Stev. 14. (Postno tik. raim. - L C. con la Posta)
V Trstu, petek 4. aprila 1924.
Leto II
Izhaja vtak patek opoldne.
Naalov : Trat-Triette Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
;*i
Stana ^ a številka 20 atotink.
Gno leto S lir ' Pol let« 5 lir
četrt J • 1	«	'
Odg. urednik Ivan ffegvatin
Nale novice
Hali koledar.
Petek, 4. aprila :	Izidor, Rozalija —
Sobota, 5. apr.: Vincencij, Irena — Nedelja, G. apr.: tiha, Sikst — Pondeljek, apr.: božja glava, Herman — Torek,
■8. apr.: Albert, Dionizij — Sreda, 9. •apr.: Demeter — Četrtek, 10. apr.: Matilda — Petek, 11. apr.: Marija 7 žalosti.
Hudo živinče.
V Mantovi je stekel pes obgrizel v •dveh urah 22 oseb. Dečka, ki ga je brcnil z nogo, je pes trikrat obgrizel. Rešet bolnikov so prepeljali v bolnico.
Velezanimiva dvojčka.
Angleški listi pišejo ta dni o dvojčkih v Barnstaple. Rojena sta bila leta 1851.
Z dvanajstim letom sta šla oba za mlinarja; skupno sta pustila mlinarja in sta postala brivca. Na isti dan sta 'Odprla vsak svojo brivnico. Oženila sta Se isti dan. Oba sta imela po 10 otrok: 'prvi tri moške in sedem ženskih, drugi Pa sedem moških in tri žensko.
Tja in nazaj.
Železnica je upeljala listke za tja in tla za j v daljavi do 100 km. Prihraniš; ■si 15%. Listek velja dva dni. Ako ga kupiš v soboto, velja tudi v pondeljek, ker se nedelje in od države priznani prazniki ne štejejo.
Opozorilo.
Po sejmih so se jeli zopet pojavljati ljudje, ki vabijo na igro za večje svo-Te. Ne nasedajte na limanica, da vas ’he opeharijo !
Jezik, roka in noga. Petnajstleten deček v Trentu je na spotoma klel Boga in mater. Šel je *nimo menih in je dejal : - Sram te bodi ! Tako mlad pa se tako obnašaš 1» Surovi fantalin nato : «Bog mi je dal jezik, da ga rabim«. V tistem hipu dobi fant silen ročni cmok po licu in ce-bado z nogo, da se zgrudi. Njegov oče je namreč šel mimo in je vse Cul. Fant: »'Zakaj me tepete?« Oče nato: Dog mi jo dal roko in nogo, da ju rabim«.
Skušnjav hudičevih ...
V dunajski kaznilnici se je to pri T>etilo. Bile so zaprte štiri deklice : 16 ietna Ana Jug, 15 letna Pitalsky, 18 detna Schuster in 10 letna Konde. Jug je povedala tovarišicam, da je sklenila končati svoje življenje. Vse tri družice ®o ji zagotovile, da ji bodo pomagale. Pitalsky je razparala svojo rjuho, jo živila, naredila zanko ter jo trdno pripela ob okensko železje. To je bilo v Trdni noči. Ko je bilo vse pripravljeno, je stopila Jug na okno, si zapela zanko okoli vratu ter se je spustila v noč. Nesrečnica je strašno zavpila, ravnota-ko tri tovarišice. Čuvaji so prišli- Jug ®o dali pokopati, trr dekleta pa so ovadili pri sodniji.
Davek na razkošne gospodične.
V Linču na Avstrijskem živi gospodična, ki ima 13 psov. Neprestano laja-bjo ob vseh urah. Sosedje seveda vsi budi. Pa pomoči ni. ker je gospodična d&stnica vile in je torej imela pse v svoji hiši. Mestno starešinstvo si je belilo glavo, kako bi rešilo te nadlege mir-Po občinstvo. In našli so korenito sredstvo, ki je obenem pomagalo jetični ob finski blagajni. Županstvo je uvedlo Postopni davek na pse. Za prvega psa
plača 100.000 kron letnega davka, za drugega 200.000, za tretjega 500.000, za Četrtega poldrugi milijon kron. Ko je bil
davek razglašen, je gospodična 'istih naznanila, da ima na prodaj de-8°t psov ...
Otrokova iaioigra
Glavarstvo v nemškem Gradcu je odkrilo pretresljivo zgodbo, komaj zapo-padljiv zločin staršev nad lastnim otrokom.
V Berndorfu blizu Gradca se je širila govorica, da imata mizar Stadler in njegova žena otroka, ki ga tajno redita in odgajata. Nihče pa ni vedel kaj gotovega, zakaj nihče ni videl tega otroka. Tajinstveno so govorili, da otrok še ni videl milega neba in da gn starši držijo skrivaj v kleti. Ne on ne ona nista z nikomur govorila.
ALI JE RES ALI NE ?
Oblastva niso ničesar znala. V nobenih bukvah ni bil ta otrok zapisan, v nobeno šolo ni hodil, o otroku sploh ni bilo ne znamenja ne sledu. Sčasoma je bila vsa okolica prepojena te skrivnostne govorice in oblastva so se začela zanimati, kaj da je na tem. Pa ni bilo odgovora od nikoder. Na vsa vprašanja ni dal mizar Stadler odmeva. In ko je nekoč orožnik pristopil v hišo, ga je mati sprejela z vilami. Mati je bila kakor zblaznela, izbulila je oči in kakor divja je odgovarjala : «Otrok je moj in nikogar ne briga !» Z ozirom na to du-ševno razpoloženje stare ženske ni orožnik rabil hujših sredstev in je sporočil pripetljaj predstojnikom.
GLAVARSTVO POSEŽE VMES.
Glavarstvo se je obrnilo na graško policijo in zaprosilo za pomoč tri kriminalne uradnika.
Dne 21. marca se je podal policijski nadzornik dr Url s tremi uradniki v Berndorf. Avtomobil se ustavi blizu hiše. Vsi štirje se natiho splazijo do mizarjeve hiše. Dr Url potrka. Mizar, ki je ob istem času pričakoval nekega
znanca, je odprl, nakar so policisti udrli v hišo. Iz umazanega in smrdečega stanovanja je pridrvela gospodinja s strahovitim vpitjem :	«V imenu posta-
ve : pustite mi otroka!» Ponavljala je te besede, kakor da je uverjena, da je v njih višja sila, proti kateri ni upora. Medtem ko se je en uradnik metal z razdivjano ženo in je drugi pojasnjeval popolnoma iznenadenemu in zmešanemu očetu namen obiska, sta dr Url in pomočnik udrla v klet, kjer sta zagledala čudno bitje. Deklica se je z rokami in nogami branila, pa zaman. Zavila sta jo v kožuh in odnesla na avtomobil.
PEKLENSKI PRIZOR.
Mati je kakor zbesnela neprenehoma vpila : «Pustite mi otroka, pustite mi otroka!» Oče je vzel močno vrv in se je hotel po vsej sili obesiti. Policista sta mu morala iztrgati vrv iz rok, da sta tako zabranila samomor. Avtomobil je že drdral, ko je mati bosa tekla za njim ...
UBOGA DEKLICA.
14 let ima to bitje. Še nikdar ni bila izven hiše; bila je samo v kleti in na dvorišču med kletjo in kuhinjo. Ni videla človeka razen očeta iz matere.
Se ne zna prekrižati. Ni videla šole, Ni videla ceste. Razen očetove hiše ni videla nobene druge. Vse ji je novo : "ol, pes, konj. Telesno je zanemarjena, ker se ni umivala, pa strahovito revna je. Niti za svoj priimek ne zna; ve le, da so jo klicali «Liesl», to je Liza. Policija je izročila deklico v neko krščansko vzgojevališče. Starše pa je vzela sodnija v oskrbo, da se izkaže, kako je moglo priti do teh ra7:mer.
mihec
JAKEC
Koder faraona.
V Egiptu so odkrili 3300 let star grob kralja ali faraona Tutankamona. Med rirugim so našli v grobu srebrne in zla-e palice, ki nam kažejo podobo kralja I obili so tudi neko škatljo in v njej >der, odrezan kralju, ko je bil še otrok.
Fašisti in brki.
Poslanec Ciriani, ki kandidira na protivladni listi bivšega ministra Bo-nomi-ja (znak : zvezda z žarki), je bil te dni v Vidmu. Fašisti so ga iskali in našli v «Albergo Nazionale«. Povabili so poslanca na sedež črne stranke, kar je on odklonil. Nato so' ga vrgli na tla ter so mu odstrigli brke. Lani je delovalo olje, letos pa škarje.
Socialisti in komunisti
gredo v borbo pri volitvah z vso silo. Kar se tiče države, bodo odnesli socialisti neprimerno več glasov kakor komunisti. Pri nas Slovencih pa bodo socialisti šteli glasove na prstih dvel rok. Pač pa bodo komunisti pri nas močni, zlasti v Solkanu, na Kontovelju, Lokvi in drugod.
Slovenski in hrvaški jezik
je bil te dni proglašen za uradni jezik v Istri. Fašistovska zveza je dala natisniti na stotisoče samoslovenskih plaka-' palili. lov za volitve, po pošti pošiljajo samo-slovenske okrožnice in gospod državni uradnik Mattarelli prireja shode po Istri ter govori samo hrvaški. Slov. in hrvaški uradni jezik bo trajal do dneva volitev, potem bodo govorili o šča-varskem jeziku, v uradih bodo zavrgli vsak spis v slovenskem jeziku in kdor bo hotel v državne urade, na sodnije, bo moral le laško govoriti.
Tržaški deželni odbor
je odobril darilo hrenovške občine prvemu civilnemu zakonu, istotako za Slavino; davek na posle in v Kačji vasi, v Št. Petru; davek na trgovine in obrtne obrate v Postojni; pravilnik za poljskega čuvaja v Šmihelu!; davek na nadpise v Košani; pravilnik za jav no avtomobilsko vožnjo v Postojni; o-brokovanje dolga v Dolini, najem po sojila v Postojni; plačo občinskega tajnika v Hrenovicah.
Materam in očetom.
Kdor želi, da se mu otrok poprej na uči tujega jezika, nego pa maternega, ta dela istotako kot tisti, ki hoč3, da se mu otrok nauči prej jahati, kakor — hoditi.
Šole ne bo po vsej državi od 4. aprila do torka po volitvah. Volitve so namreč večinoma v šolah, ki se morajo primerno pripraviti.
Figo v žepu
bodo držali v nedeljo. Kdo ? Vsi tisti, ki so jih fašisti gnali prisiljeno na shode in so morali ondi celo ploskati, bodo v nedeljo glasovali za lipo in tako bodo odgovorili na volivni pritisk tistih, ki so nam šole vzeli, jezik iztrebili iz uradov in naše Narodne domove
ftimrn, Lipo volit zdaj hitimo, mlnCUi da Slovane Izvolimo. |ivrn, Strela gromska naj ubije JHMZllt Izd&j&loe domačijo.
Republikanska stranka
je odpovedala na Primorskem in na Milanskem vse napovedane volivne shode v svrho protesta proti nasiljem, ki so se vršila nad republikanci v državi.
Tovarišu uredniku Kemperle-tu,
ki trpi v zaporu zaradi narodne stvar:, naše pozdrave.
Nove otroške pesmi.
Zveza učiteljskih društev je izdala otroške pesmi, ki jih je uredil g. Srečko Kumar. V zbirki so zastopani naši najboljši skladatelji. S pridom jo bodo rabile vse naše šole, posebno pa jo priporočamo prirediteljem otroških pred stav. Knjiga stane 4 L. Dobi se pri Štoki.
ZAVEDNA DEKLETA.
Ponekod na Goriškem je vladalo minule dni tako nasilje, da se moški niso smeli ganiti. Tedaj so stopila dekleta na njihovo mesto ter so izvedla vso podrobno volivno agitacijo. Dekleta! V nedeljo morajo vsi moški na volišče. Na nemarneže, lenuhe in mevžarje spravite se vi in glejte, da ne ostane nobeden doma ! Vsi naj volijo slovensko lipo !
Kokošji rod.
Učitelj na slovenski meščanski šoli v Trstu in odličen naš mladinski pisatelj Josip Ribičič je napisal pet novelic Nadloga, Gospa Krasnokrila, Kikiriki in Kukeriki, Izkušnjavec, Izgubljeni dom, Kokot. V Kokošjem rodu obira pisatelj smešne in žalostne strani v človekovem življenju, zfasti biča naše grehe. Knjižica je namenjena starim in mladim. Cena 2.80 L, po pošti 3.20 L. Strani 74. Založila Narodna knjigarna v Gorici.
Agitatorji
širijo po deželi glas, da nima naša slovanska lista fakih, ki bi znali zastopati kmečke koristi. To ni res. Zavrnite agitatorje, zlasti republikance, ki šarijo po Istri. Bitežnik je v Rusiji grofovsko -emljo delil ubogim ljudem, zato je tudi trpel. Bitežnik je glavni tajnik Krnc* čko-delavske zveze. Besednjak in Brnj-ša sta v odboru Kmečke zveze. Kot deželni odbornik je Besednjak eno celo leto imel v rokah samo kmečka vprašanja. Podgornik pa je kmečki inženir, znan po vsej Goriški vsled svojega strokovnega kmetijskega znanja. S temi argumenti zavrnite agitatorje 1 Slovanska manjšina v nemški Avstriji šteje 700 tisoč Čehov, Hrvatov in Slovencev. Slovencev je 102: tisoč. Slovenci imajo dva deželnozbor-ska poslanca, ki sta župnik Poljanec in zdravnik dr. Petko. Koroški Slovenci imajo edino politično organizacijo »Politično društvo za Slovence v Avstriji«, ki ima enak program kakor goriško pol. društvo.
ZAKAJ GRE.
