45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Aleksander Žižek Kronika konca strašne vojne 1945* (Dnevniški zapiski Marte GoUitsch) Beseda dve o času in kraju nastanka dnevnika Če se spustimo z oblakov pomembnosti in se "ponižamo" z ubadanjem z "mikrozgodovino", z zgodovino posameznika oziroma njegovega (za svetovno dogajanje) relativno nepomembnega do- mačega kraja utegnemo odkriti marsikaj zanimi- vega. Zgodovina celjskega nemštva je precej dolgo (skoraj do samega konca habsburške države) zgo- dovina večjih in manjših zmag ter le redkih (pa tem hujših) porazov. Prelomno leto 1918 pomeni sicer kratkotrajno družbeno kastracijo nemškega vpliva, ki pa konec 20. in v 30. letih doseže vnovičen vzpon v društvih in organizacijah, ka- terih brambovsko podstat (naprimer Kulturbund) vedno bolj prepaja agresiven nacionalizem in končno nacizem. Obdobje po prvi svetovni vojni se v mnogočem razlikuje od burševsko-sokolskih prask, pretepov in nočnega vpitja "Haut's ihn nieder!" Generacija, ki je lučala kamenje v okna Narodnega doma, pljuvala udeležence slovenskih veselic in shodov, se pretepala na opustelih nočnih ulicah ter škripala z zobmi ob propadu osovražene Avstroogrske, je (gotovo) z odkritim odobravanjem sledila vnovičnemu vzponu nemškega duha in sa- mozavesti, ki jo je netila neokrnjena gospodarska superiomost. Te veterane bi bilo zanimivo pov- prašati, kdaj so prvič začutili, da je boj njihovih sinov drugačen. Kdaj so podvomili v pot, po kateri je v začetku 30. let krenilo nemštvo v diaspori? Četudi je večini "potegnilo" ravno tako pozno kot njihovim slovenskim sosedom (zasedbenih sil niso pozdravljali samo Nemci in "Vindišarji"!), so kljub vsemu storili premalo - nekaj intervencij v korist zaprtih, nekaj hvalevrednih izjem (Alma Karlin) - vse to ne more popraviti vtisa, da so kljub stoletni navezanosti na ta prostor in ljudi predolgo verjeli v režim, ki so ga držali pokonci samo kri in koračnice ("... und morgen die ganze Welt"). Hitler in njegovi pomagači (razen morda Speer in Goring) med višjimi sloji (sem lahko mimo štejemo tudi glavnino celjskega vplivnega nemštva) nikoli niso uživali preveč zaupanja - nacizem je resda ponujal ne- slutene možnosti, sam Vodja pa vsekakor ni bil primeren za izvedbo tega tisočletnega sna. Ko so od tega sna ostali samo še strah, sovraštvo in bombe, je večina Nemcev z lahkoto pisala o "izvržku", "go- bavcu" in podobnem. Ob tem je vendarle treba biti previden - način delovanja nacističnega sistema (in v našem primeru okupacijske uprave) je moral obsojati (in so ga večinoma tudi res) vsak normalen človek. Izgoni, aretacije in streljanje talcev so po- menili dokončno streznitev, ki je prebivalstvu v vsej grozi predočUa nacistični načrt dokončnega iztrebljenja. Štiriletna nacistična strahovlada je ostro polarizirala še včeraj zaspano mestno srenjo. Upam si trditi, da je bilo med iskrenimi (a zaradi rodu in strahu pred obsodbo previdnimi) nasprotniki na- cističnega terorja tudi precej celjskih Nemcev. Žal so jih že pred vojno preglasili jastrebi v njihovih vrstah. In (tudi) njihova nepopustijivost je kriva povojnih pogromov nad Nemci. Vojna je pomenila tudi za Celjane svojevrstno možnost za diferenciacijo - prihod nemških zased- benih sil in vzpostavitev okupacijske uprave je že precej pred cvetno nedeljo oziroma velikim pet- kom 19411 na tihem pozdravljalo (in pripravljalo) (tudi) precej Celjanov. Dejstvo je, da se je kasnejša okupatorjeva civilna uprava izoblikovala