeča društva; Srce Pooblaščencev druitev.in delničarjev ter drugih delničarjev je skupaj navzočih 136 br. predsednik priporoča, da se voli predsednika za nocojino se* jo ter zapisnikarja. Ker nikdo neče sprejeti nominacijo se končno uda pred aednlk ter sprejme predsedstvo tudi za nocojino sejo. Sledi nominacija za< pisnikarja. Ker nikdo ne aprejme nominacije bode moral voditi zapisnik taj< , nik Medveiek. , Br. predsednik poroča, da je nocojina izredna seja sklicana, le radi odo-brenja ali zavrnitve načrta ali morebitno spremembo. Br. Satkovič razlaga in razkazuje načrt, br. predsednik pa razloži proračun,o dohodkih In izdatkih In le druge podrobnosti. «Jr. Cerne predlaga, da se najprej razloži ves načrt in se bode debatiralo potem o podrobnostih. Sprejeto. Po končanem pojasnjevanju •e vname živahna dtibata v katero posežejo br. Bogataj, Skuk, Stanovnik, Medveiek, Trugar, Somrak, Černe in drugi. Br. Bogataj Je za manjši načrt, ter poroča, da se je v tpm ozira vriila razprava pri društvu Naprej, da pa ve- rčina članstva ni bila ta njegov nasvet. Br. Medvešek pojasni da je to osebno mnenje br. Bogataja in ne večine članstva ki je za večji načrt. Br. Trugar vpraia kje se bo dobil denai'? Br. Somrak poda pojaanilo. Br. cerne izjavlja, da je druitvo Sokol katero on zastopa proti gledaliiču, da pa je zato da se izvede cel načrt če so denarns sredstva na razpolago, i namesto gledališča naj.ae postavi ie ena velika dvorana, ker ena ne bode za doetovala za ves nai okraj, ker je računati tudi na druge narodnosti ki rabijo dvorane ter bi bili dohodki dvoran boljii kot oni gledaliiča. Stavi predlog, da •e zida v najširšem .obsegu* a direktorij se ne sme zadolžiti za več kot 50% (to je polovico) in ne proti viijim obresti kot po 7% in brez plačila kakega bonusa. Proti temu predlogu govorijo br. Somrak, Medveiek, Skuk in drugi, ter'pojasnujejo, da če bi ,se ta predlog »prejel, bi bila to enostavna nezaupnica dlfektoriju ki bi imel tako vezane roke, ds bi Na naboru je tožil nabornik, da ima silne črevesne ^olečine, "AH trpite morda na hudih vetrovih?" ga vpraša zdravnik. "Gospod doktor," odvrne nabornik, "to je še edino veselje, ki ga imam od te bolezni" • • • Rekrut imel n§ suknji prišitega gumba in kapetan ga je prijel zaradi tega. "Zakaj si ne priši-jes gumba?" ga vpraša. Gospod kapetan, pokorno javljam, "nisem tako nečimern." "Dva dni vojašničnega zapora. Hodil" t- Janez gre in ne salutira: — "Zakaj ne iz-kažeš dolžnega spoštova- nja?" vpraša ga kapetan. — "Oprostite, gospod kape odvrne rekruit, "mislil sem, 4, Mike Kos za druitvo in delničarje Slovenija Frank Kočevar in v. Jožefa Evstahij Brezovar za društvo, za Sv. Vid it. 25 K. S. Mačerol za druitvo, Terbanskk Dolina Jakob černilogar za dru-B. Leopold Kuilan za delničarie., Zastopnikov oziroma pooblaš- m larije Staro in Sv. Alojzij. (toriju ki bi imel tako vezane se ne dane naloge. Br. Troger govori za predlog in br. mogel ganiti in izvriiti Dr. Kern je deloma za ta Izražajo se mnenja, da se na no se nadaljuje z debato. Br. n in sprejet. Slede poročila zaat razkazan in razbtfen se Iz j avl j naj z ■ Jnpl aatop tvljajfl zasliši zastopnike druitev in delničarjev kovič atavi* tozadeven predlog ki je pod nikov. Za odobritev celega načrta kot je o zastopniki 22 druitev. Za eprejem tocadevne utopn predloga br. Cerneta govore zastopniki druitev Slov. Sokol, Slovenec it. 1 S. D. Ž. Slov. Nar. Čitalnica in Vodnikov Venec. Zastopnik slednjega druitva Br. Erazem Gorske poroča, da mu Je druitvo tudi