119
JOŽE RUS:
V Ietalu preko Jugoslavije.
i mestu Novem Sadu ima jugoslovenska vojska glavni sedež svojih zrakoplovnih čct. Mladi prijatelj, popeljiva se do njih in jih zaprosiva, da naju dvignejo v enem svojih lctal v zračne višine ptičjega kraljestva. Gospodje bodo prav radi ustregli najini željir saj vedo, da morejo Ie iz vrst mladine pričakovati 'dobrih naslednikov.
Cim više se dvigamo, tem širŠe postaja naše obzorje naokrog. Pod nama se odpre najprej pogled na prostrano, kakor miza gladko ravan. Vsa je razdeljena na manjše in vecje kvadrate in štirikotnike. To so same njivc naše naj* bolj rodovitne pokrajine, ki nas zalaga Ieto za letom s svojimi pridclki; od vsakih deset kilogramov kruha, ki pride na naso jcdilno mizo, je morda komaj eden zrastel na tleh naše bližnjc okolice, ostalih devet kilograrnov so nam trgovci dbbavili iz te srecne žitnice, ki se danes voziva nad njo v letalu. »K.aj pa tc dolge, svetle proge? Poglejte jih no, kako daleč se vlečejo. Ni jim dozreti njih konca.« Tako boš, dragi mali sopotnik, kmalu zvedavo povprašal. Da, to so naše velikc reke. Tam ona, ki je najširŠa, je Dunav. K nam priteče iz daljnih nemških hribov mimo bogatih velikih mest: nem* Škega Dunaja, češkoslovaŠke Bratislave in madžarske Budimpešte. Na svo* jem dolgem potu si pa svojih motnih voda nikjer nc pomnoži v toliki meri, kakor v okolici, ki jo imava pod seboj.
Vsaka teh rek se privali v našo nizko ravan iz svojih gora in hribov. Jz najinega vzvišenega položaja jih lahko primerjava s petimi prsti desne roke. Kar razprostri svojo roko in poslušaj! Tvojemu mczincu odgovarja pod narna že omenjeni Dunav tam na desni, severni strani. V smeri tvojcga zapestja nosi Dunav svoje mogočne valove daljc mimo vrste naših najbolj srečnih mest, Novega Sada, Beograda in drugih. Glcj, na par mcstih se iz njegove struge kadijo dimniki parnikov, za njimi pa se vleče vrsta ladij, ki so nakrcane z bogatim žitnim pridelkom. Železnica in avto naj se skri* jeta, toliko cenejša in zato dragocenejša je ta velika rečna cestat ki se prc* mika sama od sebe in nam vozi vse, kar ji naložimo v ladjc.
S prstancem smeva primerjati prvo reko, ki jo dobiva Dunav na najini desni. To je Drava, ki dela razen mimo Maribora, Ptuja in Varaždina široko označeno mejno črto naše države proti sosedu na severu. Drava je torej prstanec, toda brez prstana, ker ta leži Še zakopan na Gosposvetskem polju izven naŠe države.
Sredinsko reko Jugoslavije nam predstavlja naša S a v a. V bližini nje* nih izvirov smo je vajeni kot bistro tckoče, prodovite reke. Odkar pa je na svojern potu sprejela vase velike vodne množine iz Ljubljanice, Krke, Kolpe in Savinje, postane njen tok po naši nižini zložnejsi. Po Savi nam lahko privlečejo parniki z žitom obložene ladje z Dunava tja do Siska. Prostrane so te nizke planjave, ki je z njimi blagoslovljena proga jugoslovenske zemlje na prostoru ob Dravi in Savi; na črti od Novega Sada do Zagreba lahko opa* žaš iz aeroplana Ie nekaj temnejših lis, to je gozdnatih hribov, ki molijo kakor otoki iz žitorodnega morja.
Temne sence gozdov in hribovja se nama začnejo kazati v vedno večjem obsegu, čimdalje se ozirajo najini pogledi na drugo, južno stran reke Save. Zaradi tega so tudi mesta in vasi onih krajev sejane mnogo bolj redko kakor n. pr. naravnost pod nama. Lcs in ruda so tam glavni pridelki, ki dajejo marljivemu Ijudstvu kruha.  Iz teh pokrajin dobiva Sava vrsto spo=
120                                               '                                                               :
i
rednih dotokov, ki so od Kolpe sem tem daljši, čim bližc so nama. Od Banja-       ,
luke priteče vanjo Vrbas. Od okolice Sarajeva ji doteka s krvjo napojena       . Diina,   ona je na toki Jugoslavije kazalec, ki kaže najbogatejšemu delu države najbližjo in najugodnejšo pot do domačega morja.
Glej, peta velika jugoslovenska  reka se  nama svetlika  tam  daleč  na       ]
najini desni strani. To je reka  Mora v a,   palec na tvoji roki. Ona doteka       |
tam z daljnega Kosovega polja, izliva pa se že v Dunav, ki  priteče tam       j
mimo. Zaradi tega je Morava za vzhodne dele naše kraljevine iste vrednosti       ' kakor Sava za zahodnc: prva kakor druga nas vodi v najbolj oddaljene kraje
Jugoslavije. Iz doline gornje Morave se pride lahko  prav zložno dp reke       '
        '
Vardarja, ki pa teče proti tujemu Egejskemu morju. Na obeh straneh Mo* rave in Vardarja se razprpstirajo hribovita, vendar jako rudnata in rodo= vitna tla.