tudi s pomočjo "lojalnih" Spodnještajerskih Nemcev (in še bolj "lojalnih" Spodnještajerskih "Vindišarjev"). Precej podrobno so znane vloge nekaterih glavnih voditeljev celjskega nemštva, ki so po operetnem "izgnanstvu"^ skupaj z nemško vojsko kot "posebni vodniki"^ prišli "osvobodit" pred 23 leti "izgubljeno" domovino. Poznamo njihova imena in njihovo veljavo v novem redu, znano je plačilo, ki so ga po vojni prejeli za to. Številnih povojnih obsodb nam ni treba zagovarjati pred nikomer. Precej bolj boleče * Dnevnik Marte GoUitsch z naslovom Chronik vom Schluße des Schrecklichen Kriegs 1945 je vključen v zbirko rikopisov Zgodovinskega arhiva v Celju (ZAC) in nosi oznako Rok 25. ^ Ta dan (11. 4.) so Celje zasedle enote 1. divizije pla- ninskih lovcev 49. planinskega korpusa 2. armade nemške vojske. 1. 4. 1941 so z velikim pompom evakuirali v Avstrijo precejšnje število Spodnještajerskih Nemcev, ker naj bi bili ogroženi zaradi protinemške evforije ob de- monstracijah. ^ Sonderführer im Feldzug. 149 12 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino mi in neopravičljivo pa je bilo blazno vztrajanje pri kolektivni krivdi, ki je v času neposredno po vojni obsodilo na smrt tisoče zgolj zaradi njihove nacio- nalne ali politične pripadnosti. Čas hlastnega obra- čuna s preteklostjo in "izgradnja novega človeka in družbe" nista bila naklonjena ukvarjanju s posa- meznikom. V vrtincu je utonilo na obeh straneh precej ljudi samo zato, ker so bili na napačni strani - bili in ne streljali. Zgodovino so dolgo pisali le zmagovalci - pisali so jo prav, zase. V petdesetih letih so prešli vse razvojne stopnje odnosa do preteklosti in dosegli solidno osnovo za poskus "dokončnega" ovrednotenja dogodkov izpred pol stoletja. Zlom socializma in razpoke v domačem "berlinskem zidu" so število "edinih poklicanih" raziskovalcev bližnje preteklosti povečali do ab- surda - žalostno je le dejstvo, da tudi ti začenjajo svoj uk iz nič (ali maja 1945) in da njihova alkimija po poti, ki jo ubirajo nikoli ne more ustvariti zlata. Dostopna literatura (tudi tuja), številne objave virov, predvsem pa neusahljivo bogastvo vedno novih izdaj spominov, dnevnikov, pričevanj in podobnega lahko človeku s konca dvajsetega sto- letja pomagajo razumeti in sprejeti dogodke izpred petdesetih let ter mu precej zanimiveje kot "ser- virane" resnice odgovoriti na marsikatero vprašanje. Eduard (in Marta) Eduard Gollitsch se je rodil 7. novembra 1873 v Celju v ugledni meščanski družini. Njegov oče Av- gust Gollitsch je bil trgovec, mati Ana pa potomka, znane obrtniške družine Trautvetter. (Trautvetter- jeva last je bila tudi hiša na Glavnem h-gu 9, kamor sta se preselila z ženo.) Njegova žena Marta je biia rojena v Fehringu na Zgornjem Štajerskem. Eduard se je po zaključku šolanja na gimnaziji v Celju leta 1891. vpisal na graško medicinsko fa- kulteto, ki jo je končal leta 1898 in se še isto leto (1. oktobra) kot sekundarij zaposlil v celjski Gize- lini bolnišnici. Po dveh letih sekundariata je dr. Eduard Gollitsch prevzel interni oddelek in leta 1909 postal primarij, opravljal pa je tudi funkcijo mestnega (magistratnega) zdravnika. Med 1. sve- tovno vojno je vodil vojaško bolnico v Celju. Po vojni se je vrnil na svoje staro delovno mesto v bolnišnico. Med nemško ofenzivo proti Slovenj Gradcu pozimi 1918A9 so ga zaradi pronemške usmerjenosti začasno internirali v Kamniku. Po vrnitvi iz internacije je izgubil službo v bolnišnici in začel z zasebno prakso. Gollitsch se je dejavneje vključil v celjsko (nem- ško) politično in družabno življenje po prihodu iz Gradca. Pri tem mu je bil v precejšnjo oporo brat Ferdinand, lastnik kavarne Central, ki jo je slo- venski tisk pogosto opisoval kot trdnjavo celjskega nemštva. Oba Gollitscha najdemo denimo v tisku ob čeških dogodkih 1899 in kasnejšem procesu proti Ivanu Bovhi."