/ZaScjJfki izdale okrajni jdbor souansnčnt tveze deiovnu nudi • rrbuviiad - Ut* lujt ta odeovaria urednuk, od boi - Odgovorni urednik: Stane Suita i — Tiska Mariborska tiskarne » Maribora - Naslov uredništva 'n uprave Zasavski tednik’ Trbovlje t. Trg revolucije St 28 (telefon 91) - Račun on bodrutnici Narodne banke v Trbovljah 6M-T.I46 — Ust izhaja vsako soboto - Letna naročnina «00 din noltetna 200 din četrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne Številke 10 din — Rokopisi morajo hiti v uredniftvu naltasnele vsak torek dopoldne In lih ne vračamo Štev. 37 Trbovlje, 17. septembra 1955 Leto Vlil Radeče so slavile četrti občinski praznik Hot žrtve ste padli... Kljub sla-bemu vremenu uspela proslava zaključnega dne občinskega praznika — 40-letnica radeške godbe —Odkritje spomenika 17 talcem — Slovesnostim so prisostvovali tudi številni ugledni gostje 2e četrtič so letos slavili v s samostojnim koncertom god- Radeče ta dan obiskale godbe odpirajo v prihodnosti radešk" Radečah občinski praznik, ki beniki iz Zidanega mosta. iz Trbovelj, Hrastnika, Zagor so ga letos obhajali tudi v zna- Nadvse lepo pa je uspela v ja, Zidanega mosta In Senove- predku. menjn desetletnega uspeha na petek, 9. t. m., zvečer akademl- ga, ki so prišle domačinom če-vseh področjih družbene dejav- ja vseh odsekov radeške »Svo- sttat k 40-letnici ustanovitve Dosti. bode« tn »Partizana«, na kateri njihove godbe na pihala. V času od 3. do nedelje, 11. so pokazali 10-letno dejavnost septembra so se vrstile v teku v kulturi in telesni vzgoji. Res SlaVROStna Seja obČWSke* celega tedna razne prireditve — s to akademijo kakor s po- gg gdbora kot odraz vztrajnega dela Ra- srečenčm prikazom Klabundo-dečanov na torišču kulture in vega »Kroga s kredo« v soboto, prosvete. Kot uvod v praznova- 10. septembra so se Radeoani bora mestne občine so se zbra-nje so radeški kulturnik} upri- zelo lepo postavili in zaslužijo 1{ poleg odbornikov tudi pred-»or&i z uspehom v soboto, 3. vse priznanje in pohvalo. stavniki okraja Trbovlje in t. m. Radovan Gobčevo spevo- predstavniki občin Zagorje, igro »Hmeljska princesa«. V Zaključni dan V nedeljo, Trbovelj, Hrastnika, Krškega in nedeljo, 4. septembra so nasto- « « contomhrn Brežic. pili športniki — zvečer pa so 1 *■ c u “ Predsednik mestne občine ponovili »Hmeljsko princeso«. Navzlic deževnemu vremenu Ferči MILER je v svojem slav-V teku tedna je bila na spore- se je preteklo nedeljo zbralo v nostnem govoru podčrtal podu predstava domačega filma Radečah vcVko število doma- men občinskega praznika ter »Frosja«, prav tako so nastopili činov in gostov. Prav tako so naglasil lepe perspektive, ki se občini v njenem razvoju in n? dku. Odkritje spomenika 17 talcem Pred desetimi leti, v marcu 1945 je okupator prignal iz trboveljskih zaporov 17 talcev; K slavnostni seji ljudskega od- na pragu naše svobode jih je v (Nadaljevanje na 2. strani) Bliža se vsakoletni »Teden otroke«. Našemu mlademu rodu posvetimo tudi v tem tednu oso poz orrrost. Prav bi bilo, da bi v tem tednu obiskali tudi otroške vrtce in spoznali, kako naš j malčki pri. jetno preživljajo zgodnja leta svojega življenja S konference Republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev ffagraievcJi se lreba po ueinku dela Sprelet le statut občine Trbovlje V nedeljo dopoldne je bila v sindikalni dvorani Tovarne celuloze in papirja na Vidmu konferenca Republiškega odbo- ra sindikata Slovenije za ke- svečali premalo pazljivosti pri- njega, kar pomeni korak naprej, mično industrijo, ki ji je pri- pravam za seje in 2. da delavci vendar pa ne daje še povsem soatvovalo 69 delegatov. Dele- niso bili povsem seznanjeni s zadovoljive kolektivne sistemi- gati iz trboveljskega okraja so porajojočimi se problemi. Temu zacije. Bil je stavljen predlog, Na svoji 2. seji je občinski izvoljeni: Svet zn splošno upr*- cele občine) — K0 je bil sprejet zastopali Tovarno celuloze in so dostikrat krive sindikalne or- naj podjetje dobičeS, ki ga ljudski odbor mesta občine Tr- v0 — FRANC TOMŠIČ; svet za akt o sistemizaciji, je ljudski papirja z Vidma in Tovarno ke- ganizacije, ker so zapostavljale ustvari na osnovi večje pro- bovlje razpravljal o vrstj vpra- šolstvo — IGOR MERVIČ; svet odbor imenoval vod lne u«luž- mičnih izdelkov iz Hrastnika, prejšnja leta dobro organizira- duktivnosti, dodeli kolektivu, kanj, ki bodo neposredno velike- za kulturo — JURO BOZlC; bence, načelnike, šefe uprave m Konferenco je vodil predsednik na proizvodna posvetovanja Tu vendar ne za plače, marveč za 9* pomena za razvoj in napredek svet za gospodarstvo — FRANC inšpektorje. — V oddelku za trboveljske občine. LESICAR; svet za komunalne splošne zadeve in proračun je V prva vrsti je bila najvainej- zadeve — inž. FRANC JENClC; bil postavi 3a točka dnevnega reda — spre- svet za zdravstvo — FRANC st. načelni- postavljen za vrš iča dolin?- skega samoupravljanja, tarifnih lavci dostikrat dobre predloge, . _ načelnika ANTEK MAHKO- pravilnikih jetje statuta občine, ki ga je NAGLIC; svet za soc. politiko — VEC, študent prava, v oddelku lavcev in -ftskemu odboru predložila po- TEO KUS; svet za delovn’ raz- za gospodarstvo je bil postavljen vprašanjih. Franci Plazar, ki je imel obši- ne gre za vmešavanje v proces neposredni dvig življenjskega ren referat o problemih delav- proizvodnje, vendar imajo de- standarda kolektiva (gradijo naj se stanovanja itd.) Osnovna načelo za zvišanje standarda pa ANTEK MAHKO- pravilnikih, strokovni vzgoji de- nimajo pa možnosti, da jih v oddelku lavcev in o organizacijskih spravijo na dnevni red, ker je je zvišanje proizvodnje, zniža- premalo povezave med stro-Ta mesec delovni kolektivi na kovnjaki in delavci, dokaj slovesen način proslav- V diskusiji je bil stavljen nje cen in uvedba splošnega varčevanja. Glede na položaj, v katerem sebna komisija za izdelavo sta- merja — JURIJ PLANTAN. Iz- za načeln i TONE MAHKO- tuta in ji je predsedoval tovariš volili so tudi predsedn ke in VEC, dosedanji načelnik taj- ________________,_________ _______ r__________ . __________________ ______t...................... SLAVKO BORŠTNAR, podpred- člane 5 odborniških m 15 uprav- ništva Sveta za gospodarstvo in ljajo peto obletnico uspešnega predlog, da je treba pospešiti je danes kemična industrija, je sednnk LOMO Trbovlje, in je n’h komisij. komunalne zadeve, v oddelku za delavskega samoupravljanja. V vzgojo strokovnega kadra preko konferenca priporočila vsem debil po skoro dveurni obravnavi Nato je ljudski odbor mestne zdravstvo je bi' postavljen za petih letih lshko trdimo, da so industrijskih šol, ker so nam le lovnim kolektivom, da naj in- sprejet. Odborniki so predvsem občine obravnaval predloženi akt vršilca dolžnost; načelnika delavski sveti odigrali svojo šole porok za tisto stopnjo stro- vesticije vlagajo za rekonstruk- zelel; ob važnejš.h členih po jas- o sistemizacij; uslužbenskih mest ALOJZ GRABNAR, pni upravi za vlogo pozitivno, ne smemo pa kovnega znanja, ki je v industrij- cijo in izboljšanje tovarn in n-.la, predlagali pa tudi nekatere na občimi. P0 nov: sistemizaciji dohodke pa je bil postrvljen za prezreti nekaterih pomanjklji- ski proizvodnji nujno potrebno, njihove proizvodnje, nove grad- Ijopravke. Najživahnejša je bila bo na občin; Trbovlje 36 usluž- vršilca dolžnosti Sefa ANTON v osti. Opaziti je bilo tele slabo- Seveda ne smemo pri tem opu razprava ob vprašanju števila benskih mest, t j. tri manj kot s-vetov in komisij, ker se s tem doslej. Celotna uprava je bila pr tegne k samoupravljanju čim po novi sistemizaciji: razdeljena več ljudi in $e tudi omogoča in- na tri oddelke tn eno upr vo. tenzivnejše delo na posameznih Od teh je najobsežnejši oddelek področjih. za splošne zadeve in proračun, Ko je bil statut sprejet, je ki ima pet odsekov (odsek za ljudski odbor izvolil predsednike upravno-pravne zadeve, odsek za ln člane svetov in komisij. V šolstvo in prosveto, odsek za (Nadaljevanje na 2. strani) sti: 1. da sc delavski sveti po- ščati še drugih možnosti za strokovno izpopolnitev. To ve- Telimovaai e igralskih družin ..Svobod" v Trbovljah nje pa naj začnejo šele takrat, ko je gospodarski račun podjetja nesporno trden in renta-lja zlasti za starejše delavce, ki bilen in če je novogradnja res so že dalj časa zaposleni na do- v korist skupnosti. V vseh no-ločenih delovnih mestih vih. že obstoječih postrojenjih Nadalje je konferenca spreje- tovarn pa naj se razpoložljive la predlog, da je treba delav- kapacitete čimprej začnejo iz-ce nagrajevati po učinku dela. kori ščiti stoodstotno. Ob koncu je konferenca izza zvezni ki bo 21., 22 ir 23. t. m. v Ljub-Ija.nL * Za predsednike svetov so bili ve, odsek za proračun m celot- jee skupno s SZDL Trbovlje- nagradila. s Pokazanim finančnim efektom, uslužbencev kemične industrije, Zasavje poklicala vse »Svobo- Na predvečer državnega praz- Plačilni sistem, ki je sedaj v TV , ■ e»■ • 1, _ _ _ • ** de« napodročje mestne občine nika 29. novembra pa bo v ve javl Je dosti boljši od prejs- V rP’Jirnn n O figi pl Trbovlje na tekmovanje v po- Domu »Svobode-Zasavje« slav- ■ IV Vil c BS V ww •>■■■'w '6rw častitev letošnjega 29. novem- nostna akademija, , . . . .. . bra. Kosanje »Svobod« naj bi razglasili rezultate tega kosa- ■Vda VSe koristen Ukrep DO pocenil in IZDOljSal pre* zajelo trboveljske dramske dru- nja ter istočasno izročili tudi Minuli ponedeljek je bilo na tudi v bodoče, saj se bodo pred- skrbo potrošnikov s sadjem v naših revirjih -!,«,«• £ ‘f“": Letos Je izredno dobra sadna valj pa ga bodo lahko tudi za vembra t. 1. Vsaka odrska dru- bod« na tem tekmovanju in s predsednikov novih občin. Po- okraja, letina. Po vseh krajih Sloveni- rimske mesece. žina lahko poljubno izbere gle- kakšnimi deli bodo posamezne svet je vodil predsednik zasav- Poleg drugih tekočih važnih Je je sadje tako dobro obrodilo O odkupovanju sadja bomo dališko delo. $ katerim bo na- gledališke skupine nastopile, skega okraja tov, Tine Gosak. opravil novih občin je nedvom- jkjer S Posvet predsedn kov obč n že ne vrsto let. Vendar je sadje vseh vrst pri še vedno sorazmerno zelo ”ta5o. Zadruge ga odkupujejo kmetov po 8 do 10 din za DUogram, Izbrano sadje je ne-dražje. Naše zelenjadne tr-8®vine pa prodajajo jabolka po “O Pa tudi več dinorcv. Kaj dra-5 ^dJe? V prvi vrsti prevoz! • reioz gadja iz južnih prede.ov Dscza okraja s kamioni je ta-7° drag kot sadje. Se pravi, stane prevoz enega kilogra-P* jabolk prav toliko kot od-ui>na cena od kmeta. Da bi omogočili cenen na-sadja, oziroma da bi naši lovni ljudje v revirjih lahko upovali sadje nekoliko ceneje. 