»Zakaj pojdemo na volišče za slovensko lipo ? Sli bomo za to, da povemo državi želje slovenskega rodu. Mi ne bomo oddali glasu sesterim minljivim možem, dali jih bomo za slovensko dačo, za slovensko kulturo, za telesni in duševni kruh celih rodov*. (Janko Kralj na volivnem shodu v Idriji).
Vojska v Trstu.
V Trstu je županstvo imelo sej:, in napovedalo vojsko vsem mačkam in psom, ki niso v spremstvu kake osebe. Od septembra do kotira lanskega leti so polovili 473 psov iu 553 mačk. v mesecu januarju tega leta so polovili 161 psov in 210 mačk. Kakor kažejo številke, se je letos boj .poostril. Živinčela ujamejo v mrežo ali v past. Vse ujetnike peljejo na občinsko taborišče, kjer jih obsodijo brez zaslišanja. Lela 1922. so jih metali v neko kamrico, ki so jo dobro zaprli in v katero S'o spustili plin; ker pa jo ’ žival po par minut trpela, so nadomestili lani maja meseca ta način umoritve s tem, da so vsaki živali vbri zgnili nekaj mor lin e ijn da so na lahko namazali nosnico s klor ■ formom. Toda to stane preveč in letos so se vrnili na najstarejšo modo, ki jo je že Kajn poznal. Žival udarijo s posebnim kladivom na tilnik. V hipu crkne in to brez stroškov.
Usoda cesarskih princezinj.
' Sotrudoik nekega francoskega lista je obiskal v Bruslju nekdanjo saško princezinjo, ki živi tamkaj v,revščini. «Dolgo časa«, tako jia pripovedovala, «sem živela od obresti kapitala, ki ga je naložil zame moj bivši mož, prejšnji saški kralj. Sedaj je ta renta vsled padca marke uničena. Ivo mi jie v avgustu prejšnjega leta blagajnik v banki izplačal kot obresti 1 frank in 75 santimov za tri mesece, seeml od sramu skoraj omedlela. In sedaj učim po hišah italijanščino, prodajam od hiše do hiše čipke, svoje gospodinjstvo vodim sama«. Pokazala je svoje žu-ljave roke. «In ti nemški kralji in princi«, je nadaljevala, «ki so bili leta 1918. prognani, so pravočasno svoje premoženje zavarovali ter žive v blagostanju in razkošju, n. pr. bivši cesar Viljem ali moj bivši mož, ki ima v svoji vili v Šleziji 00 lakajev*.
Skupina laških veleposestnikov
je dobila dovoljenje, da se naseli v Rusiji v okolici mesta Kuban s pogojem, da obdela dotično zemljo na naj-boj izdaten način.
Neki kmet
nam je poslal pismo proti preobilnim davkom. Med drugim pravi :	«Izž.e-
manje je strašno. Ako bi bila pot v Ameriko prosta, kot je bila prej, bi vsi kmetje romali tja, toliko časa, da bi se vsa naša dežela izselila in bi pustili davčnemu režimu pusta rebra naših senožeti.« Gospodje, ki bi morali to slišali in uvaževati, štejejo svoje dohodke iz bank.
Strahovita eksplozija.
V Ostravi na Moravskem je eksplodiral kup ekrazita, ki je tehtal okrog 9000 kg. Treskanje se je Culo na 40 kilometrov 1 Niso še ugotovili veliko število ljudii, ki so ob življenje.
Kaj pravijo Rusi ?
Podpredsednik ruskega revolucionar nega sveta v Moskvi je dejal, da se moti, kdor veruje v mir na svetu. Evropa da stoji pred novo vvjno, ki pa se je Rusija ne boji.
Tinta in elektrika.
V Evropi se vrši priobčevanje misli vsaj 76% po pismih, v 2% po brzojavu in v 22% po telefonu. V Ameriki je vse drugače. Tam vzame telefon Gl%, %% brzojav in 38%% pismo vseh pri-občevanja misli.
«Kava je strašno draga«.
Tako tožijo vsia gospodinje. Tričetrti del vse kav© na svetu pridelajo v Braziliji. Vsled preobilega deževja je bila letošnja kavina letina v Braziliji tako pičla, da ne bo zadostovala zahtevam svetit, vrh ute ga pa ljudje čedalje bolj rabijo kavo. Vsled tega je v teku 6 mesecev zrastla cena kave za 60 od sto.
Predlagamo Slovanskemu volivnemu odboru, naj začne čimprej nabirati prostovoljne darove za naše žrtve ob volitvah.
Okrog 6000 novih kavalirjev
bo moral imenovali Mussolini, da. bo pomiril neutešljive fašiste, ki niso na kandidatski listi za državni zbor.
Temu treba se privadit’.
Torkova Edinost se jezi, da hodi koprski podprefekt dr Suni na volivne teh od e, ker da državni funkcionar ne sme biti agitator. Tudi nam bi bilo to prav, da bi bilo tako. Toda. tisto pravilo jo veljalo v Avstriji, ni pa veljalo nikdar v Italiji. Vsakočasna vlada je vselej uporabljala ves svoj aparat — uredništvo, učiteljstvo — za agitacijo v prilog vladne liste. Zato hodi Mussolini kot načelnik vlade na shode, hodijo vsi prefekti, vsi podprefekti. Mari ni bil sam tržaški prefekt dr Crispo-Moncada v Sežani na shodu ? Mari ni zbral Mussolini vse župane na uradni sestanek v Rimu,kjer je imel volivni shod? Ako bi bili jutri na vladi socialisti ali Gioiittl janci ali komunisti, bi istotako delali.
Nihčei ne taji dejstva, cla se- je Francoska povzpela do vodilne države v Evropi. Francoska država s svojimi 39 milijoni prebivalcev koraka na čelu Evrope. Po svoji duševnosti je stara, pomehkužena, obrabljena. Toda navzlic temu ima danies strašansko moč. Od 1870. leta, dalje jo je obhajala samo ena misel, imiela ji& en načrt, prežeta je bila ene misli: maščevati se nad Nemčijo.
Francoska je iznenadila svet.
Zdelo se je že, da bo po španskem vzorcu sedla na naslonjač in da bo premišljevala svojo staro slavo. Pa ni tako. Pozabila je, da so jo v vojni rešili angleški in' amerikanski denar, regimenti in kanoni. Zaverovala s© je v misel, da je ona sama zmagala. Zmage je pijana in ne ve, kaj dela.
Francoska v zgodovini.
Zgodovina nas uči, da se je vsaka francoska zmaga očitovala v volji po vničevanjot. Francozi so bili po zmagi kakor poživinjeni. Leta 1739. so odkopali trupla lastnih kraljev in so jih pet dni vlačili po mestnih ulicah. Švicarje, ki so bili padli v času francoske revolucije, so raztelesili; čreva so nosili kot znak na gumbnici. In 28. majnika 1870. 1. jei dal general Gallifet defilirati ujete komunarde, ki jih je bilo 12 vrst. Velel je ustaviti, ustreliti prve dve vrsti, nato je zapovedal, naj druge vrste odkorakajo. Nekaj takega počenja Francoz tudi danes.
Oživeli Napoleonovi načrti.
39 milijonski narod hoče po vsej sili gospodariti, ves svet se mu mora pokoriti. Reko Ren so spremenili v trdnjavo, odkoder gledajo na opustošeno in razvaljeno nemško državo. Rujhr-sko ozemlje naj bo «svobodno», naj bo zunanja trdnjava, ki naj omogoči dohod na Severno morje- Mala antanta, Češka, Jugoslavija, Rumunija naj bodo most na vzhod, na orijent, o-gromno zračno in pomorsko brodovje pa naj zasigura francosko- obal na za-padu. Nemčijo mastijo, sedaj je obrnjena francoska ost proti Angležu. Torej napoleonski načrt. Ko je bil Napoleon na otoku Sv. Helene, je dejal: «Usoda Indije se tMa ob Nilu«. In Francoska se pripravlja na velik sunek.
Francoska — samostojna orožamica.
Današnja Francoska ima prednost pred Napoleonovo. Danes je Francoska v vprašanju izdelovanju vojnega materiala popolnoma neodvisna; ona ne potrebuje več tujine.
Železo in premog.
To sta predpogoja za vojno. Francoska ima danes 5 in pol milijonov ton železno rude, Angleška 1 milijon, Nemčija % milijono. To glede železa. Kaj pa glede na premog? Francoska
Te vrstice naj veljajo samo v pojasnilo, da bi si ne delali v prihodnje iluzij.
NAŠE ŽRTVE.
Skoro vseli dosedanjih naših žrtev so krivi naši slovenski renegati ali odpadniki. V Brdih je zdravnik dotone s pomočjo odjiadnikov pretepel 15 fantov.
V	Ajdovščini so pri volivnem shodu streljali odpadniki :	slovenski delavec
Strancar umira, štirje so ranjeni. — V Rihenbergu so odpadniki tako prestrašili neko starejšo žensko, mater našega zvestega pristaša, da ji je počilo srce in jo izdihnila. — Urednika Goriške Straže so aretirali in ga zaprli v Gorici, ker jo po slovensko agitiral za našo narodno listo. Izražamo vsem prizadetim trpečim sobojevnikom svoje sočustvovanje. naš narod je ž njimi. Mučeništvo pa ne bo zmanjšalo odporne sile našega ljudstva proti potujčenju, narobe, še dvignilo jo bo.
ima danes s Poruhrjem 35% vsega premoga v Evropi; ako štejemo zraven še Belgijo in malo antanto, ki plešejo tako, kakor Francoska gode, potem stoji tu francoskih 60% nasproti angleškim 25% . in nemškim 4%. Ne zabimo slednjič dejstva, da bodo trajali angleški kopi kvečjemu še 150 let, porurski kopi pa vsaj 800 let.
Sleparija in goljufija.
Čisto otročje in smešno je. če kdo veruje, kadar razpravljajo Francozi o krivdi svetovne vojne in o odškodnini, o Porurju itd. To j© pesek v oči narodom in nazadnjakom. Te' fraze premlevajo Francozi z jezikom, srce pa hoče le eno: gospodariti in gospodariti. To pa skušajo skrivati, zato govorijo in govorijo o drugih rečeh. Nemčija je plačala že 2000 milijonov funtov. S tem denarjem si je-Francoska zgradila največje zračno brodovje na svetu. In vsaka milijarda odškodnine, ki jo dajo Nemci, pomeni pomnožitev moči francoske vojne sile. V dveh letih ne bo več konkurenta Francoski. Res j©, da bo to trajala le eno dobo, zakaj nemogoče je. da bi moglo trajati dolgo dobo nasilstvo me držav© na svetu, toda pomnimo, da podiranje te svetovne moči ne pojde tako lahko od rok. Napoleonovo moč so tudi strli. Toda to je stalo 20 let, na milijone ljudi in milijarde ljudskega premoženja.
Novi obrtni red.
RIM, 3. aprila.
Kakor sem že poročal, se v kratkem odpravi na Primorskem stari avstrijski obrtni red in sel upeljejo laški zakoni in običaji. Izgine delitev obrti v proste in koncesijonirane, izgine tudi zahteva, da treba dokazati usposobljenosti, pnedcin začne kdo poslovati. Obrtnik, ki bo začel poslovati, bo to samo naznanil trgovski zbornici in ne bo čakal nobenega dovoljenja. Vendar pa bo treba tudi zanaprej dobiti licenco za gostilničarsko in zastav-Ijaniško obrt ter' za posredovalnice dela ter redno jorevažanje oseb (potom kočij, avtomobilov itd.).
Dosedanja učeniška in vajenška doba odpade. Pač pa bo obvezna šola za vajence in obrtno-nadaljevalni tet-čaj. Zakon za trgovsko pomočnike zapade, namesto njega stopi v veljavo pogodba zasebnih nameščencev (Con-tratto d’impiego privato).
Za stavbne mojstre.
V	starih deželah obstoji predpis, da se smejo postavljati stavbe samo pod vodstvom inženirja. Koncesij pa za izvrševanje stavbne obrti ni treba. Pravice inženirjev so jasno uzakonjene. Kako bo pri nas? Ali se vse staro zavrže? Nel Komisija, ki je študirala vprašanje obrtnega reda, je skldnila, naj se v novih deželah ohranijo stavb-
   —
nim mojstrom dosedanje pravice: kon-ciesijonirani stavbni in zidarski moj-, strt bodo smeli tudi nadalje delati načrte in voditi vsako stavbno delo. Ta klavzula bo sprejeta tudi v pravilniku, ki bo izšel v teku tega leta. (II.). ,1
■ ■■■■■■■■■■■
Mojivo na testi li
Trstom in Reko
(Spomini na francoske čase).
Glavna cesta med Trstom in llelco ' je bila proti koncu osemnajstega sto- , letja poslala popotnikom in voznikom zelo nevarna, ker je razbojniška druhal iz svojih skrivališč vedno prežala na nje ter je nemoteno drzno napadala in ropala, tako da sta bila promet in po-/tovanje po omenjeni cesti zelo nepri-lična in nevarna. Te žalostne razmere so trajale, dokler niso 1.1809. francoske čete zasedle primorske (ilirske) poli raj iiie.
Francoski vojskovodja Marmont, je dne 24. marca 1. 1810. izdal naredbo, s katero je korenito iztrebil tolovajsko druhal iz raznih bližnjih istrskih skrivališč.
Naredba glasovitega generala Marmonta se je glasila tako-le :
1. Srenje, ležeče ob glavni cesti med Trstom in Reko, so odgovorne za dogodke, kateri se bodo vršili na njih zemljišču v škodo javne varnosti, prometa in občevanja, odgovorne so za vsak rop, umor itd.
2. Prebivalci omenjenih krajev so porok vsi za enega, in eden za vse, t. j. skupno, da se povrne. oškodovanim potnikom in voznikom ukradeno blago, vendar s pridržkom, da se jim odškodnina povrne iz premoženja lnido-delnikov, ako se ti ovadijo, vjamejo in izroče pravici.