^ Značilno je, da se v pred- vojnem Celju ni posebno izpostavljal, saj ga lahko v tem času bremenita le spisek graškega Gau- grenzlandamta,^ ki je dr. Eduarda Gollitscha ob- ravnaval kot zaupnika ter najemna pogodba iz leta 1939 - z njo sta zakonca Gollitsch oddala ljub- ljanski podružnici Nemškega društva za pomoč (Deutscher Hilfsverein)^ v desetietni najem štiri- sobno stanovanje v svoji hiši na Glavnem trgu - vsekakor nenaključen izbor najemnika.^ Njegovo vedenje v prvih dneh okupacije popi- suje Orožen kot lojalno in v skladu s (pokUcno) človekoljubnostjo. Gollitsch se je skupaj z Neg- rijem in Miglitschem namreč po odhodu mobi- liziranih celjskih zdravnikov javil v bolnišnici in poprijel za delo. Po vrnitvi mobiliziranih slo- venskih zdravnikov, ki so jih zasedbene oblasti oziroma dr. Harald Weikmann,^ kmalu odpustile, so v bolnišnici zaposlili nove (nemške) zdravnike - dr. Zederja, dr. Ritterja in Celjana dr. Hansa Hönigmanna, Gollitscha in ostale pa odslovili. Med vojno dr. Gollitscha ni najti med funkcionarji ŠDZ. Dr. Eduard Gollitsch je bil aretiran 10. maja 1945 in odpeljan najprej v celjske zapore, nato pa v teharsko taborišče. Pred Vojaškim sodiščem mariborskega vojnega področja - senat v Celju je bil na glavni javni ustni razpravi 31. 7. 1945 "ob- sojen na omejitev svobode za dobo 5 let, izgon iz države, zaplembo celotne imovine z zakonskimi omejitvami, izgubo političnih in državljanskih pravic... za dobo 10 let". Obtožnica ga je bremenila članstva v Kulturbundu,^ s čemer (zgolj s svojim članstvom!) naj bi bü "pomagač množičnih mučenj prisilnega izseljevanja prebivalstva ter njegovega odgona v taborišča in na prisilno delo, požigov, uničevanja in ropanja državne imovine..."^*' B. Cvelfar: "Jaz nisem nameraval vstreljiti". Zgodovina za vse, III/l, sir. 29 - 45. ^ Gaugrenzlandamt NSDAP je bil ustanovljen 3. 2. 1939, skrbel pa je za stike z nemšlvom v diaspori. Poleg graške (vodil jo je kasnejši celjski okrožni vodja Toni Dorfmeister) je imel izpostavo še v Celovcu. A MNZC, fasc. 18, mapa 3. " Ena izmed številnih oblik delovanja AO NSDAP - ino- zemske organizacije nacistične stranke, ki je "povezovala in organizirala" pronacistično nemštvo v tujini, 7 ZAC AF Okupacijska občina Celje, AŠ 23, sig. 559. ° Zadolžen je bil za sanitetne zadeve, v okrožnem vodstvu ŠDZ pa je prevzel delovno področje Zdravje (njegov nadrejeni v SDZ je bil dr. Hönigmann). Weik- mann je zaradi nepoštenosti pristal v zaporu. J. Orožen: Zdravstvo v Celju in okolici, Celje 1952, str. 53. ^ Celjski Kulturbund so oblasti razpustile julija 1936 (zno- va pa je bil dovoljen oktobra 1939) - med prepovedjo pa je nemštvo v različnih društvih (Athletiksport Klub, Männergesangsverein) legalno nemoteno delovalo na- prej. A. Žižek: Kratek oris strukture in delovanja ŠDZ na Celjskem v letih 1941 do 1945, Czb 1993, str. 201, 202. '^^ Delni prepis sodbe (Sod 313/45) kot priloga za- plembnemu spisu Zp 141. ZAC AF MLO Celje, AS 120. 150 45 1997 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 151 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 Pritožba Marte GoUitsch zoper sklep o zaplembi premoženja (19. 