7? trgani oh,isti skupno s pred-dJ'Vpikl trgovskih podjetij ln organizacij pozvali naša da dajo na razpolago ■j, ,'e kamione po lastni ceni. k° b| bil omogočen cenejši -,®vpz sadja, kar bi pripomo-v ”a bi sadje prodajali 20 ln s»r “dstotkov ceneje. Na drugi tu* n.* pa bi omogočili kmetom d= ki Predelov našega okraja, bi — pr°dali množino sadja, ki »n-„■ v nasprotnem primeru "‘"rali predelovati. ukrrvomno bo ta sila koristen k fJ! Propomogel, da bodo na-količi^Vu* *Judjc lahko v večj h nab kupovali sadje; kupo- še pisali. stopila v tekmovanju. Vsako bomo še poročali. Predsedniki so razpravljali o no najvažnejše proučevanje raznih problemih svojih občin družbenega plana za leto 1956. po uvedbi nove družbene ure- Potrebno je že sedaj pregleda-ditve. Predsednik tov. Gosak je tl vso važnejšo snov, ki bo omo-med drugim naglasil, da bodo gočala sestavo realnih družbenih taka posvetovanja sila koristna pianov. „Modri v ak“ se je ustavil »Dobovi y l^tek, 9. t m. se je ob 13. dom vlaka se je pri oknu po-uri n*, poti iz Zagreba v Ljub- javil maršal Tito, ks ga je ljud-ljamo ustavil »modr.; vlak« z vi- stvo pozdravilo z burnim plo-sokim, gosti iz Grčije tudi na skanjem. Njegovi soprogi in pnd slovenski postaji — v Do- njemu sta dve pionirki izročili m' ^ x , - . . . dva krasna šopka rdečih nzgelj- Navdušem Dobovčamii. ki se nov. jih je zbralo preko tri sto, so ob vlaku klicali našega ljublje- Gostovanip Ipsnničannv v nega mtršala Malo pred odho- uu»lovarUe UGSeniCanOV V Trbovljah Jesenišks Svobodarj; so bili v soboto, 10. septembra v Tr-v gosteh s svojo fol-orkestrom in Približno 2000 prebivalcev Radeč in gostov *e je zbralo ob novem spomeniku padlim junakom. Spomenik bo večen spomin zanamcem, da so tudi v tem delu naše lepe domovine naš, ljudje dl« gnili glavo tn se uprli okupatorju II. Posavski teden v Brežicah bovijah V dneh od 1. do 9. oktobra k,orno skupino, t. 1. bo v Brežicah II. Posavski solisti — pevci. Vrnili so obisk teden, ki bo pravzaprav prikaz trboveljskim Svobodarjem, ki vse gospodarske dejavnosti Za- s° Jih na Jesenicah že večkrat savja, saj bodo na tej priredi- obsikali. Oba nastopa Jesenioa-tve razstavljeni Izdelki Indu- nov- in sicer v Domu »Svobo-strij obeh bivših okrajev Tr- de« v Zg. Trbovljah ob 5. url bovlje tn Krško — poudarek popoldne ter ob 8. uri zvečer na tej prireditvi pa bo na kme- v dvorani Delavskega doma sta tijstvu, živinoreji, vinogradni- uspela. Jeseničani so s svojimi štvu ln ostalih kmeljsk h pridel- Prireditvami v Trbovljah uspe-kih na komercialni podlagi. Po- H, posebno pa je ugajal nastop leg razstav pa bo H. Posavski folklorne skup’ne. teden tudi revija kulturnih. Takih nastopov sl v Trbov-športnih In ostalih prireditev. Uab še želimo. Radeče so slavile četrti občinski praznik (Nadaljevanje s 1. strani) Radečah v ranem jutru 23. marca 1943. leta v svojem onemoglem besu ln krvoločnosti ustrelil... Na tem mestu je Zveza borcev Iz Radeč odkrila žrtvam v nedeljo, 11. septembra, lep spomenik. Ob rebri, na robu Radeč se je zbralo kljub slabemu vremenu nad 2000 ljudi, ki so prihiteli, da prisostvujejo odkritju spomenika 17 talcem. Med 17 ustreljenimi taloi so doslej ugotovili edino identitete Vlada KOLENCA iz Zagorja Ivana POHARJA Iz Zidanega mosta — imena ostalih talcev pa so do danes še vedno nepoznana. Na mestu, kjer stoji spomenik, so se zbrali gostje in svoj- ka Karla Destovnika-KAJUHA. Med igranjem godbe so nato položili vence starši ubitih talcev, za njimi pa ostali Sprevod in slavnostno zborovanje v dvorani Doma „Svobode“ Po lepi ln pretresljivi slovesnosti pred spomenikom padlih talcev se je nato razvil slavnosten sprevod skozi mesto Radeče, ki se je končal pred Domom »Svobode«, kjer je bilo slovesno zborovanje, združeno s Počastitvijo 40-letnice delovanja radeške godbe na pihala. Zborovanja so se udeležili poleg številnih zastopnikov oblasti ln družbenih organizacij tud! re- Viktor Pergar pa je očrtal zgodovino razvoja radeške godbe, ki je pod vodstvom sedanjega kapelnika Franceta Volariča dosegla vidno mesto med godbami na pihala v Sloveniji. Dvajsetim, najbolj zaslužnim in dolgoletnim članom godbe so bile podeljene diplome. Prav .tako je tajnik IO LP Trbovlje Lado Levec iskreno čestital radeški godbi in kapelniku Francetu Volariču ter jima izročil častno diplomo. Tudi zastopniki godb iz Trbovelj In Zagorja so čestitali godbenikom-jubilantom in jim izročili spominska darila. Z igranjem skladbe »Svobodna domovina« pod vodstvom Toneta Hudarina je trboveljska godba zaključila uspelo slovesnost. Kljub dežju pa so godbeniki vztrajali ter na trgu Radeč z akordi preganjali deževne oblake, se sprostili ln z vedrini obrazi končali praznovanje četrtega občinskega praznika mesta Radeče. -ar. Rudarjev manjka Tudi rudrrsko-industrijske šole so začele s poukom. T’le trije mladi rudarji so že >■po-znali nešteto veščin rudarskega poklica. Umazani so, toda ponosni, da bodo postali vredni naslednikf svojih očetov. Problem ni nov! 2e vsa povojna leta se naši rudniki ubadajo z vprašanjem, kje dobiti dovolj kvalificiranih rudarjev. O tem problemu so upravnp vodstva domala vseh jugoslovanskih rudnikov razpravljala že neštetokrat, toda nikdar ni bilo dokončno urejeno. Res je, da so rudniki osnovali razne fonde za usposabljanje kvalificiranih in strokovno sposobnih rudarjev, žad tudi ta ukrep ni dal zaželenih rezultatov. To nas šali. da preidemo k 'reševanju tega vprašanja bolj sistematično, kajti povsem drži. da je ostala industrija rešila ta problem mnogo bolje. Hiter razvoj naše industrije zahteva od naših rudnikov povečanje proizvodnje. Perspektivni proizvodni plan predvideva, da se bo današnja proizvodnja, ki znaša približno 13 milijonov ton, do leta 1962 podvojila. To se pravi, da bomo v naših rudnikih potrebovali tudi več kvalificiranih rudarjev To pa je edini in glavni vzrok, da vpraša- Pet let s ravliania v Tovorni celutate n r a na V dmu Ob občinskem prazniku v Radečah »o se uvrstil, c slavnostni sprevod tudi: Okrajni sekretar ZKS, tov Viktor Kovač, predsednik okraja Trbovlje, tov. T'ne Gosak, oba podpredsednika tov. Tone Zupančič in Viktor Burkeljc, predsednik Radič Miler Verči ter številni drugi gostje cj talcev. Delavska godba »Svobode I.« Iz Hrastnika je pod vodstvom Viktorja Malovrha Igrala turobne akorde žalostin-fce. Tovariš Viktor Pergar je v svojem govoru v pretresljivih besedah orisal tisto usodno jutro, ko so padle mlade žrtve na oltar domovine. Predsednik ZB NOV Radeče, spomen'6ar Jaže Ržek je v naslednjem odkril spomenik. V spomenik z vzidano ploščo so vklesani verzi padlega partizanskega pesni- publiški poslanec in sekretar OK ZK Trbovlje Viktor KOVAČ, republiški poslanec Jože KLANJŠEK, predsednik OLO Trbovlje Tine GOSAK, oba podpredsednika okraja Trbovlje Tone ZUPANČIČ in Viktor BURKELJC ter drugi. Zgodovinski boj mesta Radeče za osvoboditev in 10-letno razvojno dobo socialistične graditve do današnje velike občine Radeče je v svojem govoru orisal predsednik občine Ferči Miler, Pet let je preteklo, 'odkar so jo vsej naši državi prevzeli de-ovnl kolektivi svoja podjetja v amoupravljanje. Tako je pre-~zei tudi delovni kolektiv To-ame celuloze in papirja na /idmu svoje podjetje v svojo iast. Za podjetje je pomemben 9. september 1950 leta, ko je bila tovarna izročena delovnemu kolektivu v samoupravljanje, kar bo poznejšim rodovom pričala spominska plošča, ki je vzidana v avli upravnega poslopja fovame Devetega septembra letošnjega leta je imel delavski svet tovarne slavnostno sejo, ki ji je prisostvoval predsednik Republiškega odbora sindikatov Slovenije za kemično industrije tov. Franci Plazar, nadalje zastopnik OSS Trbovlje tov. Rado Barovič in član Okrajnega zbora proizvajalcev tov. Ivančič in tov. Kolšek. V preteklih petih letih je šlo v tovarni 126 članov delovnega Vodovod na Mrzli planini in njegove porodne