3. Ako se bode kako tolovajstvo izvršilo, vzelo se bode izmed prebivalcev srenje, na katere tleh se je umor ali rop izvršil, dvakrat toliko mož, kakor je bilo umorjenih, kot poroke, kateri pridejo v zapor v tržaški grad toliko 'časa, dokler se ne bodo zločinci zasačili in sodniji izročili.
4. Zločinci se bodo obsodili v smrt. na vešalih in njih obešena trupla bodo javno izpostavljena na ogled do nedoločenega časa pri dotični glavni cesti na kraju, kateri vodi v njihovo srenjo-Prebivalci dotične srenje so za šest mesecev odgovorni, da trupla ostanejo obešena na mestu, kjer so bila na ogled izpostavljena, pod kaznijo 1000 frankov v korist dobrodelnega zaklada v Trstu.
5. Poveljnik prvega oddelka ilirskih dežel in poglavar načelništva imata potrebno ukreniti, da se natančno izvrši ta naredba:, katera se ima. tiskana v italijanskem in ilirskem (to je «lo-venskem) jeziku, trikrat zapor 3doina objaviti s prižnice vsake župnije in tudi pribiti na cerkvena vrata.
Marmont, je potem s pomočjo vojaščine in narodne straže strogo zasledoval in dal poloviti razbojnike. Obesili so 60 takih razbojnikov tam, kjer so imeli svoja skrivališča in tolovajska gnezda; 12 razbojnikov so usmrtili v Trstu.
Naj se Marmontova naredba presoja kakorkoli, priznati se vsekakor mora, da je bila primerno sredstvo proti razbojništvu ob omenjeni glavni cesti iz Trsta v Reko. Cesta je kmalu poteih postala tako vama, da je potnik, poto-vaje po tej cesti, brezskrbno, po domače rečeno, na dlani roke nosil svoj denar.
Vsled Marmontove stroge odredbo je postala javna varnost bolj zanesljiv'1 in sigurna ne samo na omenjeni glavni cesti,' ampak tudi na stranskih, to .F občinskih potih, v obližju tržaško-rešK6 ceste. Ker se je tolovajstvo tako strog0 kaznovalo, so se ljudje streznili in sfl lotili poštenega in koristnega dela-
(Jelušič, Slope pri Materiji)-
Francoski tiger strahuje
Veličastni shod v Komnu na Krasu
Programni govcr kandidata Josipa Bitežnika
Za obrambo slovenske kulture na rodni zemlji!
Za obrambo maleea kmeta in delavca!
Za zmago pravice'in poitenja v življenju med narodi!
V	nedeljo zjutraj jo prišel kandidat dr. Josip Bitežnik v Sveto pri Komnu, kjer ga je čakalo krog 100 volileev, ki so ga spremili v Komen. Dvorana, kjer se ja vršil'shod, je bila zastražena po militih; na vratih so st;VH oboroženi častniki milice, v dvorani je bilo razporejenih ki •og 30 fašistov. Slovenski volilei so prihiteli iz celega sodnega okraja.
Točno ob 3. uri so na§i vrli Svečani /. Bitežnikom v sredi zasedli dvorano in v par minutah je bila obširna dvorana nabito polna. Pred dvorano je stalo nad 300 zavednih Kraševcev v četverostopih, tiho, moško. Dr. Bitežnik je v poldrugo-umem govoru razvil naš narodni in socialni program.
Viharno navdušenje je zaplalo po dvorani, ko je dr. Bitežnik vzkliknil s Prešernom : Žive naj vsi narodi —- ki hrepene dočakat dne — , ko bomo vsi Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi ! Ne več narodi — gospodarji in narodi — hlapci, obsojenci, ampak vsi bratje ! Burno so Kraševci vzklikali ideji vesoljnega bratstva med narodi — in z a to idejo bo šel Kras v boj, da postane slovensko ljudstvo, ki je danes hlapec, pravi enakopravni brat italijanskega ljudstva.
Tudi to zborovanje je skušal motiti Kalin, sedaj tenente milice, prej zaupnik pol. društva Edinost, agitator na Proseku. Vzkliknil je drju Bitežniku med govorom, da laže. Vihar ogorčenja jo pretresal dvorano, Kalin je stal ves bled ob steni, ko ga je Bitežnik pribil ob zid z gromovitim klicem, da glede laži Kalin meri najbrž s svojim bra-čom. Naš kandidat je pozval orožnike, naj vzdrže red in disciplino. Jvr. kara-binirji so Kalinu energično ukazali, naj bo tiho, dokler Bitežnik ne konča govora. Vsa dvorana gromovito ploska, naš kandidat govori dalje, vsako višino govora spremlja burno odobravanje zborovalcev. Četrt ure pred koncem Bitežnikovega govora s3 je Kalin izgubil in ko je predsednik pozval, naj se oglasi gospod, ki je delal medklice, je bilo vse najprej tiho. Dvorana je udarila v velikansko veselost, ko se je razleglo po zborovanju : Oh, njega od nikoder ni !
Govor d rja Bitežnika prinašamo le v glavnih stavkih, zakaj govor je trajal uro, ki bi ga morali napolniti v štirih Malih listih.
Dragi rojaki !
Dragi slovenski volilei !
S tem, da smo bili priključeni kraljevini Italiji, se je položaj priključenih Slovencev in Hrvatov temeljito spremenil. Spremenil se je zlasti v gospodarskem oziru. Nas. kmet je izgubil stare trge za svoje pridelke, novih trgov do danes Se ni pridobil 1 Kaj še? Celo na lastnem domačem trgu izpodriva njegov pridelek, pridelek iz južnih pokrajin kraljevine. Zato je prišlo čisto naravno do občutne gospodarske krize v naši pokrajini in še posebno do vinske krize na Vipavskem, v Brdih in v manjši meri na Krasu.
Kras in celotna naša pokrajina je izgubila svoj Trst, v katerega smo pošiljali svoje sinove in hčere, ki jim nismo mogli dati kruha ne dela na svojem domu.
Naše Primorje, ki je tvorilo prej jng bivše države, je danes potisnjeno na sever kraljevine Italije. Odpadel Je Vsled tega prej visoko razviti gospodarski promet in že posebno tajski
promet. Ta okolnost je poslabšala neprecenljivo gospodarski položaj primorskega kmeta in delavca in sploh naše narodne celote.
Gospodarske posledice vojne.
Ko smo prišli domov, smo našli svojo zemljo poteptano, razhojeno, kamenito, vso z žicami pretkano, še krvava je bila od človeške krvi I Našli smo svoje domove vničene in razrušene. Pustili smo daleč na ruskih poljanah svoje najboljše sinove, brate, očete, prijatelje in znance. Vrnili smo se izmozgani, trudni, lačni, bosi in nagi iz begunskih taborišč in iz tronte na svojo ljubljeno primorsko zemljo, ki jo varujejo trije angelji varuhi : naš oče Triglav, naša bistra Soča in zelena Adrija. Vojna je povzročila v naši deželi in med našim ljudstvom toliko nepopisnega gorja, ki je zahtevalo naravnost ogromno delo vseh naših ljudskih organizacij, našega časopisja in naših zastopnikov v Rimu.
Politične posledice.
Priključeni smo bili državi in naša usoda sc je zvezala z usodo italijanskega naroda. Naše ljudstvo ni pred vojno poznalo ne italijanske države in ni poznalo italijanskega naroda, ker ni imelo ž njim ne Gospodarskih in ne kulturnih stikov. Pa tudi oni niso poznali nas, niso poznali naših potreb, ne naših razmer, NISO POZNALI IN NE POZNAJO SE DANES NASE SLOVENSKE NARAVE. Zato je večkrat popolnoma naravno, da pride in da je prišlo do nesporazumljenj, do konfliktov, da smo morali in da moramo še vedno prestajati udarce in občutne krivice, ki režejo živo v naše narodno telo na gospodarskem, kulturnem in narodnem polju. Vse državne vlade so delale z nami, z našo kožo nedopustne, za nas žaljive politične poizkuse : vse so nas hotele «asimilirati» in popolnoma prilagoditi vladajočim razmeram in se niso niti potrudile, da bi spoznale opravičenost naše stalne trditve, da ima naša narodna celota TUDI SVOJE SVETE PRAVICE, KI SE JIH NE SMEJO DOTAKNITI NE DRŽAVA IN NE NJENE VLADE. Naša narodna manjšina ima nedotakljive pravice, ona mora izvršiti ravno tako svojo zgodovinsko nalogo kakor vsi drugi narodi. Te naše pravice do samolastnega gospodarskega KULTURNEGA in NARODNEGA življenja so utemeljene v naravi, priznane so nam od Boga in priznava jih danes tudi že VSAKI NARODNI MANJŠINI ves kulturni in civilizirani svet, ne glede na to, V KATERI DRŽAVI živijo prizadete narodne manjšine.
Popolna zakonitost našega dela in naše značajne borbe.
V	treh smereh so delale naše ljudske politične organizacije, je delalo naše časopisje in so se borili zastopniki našega ljudstva.
Ogromno delo smo izvršili na gospo-darsko-socialnem polju.
Na tem polju zamoremo pokazati na uspehe, ki predstavljajo milijonske svote. Pomislite na vojno odškodnino 1 Koliko dela je položila naša ljudska organizacija ravno v hitro in v pravično reševanje vojne odškodnine I Skupno z vsemi italijanskimi strankami smo se nspešno borili za koristi vojnih oškodovancev in dosegli smo za nje danes še neprecenljive gospodarske uspehe. Ce bi drugega ne bili dosegli ko samo to,
da se je rok ZA VLAGANJE VOJNO-ODŠKODNINSKIH PROŠENJ podaljšal za eno celo leto, smo priborili že samo s tem vojnim oškodovancem znatno število milijonov. (Fašistovski poročnik, Kalin iz Rihemberga : LAŽETE. Dr. Bitežnik : o naših uspehih in o našem delu pri vojni odškodnini vas lahko poučijo fašistovski zastopniki, ki so se v letu 1921. in 1922. skupno z nami borili za pravice vojnih oškodovancev v Stalnem odboru za zaščito vojnih oškodovancev. Sicer pa ne dovolim aikomur, da bi motil shod. Svoboda besede in volilna svoboda nam je zajamčena po volilnem zakonu in po resnih izjavah, ki jih je podal predsednik države in fašistovske stranke. Mussolini našima zaupnikoma drju Besednjaku in drju VVilfanu.
Spomnite se tudi na bržojavko, ki jo je poslal Mussolini ob priliki shoda, ki ga je sklical poslanec Amendola. («Vi niste še nobeden Amendola»). To je vseeno:	italijanski državljan, volilec
in kandidat sem, shoda mi ne boste motili; ko končam svoj govor, boste lahko Vi svobodno govorili. Zato bodite discipliniran fašist. (Tisočglava množica viharno ploska). Dr. Bitežnik je pozval tudi druge navzoče fašistovske častnike, da naj opozorijo svojega tovariša, da spoštuje red in disciplino.
Volilei 1 pomislite na IZMENJAVO DENARJA ! Tudi to je velik uspeh naše ljudske organizacije in naših zastopnikov v Rimu. Pomislite na davke, na vinsko krizo, na zakonodajno spremembo, na vojni materijal i. t. d. Veliko delo smo izvršili za gospodarstvo našega ljudstva, veliko koristi smo mu priborili in veliko zla smo od njega odvrnili.
Naš boj za slovensko-narodno življenje.
Rorili smo se nevstrašeno, energično in značajno za obrambo, razmah in napredek našega narodnega duševnega življenja. Borili smo se za popolno slovensko šolo, za svobodno uporabo slovenskega jezika in za naše kulturne organizacije. In ravno tu smo zadeli na najhujši odpor.
Radi borbe za naše svobodno duševno življenje smo mnogo prenesli, udarec za udarcem je padal na nas.
Toda mi se nismo udali in nismo niti za trenutek popustili v naših zahtevah. Globoko smo bili uverjeni, da mora tudi tu ZMAGATI NAŠA PRAVICA. In naše ljudstvo je stalo v sklenjenih vrstah za obrambo svojih otrok, svoje kulture IN SVOJE DUŠE. Svojega srca in svoje duše ne bomo zatajili nikdar, sebe ne bomo nikdar prezirali in zaničevali.
Naše ljudstvo ni zagrešilo nobenega protidržavnega čina.
Plačevali smo točno davke, dajali armadi svoje sinove in celo italijanski časopisi so pisali, da Je naša pokrajina najbolj točna, redna in mirna.
Od naših političnih nasprotnikov, ki se imenujejo slovenske fašiste, nas loči eno: Oni molčijo vedno in k vsemu, kar moramo MI TRPETI KOT SLOVENCI. Molčali so, ko je bil naš jezik izgnan iz sodnij in drugih uradov, niso imeli nobene besede, ko Je bila smrtno zadeta naša slovenska šola, usta so si zamašili ko Je videmski prefekt Plsenti izdal dekret o dvoježičnosti slovenskega časopisja in ga celo odobravali, Jezik jim je bil zavezan, ko je naša izobraževalna
organizacija prestajala mučne udarce. (Ogorčeni vzkliki po vsej dvorani). Pro-klinjali so našo borbo za deželno in občinsko avtonomijo, ki bi bila gotpvo v največjo korist države in vse naše dežele. Nevstrašeni junaki slovenski »fašisti« se lahko same sebe prezirajo, toda mi in naše slovensko ljudstvo imamo do SEBE GLOBOKO SPOŠTOVANJE, ONO JE PONOSNO NA SVOJE DRAGOCENE ZAKLADE SRCA TN DUŠE, JE PONOSNO NA SVOJ LEPI SLOVENSKI JEZIK, LJUBI SVOJE GLOBOKE IN ŽIVAHNE PESMI.