9. 1945, Zp 14h ZACAFMLO Celje, AŠ129) . Mestna zaplembna komisija v Celju je njemu in njegovi ženi 24. 8. 1945 zaplenila vse premičnine in nepremičnine na področju Okraja mesto Celje, kar je bila (vsaj za premičnine) gola formalnost - Gollitschevo stanovanje je namreč že od njegove aretacije dalje nekaterim novim oblastnikom služilo kot "nabavno skladišče". Njegova žena se je 19. 9. 1945 na sklep zaplembne komisije neuspešno pri- tožila. Vseeno je (kot kaže) smela ostati v svoji nacionalizirani hiši, saj še decembra 1945 na zaslišanju navaja kot svoj naslov Glavni trg 9. Totengedenkbuch der Deutsch-Untersteirer^^ navaja, da naj bi dr. GoUitscha po obsodbi ustrelili na Pohorju. Moževa aretacija in njegovo bivanje v tehar- skem taborišču sta ženo Marto spodbudila k pi- sanju zelo intimnih in tesnobnih dnevniških zapis- kov, ki nas seznanjajo z življenjem v Celju v prvih povojnih dneh. Dejstvo, da je za svoje zapiske uporabila že delno popisan (gimnazijski?) zvezek kaže na neskončen obup in potrebo po izpovedi. Izguba ljubljene osebe je zanjo resnična človeška smrt pri polni zavesti in bridkem občutenju bolečine ob dokončni ločitvi. Konec vojne je za- konca GoUitsch nedvomno hudo prizadel - številni zimski bombni napadi na Celje so precej poško- dovali njun dom,^^ še hujši pa je bil njihov učinek Publikacijo je izdalo društvo Landsmannschaft der Deutsch-Untersteirer in Österreich v Gradcu (Lazarett- gürtel 54 - 56). Cenitev po bombnih napadih navaja kar za 16.752 RM nanju, čeprav sta ubežala (vidnim) poškodbam. Nemimi dnevi ob prevzemu oblasti so jima skalili veselje nad preživeto vojno moro. Dnevniki niso politični zapiski - njihova avto- rica (in njen mož) za Zgodovino ne pomenita nič. Če si imaginarna, neprizadeta Zgodovina še lahko in mora privoščiti brezbrižnost do posameznih zmc peska na svoji poti, si mi kot potencialni Nepomembneži in žrtve "prevratnih dogodkov" tega pišmeuhovstva ne smemo dovoliti. Najmanj, kar dolgujemo tej izpovedi je, da jo skušamo predvsem človeško razumeti. Pri tem nivoju razumevanja je konec koncev vseeno od kdaj in kakšen član Kulturbunda je bil Eduard GoUitsch, kako se je kazala njegova ošab- nost in nadutost, ki mu jo očitajo v času njegovega službovanja v celjski bolnišnici^ in nenazadnje sta nepomembni tudi njegova "lojalnost" v letih 1918/ 19 in zavzetost za zaupane bolnike med njegovim več kot štiridesetletnim službovanjem v Celju, llu- zomo bi bUo pričakovati, da avtor tako osebnih zapisov, ki je povrh vsega še izjemno čustveno navezan na "subjekt popisovanja" zmore kritično distanco in preseganje opisovanja skozi (vsaj malo) rožnata očala. Kljub temu tovrstnih zapisov ne smemo podcenjevati, saj predstavljajo poleg za- pisov o veUki Zgodovini nepogrešljiv kamenček v mozaUcu razumevanja dogajanja v preteklosti. škode. A MNZC, fasc. 24, mapa IV. J. Orožen: Zdravstvo v Celju in okolici, str. 44 - 45. 152 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Umikajoče se čete pred celjskim magistratom (fototeka ZAC). V ponedeljek 7. 5. so se v Angliji oglasili zvonovi mim, nemška armada pa je kapitulirala. Ker je bil Edi po terorističnih napadih na Celje 14. 2. duševno in telesno izčrpan [krank] sva hotela oditi v bolnišnico, ker pa tam ni bilo prostora, moj ljubi Edi pa zaradi prahu in svoje astme ni mogel ostati v mestu, naju je dr. Zeder^'* vzel k sebi v prazno otroško sobo, ker se je njegova družina iz strahu pred bombami umaknila na Zgornjo Šta- jersko. Za to mu bova vedno hvaležna, saj se je Edi dodobra naužil čistega zraka. Mag. Andro Posavec (na desni z belo zastavo) s poveljniki umikajočih se formacij pred prihodom enot JA (fototeka ZAC). 