težave... Pred nedavnim sem bral v našem listu poročilo o gradnji Takih »ovnov« pri nas še ne izdelujemo, treba ga je bilo vodovoda v Zalogu in na Mrzli dobiti od drugod. Mraovljani planini. Res je vse to, kar je pisec napisal. Zal pa se je to- pa imajo to srečo, da živi njihov rojak Leskovšek že blizu variš Rado Smolinsky mudil na petdeset let v sosedni Avstriji. Mrzli planini nekaj tednov pre- Nanj so Mrzovljani obrnili in zgodaj, ker bi lahko o tej stvari res — ta rojak jim je ovna po-napisal še kaj več. Na primer daril! Z lepim pismom jim je naslednjo zgodbico, ob kateri sporočil, da jim ovna poklanja kolektiva skoz; samoupravljanje v podjetju Delavski svet in upravni odbor sta morala posvetiti vso skrb izgradnji nove tovarne. V teh letih je bilo v tovarni 59 rednih in izrednih zasedanj delavskega sveta ter 126 sej upravnega odbora podjetja. V petih letih je bilo v tovarno vloženo investicij za eno milijardo 526 milijonov 555 tisoč din. Samo papirni stroj je stal 554 milijonov din. V tej dobi samoupravljanja so zgradili na Vidmu kalorično centralo, pra-žilnico novo brusilnico čistilnico za les. postavili so turbo-agregat in moderno stiskalno napravo Nova centrala je omogočila obratovanje novega kuhalnik?. Zgradili so nadalje novo upravno poslopje tovarne, staro pa preuredili v moderen laboratorij Povečali so tudi železniško omrežje. adaptirali delavnice ln zgradili lepo tovarniško naselje ter plavalni bazgn. To velikansko delo je kolektiv uspešno opravil v času svojega petletnega uoravljanja, k čemer mu lahko čestitamo Kolektiv se dobro zaveda da bo ba je plačati carino! In menda moral čimpre5 ljudski skupno-kax 150 tisoč dinarjev! Bolj ko sti vrniti to kar mu je skup-so dokazovali, da jim je bil nost v zadniih letih izročPa. To oven podarjen, bolj ko so kazali varna na V’dmu bo imela ne darilno pismo, toliito manj je dvornno močan od*"z v našer" zaleglo. Okrajni ljudski odbor narodnem gospodarstvu, je potrdil, da je oven namenjen Prav gotovo je imel zelo tež- lavski svet čigar predsednik je tov Antolič kajti šele meseca januarja letošnjega leta so začeli v tovarni z montažo novih strojev in delo je sedaj končano Pri izgradnji te nove tovarne ima nadalje velike zasluge direktor tovarne tov. Milan Dimnik, ki je nudil vso svojo pomoč delavskemu svetu in upravnemu odboru. Velikanska naloga, ki je bila dana delavskemu kolektivu, 'e sedaj uspešno upravi j ena. Krona njegovega neutrudnega dela je nova tovarna rotacijskega papirja ki bruha dnevno tone časniškega papirja Mi se pridružujemo besedam, ki sta jih ob nedavnem obisku v tovarni zapisala v spominsko knjigo tov Edvard KARDELJ in tov. Luka LESKOŠEK: »Delovnemu kolektivu Tovarne celuloze in papirja mnogo uspehov, narodom Jugoslavije pa čimveč Prerani opeva nnnirla!« nja kvalifikacije rudarjev ne smemo odložiti Dotok delavcev v rudarstvo je zadnja leta znatno nazadoval. K temu so pripomogle predvsem dokaj slabe stanovanjske razmere, precej slabo preskrbovanje rudarjev z življenjskimi potrebščinami in pa dokaj nizkj prejemki. Glavni oziroma naj večji vzrok pa je nedvomno, da so rudarjevi prejemki sorazmerno majhni. Namreč: res je, da rudarski delavci mnogo manj zaslužijo kot pa delavci nekaterih drugih industrijskih področij. Tako so n. pr. gradbeni delavci na boljšem; bolje zaslužijo, imajo pa tudi razne druge ugodnosti. Zato je nujno, da Se vprašanje nagrajevanja v rudarstvu ponovno pretrese, kajti le tedaj bo dotok delavcev v rudarstvo večji. V naših rudnikih primanjkuje tehničnega osebja še bolj pa manjka kopačev. Ce pogledamo, kako in na kakšen način se rekrutira ta za nas tako važen kader, vidimo, da to vprašanje še danes ni urejeno. Kopači se ponekod usposabljajo po tečajih. Imam0 tudi rudarske šolo, toda niti te ne dajejo dovolj kvalificiranih rudarjev. Na drugi strani pa je znano, da gredo absolventi rudarskih industrijskih šol po končanem šolanju k vojakom, in le malo se jih po odsluženem kadrovskem roku vrne v rudnike. Čeprav bi se vsi vrnili nazaj v rudnike, jih ne bi bilo dovolj, kajti tistih, ki zaradi onemoglosti zapuščajo jame, je znatno več Iz tega sledi, da je tak način prihajanja rudarjev oziroma delavcev v rudarstvo skoro ničev. Treba bo reševati to vprašanje na povsem drug način. Po svetu, zlasti tam. kjer je rudarska industrija močno razvita, posvečajo temu problemu precej pozornosti. Posebne študijske skupine proučujejo vse mogoče načine in obdrže najboljšega. Končno pa moramo računati tudi s tem, da bomo naše rudnike v bližnji prihodnosti vse bolj mehanizirali. In kdo bo upravljal vse te stroje, če ne strokovno visoko sposobni rudarji. Zato bo treba začeti reševati vprašanje kvalifikacije rudar-iev že v nalbližii prihodnosti. mm m | - a. človek res ne ve, ali naj bi ob njej zjokal ala smejal. v spomin na rvojo rojstno vas, M jo j e. skoraj pred pol stoletja za gradnjo vodovoda, ki se je večinoma gradil z družbenim denarjem! Nič ne pomaga, carina hoče imeti svoje! »Dejte cesarju, kar je cesarjevega...« ko delo v podjetju sedanji de- Zakaj je v Radečah 6 E ‘ MIK - 11 :r| v, :*R"P ■:$= P i, i S , f>; <** ■: | ■Jk2&T#* v'*. j a’ • / I x S ./ I * > f-' f M \ Gradnja vodovoda na Mrzli zapustil, ko je šel s trebuhom carino tudi družbeni denar! — pravijo na carinarnici, čeprav naenkrat boljši in cenejši dobro vedo, da bi bil denar za kruh? za kruhom v daljni sveti Stroški za ta vodovod planini je vezana na vgraditev posebne naprave ki ji po domače pravimo »hidravlični majhni. K vsem stroškom je oven«, v jeziku učenih ljudi pa ji rečemo »Heronova buča« Je Predstavljajte si: ljudje v planinah z napori gradijo vodovod, družba jim pomaga pri tem, lani, deloma tudi letos. • okrajni sedaj pa — plačajte carino! ljudski odbor v Krškem pri- to priprava, ki jo poganja pri- speval nekai manj kot pol mi-tisk vode, ima pa to posebnost, lijona dinarjev. da vodo, ki spravlja pripravo v gibanje, s pomočjo posebnih ventilov spet poganja navzgor v više ležeči rezervoar, iz katerega teče potem voda po ce- »Oven je tu!« — je šlo od ust do ust po Mrzli planini ko 90 dobili sporočilo od carinarnice kakor bi jih brez posebnega v Celju, naj pridejo ponj. Niso premišljanja rešil kdor koli lz- sd dali dvakrat veleti Kar po veh navzdol Tam kjer Imajo njega! Toda glej ga spaka: tre-vodo z naravnim pritiskom take priprave seveda ni treba; na primer v Zalogu je bilo delo — kar se tega tiče — neprimerno lažje. Do predkratkega so v Radečah jedli slabši kruh kot sedaj. Zakaj? V Radečah Je do nedavnega delala samo pekama Mole ln ni bilo konkurence. Pred tednom dni pa je začela delovati tudi pekarna na Hotemežu, ki je dala v prodajo mnogo boljši kruh kot pa pekama Mole. Kaj hitro se je Izboljšala kvaliteta med naših" najpreprostejših" dr- kruha sedaj tudi Iz pekarne žavljanov. j. L Stvar ae sedaj »rešuje«, ne vem, kje. Res pa je, da bi bil vodovod na Mrzli planin! že dograjen, če b! take dokazane stvari jemali in reševali tako, Sprejet je statut občine Trbovlje (Nadaljevanje s 1 strani) STBRNISA, dosedanji uslužbenec te uprave. Za gradbenega inšpektorja je bil postavljen JOŽE PODLOGAR, za finančnega inšpektorja pa ALOJZ KOČAR. Nezasedeni pa sta ostali me®tr. sodn ka za pre^ krške in tržnega inšpektorja Vsi dosedanji uslužbenci LOMO so bili sprejeti na delovni mesta pr; občinskem ljudskem odboru, nezasedenih pfl je o«tal0 še pet mest (nekatera so zavedena honorarno), Na občini upajo, da bodo s tem aparatom ko« svojim nalogam V zadnji točki 2, Seje je ljudski odbor imenoval dve začasni komisiji, in sicer komisijo za sestavo poslovnika občine, drugo pa za ocenitev premoženjskih previc in obveznosti občine. Po sprejetju osnovnega akta nove ureditve samoupravljanja delovnega ljudstva na obč nd Trbovlje, ko so postavljeni vsi temelji za družbeno samoupravljanje in so pričel' vsi občinski organ« z delom, žel mo le, da bi delo rodilo čimprej nove, velike uspehe. -ek Savo, brodarstvo in rib"šlvo v zasavskih revirjih (Nadaljevanje ln konec) Prav pridno so se udejstvoval; pri gradnji ribogojnice tudi hrastniikj ribiči, manj pa ribiči iz Radeč in Litije, in to iz razumljivih vzrokov, ker so preveč oddaljeni od Trbovelj. Iz sektorja Hrastnik Je opravil naijvečje število ur prostovoljnega dela tov Soba Jože, steklar, zaposlen v Steklarni Hrastnik Opravil je 555 ur prostovoljnega dela, za n’i«n pa tovariš Bajda Franc, podpredsednik upravnega odbora ter poverjenik ln vodja ribičev za sektor Hrastnik, ki je žrtvoval 554 ur prostovoljnega dela. Tov Soba je poznan športni ribič na belice, še bolj pa na postrvi in zlaati na sulca. Od vseh zasavskih ribičev dosega najlepš: uspeh. Njemu je sreča v lovu na sulce zelo naklonjena S primitivno ribiško' opremo, nekak.m gumijastim cofom rdeče buve in pr.lico, ki b| jo človek prej zamenjal za fižolovko, zna preka nit; kralja naših voda kot nihče drug, datiravno imajo drugi iz inozemstva uvožen pribor. Ni j mu ho ribška sreča še naprej naklonjena in vsi zasavski ribiči mu želijo »dober prijem« Sanje in vroče želje zasavskih Mole! V menzi radeške Papirnice so bili stalni odjemalci pekarne Mole in so bili nemalo začudeni, ko so naenkrat Jedli boljši kruh. Na vprašanje gosta upravniku menze, od kod jemlje sedaj kruh, je le-ta