naročilo, da ae naj priporoča da se bode nastavilo arhitekta za nadziranje gradbe in da bi se naj dalo le izfotoviti arhitektu načrt in proračun. Br. predsednik, pojasnuje da bi se že storilo, & bi bila dovoljena sredstva za to s za take izdatke se doslej dovolilo pokritja, da pa se to takoj lahko izvril če zastopniki glasujejo pil izdatke. Tozadevnega predloga ni torej se tej želji ne more Proračun se bode dal tudi drugim stavbenikom ozir. Arhitektu in ke-ponudbe predložene se bode sklicalo zopet izredno konferenco. Sle-klje poročilo zastopnikov. Nekatera druitva so ca to da se ie nekoliko da se nabere ie nekaj denarja. Nekatera druitva niso dalm posebnih ter so dala zastopnikom popolnoma proeto roko. Na to da praised-edo posameznim delničarjem, da ikrazijo svoje mnenje in želje. Br e z ozirom na finančno stanje strieja. da se postavi le del za enkrat da bode Dom res nai hi ne morda čez nekaj časa last upnikov, to )e i bi posodi* denar. Približno enake priporoča br. Dr. Kern. Br. Cer-da bi ae korporadjo preuredilo v toliko, da bi se lahko 4s4s|do dalj da dobimo potrebna scedatva. kajti sedajno poslopje nam za sile ttfm da sva jezna drug na drugega." • •o V vagonu sedita oficir in nekoliko vinjen možakar. Častnik je bil od dolge vožnje utrujen in je zaspal, med tem se je pa vinjencu Želodec ne-caj spun tal, da ni hotel biti več tako obtežen in da se je nekoliko iznebil svoje vsebine. Tudi po oficirju je padlo nekaj dišeče tekočine. Kmalu nato se je častnik prebudil in vinjenec se obrne sočutno in zaupno k njemu rekoč: Ali vam je že kaj boljše, gospod? • • o V bolnišnici sta ležala bolnika Štefan Kovač in Jernej Suhač. Oba sta imela isto bo-ezen na nogi. Zdravnik je prišel vsak dan k njima in ji-ima masiral nogo. Dočim je (ovaČ pri masiranju kričal in stokal od bplečin, se je Suhač smejal, ko ga je zdravnik drgnil po nogi.< Po odhodu zdravnika pravi Kovač: "Ne razumem, da, Če meni zdravnik masira bolno nogo, moram vpiti od bolečin, če pa tebe drgne, se pa smeješ; ali te bolna noga nič ne boli!" "Seveda, odvrne Suhač, toda misliš, da sem tako neumen, da si bom dal bolno nogo masirati?" i —„---—,—■ /. LOT SE POCENI PRODA. Se zamenja tudi za Ford avtomobil. Lot je v Nottinghamu. Mat Tremanz, 15414 Lucknow ave. Collinwood. (76) Direktno $ JUGOSLAVIJO po finih paraiklb. OLYMPIC A&aiATIC 4*430 ton 24.541 ton Zapuate New York: ADRIATIC ... .6. jul. S. avguat. OLYMPIC 16. julija, 13. avgusta Krasni prostori za potnike 3. razreda. Strežniki vam pripravijo kosilo v lepih obednicah. Posebne ugodnosti s* družine. Za nadaljna pojasnila se obr-' nite na kompanijskl urad, 9. BROADWAY, Ni Y. ali do lokalnega agenta. Naznanilo preselitve. Dr. 2upnik ae je preselil z icbo-zdravniikim uradom od 912? St. Clair Ave. na 6131 St Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti Glejte na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zdW zdravnika, obiščite dr. 2upnika, ki se osebno zanima za vaakega bolnika. Dr. 2upnlk prakticira že sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Nujni slučaji vsak ta«. Pokličite Croat 70» L. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. .. ' 'i ,. -Vju*■ ■ *^*• i* f.i* t '»i ^' -i, .j ' t ■ fi Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarja glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STA TE BANK i Frank Sakser, predsednik Za bolezni In boleči CKTIMO LIKAMO BARVAMO POPRAVLJAMO PREDELUJEMO ittfis ne PAIN-EXPELLER Tvora lik* tnunkft ▼ put. ur. Zdr. dr. Prijatelj v Potrebi , m-5iakL°!r>tna moika Si ien,kf obIaC la Da ie delo prve vrste vam lahko potrdijo tisočeri naii od-jemalci, katere ne premotijo razni agenti, kateri od hiie do hiic prosijo za cunje Dobro vrio, da so na dobifiku, ako sami prinesejo v trgovino, kjer se natančno pomenijo z nami o avojih ieljah. Tudi agenti dandanes ne žive od zraka In ne trgajo zastonj podplatov. Ce ne plačate v denarju, pa v sUbo "zvrlinem Vsaka pri naa sčiičena zlikana in popravljena obleka zgleda kakor nova. Ako vam obleko, sčiičeno pri nas, kdo drugi bolje ačisti vam povrnemo denar. Pdkličite nas po telefonu, ali naa drugači obm?i° ?lt vim 0,ebn°'ni mo^n<, v trgovino. ^ ODVWI POZOR Tajniki druitev so proieni, da vrnejo srečke za player piano najkasneie do I. julija tajniku kluba S. N. D. Tajnik Kluba je v S. N. Domu, soba it. 6. vsak torek In petek od 7-8 ure zvečer. ■ (75) GOSTILNA MEHKIH PIJAČ da, z vso opravo in nizka cena. 449 E. J57th St. wood. Dr, H, 0. Stern, Dri S. Hollander zobozdravniki 1355 L SSth St. to«. Si dair Vstopu 55. cesti aid Mouno Ure od 9, jjutr*| do 8. »večer. Govori se slovensko. mwwwwwwuwiwi WWWVWWWWWWWWWWftl " -'"t I !! Slovenski plumber ji 11 MILAVBC & BUNOWIT2 CO. 1043 E. Ozst St. dumberska delaj 6220 StClair Ave. MARN ft SMUK r Princeton 1944 W Direktna zveza z najboljšimi slovenskimi bankami i V SLUČAJU POTREBE... POTNE tiSTE za potovanje v domovino — ZAPRISEŽENE IZJAVE za potovanje v Ameriko— POŠILJA DENAR po najniijih cenah — PREPISUJE POSESTVA in pregleduje papirje — NOTARSKA DELA vse vrste — ' OBRNITE SE NA 'v J - I \ ,, ' ' . 1 - s ODPRtO ZVEČER PAUL SCHNELLER AGENCY «313 ST. CLAIR AVE. (Po.lopj. SloT.n.k« Posojilnic« ) ■m PRODAJO SE dve dobri hiii v središču slov. naselbine. Hiia za 4 družine, velik lot, ne so Jako zmerne: elektrika, cena $6600, takoj $1500. Hi-3a 8 sob, elektrika, cena $5000, takoj $1000, drugo na lahke obroke. Več pojasnil dobite na tf&O St. Clair ave. zraven Jablonskega. MEH, PIKS ft CO. , Tel. Princeton 515-R. (76) NEVESTE! NEVESTE! želja vsake neveste je, biti Izvrftujemo vsa pl napeljavo kopališč, sinkov, stranišč in I drugo, napeljavo kanalov (sewer j work). Vie delo je prvovrstno in ce- WtfWWWVVWWWWM/Wftl > fino in okusno opravljena, in Če belite biti ena izmed najlepših nevest, tprej ne pozabite, da dobite pri meni vedno najfinej-Se in moderne poročne obleke« [ j/ kakor tudi fine in lepe obleke za tovarilice, najfinejše kakor tudi najlep&e vence in Šlajerje, rokavice, nogavice in vso drugo opravo v to spadajočo stroko po vedno najnižjih cenah. Neveste, katere kupijo vso poročno obleko pri meni, morajo biti najlepi^, zatoraj Vam pošljem na dan poroke najbolj izurjeno opremljevalko na dom katera Vam okusno splete lase, uredi venec in šlajer in Vas tako popolnoma opravi za poroko in to vse brezplačno. Za obilen obi sk se Vam naj-topleje priporočim ter bom gledal, da Vas točno postre- BENO B. LEUSTIG, 6434 St Clair ave. (ri, tno aug.) 1 1 ee^ ta. S posebno »krbn^atjo izMrh jemo svh-avniske predpise, ttriogi imamo vae, kar je Ireb^ nafboliii lekarni m Ju. mrm " v ■ i . Hoza Meto* Poveat is dob« tretjo krliaiake vojsk«. Angleški napisal: H. R. Haggšrd. / travel: 1. M. PETNAJSTO POGLAVJE. Beg v Emezo. Napočil je čas najmučnej-sega čakanja, kar sta ga brata poznala. S sten po votlini je kapljala voda in Wulf, ki ga je mučila žeja, jo je zbiral v perišCe ter jo pil. Močil si Je tudi glavo, da si je hladil bolečine. Godvin je izmival bratove rane. « Wulf pa mu je pripovedoval podrobno o boju na mostu. "Pri prvem spopadu