8. 5. se je dr. Zeder sklenil odpeljati k svoji družini, saj ga je zelo skrbelo za ženo in otroke. Pospravila sva svojo posteljnino in drugo ter odšla domov, kjer so medtem že popravili streho, ki jo je popolnoma uničil bombni napad. Med najino odsotnostjo je bilo [v mestu] zelo živahno. Skozi center so se valile čete - odhajajoči nemški vojaki, prihajajoči partizani ter Hrvati, Srbi in vsi mogoči narodi, ki so samo potovali mimo. Nereda ni bilo, umikajoče se čete tudi niso plenile ali vdirale v hiše [Beschreitung]. Tako je bilo tudi v sredo. Gospod lekarnar Posavec^^ je skrbel za red in varnost. Hrvaški ustaši so se v noči s srede (9.) na četrtek (10. maja) v [bližnji] okolici in po hribih spopadli s tukajšnjimi partizani. Ker so žvižgale lo-ogle, sva odšla z drugimi strankami v klet. Ker sva imela povsem čisto vest, saj Slovanom [den Slaven] nikoli nisva storila nič hudega (prej nasprotno) in se tudi nisva strinjala z nemško ob- lastjo [načinom okupacijske uprave - Regierung] v Celju in z izselitvami, se nisva bala za svojo oseb- no varnost. Po streljanju sva šla mimo v posteljo in za- spala. Zoflca^^ [Soferl], najina zvesta kuharica, ki je pri hiši že deseto leto, naju je po 5. uri zjutraj zbudila. Dva partizana sta stala v jedilnici in zahtevala, da gre Edi takoj z njima. Rekla sem jima, da Slovanom nikoli ni storil nič hudega, da je star že 72 let in bolan. Na vse te ugovore je eden izmed njiju v nemščini dejal: "Vse to vemo. Ne bojte se, vašemu možu se ne bo nič zgodilo. Čez eno uro ga bova pripeljala nazaj." Vprašala sem: "Mi obljubite?" - Da, je rekel in mi dvakrat dal roko. Bila sva popolnoma po- mirjena, saj sva mislila, da gre le za zaslišanje. Edi ni niti zajtrkoval in je odšel brez kakršnekoli prtljage, popotnice [hrane, okrepčila - Stär- kungsmittel] in zdravil. Zdaj se je začelo strašno trpljenje - danes je 20. maj pa ga še ni, o njem pa tudi še nisem nič slišala. Če samo pomislim, da bi doživel srčni napad ali napad astme brez vsake nege... Bog ve, kako trpim. Tudi on vsekakor zelo trpi - ločitev je res najhujše. Kako dober je bil moj predlog o injekcijah... Koliko lepši bi bil večen spanec od te bolečine v duši. Komu naj povem, kaj sem počela v teh groznih dneh. Ves dan sem v četrtek 10. 5. doma čakala moža. Gospodu Posavcu sem sporočila, kaj se je zgodilo. Takoj je prišel in bil očitno zelo za- skrbljen, ker ni imel pojma, kdo je to [aretacijo] ukazal. Obljubil je, da se bo pozanimal, vendar ni izvedel ničesar. Moj strah se je stopnjeval do brezumja. Kako me je mučilo, da sem nasedla obljubi in poštenemu obrazu in nisem Ediju dala s sabo vsaj zdravil in nekaj priboljškov [Erleich- terung]. Proti večeru je prišla neka ženska, ki je Edija videla v barakah pri "Baron Bank" [?] in mi Dr. Helmut Zeder je bil med vojno vodja kirurškega oddelka celjske bolnišnice. Gl. J. Orožen: Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, Celje 1980, str. 642. Mag. Andro Posavec je bil lastnik lekarne "Pri Mariji pomagaj" na Glavnem trgu v Celju. Zofija Lebeničnik, GoUitscheva služkinja, rojena v Šmar- ju pri Jelšah. ZAC AF MLO Celje, AŠ 120, Zp 141 (Zaslišanje). 