odgovoril, da iz pekarne Mole. No, pa kmalu se Je dognalo, zakaj Je boljši kruh tudi v radeški pe-ribičev po ribogojnici so uresnd- kaml: konkurenca Je namreč čene. Varovali bodo svoje vode, prevzela že skoro polovico pro-njlh bogastvo in prirodne lepote daje kruha na radeškero sektor-ter se borili zoper vse In vsako- Ja. ln kar Je tudi važno — kruh gar, ki brezsrčno uničuje t* ne- Je tudi ta 1 din cenejši pri ki-ravne dobrine l«»»ms -er. Mizarska zadruga v Sevnici je z nana daleč naokrog. Njeni izdelki romajo v vse večjih količinah na trg Ob zaključku Tedna turizma v Zagorju Pivi poskus, kar dober Celotedenske prireditve so lepo uspele — Revija je privabila precej Zagorjanov — Organizacija ocenjevanja modnih modelov pomanjkljiva V okviru prireditev I. Turi-tičnega tedna v Zagorju je bila prejšnjo sredo, četrtek in petek, vsakokrat ob 19. uri, v Domu TVD »Partizana« na sporedu modna revija, na kateri so sodelovali: Mestna krojaška delavnica, Modni salon Uršič ln krojaške mojstra Krivec in Končina, nadalje frizerski salon Re-povž, Serefinovič In Mrva ter trgovska podjetje »Veletekstil«, Potrošnja«, »Izbira« m »Preskrbe« v Zagorju Prireditelji so pri tej prireditvi grešili že v tem, da niso lotili doseženega prvega mesta za •noške in ženake manektne, prav ako bi morali nagrade za frizerske salone v bodoče ocenjeva-i posebej Prvo mesto je nesporno do--gla Mestna krojaška delavni- ca, drugo pa krojaški mojster Krivec. Motil naa je pa spor, k1 je naetal zaradi prvega mesta, k‘ je bdi nepotreben. V prihodnje bo treba izboljšati organizacij0 takih kočljivih prireditev, da d° podobnih prepirov ne bo ve° prišlo. V soboto zvečer je bila v hotelu »Kum« lovska pojedina lo promenadni koncert godbe 0,1 plhala »Svobode II* pod vod stvom Mihe Groš'č’r|a. (Občni zbor Turtstično-olepšcvalnefl0 društva, ki b; moral btii v nC' deljo, je odpadel.) Pohvaliti moramo pr:za in T..J: __Z_______________:■ večin rai tečaje tujih jezikov, stenografije in strojepisja — Tudi večerne gimnazije bi imele mnogo poslušalcev Ca* dopustov, počitnic in zasluženega počitka je pri kraju. Bl-ža se jesen in z njo zima. Naša društva, organizacije, klubi in krožki so v poletnih me-secih *a nekaj časa prenehali z “ti boU> drugi manj. ^ai P« se pripravljajo in snujejo delovne načrte za jesen in ™a$ke mesece. Moramo priznati, d* je splošna dejavnost vseh naših družbenih inštitucij precej oziroma silno važna; prenekatere organizacije in društva vzgajajo svoje članstvo V duhu potreb in razvoja našega družbenega življenja. Ob vsej tej pisanj dejavnosti pa moramo vprašati, ali so naše organizacije in društva res docela ložaje podjetij in ustanov. V Ljubljani deluje Centralna Ljudska univerza, ki :ma nad trideset raznih vzgojnih inštitucij ki jih obiskuje nekaj tisoč delavcev in uslužbencev Podobne šole in vzgojne inštitucije imajo tudi v Celju, Mariboru, Jesenicah in Kranju. Pri nas ▼ Zasavju, ki je pravzaprav premogovne središče oziroma eden izmed največjih industrijskih centrov v Sloveniji, pa nimamo niti ene take vzgojne ustanove. Prva leta po vojni smo imeli v vseh treh revirjih, pa tudi v Krškem, Brežicah in drugod večerne gimnazije, razne tečaje in podolSo. Pozabilj smo, da smo v _ -------------------------— teh ustanovah vzgojili sto in sto ^polnila svoje poslanstvo? So in delavcev in uslužbencev Iz stati- Bšsol Živimo v času, ko' svet prihaja * ®nvo obdobje; atomska znanost postavlja vse dosedanje naravne Zakone na glavo. Države sveta “Tiši j o velikanske vsote za izpopolnjevanje te znanosti, zaveda-i°c se, da je od razvoja te znanosti odvisen celokupen napre-®ek njihovih dežel Tudi prj nas ne zaostajamo za da bodo lahko hitro in °oro opravljali svoje delo Ne oh. m°, pozabiti, da imamo po Qo našega Zasavja še mno-tih U8lu*bencev, ki so »i ▼ teh le-opra^tiobik precej znanja za na janJe svojega dela, manjka iznK sP‘°šna oziroma določena robrazba, ki jo lahko da le šola. rudnik KŠ‘h P°dietiih* tovarnah, ljudi k? “ ustanovah je vrsta be K1 mm?l° popolne izobraz-- a opravljanje svojega pokll-i>J, ° i*3 dobri delavci. Prav tako v--,,,® ^ tovarnah in rudnikih bil, delavcev, ki bj rad; prido-kaif. bo,l*o in večjo izobrazbo, joJVredai° *e, da bodo z več-ho.fi bJazbo oziroma strokovne 10 dobili tudi večje prejem- š*nje tem $e vsiljuje vpra-hr,_.’ .*« vsem tem ljudem stike je razvidno, da je opravilo malo maturo nad pet sto delavcev in uslužbencev. Prav tako je razv.dno, da je obiskovalo tečaje tujih jezikov nad osem sto ljudi. Nič koliko mladih deklet in fantov pa se je naučilo strojepisja, knjigovodstva m podobnih praktičnih predmetov Al; je danes po šestih, sedmih letih zamm nje za izobraževanje upadlo? Ni! Nasprotno! Na vsakem koraku vidimo, da narašča. Ljudje se zavedajo, da se morajo učiti, če hočejo biti dobri uslužbenci, upravljale! uj voditelji važnih gospodarskih ustanov. Prav zatn so nam nekatere iz-vzge jn.h inštitucij nujno potrebne. Mnogo bi koristile, ne le posameznikom, marveč vsej naši skupnosti. V da- našnjem povečanem okraju imamo vse možnosti za ustanovitev takih šol. Kljub temu, da nam primanjkuje učiteljev in profesorjev, inženirjev m drugih strokovnjakov, bi vsi tisti kj del'jo v naših revirjih, radi pomagali delovnemu človeku do večje izobrazbe. Kajpada, nekaj sredstev bi morali v ta namen žrtvovati, Kajti da bi profesorji brezplačno predavali, n: mogoče zahtevati Sicer pa, kdo ne bi segel v žep in žrtvoval nekaj d' narjev od svoje plače za svoje lastno izobraževanje? Morda pa b> nekoliko pomagale naše organizacije oziroma občine in podjetja Skratka: začeti b,i bilo treba, potem bi že šlo. O vsem tem bodo morale naše organizacije in društva nujno razmisliti Končno je namen vseh naših društev in organizacij edino ta, da vzgaja svoje člane in jih uspos~blja za vse večje zahteve oziroma naloge časa, v katerem živimo. Ne bomo mogli biti dobri upravljala in gospodarji zaupanih dobrin, če ne bomo kos vsem problemom ki se postavljajo vsak č5s pred nas Ne bomo mogl: dvigniti proizvodnje, če ne bomo absolutn: mojstri naših delovnih mest; le od temelj' tega znanja je odvisen naš celokupen napredek. Torej: znanje je ključ do boljšega življenja, večjega kosa kruha; v znanju je naša politična, gospodarska in prosvetna moči Milan Vidic večje razumevanje in zanimanje za p robi. matere in otroka. Posebno pažnjo bo treba posvetiti novim Svetom za varstvo matere in otroka pri novih okrajnih in občinskih odborih. Kolikor teh svetov v naših novih občinah še ni. bodo morala Društva prijateljev mladine vztrajati na tem da se vzpostavijo; nobene občine ne sme biti, ki bi v njej ne bilo Sveta za varstvo matere in otroka. Tudi v potnikov z avtomobila TAM, so se ob rastočem avtobusnem prometu v Pred vojno so oskrbovala trboveljski dolini preživela, avtobusni promet med železni- Trboveljski potniški promet za-ško postajo in mestom Trbov- radi tega nujno kliče SOS! Kli-lje tri avtobusna podjetja. Ta- če na pomoč, ki jo avtobusno krat dotok tujcev in potniški podjetje mora dobiti, kajti kaj promet v okraju ni bil eš tako lahko se zgodi, da bomo v Tr- velik. Danes pa, ko je potniški promet na glavni cesti in na železniški postaji dva- do trikrat večji kot pred vojno, vozi v Trbovljah samo en avtobus in še zanj se je bati, da bo vsak trenutek obstal na cesti. — Ko je pred leti prevzelo Avtopre-vozniško podjetje Trbovlje avtobusni promet v trboveljski bovljah sredi zime ostali brez avtobusne zveze z železniško postajo! — Ko razmišljamo o tem perečem vprašanju v Trbovljah, se nam čudno zdi, da so nekatera podjetja v okraju lahko dobila potreben kredit za nakup avtobusov, medtem ko so stalne prošnje trboveljskega avtobusnega podjetja v tem po- dobni, so pustili podjetju staro gledu ostale doslej brezuspeš- škatlo »Saurer«, ki je vozila po našem okraju ni bila povsod dolini že pred vojno Dodatno teh svetov. Postavili jih niso zaradi tega, ker se je vedno našel izgovor, da ni kadrov, ki bi se ukvarjali s tem vprašanjem. Kakor rečeno — Društva prijateljev mladine bodo morala vztrajati, da se ti sveti vzpostavijo, in gledati, da bodo tudi je podjetje dobilo še dva vozila TAM iz Maribora. Velik avtobus »Saurer™ je zaradi svoje starosti in izrabljenosti razumljivo večkrat v popravilu, ni pa zanj mogoče dobiti potrebnih nadomestnih delov. K vlakom vozi ta avtobus sicer redno, NAŠE AKTUALNOSTI Le neStaf deselin irvBcIsB"sM.ltx otrok študira na visokih šolah — Še vedno zaostala , miselnost Vpis sinov in hčera rudarskih razrede gimnazij. Nekateri družin na ljubljanske fakultete in visoke šole v letošnje šolsko leto 1955/56 je zelo pičel. Menda je iz vseh treh zasavskih revirjev odšlo letos na visoko šolo le deset fantov in deklet. Tudi v srednjih šolah ni dosti boljše! Mnogi starši komaj čakajo osemletk, da jim ne bo treba, pošiljati otroke v do večje Izobrazbe. V ščih u!t, h industrijskih sredi-v«Čen>r*a?