se mi je sulica vjela med členi nasprotnikove čelade ter jo odtrgala, Lozelova sulica pa je zadela ob moj ščit ter mi ga vrgla iz loke; nato sva švignila drug mimo drugega in so sprednja Dimova kopita visela za trenutek nad brez-dnom, tako da sem že mislil, da je gotovo vse" izgubijeno. Pri drugem spopadu je Lozelova sulica šla pod pazduho skozi, mGja pa je zadela Loze-la sredi prsi ter vrgla na tla jezdeca in vranca, ki pa se nikakor ni mogel ustaviti v silnem diru, zato je skočil čez obadva kakor skačejo konji, kedar so na lovu. Na konju nisem hotel s kopiti poman-drati Lozela, ampak sem raz-jahal, da bi končal boj na viteški način, a zadel me je nasprotnikov meč, ker nisem imel Ščita, z vso silo na oklep, tako da sem omahnil naztfj ter bi bil padel v prepad, da nisem zadel ob svojega konja." Pravil je o udarcih, ki so sledili zlasti v usodnem tre-notku, ko je ranil Lozela, mu presekal oklep ter ga pobil, kakor mesar pobije vola. Kako je ta mogočni in krvoločni človek, ko je pkočil nadenj, da ga usmrti, prosil usmiljenja, ga prosil v imenu Kristucovem in njune lastne matere, ki jo je poznal kot otrok v Eseksu; on da ga ni mogel umoriti, ker je bil brez orožja, ampak se je obrnil proč, češ, da ga preptfSča Al-Džebalu, nakar je ta izdajav-ski pes skočil pokonci in ga skuSal zabosti. Pripovedoval je tudi o poslednjem groznem boju in kako se je pretresen po zavratnem sunku, dasi mu bodalo ni niti prodrlo oklepa, boril z Lozelom ,mož proti možu in kako je vsled svoje mladosti, velike naravne moči in zbok spretnosti v bore-nju, ki si jo je pridobil v mar-sikakem boju aoma V vasi, zmagal in kako se mu je visečemu nad robom brezana posrečilo oprostiti si desnico, izdreti svoje bodalo ter narediti konec straSni borbi. "A nikdar," je pristavil Wulf, "ne pozab^p pogleda tega človeka, ko je padel vznak in prodirljivega krika, ki se mu je izvil iz predrtega grla." "Vsaj en lopov manj na svetu," odgovori Godvin. "In prav vesel sem, da si bil ti na vrsti, kajti v zadnji borbi je zmagala tvoja moč; jaz nisem tako mqfan, in bi bil radi tega gotovo premagan. Tudi sem mnenja, da si prav ravnal, ko si se pokazal usmiljenega, kakor pristoja pravemu vitezu, da si si s tem pridobil veliko čast in da je naš pokojni stric ponosen nate kot sem jaz." Hvala ti," odvrne Wulf a kdo more v ta-o osodepolni uri misliti na take stvari?" Čas je lezel dalje; mesec se je nagnil proti goram. "Kaj, če ne prideta?" vpraša Wulf. "Počakajva do zore, potem bova šele mislila o tem," odgovori Godvin. Kako moreta priti, ko so vrata zagromadena?" vpraša Wulf. "Kako pa je iMasuda prišla in odšla ! odgovori Godvin. "O, nikar me ne izprašuj; vse je v božjih rokah." preprosto; ko osodec "Poglej no," je zašepetal Wulf. Kdo pa je tam na koncu votline, tam pri mrtvih vojakih?" ' "Njihovi duhovi morda," odgovori Godvin, izdere meč in se nagne naprej. Pozorno pogleda v tisto smer in res sta stali tam dve senci, kojih slabotne orise je bilo videti v mraku. Premikali sta se proti njima in pravkar je mesec f>osvetil na njuno belo oblači-o in odseval v draguljih, ki sta jih nosili. "Ne morem ju opaziti," je rekel nek glas. "Ta dva mrtva vojaka, kaj vendar pomenita?" "Pa tamle stojita njuna konja," odgovori drugi glas. Brata sta zdaj uganila, kdo da je prihajal, in sta stopila iz sence ob steni, t "Rozamunda!" sta zaklicala. "Godvin! Wulf!" je vzklfk-nila v odgovor. "O, Jezus, hvala Tebi, hvala Tebi — Tebi, pa tej vrli ženski!" In objela je Masudo ter jo poljubila. Masuda pa jo je potisnila