153 12 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 izročila njegove pozdrave. Končno tolažba. Potem sem slišala, da so odvedli še veliko Nemcev in da so v zaporu okrožnega sodišča. Dejstvo, da Edi ni sam, me je malce potolažilo. Noč se je vlekla. Zvesta Zofka je spala pri meni na divanu. Tudi moja ljuba sestra, katere stanovanje je bilo popolnoma zbombardirano v napadu 14. 2., je pri meni, tako da vsaj nisem popolnoma sama. V petek dopoldne je prišla gospa Skale^^ in mi povedala, da je prosila že nekaj gospodov, naj pomagajo Ediju, zahvalila pa se mi je, ker sem bila [med okupacijo] pri deželnem svetniku^^ in iz- prosila, da so jo spustili domov. Takoj sem se šla pozanimat k večim zelo ljubeznivim in finim Slo- vencem, ki so mi svetovali naj potrpim, dokler ne pride vlada [nova mestna oblast], na katero se bom lahko obrnila. Phhod enot JA na 1. okrožno manifestacijo 28. 5. 1945 v Celju (fototeka MNZ Celje). Menili so tudi, da ne vedo o Ediju nič ob- remenilnega, saj vse poznajo. Potem sem slišala, da imata mlada gospoda Diehl^^ in Jezemik veliko besede, za pomoč pa sem prosila njuna očeta. Z gospodom Jezemikom^O je govorila Zofka - žal 1 v Skalelovi so živeli na Slomškovem (Cerkvenem) Irgu 1. Omenjena "gospa Skale" je verjetno Helena Skale - njenega moža in sina so Nemci kol talca ubili pri Frankolovem. J. Orožen; Posestna in gradbena zgo- dovina Celja, Celje 1957, str. 24. ^° Landrat - Toni Dorfmeister (politični (ŠDZ) in upravni vodja medvojnega celjskega okrožja), ubit je bi 3. 2. 1945 med službeno potjo blizu Frankolovega. Branko Diehl, po vojni glavni inšpektor za gos- podarstvo pri kontrolni komisiji pri Predsedstvu vlade LRS. Obtožen in obsojen na smrt v Diehl-Osvvaldovem (dachauskem) procesu v Ljubljani (20. - 26. 4. 1948). Dachauski procesi (ur. M. Ivanič), Komunist, Ljubljana 1990, str. 38, 168 - 219). ^ Verjetno stavbenik Karel Jezemik (Kot sedež njegove obrti se omenja Drapšinova 14 - Rožni dvor, prvotno Diehlovo imetje (tu je stala njegova žganjarna), po letu 1929. razdeljeno in razprodano - glavnino je tedaj kupil Jezernik). J. Orožen: Posestna in gradbena zgodovina sina še ni domov. Pri Diehlu,^^ tega sem obiskala sama, je enako. Fant je bil interniran v Dachauu in ga še ni domov.^^ Gospod Diehl je bil zelo razburjen in je rekel, da bi se samoumevno zavzel za mojega moža, ki ga že dolgo pozna kot poštenjaka, četudi ne bi sama prišla k njemu. Tako slišiš od povsod prijazne tolažeče besede, uspeha pa ni. V sebi sem bila grozno prestrašena, saj sem se bala, da bomo poželi tisto sovraštvo, ki ga je posejal on, ki smo ga od nekdaj imenovali gobavec [Aussatz]. Tako sem tekala okoli in iskala pomoč, da sem bila pogosto povsem izmučena, razen tega so več- krat prepovedi izhoda. Včasih sta me spremljali Kati^^ ali Mala.^ Vsi v hiši žalujejo z mano in si žele proslaviti vrnitev mojega moža - Bog daj, da bi bilo to kmalu. V prvih dveh dneh sem shujšala za 4 kilo- grame, zato bom poslej močna, da ne bom na koncu sama zbolela, ko se mož vrne. Vsi pravijo, da se mu ne more nič zgoditi, saj ni nikoli nič slabega rekel ali storil. Bog daj, da bi v zaporu ostal zdrav. To je moja stalna molitev. Sama sem šla na komando mesta [Stadtamt] pa ne sme nihče noter, bila sem tudi na policiji, kjer pa niso vedeli ničesar in so me spet poslali na komando [Stadtamt]. Ob sobotah zvečer sem na ulici [včasih] še srečavala dr. Negrija,^^ ki pa gotovo tudi ni več na prostosti. [Medvojni] Zupan [Robert] Himmer se je menda v zaporu zastrupil. Gotovo je imel slabo vest, bU je surov do ljudi, ki jih je mučil z okopi.