*> delavske univerze, 1*Čaif>» 9 mnaziie, kopico raznih bu . , 'munarjev V Zagrelo i- de>aysko univerzo zapusti- so „ desetin delavcev, ki V Dobovi te je »modri vlak« ustavil e u'P°*obili za najviije po-» A oknu in M nijo, da njihovi otroci niso sposobni za učenje in da je zato bolje, da obiskujejo zgolj osnovno šolo. Ali ne pomeni tako ravnanje naših rudarskih družin konk nazaj, ki bo škodil le njihovim otrokom? Se več! V takem čudnem pojmovanju določenega nižje dela naših ljudi se zrcali dejstvo, da jim je vseeno, kaj bodo nudili svojim otrokom na pot v življenje. To je bilo razumljivo pred desetletji, ko je malokatera rudarska družina zmogla poslati svoje otroke v šole. Rudarske družine so bile srečne, če so lahko spravile sina ali hčerko do kruha. Dandanes pa eo naši najvišji znanstveni zavodi namenjeni vsem, ki imajo veselje do izobrazbe, In: potrebni so nam strokovnjaki iz delavskih družin; teg£j ne more nihče zanikati. Ce pogledamo, koliko je v zadnjih letih študiralo otrok delavskih družin na visokih šolah, bomo spoznali, da smo malone na zadnjem mestu med okraji v Sloveniji. V celoti smo poslali v te šole le nekaj pičlih desetin maturantov. Med njimi pa je bilo le petnajst študentov delavskega porekla. Treba bo torej resno razmišljati, kje so vzroki, da ne nudimo otrokom delavskih družin več možnosti do nad višje izobrazbe. ne. Zadnja intervencija na okraju je sicer rod la zagotovilo, da podjetje lahko računa na nove avtobuse prihodnjo spomlad — do tedaj pa se naj Trboveljčani in tujci, ki prihajajo v kraj. tolažijo, kakor vedo in znajo... Ob takem mizemem, da ne rečemo škandaloznem stanju v potniškem prometu pa še nekaj; v Trbovljah, kamor prihaja v službo vsak dan z vlakom in nato s avtobusom s postaje toliko uslužbencev tal delavcev iz drugih krajev, ti ljudje ne dobe v avtobusu mesečnih voznih kart, kakor so običajne drugod. S 1. majem letošnjega leta so bile te mesečne karte odpravljene bi ni izgledov, da bodo spet obnovljene. Na drugi strani pa vidimo, da v Zagorju, kjer je dosti manjši avtobusni promet, lahko dopuščajo mesečne avtobusne vozovnice. V Zagorju je to možno, v Trbovljah ni! — V zvezi s skrajno nezadovoljivim potniškim prevozom v Trbovljah je pa važno tudi vprašanje dostavljanje pošte in časnikov. Dostikrat se zgodi, da ima vlak zamudo. Avtobus tedaj seveda ne čaka in se odpelje — ljudje pa dobe v takih primerih dnevno pošto in časnike z znatno zakasnitvijo. Zaradi tega ne bi bilo slabo, če bi razmišljali o tem, da bi poštni uradi v Trbovljah imeli svoje prevozno sredstvo in da ne bi bil} odvisni od avtobusa, ki je v prvi vrsti namenjen za potnike. Prepričanj smo, da bodo odločilni činitelji v Trbovljah sprevideli, da je krajevni avtobusni promet v resni nevarnosti, in ga je nujno treba rešiti. V takem primeru klici SOS ne bodo več potrebni. -ar. Uspelo predavanje Prejšnji četrtek so imeli na Dobrni v Trbovijih v dvorani »Svobode« uspelo predavanje »O tuberkulozi«. Pred 200 hvaležninje poslušalci je predaval dr. Cergoj, kj se je pohvalno izrazili o obisku predavtnja in pripomnil, da se v trboveljski dolini lahko skrijejo pred Dobmčani, kar se tiče obiska na takih prečk vanjih. Rdeči križ terena Dobrna ima v načrtu še več podobnih predavanj. vlak* ustavil, . Soproga našega ljubljenega predsednika tov. Tita je prišla prisrčno pozdravila t pionirji, fc. so il iztožili lep šopek cvetja AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAz Ne pozabite: vsak naročnik »Zasavskega tednika*4 je zavarovan! CVYWWVVWVW wwwvwwwwwyv; Uveljavljajo se Igralci dramske družine „Svobode“ Toplice II iz Zagorja so spoznali, da bodo z vztrajnim delom še bolj napredovali — V pičlih sedmih mesecih desetino gledaliških predstav Nasa hrana in zdrav e Vitkost po dobrem zajtrku Igralsko družina »Svobode« Toplice h Zagorja je razmeroma mlada. Pravzaprav je družine najmlajši gledališki kolektiv, kar jih deluje v zasavskih »Svobodah« Ustanovljena je bila že konec leta 1952 vendar zarodi objektivnih težav m uprizorila nobenega gledališkega dela. Enkrat ni b'lo dovolj igralcev, drugič so imel j neko igro že naštudirano, pa so jo iz nerazumljivih vzrokov opustil.. Potem ni bilo režiserja, skratka dokaj časa ni mogla zaživeti. Konec preteklega leta pa seje družina le otresla začetn h tež"v in začela intenz vno delati. Uspehi vztrajnega delc niso izostali. Prvo igro — čeprav opereto — «o Zagorjan lepo sprejeli. Morali so jo nekajkrat ponoviti, uprizorili pa so jo tudi na Lokah in drugih okoliških krajih ter vaseh Medtem pa so se pripravljali že no drugo delo, ki wo ga uprizorili ob priložnost■ za-gorjanskih celotedenskih prireditev. Gostovali pa so tudi v Novem Celju Zdaj se družina pripravlja že na tretje delo-, igralci pa tudi režiserka, tov. Šoparjeva, so spoznali, d< 'ihko le z vztrajnim, nenehnim delom dosegajo lepe uspehe. Vedo p0 tudi. da je lev enotnosti ključ do napredka in uprizarjanja kvalitetnih del Ob vsem tem prizadevanju tega mladega gralskega kolektiva pa ne gre pozabiti na dvoje važnih stvari. Vst gralci s- morajo nenehno prizadevati pritegniti v svoje vrste nove ljudi, zlasti take, ki imajo veselje do granja Namreč: nevzdržno je, da bi morali po-samezn’ igralci sprejemat po dvoje vlog, kajti nevarnost je, da bi le-t1 ne napredovali, marveč se v obilici dela izgubljal-Majhn0 gledališka družina, k' ma povrh vsega obilico dobre volje da nap-edka, ne bo mogla izpolniti svo/ego poslanstva. Le v številčnr>sti, množ čnostl /e moč pa tudi pogoj da bo družina v bližnji bodočnosti kos še težjim nalogam Prav b bilo, da />•' družino zbrala okrog sebe množico mladih i» tud starejših ljud in ih začela temeljito vzgajati Res je, da v enem al dveh letih iz v*eh teh ljudi ne bp vzgojila kvalitetnih igralcev, zato je potrebno mnogo let prizadevanja; imela pa bo vse pogoje, da se b0 iz majhne družine razvila v močan gledališki ko lektiv, k ne bo nikdar v zadregi, kako nr jti igralce za to al ono gledališko stvaritev Družina ne sme pozabiti, do raste v Zagorju nov prosveta hram, v katerem bo velika dvo rana in druge pritikline, v kote rih bo mogoče ' prirejati najbol zahtevne igre. In prej ko slej b' takrat največ priložnosti, da bo do vse tri dramske družine do kazale, koliko m kaj zmorejo Tako medsebojno tekmovanje bo le več"lo prizadevnost za uprizarjanje boljših del S tem pa bo rasla tudi kvaliteta gralcev. Drugo je organ-zacija študija za igre in ‘zbira repertoarja. Res je, povsem drži, da je sedanji lokal v domu te »Svobode« (če ga sploh lrhko tako imenujemo), občutno premajhen za vaje, zlasti za množične. Upravni odbor druŠtvc bo moral družin■; preskrbeti dovolj velike prostore, kjer bodo imeli gralci vse možnosti za učenje Prav bi bilo, da b/ režiser att brlh del. ki jih v Zagorju še ni pa odbor dramske sekcije žete- bilo na odru Izberejo pa naj daj izbral oko-ren program za., ptedvsesl to, kar bo gledalce prihodnjo sezono. Pokazalo seje najbolj zammalo >n del<\ Sl eo namreč, da bolje uspeva tista vredna, da j Ut delavsko društvo družina, k 'ma pripravljen to- uprizarja za občm-tvo čen repertoar Sicer pa se morajo že tudi člani društvo na občnem zboru seznun ti s tem načrtont in ga kot najviš/i društveni organ osvojiti. Izbira ptigrarna res ne bo težka, soj Imamo desetine til deset-no do- Na kraju še to: družina naj so zaveda, da je nerazdružljiva celota. kjer posomezn!* ne pomeni m č, vej u po mnogo Tud: v roc padlih borcev pa bodo zvedli produkc jo glasben h del Poleg tega ocnovne organ z -c:je s povečano akt vnostjo rešujejo naloge m ptob'eme Lepo krbijo Z„ otroke padlih borcev in is nadaljnje utriev nie osnov n:h org n zatij Zboljšal =o tud: koord nac jb dela t množičn m organizacijam Med »eboj tek mujejo katera orgs-n zac'1« bo prej pobral čltnar no z. tekoče leto in pridobila ve# nev h na-ročn kov na Inval d k: vestnik morebitni tečaj o tem so zadolžili tov Potokarjevo. Izvolili so nadalje štiričlanski odbor ki bo sodeloval Z gradbenim odborom gasilskega 'n kulturnega doma v Kapelah ki ga dograjujeta PGD in KUD. saj je po izjavi predsednika nadzornega odbora tov Poharja na zboru tudi naloga KZ. da skrbi za prosveto na vasi Člani zadruge so se odločno izjavili proti združitvi s KZ Dobova in se odločili za nadaljnje samostojne delo čeprav je bil uph vhj Odbor KZ Bobova pripravljen za združitev. Ko bo KZ Kapele oživila še razne odseke in ko bo začel poslovati še hranilni odsek, bo med prebivalci Kape; še večje zanimanje za zadrugo Povečalo se bo število članstva in t njim moč zadruge ter bo KZ Kapele res lahko izvršila vse tiste naloge ki jih ji nalaga naša so-cia.istična družba. D V. Vr mu je bilo V Frankturti v Nemčiji se je zgtibii nek petleter deček Starši. sost-d m ool c ta »n oa iskali ure in ure brez u peha Iz obupa ■e t šel oče da potolaži in okrepi • oož rkom konjaka Ko je ob te, pri ožnosti doma ,dprl hlad ,n k da pr de do konjaka ie Oče na vel ko tznena-detue opazi, d-, sed v hhdiln ku njegov mali sinček, bil je ves p!av toda svet le -o se mu oci n bil ie dobre volje Fantek se je n mre# pr nek i^r: razgrel tet e le ho’el ohladiti Zlezel je v hladilnik toda vrat n; mogel več odpreti Deček ie storil v tej uepr jetn situacij kar je p:č vedel in /nal - začel -e ie v hla-d.ln ku gret: prot, mrazu s ko- lijakom /-> i nje obi 40 x—' nm i nje nebo je pokrito z oblak Le od časa do ča-posije sonce na zemljo, nato po se spet >kri-•e m nadalmie 'pozo pot proti zahodu Nedelje le — dan počitka Na prostoru pred vojašnico, v parku na gr iču pa še tu in tam stoje skup ne vojakov Nekateri se prlpravljojo za odhod v mesto, drug to m v parku poslušajo tovariša, k /im pripoveduje doživljaje t dopusta tretji igrajo odbojko nekalpž pa to namenjeni v klub, da preberejo časnike, odigralo partijo Soho o/i billrrda Skupina za skupino — po dpa, trije — zapuščajo vojašn eo »In kam gremo danost* ču/em Iz neke skupine •Ker dane $ ni ravn0 lepo vre. me,* odgovor nekdo, »bi ih no krajši 'zlet. nato pa v kino.