Mi vemo, da prezirajo slovenske fašiste mnogi Italijani sami. Kako tudi ne? Saj ni naroda, ki bi bolj cenil svojo državo, svoje velike može:	državnike,
umetnike, pisatelje, svojo kulturo ko ravno italijanski narod. Zato je tudi popolnoma naravno, da ta narod zaničuje posameznike, ki se mu hlinijo in ponujajo, četudi- izdajajo s tem svoj lasten narod. NAŠE LJUDSTVO HOČE BITI SPOŠTOVANO IN ZAHTEVA, DA SE UVAŽUJEJO NJEGOVE NAJSVETEJŠE PRAVICE. (Gromovito odobravanje). Spoštovanje med narodi in ljudstvi je edina zdrava in prava podlaga za njihovvo sožitje.
Mi nočemo umreti!
Možje volilei! Dra^i Slovenci I
Poglejte na njive in travnike, pomlad prihaja. V globinah zemlje se je čudežno prebudilo življenje. Vesoljna narava se upira smrti, še dobre živali v vaših hlevih trepečejo pred smrtnim udarcem. Kajti zakon božji je tak, da hočejo tudi one dolgo uživati božje solnce. In vedno, ko premišljujem o usodi slovenskega ljudstva v Italiji, ko mi pride žalostna misel, da bi to naše ljudstvo moralo umreti, mi stopi pred spomin dogodek, ki sem ga doživel v temni noči na Ruskem.
Še žival se brani.
Hudourniki so udrli v planjavo, povodenj je zalila nižine, velikansko jezero je drlo črez polja, odnašala je cele naselbine. Ponoči smo šli na splavih reševat ljudi in živali iz potopa. Najbolj mi je ostala v spominu krava, ki je tik splava dvignila iz valov črni gobec, iz katerega je šlo zateglo tulenje. Prav ob sebi sem zagledal njene žalostne, od smrtne groze razprte oči.
S tovariši ujetniki sem bil sam v smrtni nevarnosti, kajti burno valovje je potegnilo splav s seboj, zašli smo v vrtince, potem je splav zadel ob pesek in se zaril vanj. Sredi deročega toka smo videli, kako se je od časa do časa dvignil črni gobec krave iz vode; še parkrat Je žalostno zatulila, potem je bilo vse tiho, le sivo, okorno truplo je včasi priplavalo na vrh.
Tak6 je uboga žival do zadnjega diha vpila po življenju. Toda kaj pomeni življenje ene krave, kaj življenje ali smrt vse žive narave? Ena človeška duša je več vredna ko celi svet. Koliko duševnega bogastva, koliko neminljivih vrednot je pa v celem narodu 1 Koliko lepih in čudovitih vrednot je v občestvu slovenskega ljudstva v Italiji 1 Prešeren je v «Zdravici» zapel, na) žive vsi narodi, sinovi enega Očeta, ker za vse je prostora pod božjim solncem. Zakaj bi ravno slovenski narod ne smel živeti, zakaj bi lepa slovenska govorica morala utihniti, zakaj bi ravno mi morali narodno umreti. Ne, nočemo umreti, ne
moremo umreti, na vaših obrazih vidim, iz utripanja slovenskega ljudskega srca slišim : Ne bomo umrli I (Gromovito ploskanje, vzklikanje, ki narašča in traja 10 minut. Še noben Slovenec ni učakal takega ploskanja).
Da povemo državi In svetu resnico!
Možje volilci, slovanski kandidatje uu prihajamo k vam po glasove. Vi nas poznate, ne od danes, saj je med vami gotovo črez sto ljudi, ki so moji prijate: jL (Ploskanje. Klici: Živel Bitežnik). Vi poznate naše delo, naše načrte, naš program. Mi ne prihajamo k vam prosit, da bi dali glasove lipi, kajti zdi se nam nemogoče in nerazumljivo, da bi se našel Slovenec, ki bi svobodno oddal svof glas kaki drugi stranki. (Burno pritrjevanje).
Zakaj torej prihajamo slovanski kandidati med svoje volilce ? Zato, da povemo ljudstvu resnico, veliko, temeljno resnico:	Ti, slovensko ljudstvo imaš
sveto, nedotakljivo pravico do narodnega življenja ! Dolžno si to pravico braniti, dolžno si braniti svoj jezik, svoje domove, svojo duševnost.
In ZATO prihajamo med vas, da se s tega mesta razlegne klic državi: Spoštuj naše pravice z dejanji! Mi damo državi vso, kar zahteva od nas, ona naj nam da one pravice, ki so zapisane v vesti kulturnega človeštva. To bo v korist državi sami, ojačilo bo njen ugled in tako se bo okrepilo v našem ljudstvu zaupanje v pravičnost vladajočih. (Ploskanje).
Za pravičen sporazum!
Zato smo tu pred vami, da vas spomnimo na vašo dolžnost, da poveste vladi : Tu smo in tu ostanemo! Vi volilci potrdite v svojimi glasovi večno voljo slovenskega ljudstva do življenja. (Gromovito odobravanje). Povedali smo možato in odkrito vladi vso resnico, razkrili smo ji svoje srce, tu nas ima, združene s temi skalami in polji, in mi z vso dušo trpečega naroda želimo, da bi postali italijanskemu narodu enakopravni bratje. Sporazum bo prišel; toda sporazuma ni med gospodarji in hlapci, pravičen sporazum je mogoč le med brati! (Burno pritrjevanje).
Mi bomo vztrajali.
Tudi vam, kraški Slovenci, jasno in odločno povemo : Delo, ki smo ga zapo-čeli, bomo vztrajno nadaljevali. Naše dela gre v treh smereh: za obrambo slovenske kulture na rodni zemlji, za obrambo malega kmeta in delavca, za zmago pravice in poštenja v vsem življenju. (Viharno pritrjevanje). Od tega dela ne bomo odstopili, naj pride nad nas kar hoče; res je, da nima slovensko ljudstvo ne srebra ne zlata, a ima dušo in čist značaj. Zato bo slovensko ljudstvo vztrajalo pri svojih zahtevah, zato bomo mi vztrajali pri svojem delu. Z vso pravico bi nas plemenito italijansko ljudstvo lahko pljuvalo in teptalo, ko bi mi Slovenci prodali svojo dušo, svojo čast, interese naših družin, koristi bodočih rodov za skledo obljub in groženj. (Po vsej dvorani gromovit plosk).
Apel na Kraševce.
Država in vlada potrebujeta slovenske zastopnike, može iz srede slovenskega ljudstva, ki stalno uživajo polno zaupanje domačinov. LB TI SLOVENSKI MOŽJE BODO PRAVI TOLMAČI VAŠIH ŽELJA IN POTREB IN EDINI SPOSOBNI POSREDOVALCI MED VLADO IN LJUDSTVOM. (Klici: Tako jel Burno ploskanje).
Ko boste torej šli Ji. aprila na volišče, ne boste oddali glasu osebam, dali boste svoj glas in svoje srce slovenskemu ljudstvu. Kajti v tej zgodovinski uri ne gre za naše minljive osebe, ki pridejo in gredo, gre za to, kar je večno in neumrljivo: za slovenski duh, za slovensko kulturo, za srečo bodočih rodov.
Kraševci, izpolnite svojo dolžnost I (Gromovito pritrjevanje. Ves zbor navdušeno ploska).
Kako so sklene glasovnica?
Petkrat boš glasovnico zvii in enkrat zalimal. Slika ti kaže, kako se to stori, Psica ali strelica ti kaže, proti kateri strani upogneš papir:	prvič	upogneš
spodnji tretji del navzgor; drugič upogneš levi rob proti sredi; četrtič upogneš gorenji del navzdoL (Repek, ki je štirioglat in je zgoraj na levi, pusti, naj le ven gleda I). Končno ti ostane še ozek rob na vrhu, ki se osline in zalima, da bo glasovnica zaprta kakor pismo.
1500 zborovalcev v Idriji
Odpadnik na sramotnem odru
Lerabo da ingommare
}5. Ta rob.fosilni ln 5 salepi" gltt»ovnlco
Ta rep pusti pri miru I
LIBERTAS
VOH Dl PREFERENZA
m
Primo lembo da piegare
V	nedeljo se je priredil volivni shod v Idriji. 1500 volivcev je prišlo na shod. Prve vrste so zavzeli laški fašisti, med katerimi je bil odpadnik Peternel. Dr. Bitežnik je imel zopet nov, originalen govor. 1500 volivcev je za vsakim stavkom burno ploskalo. Veselje je žarelo iz 1500 že leta ponižanih in razžaljenih slovenskih src. Neizbrisni pa ostanejo trenutki, ko je dr Bitežnik postavil na sramotni oder Peternela. Peternel piše namreč v svoji iz Vidma plačani «Novi dobi«, da slovensko ljudstvo ne mara svojih voditeljev, da je proti njim. Dr Bitežnik se je zato ob silni napetosti vseh zborovalcev obrnil na Peternela s tem apelom :
«Danes imamo v svoji sredi gospoda Petemellija. Da ne bo več predrzno širil v svojem listu laži po naročilu njegovih gospodarjev, poživljamo slovenske volilce mesta Idrije, da mu odgovorite: Ali vi odobrujete delo svojih ljudskih organizacij, ali se strinjate z delavnim programom, ki so ga slovenski javni delavci do danes izvrševali, in ki ga bodo udejstvovali tudi v bodočnosti, ali niso naše zahteve vaše zahteve, ali ste z nami, ali proti nami?! (Klici: Mi smo z vami. Bog živi slovenske javne delavce. Burno pritrjevanje in ploskanje. Vsa dvorana je grmela od «živio» in dolgega ploskanja). Dobili ste primeren odgovor g. Petemelli in pričakujem od vas, da ne boste več lagali v svojem listu, na shodih in v trenutkih, ko nas ovajate svojim gospodarjem. Tak odgovor t'o-bite vi in vaši tovariši, ki vam pomagajo opravljati vohunsko delo nasproti slovanskemu ljudstvu, danes na 11 velikih volilnih shodih. Ta odgovor vam bodo dali vsi Slovenci in Hrvati na dan 6. aprila.« (Burno pritrjevanje in. ploskanje polne dvorane).
Peternel pade dru9ii pod kriiem.
Govoril je nato goriški urednik Janko Kralj v imenu goriškega političnega društva. Govoril je o našem šolstvu, o naši kulturi. Peternel ugovarja kakor petelin. To razburi vso dvorano. V teir. trenutku se obrne Janko Kralj proti Peternelu in spregovori :
«Dragi rojaki, tu med nami je zastopnik skupine, ki pravi, da je slovenska. Mi smo javno in odkrito razjasnili svoje stališče glede slovenske šole in glede slovenskega kulturnega življenja. Zato smemo zahtevati, da tudi g Peternel javno in jasno pove, kaj misli v teh življenjskih prašanjih našega ljudstva. Tu pred vami, slovenski možje, stavim g. Peternelu javna prašanja:
1.) Ali ste Vi, g. Peternel, za to, da bodi ljudska šola v slovenskih krajih popolnoma slovenska ?
2.) Ali ste Vi, g. Peternel, za to, da se slovenski Idriji vrneta slovenska realka in slovenska gimnazija ?
3.) Ali ste Vi, g. Peternel, za to, da se slovenska prosvetna protipostavno zatirajo ?
Peternel : Ja/, Vam, gosp. Kralj, nisem podrejen in nisem dolžan odgovarjati na Vaša prašanja. (Dvorana bukne v smeh).
Govornik : Če ne marate odgovoriti, je vaš molk najbolj kričeč odgovor. (Ploskanje).
Če se z nami strinjate, se morate nemudoma ločiti od svojih političnih tovari šev, — če ste nam nasproten, potem je bila Vaša, izjava v Cerknem, da ste Slovenec, velika laž.« (Burno dolgotrajno ploskanje).
m m.
(Dva Brkina na poti v Bistrico).
Oni dan sem bil po opravkih v Bistrici. Na cesti snečam starega Lukača, pa ga nagovorim: «No, kompare, kaj pa pri vas deste, koga bomo volili v nedeljo?« — Pa mi je odgovoril: «Veš, tako govore nekteri, da lipe in tistega cvetja ne bodo volili. To smo že zadnjikrat volili, pa smo vseeno reveži ostali. Pravijo, da naj poskusimo to rajžo kakšno drugo figuro. Eni bodo volili lopato«.
Jaz: «Povej mi, Lukač, kaj ta lopata pomeni!«
Lukač: «Kaj naj dem? Bi dejal, da je taka stranka, da spoštuje kmečki stan in bo kaj za nas kmete naredila. Zato ima lopato naimalano, bi dejal«.
Jaz: «£uj, kompare, imaš-li doma kakšno lopato?«
Lukač: «Počemu šemeriš? Lopato ima vsak. Še v farovžu sem jo videl«.
Jaz: «Povej, Lukač, ali imaš lopato s kranceljnom?«
Lukač: «če hočeš, da ostaneva prijatelja, ne norčuj se preveč; kaj bi kranoelj na lopati!«
Jaz: dVidiš, kompare, da tisti, ki so lopato natnalali s kranceljnom, ne vedo nič od kmeta in njegovih težav. To so laški republikanci. Ta stranka tudi pri Italijanih nič ne pomeni. Za slovenskega kmeta pa ta stranka ne ve nič, še manj kot nič«.
Lukač: «Bom pa kladivo in srp. To pomeni delavca in kmeta. Morebiti so tisti boljši. Kmečko stranko moramo. Gospode ne bom volil več, ti poveiui«
Jaz: «Zato pa nikar ne voli socialistov in komunistov. Ti so že imeli leta 1920. skoroda vso moč v rokah, pa so vse zafurali, ker .so iskali samo sebe in svoje dobičke. Oni so krivi, da so prišli fašisti navrh«.
Lukač: «Vse mi zvržeš. Butare s se-
kiro tudi ne bom volil, ker tiste tiče pa že poznam bolj od blizu. Kaj naj pa volim? Pa povej ti, kako bi bilo najbolj prav!»
Jaz: »Edina .stranka, ki je postavila za kandidate slovenske može, je tista, ki ima lipov list in gorski cvet, očnico. Vse druge stranke so postavila samo Italijane. Zmerom je bolje imeti za poslanca svojega človeka kakor pa tujega. Če pride on med nas, ali mi k njemu, se bomo vsaj v domačem jeziku pogovorili«.