^^ V petek sem bila pri vhodu v zapor, da bi možu poslala perilo, milo, cigarete in drugo pa mi Celja, str. 55 in ZAC Register obrti Celje-mesto (stari do 91 "^2)- "'^ Gre za znanega celjskega podjetnika Roberta Diehla (žganjar, družabnik v kamnoseški družbi). 22 Vrnil se je junija 1945. Dachauski procesi, str. 38, 168 - „ 219. 23 Soseda Kati Valentinčič. 24 Hišnikova žena Malči Ašič. 2^ Dr. Valter Negri, sin celjskega lesnega trgovca. BU je kirurg in ginekolog. V celjski bolnici se je zaposlil kot sekundarij že pred 1. svetovno vojno (vojno je preživel kot vojaški zdravnik na italijanski fronti). Po prvi sve- tovni vojni je začel z zasebno prakso. J. Orožen: Zdravstvo v Celju in okolici, str. 39, 42 - 45, 53. Pod njegovim nadzorom (in šikaniranjem) so ob koncu vojne prebivalci kopali protitankovske ovire/jarke v okolici mesta. Himmerja so poslaviU pred izredno vojaško sodišče v Ljubljani 23. 6. 1945 (maja torej še ni bU mrtev!), skupaj s Paidaschem, Paulom in Georgom Skobernetom (ter drugimi soobtoženci). Nanj se nanaša naslednji odlomek članka: "Himmer Robert, nekdanji celjski župan, ki ima na vesti nešeteto zločinov in pobojev, se je izgovarjal, da je samo nedolžna žrtev svinj, ki so prišle iz rajha"... Vsi obtoženci so bUi obsojeni na smrt, trajno izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotnega imetja. Nova pot, 30. 6. 1945. 154 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino tega niso dovolili. Od tedaj so bile tam tudi že Zofka, Kati in Malči - zaman, hudo mi je, da mi poka srce. Mogoče mu bomo lahko kaj poslali po binkoštih. Gospod Kraupner^'' mi bo pomagal pri oddaji orožja - na vse to moram misliti, da me ne bi kaznovali. Danes je že 27. 5., vedno huje mi je pri srcu, če se Edi kmalu ne vrne, bom povsem obupala. Gospod Kraupner je bil z mano, ko sem pri firmi Rakusch oddala orožje. Dobila sem potrdilo, da sem oddala 6 kosov - 5 pušk in 1 revolver. Mali Riko je bil neki večer tukaj, kjer je tudi prespal, mislim, da je bilo 12. ali 13. 5. je zelo samozavesten in je govoril zelo zviška, da bodo samoumevno izselili vse Nemce. Mislim, da prav uživa v tem, ko me muči. Zgodaj zjutraj se je z lastnim avtom (je oficir v generalštabu) odpeljal v Maribor in Celovec. Končno sem na binkoštni ponedeljek smela poslati v zapor perilo. Zraven sem zavila nekaj zdravil, cigaret in kapljice za srce. Zdravila sem dobila nazaj, kar je bilo zame sbrašno, saj vem, da jih Edi nujno potrebuje za krepitev srca. Pred dvema dnevoma sem bila z živci povsem na koncu in sem krčevito jokala. Tedaj je prišel Hanzi, kar je bila zame prava tolažba, čeprav ni ostal dolgo, ker je dobU avto [prevoz] v Pišece - rad bi se prepričal, če se lahko vrne. Kmetom v Pišecah je vendar storil toliko dobrega, toliko jih je rešil pred izselitvijo, da se gotovo lahko vrne na svoje lepo posestvo. Njegova žena je vendar Slovenka. Predvčerajšnjim sem po ovinkih zvedela no- vico, da je Edi v taborišču na Teharjih in da mu lahko kaj pošljemo. Bila sem hkrati obupana in ohrabrena. Naslednji dan je šla Zofka s perilom in hrano v taborišče. Hotela sem iti zraven, pa mi ni pustila, saj se je hotela najprej prepričati, da Edija (res) lahko obiščemo, v nasprotnem primeru ne bi imelo nobenega smisla in bi bilo zame prenaporno. Zvesta duša je imela prav - taborišče je dlje kot smo mislili, človek pa lahko pride le do zapornice. Mojega ljubega Edija je videla le od daleč. Za pošiljanje paketov (v taborišče) moraš imeti dovoljenje, še zlasti pa za obisk. Takoj ko