* V9. so se strinjali s lem predlogom, samo eden je pripomnil, d0 b, Sel raje na nogometno tekmo »Crvena zvezdo — Sarajevo* In skupina le odšla Za njo druga, tretja Z Veseljem sem gledal za njimi Kako tud: ne bi, ko sem viri el samo zdrave mlade lanle, lepo in v redu oblečene, k: z venelim: korak• odhajajo 'z vo-jašn-ce, gredo v mesto, k znan- cem, o kino na nogometno tekmo, ali pn celo na padalsko tek-mov nje Francije, Italije n Ju goslavtje fin letališče v Butmiru Morda mislite da fe v uoješ n-el v nedel/o prazno m pustof Ne, nUl najmanj nel Mnogo jih ostane doma ter se na ta ah ont Biti, k ie prav mojster lega športa •Da bi IT Div/ZooV. A j Kri za tovariša akcaja za prostovoljno ODDAJO KRVI DOBRO NAPREDUJE LE V STROJNI TOV ARNI V TRBOVLJAH, SLABO PA PRI RUDNIKU IN CEMEN TARNI V dneh od 20. do 23. septembra bo prispela v Trbovlje skupina transfuzijske službe iz Ljubljane, ki bo sprejemala kri od prostovoljnih dajalcev iz Da povežejo vse kulturne dete ,vce brežiške okolice, se prejš- no izbrano, saj so bili bratje zboru v Brežicah. Milavci junaki v narodnoosvo- Za delo gledališke sekcije najboljših v Sloveniji. Vse kul- bodilni vojni, ki so darovali svo- imajo vse pogoje. Na razpolago turncprosvetno delo se v glav- je življenje za svobodo in do- je lepa dvorana z odrom na nem razvija v mestu okrog Pro- ma prav iz Brežine pri Brezi- Opekami in kar je osnova.: jma-svetnega d-cma, medtem ko oko- cah, kjer je sedež novega dru- jo lepo število igralcev. Tudi lica mesta ni imela organizirane- štva. Mlado društvo bo delo- vprašanje režiserjev je rešeno, ga dela v kultumoprosvetnem vato v okolici Brežic in vasi ker so obljubili brežškj kultur, pogledu. Tako so v Brežini na- Brežina, Sentlenart, Čmc. Cun-stopale razne skupine SZDL, drovec, Gornja Lenart in Bu-gasilcev in sindikata Opekarne, košek. zaradi česar so se sile delile. Na občnem zboru. Id so se ga kar je za manjše kraje vseka- udeležili tudi predstavniki mno-kor negativen pojav. Posebno žičnih organizacij in ljudske marljiva je bila dramska sekcija oblasti, se je zbralo nad 50 krvi, ki je potrebna našim bolnišnicam. Doslej se je odzvalo preko 400 priglašen cev; med temi so se najbolj odrezali člani kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah, ki se jih je priglasilo 230, ni delavci svojo pomoč pni re- J®" “"S kosiva Elek- žijah in vzgoji rriadih igralcev. tro-Trbovlje. kjerfejih £Pri-Tudj knjižn.ca k, sedaj posluje g* 40’ 12 vaSkega odbora Ka^co dela občinski s:n-dil a ni svet na Senovem kot podružnica UuSke knj^I ce v Brežicah, ima vse pogoje za uspešno delo. Da bi pritegnili čim več mladine v svoj Društveni dom, ki naj postane žarišče kultumo-proevetnega dela in življenja, bodo organizmi! pod okriljem društva tudi plesne vaje pod strokovnim vodstvom. Dobro se Zavedajo, da je gojitev zdrave- Prav slab pc je bil doslej odziv pri trboveljskemu rudniku in v cementarni. Do 20. septembra je še čas — naj nikdo ne izostane izven, ki lahko odda kri za tovariša! V Krškem je zadnja leta zrasla iz tal vrsta stanovanjskih hiš. Toda, še vedno jih je premalo. Se na desetine takih hiš bo potrebno, da bodo vsi naši delavci dobili sodobna stanovanja ga in kulturnega plesa velikega Pred dnevi je na Senovem Nekateri vajenci teh obrtnih Pomen* za družabno vzgojo de- zasedalo predsedstvo OSS, ka- mojstrov morajo namreč delati lovnega človeka, terega sestanka se je, razen od zgodnje jutranje ure pa vse v društveno upravo so izvoli-Upravičeno odsotnih, udeležilo do trde noči, do devete ure in 6 11-članski odbor in sicer za zadovoljivo število odbornikov.. ge dalje, kar vajencem odvze- predsednika tov. Alojza Čeme- Na zasedanju, ki ga je vodil ma po zakonu določen prosti ca, za tajnika tov. Ivtna Sav- predsednik France Fabjan, so čas. Mnogi obrtniki nadalje ne ruka za blagajnika tov. Jožico poleg problematike s področja plačujejo vajencem zakonito Godlar in za gospodarji mar- novega občinskega sindikalnega predpisanih nagrad. Predsed- ljivega tov. Ivana Vogrinca, sveta obravnavali tudi širša stvo OSS je sklenilo, da se bo Mladi kulturniki so z vese-vprašanja bodočega dela. za vsa ta Vprašanja zanimalo ljefn pričeli z delom in priča- Novi sindikalni svet v občini tudi v bodoče v danih prime- kujejo od prebivalstva in pri- ka izvolili tov. Staneta Nuncije nastal iz dosedanjega KSS rih pa obvestilo Inšpekcijo za stojnih čin teljev vso moralno ča, za podpredsednika tov Av- Senovo ter se po svojem teri- delo pri okrajnem ljudskem od- in mEJterialno pomoč. gusta Pirca in za tajnika tov. torialnem področju v glavnem boru. M. T. Lea Komana, ni spremenil. Obsega sedem S prve seje občinske gasilske zveze Videm-Krško Gasilska društva naj bodo opora Socialistični zvezi sindikalnih podružnic, v svojem delovnem področju pa ima 1633 zaposlenih delavcev in uslužbencev, od katerih je strokovno organizirano 1524, kar predstavlja lepo število. Seveda si bodo tudi v naprej prizadevali, da število organiziranih še povečajo. Lepa gesta trbo vel iške Mladinske godbe v Franciji Prejšnji petek zvečer je bila Na seji so se v glavnem po- povedo ter zagovarjajo svoje v Krškem prva seja Občinske govorili o organizacijskih vpra- potrebe. Tako bodo lahko do- gasilske zveze Videm-Krško. Na šanjih in administrativnem po- kazati, da so tudi gasilska dru-ustanovnem občnem zboru zveze slovanju. Občinska gasilska štva potrebna pomoči in ne sar-meseca julija so za predsedni- zveza bo dobila svojo pisarno mo kritike. - v občinskih Prostorih s čimer Na gejJ ^ lzdela]. naM dela> ji bo delo znatno lažje ki naj bi ga izvršili v prihod- Na seji so poudarili, da ie zelo njih ^esecfh Tako So sklenili, važna politična vzgoja naših ga- da bodo megeCa oktobra sklicali rilcev in da je treba takoj za- zbor 61anstva. Izved!i bodo ob- četi s sistematično prevzgojo. 5im gaSilsko vajo v vseh ga- Vsa gasilska društva morajo sllakih desetinah, pozimi pa bo biti močna opora Socialistične — Kakor znano, je letošnje po- klenila na dom m posteljo ter ee savskemu tedniku*, do se preko Na tem sestanku so nadalje letje Mladinska godba :z Trbo- zarad; tega niso mogl. udeležiti njega iskren0 zahvaljujem trbo- tcnieljito proučili posamezna Velj obiskala svoje rojake v prireditev trboveljske Mladinske veljsk, \Mladinski godbi, ki ml je tolmačenja iz republiškega bil- Franciji. Ponesla je mednje slo- i —j« ™ * “i-------o— --- a rauL* ji, * uuvaiu je ui^uuj1 ena, nato pa so se pogovorili o vensko godbo in pesem, ki si je v;ogi ln delu sindikalnih orga- rojaki v tujini tako žel:jo ' nizacij prj družbenem samo- Trboveljska Mladinska godba, Upravljanju, upravljanju naših ki je znana po vsej Sloveniji, je Podjetij ter pomoči, ki jo mo- zapustila med roj "ki v Francij: rajo te organizacije nuditi de- naj lepše vtise. Staro in mlado je lavskim svetom in upravnim odborom v podjetjih, zlasti pa paziti, da ne bo ponehala budnost ob kakršnem koti, tudi najmanjšem pojavu slabega odnosa do gospodarjenja v naših Podjetjih Pri pregledu polletne bilance ®o ugotovili, da je sindikalni z užitkom poslušalo njena umetniška izvajanja. 2e se ogl šajo ljudje iz Francije :n poročajo, kako veliko veselje «o jim napravili mladi godbenik:. V sredino tujega sveti so j:m prinesli dih domovine, ki so jo pred letr zapustili. Prijetno jim je del pozdrav, ki jim ga je pr.nesel ®vet s svojimi denarnimi sred- mlad, nov rod. stvi pravilno gospodaril ter je Na tem svojem gostovanju pa P° svoji zmogljivosti nudil po- je Mladrnska godba n pravila trebno pomoč posameznikom in lepo gerto. ki o njej morda nit: organizacijam sama ne ve, kako hvaležno je Na tem zasedanju so člani bila sprejeta. Mnogo ljudi je godbe v Francr-ji ?cd: tudi izseljenka MARIJA ŠKOFCA. rojena Lavr.č. kj jo. starejši Trboveljčani dobro poznajo. Ker ni mogla prisostvovat-, koncertom, ji je Mlad.nska godba zaigrala nekaj del k?r pod oknom njenega stanovanja To je zavedno Slovenko tako ganilo, da je poslale svoji ‘orodnic; v Trbovlje pi-smo s prošnjo, ds »Zasavski tedn.k« objavi njeno zahvalo Mlad.nskl godb: in ji s tem dS javno priznanje. Takole piše svoji sorodnici: »Bod- tako dobrr (n p'št ,Za- EL5F7 prišla zaigral pred hišo. Posebno pa se zahvaljujem tistemu noj-mlajšemu fantku, ki je prišel k mem pod okno m mi je rekel: ,V imenu Mladinske godbe t>am želim ljubo rdravie.' Kako se ta lant piše, ne vem, bil je pač videti najrnlcjši.