Lukač: «Saj bi še najraje volil naše, srce in pamet mi veleva, ampak to me jezi, ko nič ne vidim, da bi bilo s tem kaj pomagano za kmeta«.
Jaz: ((Poslanci že s tem veliko dobrega store, ker marsikaj slabega odvrnejo; lahko bi se nam še hujše godilo. Poslanci so tista trobenta, ki pred celim svetom razglaša krivice, ki se nam gode. Rečem ti, gorje nam, kadair n® bomo imeli nobenega svojega poslanca več. Pa so to rajžo med kandidati taki možje, ki se lahko zanesemo nanje: Besednjak je voditelj goriških kmetov, Bitežnik je pa že na Ruskem pomagal zemljo deliti, Podgornik }° pa kmečki inženir«.
Lukač: «Vidim, da pametno govoriš. Si me prav potolažil, posebno ko .mi poveš, da so tudi možje kmečkega zaupanja med našimi kandidati. Takih nam je treba«.
Jaz: «Povej tudi drugim po vasi, da ne bi kdo zašemeril. Bi prišla cela vas v slabo ime«.
Lukač: «Ne boj se zame; za slovensko in kmečko stvar ne bom šparal besed«.
Ko sva šla zunaj Bistrice narazen, ja Lukač od same korajže začel popevati:
Slovenc Slovenca vabi, naj volit ne pozabi.
Le lipov list in gorski cvet to rajžo voli kmečki sveti
Sf. Stojan Brajša govori narodu
Veličastni shod pri S. Ivanu in Pavlu v Istri
Dragi moj narod!
«Veseli me, da ste se zbrali iz vse pazinske okolice v tako velikanskem številu, da prisostvujete volivnemu zboru. Pozdravljam vas najprisrčneje kot predsednik ((Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«. Dejstvo, da ste tako mnogoštevilno prišli na zbor, je zame dokaz, da v vas živi bratska zavest, ki je že v prvih začetkih narodnega preporoda našega ljudstva v Istri dičila Hrvate istrskega okraja. Ta okolnost vzbuja v meni trdno zaupanje, da boste pri volitvah 6. aprila dokazali, da ste ostali in da ostanete odločni in neustrašeni bojevniki za naše narodne pravice.
Zakaj pojdemo volit?
«Tako me vprašate, in prav je, da me tako vprašate. Kakor zavedni volivci hočete, da greste na volišče ne kot ljudje, ki se dajo po besedah svojih voditeljev slepo voditi, marveč kot razumni ljudje, ki hočejo jasno vedeti, zakaj gredo na volišče. Uspeh politične borbe odvisi od jasnih političnih načel. Ta jasna, dobro premišljena politična načela ustvarjajo trdno, dobro disciplinirano falango, ki se zaveda, da prej ali kasneje s.svojo žilavo in dosledno borbo mora zmagati. Zato je moja dolžnost, da vam razjasnim načela, ki so nas vodila, ko smo se odločili, da stopimo v volivno borbo. Načela, ki vam jih bom razložil, so načela, ki nam niso bila pred očmi samo pred volitvami, ampak ki so temelj vse naše politike v Italiji«.
Ml ljubimo svoj jezik In svojo zemljo.
»Gotovo je, da tvorimo mi Slovani v Italiji poseben narod. Izhajamo od istih pradedov, imamo isto zgodovino, iste vzore, isto mišljenje in čustvovanje, zlasti pa isti jezik. Vsa ta svojstva, ki povzročujejo, da smo poseben narod, nazivljemo narodnost. Božja previdnost je razdelila človeštvo v narode, ter je tako povzročila, da se med narodi razvija zdravo tekmovanje, ki je izvor vsakega socialnega, družabnega napredka. Jasno je, da moramo ljubiti zemljo, na katerri smo se rodili, kjer smo se vzgojili, jasno je, da moramo ljubiti domače ognjišče, materinski jezik, domače običaje, narodno mišljenje in čustvovanje, vse posamezne člane našega naroda, s katerimi nas veže ista kri, isti jezik, ista duša«.
To je naša pravica.
«Vsak človek ima pravico, da razvija svojo osebnost; to pravico ima vsaka družina, isto pravico imajo tudi vse družine, ki tvorijo narod. Zato ima vsak narod pravico, da vzdrži svoj narodni jezik v šolah, v uradih in splošno v javnem življenju, da goji svojo lastno narodno kulturo. To pravico imamo tudi mi Slovani v Italii. Italijanska država nam ne more kratiti to pravice, dokler se ne pregrešimo proti družabni pravici, to je, dokler se ne zadiramo v pravico drugega naroda, v našem slučaju, dokler ne žalimo pravic italijanskega naroda«.
Slovani in Italijani.
»Govoreč o narodnosti smatram za potrebno, da spregovorim tudi o našem razmerju do Italijanov, ki tvorijo ogromno večino v naši državi. Iskreno vam povem, da sem nasprotnik nacionalizma, to je pretirane ljubezni do naroda. Pravzaprav pretirana ljubezen do naroda ni več ljubezen, marveč sebičnost.
Kakor obsojam sebičnost pri posamezniku, tako jo obsojam pri narodu.
V	tekmovanju med narodi mora za-
vladati krščanska pravičnost. Ako se narodi ne bodo držali te pravičnosti, potem bo nastal boj vseh proti vsem, tedaj zavlada mesto ljubezen grobo nasilje. Narodi se ne bodo mogli mirno razvijati in se bližati k večjemu napredku ter tako koristiti sebi in človeštvu, marveč se bodo prej ali slej napadli; nastale bodo strahovite vojne, hujše kot je bila svetovna vojna, in tako se bodo porazgubile one pridobitve, ki si jih je človeštvo pridobilo s težkim trudom in velikimi žrtvami.
V	politiki mora tbdaj zavladati krščanska pravičnost. Ta krščanska pravičnost mora končno voditi narod v razmerju do drugega naroda«.
Naša želja in zahteva.
((Izhajajoč s tega stališča presojam tudi naše razmerje do Italijanov. Mi ne želimo nič drugega, kakor da bi bili Lahi napram nam pravični, a mi od svoje strani poudarjamo, da smo-se trudili in da bo vsa naša narodna borba nadahnjena po krščanski pravičnosti. V tej borbi imamo in bomo imeli pred očmi veldno besede našega velikega pesnika Preradoviča: «Tudje poštuj, a svojim se diči». — tuje spoštuj, s svojim se ponašaj! — Mi nismo nasprotniki laškega jezika, temveč želimo, da se naši otroci naučijo tudi i-talijanski jezik. Toda delte sa mora najprej naučiti svoj jezik, potem šele laški. Sam pesnik in pisatelj «Edmon-
Dr Brajša govori nadalje :
«Sami Italijani priznavajo, da Istra I spada med najbolj zanemarjene dežele naše države. Ako gremo dandanes skozi Istro, moremo to opaziti pri vsakem koraku. Istrski kmet je zopet padel v težke dolgove. Za časa vojske je naš kmet izplačal vsie dolgove, ali .po vojni se je moral zopet zadolžiti, da more zadostiti svojim najbolj nujnim, potrebam«. ^
Vprašanje našega vina.
«Glavni proizvod naše dežele je vino. Pod Avstrijo je naš seljak prodal vino, z izkupičkom je plačal davke, kupil koruze, krompirja, kapusa, sploh vse, kar je potreboval, a >mu zemlja ni dala. Bogastvo seljaka se je merilo po količini vina. Naše vino še je izvažalo na Kranjsko, štajersko, na Dunaj, na Češko. Po zlomu starega cesarstva smo zgubili vse trge. Vrhutega je začelo našemu vinu konkurirati vino iz starih laških pokrajin. Naše vino leži nerazprodano v kleteh. V tej vinski krizi se moramo preorijentirati. Ne smemo zapustiti vinogradništva, pač pa moramo proizvajati le finejša in močnejša vina. Da se bo moglo naše vino izvažati v inostranstvo, morajo naši poslanci napeti vse sile, da naša država sklene ugodne pogodbe z državami, v katere bi mogli vino. izvažati«.
Začnimo z drugimi kulturami!
«Naše ljudstvo se mora posvetiti še v večji meri drugim kulturam: gojiti sadje,	oljke,	vrtnine itd. V
prejšnjih časih so se naši Istrani dosti pečali s svilorejp. Zapustili so jo, da bi se posvetili bolj vinogradništvu. Sedaj pa je treba, da se povrnemo k stari sviloreji; zato pa je zelo potrebno, da se sadijo murve.
Čbelarstvo je, pri nas zelo malo razširjeno, dasiravno se šteje naš med prve vrste medu. Nekateri čebelarji dobivajo po več tisočakov na leto. Tudi čebelarstva naj bi se poprijeli v večji* meri«.
do de Amicis« pravi: «Nikdar ne boš dovolj prepričan o tej resnici: da -se ne uči z ljubeznijo, da se tujega jezika nikdar ne nauči dobro tisti, ki se ni poprej z ljubeznijo in dobro naučil svojega jezika«. (Ma non sarei mai abbastanza persuaso di questa verita: che non si studia con amore, che non šimpara bene nessuna lingua stranie-ra, se non s'e prima sludiato con amore e imparato bene la propria. Edm. de Amicis, Idioma gentile. str. 20.).» Krščanska mera.
Splošno rečeno: politika enega naroda napram drugemu narodu ne sme biti politika zavisti, pohlepa, narobne sebičnosti, nasilja, ampak politika krščanske pravičnosti in ljubezni. Taka politika kiščanske pravičnosti in ljubezni pa je naša politika napram laškemu narodu«. _	p
Nismo proti državi.
«Eden najbolj glavnih ugovorov, ki ga nam očitajo Italijani, je, da smo mi proti državi. To ni resnica! Mi se sklicujemo na svoje neoporečno obnašanje naših ljudi j kot italijanskih državljanov; vestno smo vršili in bomo tudi naprej vršili kot podaniki Italije svoje državljanske dolžnosti, teda naravno je, da se bomo kot svobodni in enakopravni državljani Italije posluževali onih pravic, ki jih daje zakon vsem državljanom«.
Živinoreja naša pomoč
«Zelo izdaten vir dohodkov bi mogla postati živinoreja in ž njo združeno mlekarstvo. Vlada bi nam morala priskrbeti dobre krave mlekarice, mi pa bi morali zboljšati naše travnike in pašnike v dolinah okrog Buzeta, Roča, Motovuna, Pazina, da pridemo do boljše krme.
Ni pa dovolj, da pridemo do mleka, treba je, da ga spravimo v denar. Tega pa ne dosežemo bre,z mlekarskih zadrug, ki bi imele nalogo, da se mleko zbira in prodaja v naravi, kar pa se ne da prodati, bi se moralo porabiti za izdelovanje masla, sira itd.
V	dolini Raše. okoli čepiškega jezera imamo dosti konjskega sena, pa bi se morali bolj pečati s konjerejo. Država potrebuje konjev. Zakaj bi ji mi ne prodajali konjev in tako nekaj zaslužili?«
Sadimo tobak!
«V zapadni Istri, kjer jie zemlja rdeča in plitva, bi mogli saditi tobak, ki bi donašal redne dohodke. Doslej država ni podpirala sajenje tobaka. Mi pa znamo, da Italija uvaža tobak iz inostranstva. Zakaj ne bi ona podpirala sajenje tobaka, da bi tako pomagala kmetu in obenem bi se osamosvojila, tako da bi ne bila več odvisna od tujine.-Naloga poslancev bo, da v tej smeri vplivajo na vlado«.
Istra brez cest.
«Eden prvih pogojev za gospodarski razvoj Istre so ceste. Toda prav v tem oziru je Istra silno zanemarjena, pomislimo le na našo Čičarijo. Ceste so v takem stanju, da je groza«.
Nararavni zahladi Istre
«Istra ni po naravi tako revna zemlja kakor se splošno misli. Istra hrani v zemlji velike zaklade, boksit, in premog; ravno v tem pogledu moramo reči, da je Istra s premogom najbolj bogata dežela v Italiji. Premo-gokop v Labinju, ki je bil še pred kratkim zaprt, se je na novo otvoril
in vlade dolžnost je, da podpira Istro s tem, da kupuje premog iz Labin ja«.
Oklenimo se domačih zadrug!
((Bodočnost našega naroda v Istri počiva na poljedelstvu. Naši seljaki se bodo gospodarsko okrepili, le če se združijo v zadruge. Večina sedanjih zadrug v Istri je denarnih, so posojilnice in hranilnice. Posojilnice so popolnoma ubile oderuštvo v Istri, ki je prej bujno cvetelo in ustvarjalo iz naših ljudi sužnje kapitalistov. Posojilnice varujejo našega kmeta od kapitalističnih krempljev, ga krepijo v gospodarskem pogledu in ga učijo šba-diti. V Istri potrebujemo še drugih vrst zadrug, na pr. vinarskih zadrug, ki bi morale prodajati vino v mesta in tako izločiti nepofrebne posredovalnice. Ako se pri nas razvije živinoreja, bomo potrebovali živinorejske zadruge, da se brigajo za dobre pasme, za vzorne hleve in gnojišča. O mlekarskih zadrugah sem že govoril.
Zadružništvo bo vzgojilo in ojačilo našega kmeta v gospodarskem oziru in ga bo gospodarsko osamosvojilo. Država pa naj zadružništvo podpira, zlasti tako, da čimpreje izda za vso državo zadružni zakon, ki naj se sestavi na podlagi izkustev strokovnjakov; ta zakon Jao stopil na mesto avstrijskega zadružnega zakona od 9. a-prila 1873».
Zadružni zakon in Italija.
«Naše poslance čaka torej zadača velike odgovornosti, da sodelujejo pri sestavi tega zakona ter da dobijo od vlade čim večjo pomoč za naše zadruge. Vse moderne države podpirajo zadruge z vsemi silami, ker se zavedajo, da je zadružništvo glavni 3teber kmečkega gospodarstva, ki je temelj državnega gospodarstva«.