dobim dovoljenje, bom šla tja. Dr. Podpečan^S bo poskušal narediti kaj za Edija - moj mož se je leta '41 menda zavzel zanj in se mu je posrečilo, da so ga [Nemci] izpustili, zato spet upam. Lectar in slaščičar Rihard Kraupner je bil Gollilschev sosed (živel je na Glavnem Irgu 6). ZAC Register obrti Celje-mesto. ^ Zdravnik Ivan Podpečan (predvojni mestni zdravnik, po vojni upravnik zdravstvenega doma), j. Orožen: Zdravstvo v Celju in okolici, str. 48, 52, 96, 100. Zgodilo se je Še veliko razburljivega. Prišla je komisija, ki je zaplenila instrumente mojega moža in dva gospoda, ki sta iskala lepo preprogo - s sabo sta vzela velik moder sag. Včeraj so prišli trije mladi moški: mlad zdrav- nik, neki uniformiranec in nek komisar. Tu so bili dve uri. Pobrali so vse instrumente, boljša zdravila iz hišne apoteke in vse boljše medicinske knjige - izbiranje je trajalo več kot dve uri. Ves čas sem bila zraven, nato pa so me izdali živci. Vseeno moram odkrito povedati, da so se vsi trije popolnoma prijazno [nett] obnašali. Na moje vpra- šanje, zakaj to počnejo, so pojasnili, da bom za vse odvzeto dobila seznam in da (stvari) potrebujejo za ordinacijo v mestni hiši [Stadtamt], kjer je veliko bolnikov. V bolnici je izbruhnil pegasti tifus. Dr. Kulakula (!)29 je že umrl. Vezna vrata so pri nas vedno zaprta, kot pri večini hiš, vseeno pa vztrepetam vsakič, ko pozvoni pri nas. Kako lepo bi bilo za večno zaspati!!! Veliko so jih že izpustili - dr. Negrija, Glo- bočnika in veliko drugih, vendar pa so zaprli veliko novih. Tudi Steffi Šerbec. Takoj [potem, ko so ga izpustili] sem šla k dr. Negriju, ki pa mi ni vlil veliko tolažbe. Hrana je bila grozna. V prvi noči je ubil 220 stenic!! Ubogi Edi!!! Bila sem tudi pri dr. Skobemetu^O - ta je po- polnoma prost, pa čeprav je bil SDjevec in je sedel v vladi, moj mož pa nikoli ni hodil niti na apele.^^ Danes je prišla Micka iz Šmarja. Zelo me je izmučila. Bü je miting, menda je bil v Celju Tito.^^ 29 Zdravnik (primarij) Boleslav Okolokulak (!). Ruski emigrant, ki je med letoma 1923 in 1941 vodil bolnišnico za pljučne bolezni na Vurberku. Ko so Nemci grad spremenili v šolski center Štajerske domovinske zveze (SDZ), so ga premestili v Topolšico. Leta 1945 je bil imenovan za ravnatelja celjske bolnišnice, vendar je še pred nastopom funkcije v Celju umrl za tifusom. J. Orožen: Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, str. 678. Pravnik dr. Georg Skoberne, eden izmed vidnejših predstavnikov celjskega nemštva, ki se je dejavno vključil tudi v delo okupacijske uprave - vodU je Pravni urad (Rechtsamt) okrožnega vodstva ŠDZ, od marca 1942 pa okrožno razsodišče ŠDZ. Pravni urad je skrbel za prilagajanje zakonodaje na zasedenem (in pri- ključenem) ozemlju rajhovskemu pravnemu sistemu in za stanovsko (nacionalsocialistično) povezovanje prav- nikov, razsodišče pa je urejalo medsebojne odnose (spore) med člani ŠDZ. Georg Skoberne je bil na procesu pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani 23. 6. 1945 obsojen na smrt. A. Žižek: Kratek oris..., str. 240, 241, 259, 260 in Nova pot, 30. 6. 1945. Mišljeni so verjetno zbori članstva ŠDZ. ^2 31. maja 1945 je bil Tito na dveh krajših "obiskih" v Celju - prvič na poli v Maribor, popoldne pa med vrnitvijo proti Zagrebu. Obakrat se je v mestu v kratkem času zbrala precejšnja množica ljudi. Nova pot, 2. 6. 1945. 155 KRONIKA 45 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 Tito na Krelcovem trgu v Celju maja 1945 (fototel