nazaj in rekla s skoraj osor-nim glasom: "Ni prav, princezinja, da bi se tvoje čiste ustnice dotaknile liča Ženske iz roda morivcev." Pa Rozamunda se ni dala zavrniti. "Povsem pristojno je," je ihtela, "da te zahvalim jaz, ki bi kmalu postala žrtva glavarja morilcev." "Tako, romarja Peter in Janez, vajina patrona sta vaju privedla dosem varno. Tt, Janez, se znaš prav dobro boriti. Ne, ne postajajta, da bi čula najino povest, če želita ostati živa, da jo slišita. Kaj! Tudi vojakova konja imata pri svojih ? Dobro sta jo pogodila! Nisem vama pripisovala toliko bistroumnosti. Sedaj, gospod Wulf, ali moreš hoditi ? Moreš; toliko bolje; to ti prihrani neprijetno ježo, kajti ta kraj je strm, dasi ne tako strm kot drug kraj, ki, ga dobro poznaš. Posadita princezinjo na Plama, kajti nobena mačka ne stopa varnejše kot ta konj. Jaz, ki poznam pot, pojdem naprej. Janez, ti vzemi druga dva konja, ti, Peter, pa bodi z Dimom zadnji; če bi se kateri ustavljal, pa ga podraži z mečem. Naprej, Plam, le brez strahu, Plam. Kamor stopim jaz, moreš tudi ti stopiti,1 in Masuda si je delala pot skozi grmovje in do roba skalovja, govorila s hrskajočim konjem ter ga božala po vratu. Še eno minuto in počasi so plezali po tako strmem gorskem grebenu navzdol, da je vse kazalo, da morajo vsak čas pasti in se razleteti ob dnu na kosce. A nikdo ni padel ; ta pot namreč, narejena, da se jo uporabi ob času sile, je bila varnejša, nego bi si človek mislil. Stopali so vedno bolj in bolj navzdol, naposled so se sopihajoČ ustavili na varnem, na dnu temnega prepada, kamor so sijale zvezde. "Zajahajte," je velela Masuda. "Princezinja, ostani na Plamu; on je najbolj zanesljiv in najurnejši. Sir Wulf, obdrži si svojega Dima; brat in jaz pa zajahava vojaška konja. Daai nista posebno brza, sta brez dvoma dobre živali in vajena takih potov." In skočila je v sedlo, kakor zna to le v puščaci rojena ženska, ter pognala konja. Nekako miljo daleč je jezdila Masuda naprej ob skalnatem prepadu, kjer so mogli radi kamenja le korakoma potovati; prišli so pa do globeli na levi, odkoder so začeli jezditf navkreber. Mesec je že zašel za gorami, a še tisto slabotno svetlobo, ki so jo dajale zvezde, so zatemnevali črni oblaki. A vzlic temu so prodirali dalje in dospeli do male jape, kjer je voda curljala in trava rasla. "Tukai moramo počakati do zore," je rekla Masuda, "kajti v taki temi konji ne morejo vamp stopati po kamenju, ker so okrog nas prepadi." "Pa nas bodo zasledovali," vsklikne Rozamunda. "Ne prej, dokler nimajo luči, da vidijo iskati," odgovori Masuda, 4 a vsekakor se moramo podati v to nevarnost, kajti iti naprej, bi bilo naravnost blazno. Sedite pa »e malo odpocijte ter dajte, da $e konji jiapojijo in najedo trave; predno zaide jutrišnje solnce, bomo mi in konji potrebovali vseh svojih mo-čL Sir Wulf, povej, ali si hudo ranjen?",. "Ne prehudo," odgovori ve^el; "par prask pod oklepom. — to je vse. Povej mi pa, prosim, kaj se je zgodilo, ko sva midva odjezdila od mostu." "Tole, viteza. Princezinja je bila' vsled sile dogodkov brez vsake moči in sužnje so jo odpeljale v njene sobane; meni pa je Sinan velel ostati nekaj časa, da govori z mojo pomočjo z vama. Ali vesta, kaj je imel v mislih ? Na mestu je vaju hotel dati umoriti, ker mu je bil Lozel povedal, da sta ljubimca te gospi-ce, ne brata. Le ker ga je bilo strah ljudstva, ki je bilo zadovoljno z bojem, ni vzdignil svoje roke. Zato vaju je povabil na večerjo, od katere se ne bi bila nikdar vrnila. Ko pa je Wulf povedal, da