* Radi ustrežemo prošnji te rojakinje in njeno zahvalo objavljamo Tudi mj ji -iskreno želimo, da bi kmalu ozdravela. Trboveljski Mladinski godbi pa naj bo ta pohvala v veselje in ponos, da je stor.la to lepo in plemenito gesto. zveza organizirala strojniški tečaj. Izvolili so ob tej priložnosti tudi štab operative: za poveljnika so izvolili tov Rudolfa Gabriča, za referenta za stroje pa tov. Jožeta Kolška, oba iz »Celuloze«. — Po končani seji so razdeliti priznanja Gasilske zveze Slovenije članom iz gasilskih društev »Celuloze«, Vidma in Krškega Iz gornjega posnemamo, da bo imela občinska gasilska zveza polne roke dela. vendar bodo odbore aktivni člani kos zadanim na-tamkaj logam. Leno nr dcb fev v Korelrh zveze, to še bolj zaradi tega, ker je gasilska organizacija ena izmed najmočnejših organizacij na vasi. Ker so gasile; sestavni del naše družbene skupnosti, le-ti ne morejo stati ob strani, kakor je bilo opaziti v bivšem krškem okraju Prav zaradi tega je bilo gasilstvo jiodcenjevano ln, lahko trdimo, večkrat — zapostavljeno. Ne moremo si torej zamisliti gasilca ki ne bi bil član SZDL Poleg tega pa je dolžnost slehernega gasilca da aktivno posega v iavn0 življenje na vasi, da pridejo v SZDL tudi gasilci in ^eta ostro kritizirali zadržanje nekaterih obrtnih mo:strov iz Brestanice, ker ravnanje teh ni £ skladu s socialističnimi na-Celi. ki morajo vladati pri nas. prišlo na koncerte, k; jih je godbi priredila, mnogr pa se jih zaradi bolezni ln drugih zadržkov ni*o mogl udeležiti K tnstim. ki jih ie bolezen pri- ■ 5 ■ * - is- .< Š ■M - 'S-4 V'« 'v 4-f h " ■. "• L- <■ : -*P -■ J*> 1 š ' . r ■ :Š: - •• . .£ l n dan - leto dni Ka) je leto dni? obme okrog svoje osi ln okrog Za neuke ljudi je to časovno Sonca, so nastali pojmi »dan« obdobje dvanajstih mesecev ali ip »leto«. I dnl- Mars potuje okrog Sonca v, a znanstvenike je leto 6as, dvakrat delj kot Zemlja nje-kmfa P®trebu1e Zemlja, da en- gov dan je pa samo 37 minut Ca 1 obldc svojo pot okrog Son- daij5j od dneva na Zemlji. in en dnni Jupitrovo leto je dvanajst- s&rBtfSliteVS: Sir*.”«" s S, čas v katerem Se Zemlja ure" °brne okrog svo e osi Saturnovo leto šteje trideset ~oda Zemlja ni edino nebes- naših let njegov dan pa samo 0 telo. ki se vrti okrog Sonca, deset naših ur Uranov dan je Zato’jl> V v’1 800011 MerJtur- ntogovo^to^e j^M-krat dalj- pričenja tekmovanje v »zasavski tekmovanje je moštvo slabo Sonca nai-Vr3^0Vai ^, ^f.di če kot naše Ce b- živeli na Ugi« v kateri bo tekmovalo tu- pripravljeno in nima izgledov njegovo lŽt m - to, Uranu, bi komajda doživeli eno di radeško nogometno moštvo, za uspešen start S; poln. ............o„"i=" ... K.) p. „,.d,n,ko no§MMlao _ - Ocl Dan nn m Merkuriu Od dvel Neutrudni član: PGD in KUD v Kapelah pri Dobovi kljub težavam, s ksterm. se borijo, in kljub nekaterim, k: niso verjeli v podjetnost gradbenega odbora, niso odatopilt od dela, ki so si ga nalož M: povečati dvorano, zgt"dUi orodjarno in gasilski stolp ter izpopolnit: gasilsko orodje V kratkem času dobrih dveh let so sj nakupil; motorno brizgalno, pripadajočo prikolico ter cevi, porušili so del starega Gasilskega doma in že prepereli lesen; gasilski stolp, ter podaljšali in dvignili dom, ki bo Ni ie tako dolgo, ko It na naših žitnih poljih odmevala prešerna pesem. Zan/ice so tekmovale, kat era bo hitreje In bolje žela.,. Ka ie z nogometom v Radečah? Redkokdaj se, kij piše o NK tja. Na splošno nimamo v Rade-»Radeče«, zato bi sedaj ko se čah enakovrednih igralcev Za vse tov. Tonetu Zupančiču, bivšemu predsedniku, in tov. Stanetu Nunčiču, bivšemu podpredsedniku OLO Krško, kakor tudi tov. Francu Bukov.nskemu, ki so pomagalj, kjer koli so mogli. Ne smemo pa pozabiti tud: tovariša Slavka Vebleta in Andreja Bo-stiča, kakor tudi ne Fr"nca Vogrinca, ki so storili vse, da *e je izpolnila želja- prve dnr. septembra mora bUj dom pokriti Vendar pa nemi zidovi, golo ostrešje in prazni, v dvorano ze- ___e___ . , vajočr oder niso ustrašili odbo- eden izmed največj-ih in najlep- ra; s pomočjo oblasti, tako OLO šib gasilskih in kulturnih domov Trbovlje, občine Brežice in KZ posavskega podeželja. Kapele upamo, da bo najkasneje Veliko pomoč in oporo je nu- do 29 novembra novi Gas.lski dil pri delu neutrudnim či nom in Kulturni dom v Kapelah že PDG m KUD okrajni ljudski sposoben, da bo sprejel podi odbor v Krškem in se gradbeni streho vse, ki bodo proslavljali odbor najiskreneje zahvaljuje za naš državn; praznik. D. V. Tudi sevnš nh nog melos h neicai š kri pl e Nedavno se je sešel širi: ple- v tej športni veji bi se v Sev-num zasavskih nogometnih niči kmalu obrnilo na bolje, društev. Ob tej priložnost: pa odgovorni ljudje na novi občini ‘‘■vseci Dan na 'nn Merkurju Od dveh najbolj oddaljenih Moštvo igra še vedno začet- ? T nlti n. ob«rtaia! tasevf rf*’ ,ua ,v ^,r*LšS S32 *ss& « smo žal, opazili, da se tega plenuma ni udeležil zastopnik nekdaj tako visoko kvalificiranega nogometa Ali v Sevnici v resnici ni več nogometa? Ah v Sevnici in bližnji okolici res ni več nogome- pa bi seveda morali pokazati malo več zanimanja in razumevanja za to vrsto športa v Sevnici, predvsem pa s tem da bi društvu nudili tudi potrebno gmotno podporo Upajmo da se bo to v bližnji bodočnost: tudi tašev? Alj je res. da v prebi- zgodilo, tako da bomo mogli 40- - dan-noč, noč-dan, svrxP'l0Ta,° Planeti vrteti okrog leto pa 248 našim rf°ie osi kot to dela Zemlja, neta pa sta tako daleč, da astro-menjaje na- noml niso mogli ugotoviti g teleskopi dolžine dneva na njih. Ta dva plaši v 0Sl’ 'obračn Sovcu > 1 ne delo svoje oble. Mer- tat; sc giblje okrog Sonca mu vprtn jc obrnJ°n P00*1 nJe* STARA POVEST Tako toret miZ T ie Predno sta 84-letiti P. Wilson L*,,?"'™ vair,„. , nca naslednji planet. . C* bolj je Oddaljena od »Cisto preprosto. Pred štlri-Ca kot Merkur Zato tudi ml tedni sva se srečala v parku. no samo sebi in Igra nogomet sebi, čeprav ima veselje do no- športa? le. ker ima veselje do njega gometa Športni delavci Radeč Na obe glrvni vprašanji nam Do lanskega leta so nogometaši _ ni težko odgovoriti: v Sevnici igrali le prijateljske tekme, le- , “ dlna ^ naSa bod!>e"ost ln in v bližnji okolici je dovolj Tone se počasi ziblje iz go- sta rejših stilne proti domu In zaradi pi" R S. TO JE RES KRIVIČNO točnjo spomlad oa so tekmo- Mladinsko moštvo Je kader iz vali v II. razredu Celjske nogo- katerega bo lahko potem dru-metne podzveze Brez stroko- štvo črpalo nove moči. Pa bi k* "k«v -id«M) življalo poraz za porazom naraščaja, saj imamo kai dve pionirski moštvi 1 To je res in dobrih mladih in navdušenih nogometašev kakor tudi dovolj publike, ki bi se tudi danes navduševala za to vejo športa. Kaj potem pravzaprav manjka v Sevnici? Manjka predvsem Vsekakor pa Je največji problem nogometnega moštva7 v je lepo. toda pionirji ne morejo dobrega in sposobnega vodstva Radečah trener in dotok novih zamenjati ali nadomestiti članov Vodstvo tega športnega pod- moči Sedaj trenirajo igralci L moStva ročja v Sevnici je v vseh po- jji u ivt Merkur Zato tucu mi »eura sva se »revme » p«..—, kar sami in to samo nekaj vojnih letih zakrivilo, da je nlwi° leto delj ča'sa traja. Nje- Jaz sem sedel na klopi, ko na- tistih, ki imajo res veselje do Trener ln mladinsko moštvo sevniški nogomet skoraj popol- jJ°! okrog Sonca je dolga se- enkrat zagledam žensko poleg nogometa. Dokler pa moštvo ne — ta dva problema mora rešiti noma zaspal Ati danes v Sev- nici ,m,Csecev, dan je pa na sebe. Ko se zaobrnem, ml Je bo imelo trenerja, ki bi načrtno nk »Radeče« Zadnji čas je, da nl mogoče več postaviti na 1 tako dolg kot na Zemlji, on« pomežiknila, Jaz pa njej. treniral ln poživil društvo bo . .. nrtneha životariti ter nogc oekr>? tako živahnega no- r-sau!» kss Exsr«-,jb- «= srsm sriLn ^ čas," od Sonca. Glede ga potrebuje, da ee Pa eva samemu ni dobro biti.« Igralcev. ostale pa kar nalovijo sem in bo izostal. janosti komaj prestavlja noge. Tedaj ga dohiti avto ter naglo švigne mimo njega. Tone krepko zakolne tn sikne: »Vidig jih, prasce. kako se vozijo, mi pa še hoditi ne moremo.« V NEVADI SE VSEMU PRIVADI »Nekaj je počilo!« zavpije žena in skoči pokonci. »N'č se ne boj. atomsko bombo so preizkusili.« »Oh! Mislila sem že. da je P. S. dobrim in sposobnim vodstvom otrok,padel s postelje!« STRAN -6 Za vsakogar nekaj NAJVECJI MOST NA SVETU Pred vhodom v Golden Gate, pri San Franciscu je most ki ga štejejo za najdaljšega na svetu. Dolg je 6800 metrov. Zgradili so ga 1937 leta. RIBE NIKDAR NE SPIJO Za ribe ni spanja v takšnem pomenu kot za druge živali. Kadar se hoče riba odpočiti, obstane na mestu, in to je ves njen oddih. Riba ne more zapreti oči, ker nima vek. NAJDALJŠI POŽAR V ZGODOVINI Leta 1940 je v rudniku Kap-bondale v Pensilvaniji izbruhnil požar. Sprva je zajel le en jašek, vendar se je v teku leta širil, čeprav so poskusili vse, da bi ga zadušili To je državo stalo milijon dolarjev. In še danes po petnajstih letih gori z nezmanjšano silovitostjo Strokovnjaki menijo, da bi lahko udušili ta požar edino z eksplozivom, ki bi stal tri milijone dolarjev Ta požar je najdaljši, kar jih pozna zgodovina. OD KOD SLADOLED Neki baltimorski trgovec je začel prvi izdelovati sladoled iz mleka in sladkorja. Ljudje so ga imeli radi in kmalu se je razširil po vsem svetu. Medtem pa je neki italijanski slaščičar že leta 1630 iz sladkih sadnih sokov in mleka napravil prvi /sladoled. Svoj izum je dolgo držal v tajnosti, dokler se ni razširil po vsem svetu. PRVA RAZSTAVA NA SVETU Prva razstava na svetu je bila leta 1444 pred našim štetjem v Starem Egiptu Razstava je bila organizirana v Aleksandriji- v okviru velike slovesnosti ustoličenja faraona Ptolomeja Filadelfija. Iz ohranjenih zapiskov je videti, da so razstavljali