Dhlekovidnost drja Laginje.
((Našim posojilnicam bo vlada še tekom tega leta izmenjala krone, kakor je obljubila. Ko zadruge dobijo denar, je treba, da ga kolikor mogoče porabijo za to, da napredujejo, da podprejo ustanovitev zadrug drugih vrst. Dr. Matko Laginja, oče. istrskega zadružništva, je z bistrim očesom videl veliko važnost zadružništva za Istro. Naša naloga je, da zadružništvo, ki mu je dr. Laginja postavil tennelje, o-knepimo in razširimo in tako ustvarimo gotov temelj našemu narodnemu gospodarstvu«.
Temelj naše narodne borbe.
Dr Brajša govori nadalje :
«Jasno je, dragi seljaki, da vodi naš narod v Istri težko borbo za obstanek. Živimo v državi, v kateri smo neznatna manjšina napram 40 milijonske; mu narodu. Kljub temu verujemo, da sa bomo mi Slovani obdržali v teh krajih kot narod, ako nam ostane duša čista in nepokvarjena, ako ostanemo zvesti veri svojih očetov, škof Mahnič je nekoč spominjal na križ, ki se je prikazal cesarju Konstantinu. Na križu je stal napis: «V tem znamenju boš zmagal«. — Glej, moj narod — pravi škof Mahnič, — v tem znamenju boš zmagal tudi ti! Zaupaj, narod, ta križ te bo dovedel do zmage, do vstajenja. — Tudi ,mi smo globoko uverjeni, da ostanemo »Slovani v Italiji to, kar smo, Slovani. Toda samo tedaj, ako bomo v borbi, ki jo bomo morali voditi z nejetdnakimi sredstvi, črpali moralno moč v krščanstvu«.
* fiaše gospodarske potrebe
Pogoj našega narodnega obstanka.
«Da je krščanstvo ne*s ona moč, ki je sposobna vliti malim narodom, rekel bi, nadnaravno imoč v težki borbi za obstanek, nam jasno dokazuje zgodovina irskega naroda. Na ta narod so se že Angleži vrgli z vajetmi silami za časa angleške kraljice Elizabete (1558 do 1003). Začela so sei strašna preganjanja, o katerih pravijo zgodovinarji, da še ni bilo nikdar takih. Angleži so''z vsieimi silami delovali nato, da se iTiski narod iztrebi. V to svrho so ga hoteli zlasti gospodarsko vničiti, ker so znali, tla potem gotovo propade. Odvzeli so Ircem devet 'deseti n zemlje; in so jo dali Angležem, lneic je bil v vsem zapostavljen. Ircu je bila omieijieaia trgovina, obrt, Iiteie ni smel ne voliti ne voljen biti, Irec ni smel postati sodnik ne odvetnik ne navaden stražnik«.
Irski narod je svoboden.
«In vendar Irec ni omagal. Irski narod je vodil borbo z vso vztrajnostjo dobrih 250 let in po nedopovedljivih težavah je leta 1829. dosegel politično enakopravnost. Danes pa uživa irski narod tisto politično svobodo, na podlagi katere mu je mogoče, da se popolnoma razvija na gospodarskem, kulturnemu in političnem polju. Krščanstvo je Irce rešilo-
Kako je moglo priti do tega? Kjiei je imel irski narod tako moč? Tista sila, ki ni dopustila, da bi Irci obupovali v težkem boju za obstanek, tista sila, ki je ta narod tešila v najtežjih časih, tista sila, ki je Irce dovedla do zmage, je bilo krščanstvo. Poglejte v zgodovino Ircev in vkfeli boste, da je tako. Ako hočemo mi Slovani vztrajati v težki borbi, moramo priti do tiste
moči, ki jo je imiel irski narod. Ta sila bo vzdržala čisto in nepokvarjeno dušo našega naroda, ta sila nam bo dala ono odporno moč, ono odločnost in neustiašenost, ki sta nami ne-obhod.no potrebni, da se naše narodne pravice okvarijo. Na tej sili zida tudi' naša narodna stranka svojo narodno politiko, gradi bodočnost našega naroda».
Vsi na volitve !
«Zopet ste poklicani, da izvršite svojo narodno dolžnost, da pojdete na volitve! 6. april j« tisti slavnostni dan, oni pražnji dan, ko bo naš narod pokazal, da je zrel, da je narod, ki si je v svesti svojih.pravic in svojih dolžnosti. V resnici je volivna pravica ena izmed najvažnejših pravic v moderni državi. .
Ljudje naše krvi.
Zato se moramo tudi mi poslužiti teh pravic, da izberemo svoje ljiffti, ljudi naše krvi; ljudi, ki so se rodili na naši zemlji, ki so bili tukaj vzgojeni, ki poznajo naše razmere, ki so pripravljeni, da sei .nesebično in požrtvovalno posvetijo ti&Ti vzvišeni nalogi, ki jo bodo vršili kot posilanci v rimskem parlamentu. Oni bodo v Rimu glasniki naših želj naših skrbi, našega trpljenja, glasniki duišiei našega naroda v Italiji. Dokažimo na dan 6. aprila, da v Italiji živi narod naš slovanski, ki se zaveda svojih pravic, narod, ki je pripravljen vse žrtvovati za svoje pravice, narod, ki je tu in ki hoče kot svoboden narod tukaj tudi ostati!«	•
(Govor je narod neprestano odobraval, ob koncu pa ni hotelo biti konca ploskanju in vzklikanju).
Herpelje, Kozina in okolica.
Herpeljska cona.
Tako se imenuje snoparska komanda v Heirpeljah. Snoparji so strašno pridni in letajo po vaseh agitirat. Slavna herpeljska cona je izdala — ne ustrašite se — slovenska letake. Tako je slovenščina postala uradni jezik fašistov. To si bomo zapomnili in od tega uradnega jezika ne odstopimo , nikdar, tudi po volitvah ne. Letak nas tudi poziva kar naravnost z nezaslišano besedo: «Slovenci!» Hvala gospodom za priznanje,) obljubimo tudi za-naprej ostati Slovenci. Zato bomo tudi slovenske može volili v državni zbor, Italijani pa naj volijo italijanske, pa bo mirna Bosna.
Letake spravite !
Kdor dobi v rokei snoparski letak v lepi slovenščini čedno natisnjen, naj ga doma skrbno spravi, čez 7 let pride vse prav. Brž po volitvah bodo vrli zemljemerci pospravili količke in ko-nope, .ceste sie bodo delale, kadar bo volja božja, in revežu bodo po vseh uradih kazali staro prevzetnost in zaničevanje. Po volitvah bodo snop razvezali in pokazali palice. Takrat bo samo še slovenski poslanec, ki se bo kaj pobrigal, da odvrne udarce. In ko vam bodo branili slovensko govoriti, pokazali jim boste volilni letak, izdan od fašistov samih. Ta letak bodo tudi slovenski zastopniki pokazali Mussoliniju in zahtevali, da se dovoli slovenščini pravica po vseh uradih: če je dobra pred volitvami, mora biti tudi po volitvah.
Podučite nevedne I
Herpeljska cona agitira s praznimi obljubami: v Danah so obetali cesto, na Golcu so se hvalili, da bodo dovolili sekati drva in pasti koze po gozdu. Take obljube so za otroke; samo bedak jih more vierjeti. Vi zavedni volivci, stopite od moža do moža okoli sosedov in prijateljev, poučiti jih kako morajo voliti in dopovejte jim, da kdor noče zatajiti svojega rodu, mora voliti samo slovenske može in nobenih drugih.
Deseti
brat
pri Katri na Pivki.
Do plača furmana ? K.j, plača, sej jli ucičetje sami prlurajo. Zakej su sc poj zapisajli, sej ni pr mus, de morjo po-slajt tisto drobnarijo u kertori ? Ja, jes ne znam, kej tu pomejni ! Na, zadost m’je, /.dej mi je 1'iuka zadosl, prou /.a-dost, p rov zadosl. Zbugam", Katra !
■ ••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Kandidatska lista
Slovanskega votivnega ndbnra,
1. Or, »OSIP WILFAN, predsednik Pol. društva Edinost v Trstu, odvetnik.
2. Or. ENGELBERT BESEDNJAK,
predsednik Pol. društva Edinost za Slovane v Italiji s sedežem v Gorici, glavni urednik „ Goriške Straže/
3. Or. ULIKSESTANGCR, odvetnik.
4. Or. STOJAN BRAJŠA, predsednik Pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri, odvetnik.
5. ANTON PODGORNIK, agrarni inženir v Gorici.
6. Dr. JOSIP BITEŽNIK, glavni tajnik Kmecko-delavske zveze za Primorsko.
Kolarič skušal
bežati.
Ta nepridiprav, ki ima na vesti vc6 umorov, ropov in tatvin, in o katerem smo parkrat že poročali, jc še vedno zaprt v pulslti ječi- Kolarič je hotel še enkrat poskusiti svojo srečo. Hotel je bežati. Sestavil je pismo, ga je dal osebam, ki so se mu zdele zaupne, toda pismo je prišlo namesto v roke naslovljenca v roke policije v Puli. V pismu je Kolarič popisal načrt, kako misli bežati. Načrt je tak, da bi se mu beg gotovo posrečil, ako bi ne bilo prišlo pismo v roke oblastva.
KOLARIČ — ZVITA LISICA.
V pismu pravi prijatelju, ki pa ga ne imenuje s polnim imenom, ampak samo «caro Toni», tole :	«Ujctniki se
sprehajamo na dvorišču vsak dan od S'A do 9'A zjutraj; seveda je na dvorišču na vsakem oglu straža. Levi zid, ki meji na cesto, je najvišji. Dragi Toni! Ponoči naredi od zunaj v< zid luknjo, napolni jo z razstrelivom, zamaši zid in visi naj ven le nitka. Jaz se bom vsak dan sprehajal po dvorišču. Bodi tudi ti vsak dan na poti, in ko boš enkrat videl, da ni na cesti nič ljudij ali le malokdo, prižgi nit, razstrelivo bo počilo, razneslo zid; v zmešnjavi, ki bo nastala, bom ubežal...». Tako je Kolarič pisal. Ali ni lump ?
Kal nam x dežele pišejo
Uni dan s'm djau : set s’m usega toj-ga, trejba j’t pogljedat spejt an bot kej dejlaju Piučani. Sej s’m ablubu, de bum že an bot pršu ob cajti na Piuko V cegi ni blo nejč ‘posejbnega. Ses šeni peterskega štaracjona s’m šou prou ve seu prout Petelinški vasi. Stoupu s’m h materi Katri, de s' kej pomejnimo. Bi reku, bi djau, mi je prav la vsih sur! rejči. Tudi de uoni ne nucejo več no bejnega pajdarja al dohtarja, kut s’ piau. Jemajo, de bi vrag uzeu, tam blejz ano babišče, hteri hodjo po svejte in racnije. Pej, do prau : bolejzen (j prroma s šneleugam, a po použevo lej -ze nazaj. Trejba jemet potrplejna anu dejlat use kar uona zapovejda. Strejla, s’m djau, tu je dobr znat, povejdu bum naš’m ldem nej ne hodjo veje dohtar jam dajet lejre, k’ su bulje pajdrce na svejt, k majo čme bukve an znajo rej-šit človejka t’ hude smrti.
Uprašu s’m kaku drgač ? Slabi cajti su pršli na nas. Tulki dauki komunski, a neč s’ ne prsluži. Vrejme je zmir slabi: anu v guozdi je skor 2 m snejga. iVnu zdej praujo, de burno mogli plaj-čat tudi menažu, rajž an fžou, fžou an rajž, k’ pojedo t’ mejhni uotroc u šuol. Iludie, sem prašou, kej tle pu šulah dajo šularjem jest ? Pr nas ni tejga Sej tud tje u Šan Pejtri ne usem, same tisti drobnariji k’ huodi u šolo rok-kr-kr pej kaku s’ rejče ? A, mat, kere-turi se prav, po naše b’ s’ djalu mejhen vrt’c, tku pr ani glihi. Je duost uo-trok ? I sevejda jh je duost, sej jih z drejgih vasi uokol prfurajo zjetre z uozom anu popoudan jh prid jo jesk’t
ŠTANJEL.
Iz radovednosti in zato, da bom poročal, sem šel poslušat v nedeljo vo-livni shod, ki ga je sklical snop. Pri-šed je nepoznan tujec, otvoril shod, ga vodil in zaključil. Govoril je seveda v nam tujem jeziku. Toliko sefh razumel, da jei obljubil vse, kar si c-lovek more želeti. Seveda veljajo obljube samo za ta teden, potem skopnijo kakor sneg, kadar prisije solnce. Tiho je bilo, ko je govoril in ko je končal. Vse mirno. Tako bo tudi 6. a-prila. Mi bomo vsi složno za lipo volili, ker nočemo biti odpadniki.
NOVOKRAČINA pri Jelšanah.
Pri nas so nekateri, ki agitirajo za kladivo in srp. Zdijo se nam reve, k^r so pozabili, kako sa bili komunisti leta 1920. v Italiji na vrhu; lahko bi zavzeli vlado, pa tega niso marali. Le eden je bil, ki je hotel vlado zavzeti, komunistični poslanec Tuntar iz Gorice. Ta stranka ga je vrgla iz svoje srede. Takrat so morali storiti, ne pa sedaj pridigati. Kar je zavednih Slovencev, borno vsi lipo volili, ker so v njej tudi taki možje, ki so vredni kmečkega zaupanja.
ZGONIK (zakasnelo).
Na Jožefovo smo imeli pri nas veliko cerkveno slavnost. Kipar Moroder iz Grodenske doline je naredil dva umetniško dovršena kipa, ki predstavljata sv. Jožefa in Sv. Antona. Obred blago-slovljenja je opravil gospod dekan Anton Gerbec iz Devine ob navzočnosti osmih gospodov. Ljudstvo, ki je privrelo iz vseh okoliških občin, je občudovalo lepo petje, ki ga je vodil slovenski skladatelj dr Evgen Bunc.