Naštejva Še enkrat reke tvojih petih prstov: Morava, Sava z Drino in Dunav z Dravo, potem pa zaprosiva pilota, da naju zapelje tja nad rcko Tiso, ki sva jo iniela doslej za hrbtom. Zdaj šele bova lahko najlcpše pre= gledala vso pahljačo velikih rck Jugoslavije. Obenem pa se bo ustavilo naše oko na točki, ki leži blizu naju na levi. Glej, tam se tudi široki Dunav pri* bliža tobu naše ravnine. In tam stoji na vzvišenem slemenu, ki ga obUvata Dunav in vanj se izlivajoca Sava, mesto Beograd, prestolica kraljevine Jugo* slavije. Po tem slemenu in daljni okolici je raztreseno morje hiš s širokimi uiicami vmes. Na njegovem koncu, tik oad Savo in Dunavom, pa se sveti
121
razglcdni Kalemegdan, na čigar obzorju sc stekajo vse naštete reke v en sam veletok. Dunav si potem le s težavo probija pot tam za najinim hrbtom skozi vinorodne gore proti odročnemu Črnemu morju, v vse ostale smeti pa dajejo naštete rcke in njih lagodne dolinc državni prestolici pahljačo najugodncjših potov v vse kraje in konce širne našc domovinc.
Dragi mladi prijatelj, zdaj boš pač lahko uvidel in razumel, zakaj ima od devetih deiov Jugoslavije kar osem »banovin« svoja imena po imenih reik. Najbližjih pet banovin, ki jih vidiva z letala, je krščenih po rekah, ki sva jih pravkar spoznala. Dravski banovini je scdež v Ljubljani, savski v Zagrebu, drinski v Sarajcvu, moravski v Nišu. dunavski v Novcm Sadu; šesta banovina je vrbaska s sedežem v Banjaiuki. Najjužnejša banovina nosi imc po reki Vardarju, njen prvi uradnik, kraljev namcstnik, ki ima naslov bana, stanuje v Skoplju. Nad vsemi pa čuva kralj iz svoje prestolice v Beo* ^m gradu, kakor obvladuje giava ude človeškega telesa.
^¦^ Kar pomeni pahljača podunavskih rck, predvsem Sava in Morava za pre« ^¦težni podunavski dcl Jugoslavije, to je za osmo in deveto banovino sinje ^BJ adransko morje. Ena ima svoje ime po mali Teki Zeti, ki toče v ^Kjadransko morjc, sedež te banovine jc v mestu Cetinju, druga banovina ob ^¦morju pa nosi kratko ime primorske banovine z glavnim mestom v Splitu, ^¦ki je naše najvcčje mesto ob morju. Do morske obale sega tudi savska bano= Hvina, njcni glavni pristanišči sta Bakar in Sušak, dvema banovinama, dravski ^¦in vardarski, pa so vrata do morja v Trstu, oziroma Solunu dancs zaprta po ^¦pregrajah, ki jih dclajo mcjc tujih držav z Jugoslavijo. H        Da pregledava primorske dcle Jugoslavije. zaprosiva  ™zača=pilota, da
¦  naju prckrca v hidroplan in naju prepelje na morsko gladino.
¦         Hidroplan se bo moral na južni strani Savc dvigniti precej više v zrak,
¦    da ne zadene ob vrstc belih, skalnatih gora. Te gorske vrste se nama kažejo fc  i2 leta'a kakor en sam visok in širok val, ki se znižuje na eno stran k Savi. ¦nl 'IruB° Pa k obalam Jadranskega morja. Najnižje gorskc vrstc so razvr> ^¦ičcnc v obliki otokov, ki molijo iz morja blizu obalc, najvišja pa se začne ¦cf našem Triglavu in drži preko notranjskega Snežnika in mimo povirja ^»Vrbasa, Drine, Vardarja in Zete do Kajroakčalana na skrajni južni meji, ki ^¦nosi na svojem vrhu spomenik o junaštvu naše slavne vojske.
^B Preko tega gorskega vala si je našlo jugoslovensko ljudstvo pota do ^¦dragocenega morja žc v prvih časih svojcga bivanja. Razprostrlo se je po ^¦^olinah, kotlinah in pobočjih sredi med gorami in se ustavilo šele ob morski ^¦obali in na otokih. V toplem primorskem solncu uspevata posebno vinska ^¦trta in oljka, sicer pa so tla dokaj skalovita in skopa. Zato se je naš Pri* ¦snorec pogumno spustil na široko morje, da si v težkem boju z morskimi ^¦silami služi vsakdanji kruh kot posredovalec trgovine in prometa v daljne ^¦tuje države.
^M Kakor po vsem svetu, tako pomeni tudi jugoslovensko morje vrata v ^¦široki svct. Morje je široka cesta, ki se moremo po njej približati vsem ^¦idcželam zcmcljskc kroglc, pa najsi bodo šc tako dalcč od nas. Cuvajmo si ^Jtorej našo zemljo in morje! Stojmo krepko na straži ob vseh naših mejah, ^¦pošljimo pozdrave nesrečnim bratoni na drugi strani mej in recimo vsemu ^¦tuicmu svetu: modro morje, belo gorsko skalovje nad njim in rdeča, z zno= ^Hjem in krvjo napojena tla ob Moravi in Savi, to je vse posest naše skromne, ^¦toda junaške hišc, s katere plapola naša zastava — modro>belo<rdeča.