je ranjen, sem mu zašepetala na uho, da more svojo namero najboljše izvršiti drugi dan na ženitnini, ko bo v svojih dvoranah in v sredi svojih stražnikov." "Tako je," odgovori, "brata se naj borita z njimi, dokler ju ne vržejo v brezdno. krasen prizor bo to zame in za mojo kraljico." "Grozno!" je rekla Rozamunda. Godvin pa je zamr-mral: "Prisegam, da se bi boril, a ne z njegovimi stražami, ampak edino le s Sinanom." « 'Tako je dovolil, da sta odšla in tedaj sem tudi jaz odšla. Pred odhodom mi je naročil, da pripeljem dve uri po večerji princezinjo k njemu, ker želi ž njo na samem govoriti o potočni slavnosti ter jo obdarovati. Odgovorila sem mu, da povelje izvrši in odhitela proti gradu za goste. Tu sem našla gospicQ, ki se je že opomogla; bila pa je skoraj blazna od strahu in le s težavo sem jo pregovorila, da je nekoliko zavžila. Drugo je hitro»povedano. Predno sta pretekli dve uri, je prišel sel z naročilom, da mi Al Džebal ukazuje storiti, kar mi je bil zapovedal." "Vrni se k njemu," sem mu odgovorila: "princezinja se kiti. Takoj prideva za teboj sami, kakor je ukazano." "Nato sem ji oblekla tole oblačilo, ji velela, da n&i bo pogumna in da naj se odloči za Sinana ali smrt, če «e nam načrt ponesreči. Vzela sem tvoj prstan, sveto znamenje pokojnega Al Džebala, ki ga je bil podaril tvojemu Sorodniku, ga pokazala sužnjam, ki so se priklonile in naju pustile dalje. Dospevši do straž sem tudi njim pokazala prstan. Tudi oni so se prikloni- Seveiovii /dr&v .t ui»lr/iJjp)o '.'vjc ''.Ht 't. Ali je vaš jesftk pobeljen? Ako ia, vzemite to naznaniš kot za svarilo. Jezik, ki J« pokrit z " rjavo plastjo navadno pomeni, da b«lo tli so^v^neredu j«tra in prebavni | Severa's Balzol (Dmje S»»«rov Žirticnski ba'zam) in balzam* Ubleti. kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi tako pok varjen o»t Popra- povzroča uk in uradi , _____ Pravo zdrav.!o ra pocvljajoda »e zaprtja. C«oa t Sc. Pri lakarjib. popravi avt jetra. videli, da sva se levo in ne na desno, kot 1>i morali, da hi do vrat fnotran. nas hote« ustaviti. te sveto znamenje?* sem rekla. "Psi, kaj pa vam mar, na katero stran se to sveto znamenje obrne?" Nato naju niso več zadržava- 1L . ..... Tako sva ostavili hišo za goste ter prišli na vrtove, odtod pa sem jo vodila*do jetni-škega stolpa* kjer je speljana skrivna pot. Tukaj ob vratih so bile zoper straže, ki sem jim ukazala v Sinanovem imenu, da jih odpro. Olf! pa so rekli: "Ta kraj je zaprt vsakomur, izvzemši svetemu znamenju." "Poglej ga!" sem odgovorila. Častnik ga je pogledal ter dejal: "Zares, pravo sveto znamenje je." Vseeno pa se ie obotavljal ter motril črni kamen z rudečim bodalom in starodavnim pisanjem. "Ali si se morda naveličal iiyljenjaf" ga vprašam. "Bedak, sam Al Džebal hoče imeti dogovorjeni sestanek v tem poslopju, kamor pride skrivaj s svoje palače. Gorje ti, če ne najde te gospice tukaj!" "Sveto znamenje je, ki ga je moral gotovo on poslati," je rekel stotnik, "nepokorščina pomeni smrt." — "Odpri, odpri!" so mu Šepetali tovariši. — James Kessler toži zamorskega duhovna George W. Davis na $5000 odškodnine, ker je povzročil, da mu je žena nezvesta postala. Največji, najhitrejši parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. "V vašem mestu )e agent. V Jugoslavijo, Bulfarijo, Romunsko in Ogrsko. CALABRIA ..37. julija PAROBRODNI LISTKI: Dubrovnik, Trst ali Reka $100 Davek $5 Via Cherbourg and Southampton Berengaria .. 30. junija Aquitania ..... 5. julija Mauretania ... 14. julija jMOIOMOMuMOMUlCMil8>