GOR. KOŠANA.
Dne 23. marca so priredili pri nas igro «Gospo Kordulo« in komičen prizor «Kmet in fotograf«. Dobro so izpe-
ljali, le tupatam je želeti še nekoliko pilenja. Razveselite nas še po Veliki noči kaj !
RIMSKI ROMAR RUMER
je bil pri Mussoliniju in ta mu je nekaj zašepetal v uho. V Sežani noče nič-povedati, kaj je pomenilo «šepetanje". nekateri Sežanci pa trdijo, da se mu pripravlja «abšid».
ZGONIK.
Družinski davek nas tare in še bolj to, da se nalaga po prijal sijih. Kaj naj Jstorimo ? (Op. urednika : kontrolirajte natančno in če je res, kar trdite, nasio-pite proti krivici).
TOLIKO ČASA JE TUDI NAJMANJŠI NAROD VENDAR ŠE PRAVI NAROD IN SAM SVOJ, DOKLER IMA SVOJ JEZIK.
Dr. Fr. LAMPE
NAŠA POSTA.
Branica, Šm. Fr. Absolutno prezgodaj. Škoda poti ! Likvidirajo komaj 1921. in 1922 ! — Kobariški okraj. Stokrat smo se potegnili za izmenjavo privatnikom. Vlada in vladajoča stranka sta1 bili nasprotni. Pa bo treba še trkati. Ravno zato moramo voliti domače poslance, ker drugače ne bo nihče trkal. Invalidnine je ustavila ravno sedanja vlada. Glede poslancev isto kakor zgoraj. — Deseti brat, Hrušica: ne podpisano v koš. — Borjana. Je preveč osebno. To more zanimati Vašo vas, ne pa primorskega ljudstva. — Brezovo brdo. Osebnosti romajo v koš. — Justina : ni za list. — Novokračine. Ne moremo priobčiti. Odgovor po volitvah- — Ural, Rusija, Vzhod in drugi: počakaj /te, da se Rusija dogovori z Italijo in da dobimo v Trst ruskega konzula. Posedaj je ruski konzulat samo v Rimu. — Tomaj. O kmetsko-delavski zvezi prihodnjič.
jjliHRniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiniiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiii^
I Važno za kmetovalce, trgovce in zadruge f
| SEMENA: vrtna, travnata in cvetlična, največje kaljivosti in najlepše čistože
UMETNA GNOJILA: Superfosftt. čilski soliter, Thomažera žlindra, mešanica itd. jjj 2VEPLO in GALICA največje finoče.	I
g PLUGI, slamoreznice, škropilnice, žvepalniki, klajno apno, laneno seme itd.
Vse najboljše in najcenejSe blago!
| Kmetijsko-Trgovsko Oruitvo, Trst, vla Raffinerla 4. I
^liiiiiHiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimiuiiHuiiiiiiiiiiiiMMiiiitiiiiimiiiiiiii1^
I
PIsicGvan je davkov ■pravimo mi s lem’cla tu^a'v glavnem
Mnogi kmetje dobivajo plačilne naloge. Ker so nalogi samolaški, no vedo naši ljudje, koliko imajo plačati. Grdobijo in nemarnost vladnih oblastev po-
ponatisnemo laški plačilni nalog ter do-denemo v oklepaj slovensko prestavo. En zgled. Ta plačilni nalog je dobil posestnik na Volčjem gradu štev. 31 pri Komnu.
Esattoria di Comeno Comune di Comeno CARTELLA DEI PAGAMENTI signor Metlikovec Martin a VolSjigrad (Tu je dodanih Sc pet vrst nepotrebnih čakol).							
		Articolo di ruolo (Številka v davčnem seznamu).	Estimo-reddito imponiblle (Koliko dohodkov štejejo, da imaš).	Somma amina da pagarsl (Letno boš plačal).	Ammontare delia prima rata (Koliko znaša prvi obrok).	Ammontare di una delle sei rate (Koliko bo znašal vsak obrok, ki . jih je šest).	
	Terreni (Zemljišče)	.328		L. 7.20	L. 2.40	L. 1.20	
	Fabbricati (Stavbe)						
	Ricchezza m o Mir, rediti agrari (Davek na dohodke od zemlje	47		L. 20.25	L. 6,45	L. 3.15	
							
V	tretji koloni je napisan znesek, koliko so ti naložili davka za celo leto za zemljišče, in za dohodke od zemlje. Od stavb ne računajo nič, ker so kmečka poslopja (sohote) davka prosta. Tu davek pa se ne plačuje enkrat skupaj, ampak vsak , drugi mesec, torej C krat
na leto. Ker pa nisi plačal nie od 1. januarja do 31., marca, boš prvikrat plačal znesek, ki jo napisan v četrti koloni, druge pote pa boš plačal znesek, ki je napisan na peti (zadnji) koloni.
(Virgilij Šček).
Poskusile gnojili s lilski solita!
Preizkusi imajo dvojen namen- prvič neizpodbitno ugotoviti učinek solitra na naši zemlji in drugič nuditi poljedelcem možnost, da se sami prepričajo o uspehih gnojenja z umetnimi gnojili. Preizkusi gnojenja pšenice in rži se bodo letos izvršili prav preprosto, da jih brez težave izvede lahko vsak kmetovalec. Vsak preizkus obstoji iz dveh parcel po 100 četvornih metrov površine, na pr. vsaka parcela naj meri ali 10 metrov po dolgem in širokem, ali po 20 metrov v dolžini in 5 metrov v širini itd. Za preizkus je vzeti prostor, ki je enakomerno razraščen in kjer je ozimina dobro • prezimila. Vsako parcelo je dobro zakoličiti in zaznamovati s' tablico z napisom «Gnojeno» tisto, ki se pognoji s solitrom in «Negnojeno» na katero ne pride to gnojilo, ampak
služi le za kontrolo. Na «gnojeno» parcelo je potrositi YA kg čilskega solitra.
Pri gnojenju ozimino je paziti na to, da so soliter spomladi čim prej e raztrosi, zakaj dosedanje izkušnje so pokazale, da je učinek tega gnojila tem popolnejši, čim rane j še pride rastlinam na razpolago. Najbolje je torej trositi tedaj, ko sneg skopni in začne trava poganjati. Važno je tudi, da soliter pred trošenjem fino zd robi-m o, zakaj sčasoma se sprimo v kepe, ter ga pomešamo s pepelom. Na tak način pripravljen soliter se da enakomerno raztrositi po vrhu zelenih rastlin in pride pri vseh rastlinah do polne veljave.
-o-
Pet tisoč milijonov funtov je preosta-! lo v angleški državni banki po dovršc-; nih računih za poslovno leto 1923/24. To j je gospodarstvo.
Davek na zemljiški dohodek.
»Uporabljanje tabel, na podlagi katerih so se zadnjič naznanjevali dohodki iz zemljišč, je povzročilo marsikatero napako, marsikak spor. Mnogi kmetje mislijo, da bo lanska naznanitev do-hodlcokv podlaga za več let. To pa ni res. Za letos se ne more žal nič pomagati. Kar je postavljeno, je postavljeno. Za leto 1925. pa si boš v smislu zakona od 30. decembra 1923. pomagal. Kdor misli, da je bil previsoko obdačen, naj za 1925. zahteva popravek. Ta popravek se izvrši v času od 1. majnika do 31. julija. V tem času se vloži pri davčni agenciji kolka prosta izjava, ki jo Lahi imenujejo scheda. V njej sc morajo navesti vzroki, zakaj zahtevaš popravek. Alco pa tega ne storiš, bo pri odmeri davka tudi znaprej merodajen dohodek ampak vsak drugi mesec, torej 0 krat 1924.» (Op. ur. Culi smo, da je sežanski urad dovolil Zgoničanom že sedaj re-kurze).
Da se ne bomo dali premamiti.
Od vpitja namreč, kako nas je vlada dvignila, zlasti kako je liro dvignila. Pravjjjo : «Lira raste ;v primeri s frankom !» Kaj se to pravi ? Ti si jetičen in tehtaš še 45 kg; ako tvoj bolni sosed, ki je tudi jetičen, pade od 5i) na 40 kg, s tem še ni rečeno, da se ti krepiš 1 Ti se moraš primerjati z zdravim človekom. Ravno isto velja za denar. Ne primerjajmo lire s takim denarjem, ki tudi pada; primerjati jo moramo s stalno valuto, ako hočemo presodili resnični položaj lire. Pa dejmo 1 Poglejmo liro od leta 1920. do 1924 1
Da si kupil 100 zlatih lir, si moral dali papirnatih
Od nov. 1919. do junija 1920. . . 340 L Od jul.	1920.	do	junija 1921.	.	.	400	»
Od jul.	1921.	do	febr. 1922. ...	440	»
Od marca. 1922. do oktobra 1922. 400 » Od nov. 1922. do	jun. 1923. .	.	.	400	»
Od jul.	1923.	do	marca 1924.	.	.	445	»
Lira je rastla v času, ko so ministrovali Giolitti, Bonomi, 1’acta. Sedanja vlada je našla liro na 400. V zadnjem polletju je zopet, padla. To so dejstva, ki odtehtajo vsako besedičenje.
Trg v Trstu, 2 aprila. Seno 28 — 36, oves 95 do 100, oves za seme 110. Drobni otrobi 70 — 80, debeli 75 — 85 L. Slama v balah : navadna 3G, deteljska 30, detelja v balah 48 L.
Obligacije vojnih oškodovancev. Prodajajo se v Milanu 80.60, v Trstu 80.50,
v	Firencah 81.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih In na zobeh
sprejema za vsa zobozdravnica in zobotebniika opravili
v Gorici, sa Travniku 20 (Piana JellaViltoria)
od 9*12 In od 3*5.
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom. • Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Enropa) tet ms.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna kn]igoveznica. —
Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
malioglasi
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvordka Gastone Dolinar, Trst - via Ugo Polonio 5.
HARMONIJ na prodaj : v dobrem stanju, cena nizka. Matija Sila, Povir (Sežana) štev. 36.
POSLANO *)
Podpisani izjavljam, da je dopis iz Račič pri Podgradu, kjer mi dopisnik očita, da sem prigovarjal ljudem, da volijo komunistično stranko, gola laž. Že dejstvo, da sem «največji bogatin* lorej «kapitalist», nasprotuje dopisniko-
vi	trditvi. Če imam dennr, ste lahko brez skrbi, da ga v Račicah nisem zaslužil ne ukradel. Ljudje, ki me daleč naokoli poznajo, lahko pričajo, kako sem napram vsaki stranki nevtralen. Dopisnika pa imenujem podleža in obrekovalca.	«Rude».
*) Uredništvo odgovarja samo v smislu zakona.
PODLISTEK
Lokavska Vilenica.
-:o:-
Ko Evropa še ni poznala škocijan-ske jamies ko o postojnski še ni bilo takorekoč ne duha nei sluha, je lokavska jama slovela nele v avstrijskem cesarstvu, ampak po vsej Evropi in celo v Ameriki. Sedanji rod se seveda tega ne zaveda, ker je zirastel v dobi, ko je postonjska jama po svoji veličastnosti vse druge zasenčila. Da pa se o lokavski jami sploh nič več ne govori, je glavni vzrok prav nepriličen dostop do jame, saj leži IX ure od di-vaške in od sežanske postaje.
In vendar bi morala biti ravno nam Slovencem lokavska jama posebno draga že zastran svojega pravega i-mena. Lokavci in sploh ljudstvo v o-kolici jo pozna izključno pod imenom «Vilenica» in to gotovo že od prve dobe, ko so naši pradedje zasedli kraško ozemlje, to je pred dobrimi 13 stoletji. Kakor je znano, da je bila postojnska jama že v najstanejših dobah znana, vendar ljudje so nanjo popolnoma pozabili, in se je večkrat sled zabrisala, tako da jo je bilo treba
vsakih par stoletij na novo odkriti. Ne tako z lokavsko jamo, s katero so bili Lokavc-i vselej v stiku in ki so jo krstili s prelepim in za našo ljudsko kulturo zgodovinskim imenom «Vi-lenica«.
Kolikokrat mi je pripovedovala stara Škrljevka iz vasi — Bog ji daj v miru počivati! —, v kateri so živela najstaneijša izročila našega ljudstva, o vilah, ki da so prebivale v Vilenici. Pravila mi je: »Vilam so dejali, da so rojenice, da so ob rojstvu povedale, kaj bo koga učakalo. Enkrat so bile pri Ruščevih (Rusec je pridevek gospodarja neke hiše v novem delu vasi). Prišle so v hišo in pravile srečo. Prišle so v hišo zjutraj, ker pa ni bilo vse čisto pometeno, so se zbale in jih ni bilo nikoli več. Coprnice pa so se kazale pri Matavunu na viljo sv. Ivana. Mi smo od Trumfičevih iz Prelož. V našo hišo je prišla coprnica. Imela je mazilo. Eden je namazal kolo s tem mazilom namesto s šmiirom. In voz j® zlezel na oreh. Zjutraj, ko je vstal, je iskal voz in je vprašal: »Mati, kje je voz?« In videli so ga na orebui. Coprnico so pograbili, zvezali in so jo peljali na Golčjo grmado. Tam so jo sežgali. Pa vile se tudi potlej niso več
prikazovale«). Sedanji lokavski rod
pozna le Vilenioo, spomin na vile in
rojenice pa je utonil.
* * *
Leta 1709. je grof z Završnika (Sohwarzenegg, Podgrad pri Rodiku), gospod Petač ali Petazzi, odstopil jamo z vsemi dohodki lokavski cerkvi sv. Mihaela. Nad vhodom jamie je vklesan napis «e| L Ibera L Itatei Co M It Is a petazz I e CGL e s I a corn la Lensls a GGepIt«. To pomeni, da je dobila jamo lokavska cerkev po dobroti grofa Petača leta 1709.
V	neki cerkveni knjigi sem našel račun o, dohodkih cerkve z jama Leta 1816. so tujci dali za obisk jamel 99 goldinarjev, grof Adelmus Petazzi je dal 65 goldinarjev, skupaj 164 goldinarjev, leta 1817. so dali obiskovalci jame 71 gold., leta 1818. pa 41 goldinarjev.
Girolamo Agapito je izdal na Dunaju leta 1823. laško knjigo «Le grot-te», v kateri opisuje znamenite jame na sveltu. O Vilenici piše: «Župan lokavske občine (il supano delia comu-nita di Corniale) je varuh ključa, s katerimi se odpirajo vrata jame proti odškodnini v korist lokavske cerkve, kjer se dvigajo molitve nevidnemu
Očetu velikel narave«. Agapito piše nadalje, da skrbi župan za jamske vodnike, domačini pa izdelujejo bakle za obisk japne, ki'da je last gospodov Petazzi. Vhod v jamo je 205 klaftrov nad Jadranskim morjem, najniže pa prideš v jamo 55 klaftrov (V tistih časih namreč niso poznali še celotne jame).
Lefta 1865. je opisal neki Albert Rie-ger sloveče jame, med njimi tudi Vile-nico. V popisu omenja velika dvorano, ki meri 40X40 mi, 5 m okrogli in 25 m visoki steber, dvorano ((Maver«, oltar na levi, mrtvaško glavo na desni, dežnikarijo, grob; nato opiše stopnišče s 30 stopincami, zvonik sv. Štefana, sv. Trojico, spovednico, stebeir sv. Jurija, orgle, veliki steber, ki je 30 m visok in ima 18 m v obodu.
Muhova družina hrani staro spominsko knjigo lokavske Vilenice. V nji so se začeli obiskovalci vpisovati šele leta 1821.
V	spominski knjigi je okrog 20.000 podpisov. Neki dr. Hoffer je bil v jami od 1791. do 1821. enajstkrat. Nadalje so obiskali Vilenico: znameniti Hermann von Halle iz Prusije; Marija Terezija, kraljica obeh Sicilij 11. 5. 1847. Nadvojvoda Rainer 1832. Tržaški
Trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo
Zunanja trgovina jugoslovanske države se sijajno razvija. Leta 1920. je znašala svota uvoza in izvoza 4.78(5 milijonov dinarjev, leta 1921., pa 6.600 milijonov, leta 1922. že 9000 in leta 1923 kar 15000 milijonov dinarjev.
Ako se poprašamo, s katero državo se je trgovina tako povzdignila, tedaj moramo reči. da je leta 1920. Jugoslavija največ trgovala z Avstrijo, leta 1923. največ z Italijo. To je tudi naravno, ker sta državi sosedi in se gospodarsko izpopolnjujeta.
Kaj se uvaža in izvaža ?
Jugoslavija izvaža v Italijo živo in zaklano živino, les in drva, koruzo, prašiče, vino, jajca, cement in drugo; uvaža pa iz Italije vsake vrste, tkanine, bombažaste, volnene, svilene in lanene.
Italijansko-jugoslovanska zunanja trgovina pa je komaj v začetku, zakaj med državama ne obstoji še trgovska pogodba. Ta se šele sedaj sklepa in gotovo je, da bo minulo preoej mesecev, preden se sklene in podpiše.
Težave pri pogajanjih.
Prva zamudna težava obstoji v dejstvu, da Jugoslavija še vedno nima e-notne carinske tarife. Cim bo la gotova, pojde v tem pogledu delo od rok. NajhujSe stvarne težave pa se bodo očitovale, ko bodo razpravljali o bistvenih zahtevali Italije.
Italijanska vlada zahteva reciproci-teto upostav industrijskih podjetij. Italija sme ustanavljati obrtna podjetja v Jugoslaviji, Jugoslavija v Italiji. Italija zahteva reciprociteto kabotažno službo plovbenih družb, (kabotaža je mala obalna plovba), prosto potovanje delavcev.
Kaj se to pravi ?
Po domače povedano: Italija bi bila neprimerno na boljšem. Oglejmo si zahteve po vrsti. Prosto potovanje delavcev. To bi bilo dobrodošlo samr za Italijo, ki ima, preveč ljudstva in ne ve, kafn ž njim. Za Jugoslavijo vprašanje o prostem potovanju delavcev sploh 'ne pride v poštev. Laška obalna plovba je silno razvita in gotovo je, da bi Jugoslavija ne mogla tekmovati. Jugoslovanska mornarica je šele v povojih, dočim je laška že svetovno znana. O pravi tekmi ne more še biti govora.
Isto je z reprociteto ustanavljanje industrijskih podjetij. Jugoslavija je kmetijska država, industrija je malo razvita. Koliko Jugoslovanov pojde v Italijo ustanavljat tovarne? Vse drugače izgleda zadeiva za Italijo, kjer je
industrij na mnogo višji stopinji in so nekatere industrijske panoge izvrstno razvite.
Kaj se predvideva ?
Do trgovske pogodbe pride gotovo, ko se je že sklenila politična pogodba. Kdor je rekel a. poreče tudi b. Pa tudi sosedstvo, gospodaistvo obeh držav sili rimsko in belgrajsko vlado do spo razuma. Eno je; gotovo: da bo trgovska pogodba z Jugoslavijo silila Italijo, da sodeluje pri vzpostavi vrednosti dinarja.
PO
len
Te dni sem govoril z nekim izobraženim rojakom, ki se je vrnil v začetku tega leta iz Moskve. Seveda me je interesiralo vedeli, kaj misli o komunizmu, ki ga je pač dovolj praktično izkusil, saj je živel šest let pod komunistično vlado. Dejal je približno to-le: Komunizem se v vseh točkah ni obnesel; zahteval je pač sto, da bi vsaj 50 dosegel. Cisti komunizem ni mogoč, ker ljudje že po naravi niso enaki. Pač pa sem prepričan nasprotnik kapitalističnega ieda, ki vlada danes svet, ker je krivičen: kakšna pravica pa je to, da eden umira od gladu, drugi pa ima ne milijone, ampak milijarde? Zato sem za socialno pravičen red.
Dobre strani.
Vprašali smo:	«Kaj	hvalite	na	ko-
munizmu?« Odgovor se je glasil: «Za-sluga komunistične, revolucije je, da so grofe razlastili in da je kmet prišel do zemlje. Lastnik zemlje je država: kmet jo poseduje, obdeluje; ako je nemaren, zapravljiv, mu država sme aemljo odvzeli«. Vprašali smo: «Ali je kaj upanja, da bi Primorci dobili v Rusiji kaj zemlje?« Odgovor: ((Kolikor jo bodo hoteli! Sredstva za hišo. orodje morajo seveda sami imeti. Ko se vsa vprašanja med Italijo in Rusijo u-redijo, bo postala zadeva aktualna,«.
Kaj vam je v Rusiji še ugajalo?
Odgovor: «Trgovina na debelo. Ve-rižništvo je izginilo, kmeta ne morejo več goljufati. Jeseni določi država ceno žitu. Edino država sme žito prodajati v tujino. Kmet pripelje žito do postaje. Ondi se stehta, nato dobi kmet potrdilo. Namesto denarja dobi kmet po nizki ceni v zameno obleko, orodje, itd.
Uradnik v novi Rusiji.
«Ruski uradnik ni več nekak Rog. Kmet se mu ne klanja. V novi Rusiji prideš v urad in tituliraš vsakega u-radnika, od prvega do zadnjega s tem,
škof Anton Leonardis s tržaškimi kanoniki 1823. Rili so tujci iz Ljubljane, Čedada, Milana, Dunaja, Češke, Galicije, Madžarske, Londona, Švice, Grčije, s Turčije, iz Rusije, Francoske, Španske. Nadalje iz Amerike (17. 6. 1823. je bil v jami neki Wilson Thomas Maryon), z otoka Jave, Armenije, Irske, Odese, Rrazilije itd.
Te vrstice sem napisal z namenom, da bi obudil nekaj spominov na slavno Vilenico in pa tudi, da bi opozoril naše planinsko društvo, da bi ne pozabilo lokavske jame. — Virgilij Bček.
Valvazor o Senožečah.
Slavni Valvazor je napisal o Senožečah leta. 1689. tole :
Trg in grad Senožeče leži na Notranjskem in spada h Krasu; od Ljubljane je> 9, od Trsta pa 3 milje oddaljen. Ime ima od starih prebivalcev jadranskega obrežja, ki so jim rekli «Senoni».
V davnini so bile Senožeče mesto, zdaj pa so trg, ker so v raznih vojnah silno trpele.
Grad leži na visokem, strmem hribu. Včasi je bil trdno in veliko poslopje, zdaj pa je>skoro razvaljen in so
porabili kamen za zidanje spodnjega gradu, ki stoji na gričku pod hribom.
Trg leži takoj pod novim gradom te/r ima deloma lepe hiše, zlasti tiste, ki so Last gospoda, Garzarolli-ja. V trgu je zaloga soli, ki se vsak teden sem dovaža in tu razprodaji.
Okrog leta 1615 so tižaski cerkveni krogi ustanovil' družbo sv Trojice in zbrali so SenoLtih za letno zborovanje.
Leta 140J. so bili lastrriu gradu in trga gospodje W«ls;'(: po n;ihovi smrti je podedovala oboje avstrijska hiša.
Leta 1509. je grof Miha Frankopan dal več lahkih konjenikov cesarju za vojsko zoper Benečane, za kar rou je cesar podaril grad in trg Senožeče. Nato so prešle Senožeče v last gospodov Lambergov, kakor pravi ustno izročilo. Kasneje so postali lastniki Senožeč grofi Porzia. Leta 1660. se je peljalo 2 .oktobra skozi Senožeče njego vo veličanstvo cesar Leopold z vsem spremstvom, ko je potovalo iz Gorice v Ljubljano. Cesarsko veličanstvo se je ustavilo pri grofu, ki je dal gostom sijajno večerjo, in drugo jutro sijajen zajutrek.
da mu rečeš »tovariš«. Kmet se ne trese. Izginilo je ošabno obnašanje, uradnika in strah kmeta, izginilo je surovo obnašanje stranke proti uradniku. Pred vsakim uradom je> škatla, na kateri leži nekaj papirja in svinčnik. Proti uradnikom se smeš pritožiti pismeno; pritožbo moraš podpisati in vložit v škatlo, ki jo komisarji vsak dan izpraznijo. Uradnik, ki bi se pregrešil, je, ob službo«. (Pri nas pa se kmet pred uradnikom trese!)
Šolstvo in verstvo v novi Rusiji.
V drugih deželah študirajo več ali manj bogatini. Smo pač v kapitalističnem redu. V Rusiji ni več tako. Cuj-mo! «Samo talentirani smejo v višje šole. Obstojajo v mestu konvikti, kjer se sprejemajo brezplačno talentirani dečki; bogatija ne šteje prav nič«.
Revolucija je skraja strahovito preganjala pravoslavno cerkev in vero. To se je že večinoma uneslo in prodira vsepovsod prepričanje, da se mora pustiti verstvo in vsaki cerkvi popolna svoboda.
Neljube razmere.
«Kar pa mi ni ugajalo v Rusiji, to je nasilje, s katerim vladajo komunisti. Tam ni v tem oziru nič bolje ko tu pri nas. To mi ni ugajalo. Človeška narava si želi svobode, svobodo v dejanju,' v besedi, v pisanju. Da šem se vrnil v domovino, temu je po večini vzrok
hrepenenje po domu, po svojih, o katerih nisem čul osem let prav ničesar«.
Te zanimive reči smo izvedeli iz ust lojaka, ki je do dna spoznal ruske razmere. Odnesli smo vtis, da pomeni ruska revolucija začetek nove dobe za Evropo.	(Fr. Grmek).
TRDI OREHI
UREJUJE DOMEN.
St: 52.	Naloga.
Napisi s IG črkami vsako sledečih besed štirikrat :	F.pos,	meso,	osam, sope.
(Vsega skupaj 1(5 črk). Lir 10.
Strti oreh št,. 50., . - Tega gonškega moža je spravilo v ječo pretepanje. (Peter 1’ejan). Lupine so poslali A. Majdič, Topole; T. Maslo, Pasjak; Izžrebana A. Majdič.
Strti oreh Štev. 51. - - Vsakega čaka smrt. Lupine so poslali I. Cuderman, Tupaliče; R. Frankovič, Rojan; Olga ?,gur, Trst. Izžreban Frankovič.
Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8.
JSlovo pogpebno podjetje Trst
Corso V. E. III, St. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesena in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene
zmerne, postrežba točna.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ j Zobotehnični ambulatorij [
TRST, Via Settefontane St. 6, I nad.
S odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno * vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10®/0 popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
! EGIDIJ SCHIFFLIN, koncesij onirani zobotehnik. S
Fnr
“ je najcenejša gostilna v Sorici. Dobra, obilna uv... .h., hrana. Poskusite! Ulica sv. Ivana (gol).
JllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllOlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll^
detelje, sočivja In cvetlic. Vali- | ka Izbora cvetlic za vrte, soba- = ne l.t.d. Čebulčkl dalij, tuberos, = begonj, gladivi l.t.d.	::	2
1	Zemlja	in gnojila v vec vrstah.
5 Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetje 5
H. GERMAN - TRST
Via Michelangelo 718 - prodajalna Via Roma 3, Tel. 12«49
^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiF
SEMENA
-:o:----------
Čevljarnica FORCESSJN
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst, via Caprtn S pri Sv, Jakobu
podružnica via TJdine 3.
Netka: „Kje si bila? Kaj ima3 ?
Kati: „C«vlje sem kupila pri Porcessinu.“
Netka: „Kje ja ta trgovina ?“
Kati: nIvaj ne veSV Pri Sv. Jakoba in na Belvederju. 16 lot sem kupovala drugod, m vse nogo sem si pokvarila. Odkar kupujem pri Forcessino, so mi noge prav ozdravele. In vedno lepo ustreže in da poceni.“
Čevljarnica FORCESSJN