vse kar je bilo najdražjega v tisti dobi, predvsem pa slonove zobe razne predmete iz zlata živali fcz vseh strani sveta, redke ptice in podobno. Največjo senzacijo je predstavljala neka lutka, ki se je gibala s pomočjo nekega mehanizma. Razstavljena so bila tudi razna umetniška dela CIGANI PRI NAS Domovina ciganov je severovzhodna Indija oziroma Hindu-stan Od "tod so cigani pobegnili v Perzijo pred Huni pred 1500 leti Okrog leta 900 po našem štetju so se cigani preselili iz Perzije v Sirijo, od koder so zaradi prodiranja Turkov prvi odšli na sever, a drugi v Egipt Ko so prišli Turki tudi na Balkanski polotok, so se pojavili cigani tudi pri nas. Prvi podatki o ciganih so shranjeni v dubrovniškem muzeju. LOV NA GLAVE Navada lova na glove je bila najbolj znana v starem veku pri Keltih. Antični pisec Posejdon pravi, da so Kelti nosili na konjih odsekane glave svojih nasprotnikov Včasih so glave svojih nasprotnikov obešali na zid kot trofeje. S tem v zvezi pa so znane tud! nekatere druge navade starih Keltov. Tako je moral n. pr. vojščak, preden je odšel na prvo vojno, preko meje svoje domovine in tam ubiti tujca Sele potem je svojim starešinam dokazal svojo sposobnost vojskovanja. VAS BREZ ZENA V Irski je vas, v kateri ni niti ene ženske. Vas je v provinci Donegal in se imenuje Culbuj. Zadnjič je bila v tej vasi poročna slovesnost pred 36 leti. Od takrat ee v vasi ni rodila nobena ženska. Izgleda, da je to edina vas na svetu, v kateri žive samo močiti. Nenavaden pristanek potniškega leta'a Pikrtu nekega polno zasedenega potniškega letali.- se je posrečil v zgodovina letanja po zraku edinstven pristanek. Ko se Je dvignil s svojim le-tilom, je ugotovil, da kolesa letala niso v redu. Celo uro je krožil nad letališčem, n velik del naše lepe domovine. TAKE TOPLICE NE SMEJO V POZABO V smeri znanih dolenjskih to-pKc: Dolenjske Toplice (36 sto- v razpadu, ko je prišla v posest sedanjega lastnika Ivana Kluna, ki /o je obnovil, tako da še danes služi namenu. Zgradba Ima 2 pokrita Jn 1 odprt bazen, primeren tudi za sončenje. V prvi bazen teče Izvirek tople vode iz zemlje, in ker že od začetka ni bit pravilno grajen, ga ohhjo vpadajoča studenčnica. Kljub vsem pomanjkljivosti Ima voda še danes nad 27 stopinj C toplote. Izvirek je tako močan, da topla voda teče v potoku v bližnjo Krko. Med toplicam: in Krko je na travniku drug izvirek tople vode, kj pa popolnoma neizkoriščen teče v reko. VODA JE ZELO ZDRAVILNA Prijazni lastnik toplic tovariš Ivan Klun nam je postregel z vsemi podatki in analizo vode, ki vsebuje ogljikovo kislino, vezano in prosto žvepleno kislino in klor, žal pa nima preiskave o radioaktivnosti, kj jo vsebujejo ostale naše toplice. Da bi znan pravilno ceniti toplice, bj bilo treba izdelati ponovno analizo vode. Plini in ostale zdravilne snovi so tako močne, da se voda peni, ali kakor pravimo, mehuri. Številni dokaz j uspešnega zdravljenja dokazujejo, kako velika je škoda, da so taki naravni zakladi neizkoriščeni. BUSECKE TOPLICE JE TREBA IZKORISTITI ZA ZDRAVILIŠČE IN LETOVISVE Lastnik Klun, kj je drugače kovač po poklicu m je sedaj zkušen kmetovalec, ribogoje c, vrtnar in sadjar, nam je marsikaj zaupal o svojem 30-letnem delu. te pred vojno je poizkušal pridobiti interesente predvsem pa kapital, da bi se zgradili objekti in bi popularizirali kraj kot prijetno letovišče. S pravilnim zajetjem vrelcev in ostalimi komunikacijami bi s sorazmerno malimi stroški zgradili objekt, ki bj naš'm delovnim ljudem prinašal zdravje in oddih, skupnost pa lepo akumulacijo. Marsikateri tujec alf domačin upravičeno vzklikne: »Kako le-pa je naša Slovenija po naravnih bogastvih in lepotah in koliko je skritega, ki bi se lahko koristno črpalo in eksploatiralo.« To velja v polnj men tudi za prijazni kraj Sušečo vas. Nešteto industrijskih krajev in velikih podjetij bj *f lahko v Bušeči vas j uredilo svoje domove oddiha in krepitve in bj s skupnimi sredstvi uredili toplice In odprti bazen za svoje delovne ljudi. Pomembno vlogo bi igral tud: turizem, saj je brežiška okolica priljubljena izletniška točka za številne izletnike. Vsi imajo lahko poceni m koristen počitek In razvedrilo, saj je tukaj veliko prekrasnih sprehodov med polji, ob Krki in prijazni okolici, izleti na Gorjance, na Gadovo peč ter Imajo ose pogoje za športni ribolov in šport. Naš j industrijski delaoel in rudarji bt se tukaj lahko zdravih in prdobivali novih moči zn nadaljnje delo. Spet so se odprla vrata industrij skih šol. V svetle učilnice so vstopil! novi učenci, da bi postali dobri strokovnjaki naših tovarn. Učenje je ozko povezane s praktičnim delom. V svojih delavnicah se vajenci pod vodstvom svojih mojstrov seznanjajo z orodji in stroji. Kmalu bodo njihove ml^de delovne roke oblikovale prve izdelke Društva prrgtel>v mladine pred občnimi zbori Spet se je pričelo novo šol- vem dyaju DPM. Poleg prasko leto in s tem novo razdob- davanj za ste-rše, ki jih orga-je dejavnosti naših Društev pri- nizi ra j o po krajevnih razme-jateljev mladine. O pomenu rah, posvečajo društva posebno DPM smo govorili že lansko le- skrb razvoju mlade genenarir to in njihova aktivnost je tudi je, skrbijo za razvoj pionirskih dobila splošno priznanje rušili organizacij, sodelujejo v eolskih delovnih ljudi. Skrb za otroka svetlih, organizirajo oz. spremni samo stvar ozke družine, Ijajo zabavno življenje mladi-marveč vprašanje in dolžnost ne itd. Področje dela društva celotne družbe, je dejal znani je tako široko, da bodo njiho-pedagog tov. Avgust Šilih na vi občni zbori bogatel bilanca nekem izmed ra j bolj obiskanih dosedanjega dela. predavanj, ki ga je organizira- Nova upravna razdelitev pa lo Društvo prijateljev mladine nalaga društvom še večje rato-v Trbovljah. ge; delovni program, sprejet Te naloge se Društva prija- takoj ob začetku novega šolske-teljev mladine v okraju Trbov- ga leta. bo zajemal vso pro-lje dobro zavedajo; v Zagorju, blematiko, predvsem pv izluščil Hrastniku, Trbovljah, Radečah, prvenstvena vprašanja in jih Dolu pri Hrastniku, Krškem, predočil odločilnim čdniteljem, Vidmu, Leskovcu, Raki, Seno- tako družbenim in političnim vem Sevnica Brestanici. Breži- organizacijam kot ostalim cah in Artičah delujejo v no- oblastnim organom A. K. Zagorski rokometaši v jesenskem prvenstvu O zagorskem rokometu le rokometu za žene pa bodo <*** malokdaj slišimo Sedaj, ko so igrali v obliki turnirjev, zagorski rokometaši in rokome- Moška liga je letos razdelje* tašice pred prvenstvenim tek- na v dve ligi: ljubljansko <8 movanjem, se moramo spomniti eldp) in mariborsko (7 ekip) v tudi njih. ljubljanski skupini bodo tek- Zagorske rokometašice so v movali: Odred, Svoboda, Krim, zadnjem času precej napredo- Mladost (Kranj), Rudar, Pro* vale, posebno pa so presenetile letarec, Bela Krajina in JLA z zmago nad »Rudarjem* iz Tr- »Udarnik« iz Ljubljane. V fl-bovelj s 3:2 (2:1). Kakor lani nalu se bosta srečali dve prvo-bodo tudi letos sodelovale v mestni ekipi iz vsake skupine, enotni republiški rokometni li- Čeprav je v obeh ligah nekaj gi, kjer bodo nastopile še- Svo- novih ekip. zagorski športni® hoda. Odred, Branik, Rudar, rie bodo imeli lahkega dela-Drava, Celje in Bela Krajina Upamo pa, da se bodo te®6 iz Črnomlja. Te ekipe bodo tek- vrgli v borbo z vso močjo i"? movale v velikem rokometu, dosegli uspehe, ki jih Zagorjani Prvenstvo Slovenije v malem želijo in pričakujejo od njih. Edgar VVallace: 18 MELODIJA smrti sicer imata brat in sestra. Tu- Na pol poti ee je ustavila, da bi počakala na sobarico, ki je prihajala s pravkar došlo pošto. Nalahno se je stresla, ko je zagledala na vrhnjem pismu pisavo hčerke Odprla Je ovitek. Pismo je bilo kratko. »Draga mati!« je brala. »Bodi, prosim, tako dobra in mi pošlji ovratnico, ki ml jo je zapustil oče. Zdi se mi namreč, da se bom morala, čeprav samo v korist svojega moda. od časa do časa spet pokazati v družbi.« Pismo je padlo gospe Cath-cart iz rok. Obstala Je na stopnicah, kakor da bi pognala korenine. * Edlth Standerton Je še enkrat pregledala mizo, fcl jo J* pogrnila za kosilo, ko je vstopil mož. Življenje v hiši v St. Johns-Woodu je potekalo na kaj svojevrsten način. Nobenemu izmed mladih zakoncev se ne bi zdelo mošno, da bi mogla kdaj tako živeti drug ob drugem, kakor Je to sedaj dejansko bilo: v popolni slogi medsebojni naklonjenosti, toda očIvi dno brez vsake ljubezni in prisrčnosti. Primerjava z bratom In sestro bj njuno prijateljstvo komaj pravlln* označila. Pri tem je manjkalo medsebojnega zaupanja in skupne koristi. Iti Jih di nista natančneje poznala svojih napak in vrlin. Bila eta drug drugemu tuja: vsak dan ata spoznala kaj novega drug na drugem. GUbert je spoznal, da je to tiho dekle, katerega sive, otožne oči so dale sklepati na veliko trpljenje, imele mnogo smisla za humor, da se je lahko prt najmanjši priložnosti prisrčno smejalo in da je izredno dobro poznalo ljudi. Z druge strani p« Je ona odkrila v njem nepričakovano življenjsko silo in vztrajnost prt izvrševanju načrtov, ki ju pred poroko ni nikoli opazila na njem. Znal je biti °b sicer redkih priložnostih, ko sta bila skupaj, prav zabaven. Mnogo je potoval po svetu: bil Je v Perziji, Arabiji in v malo znanih deželah Vzhodne Azije. Dogodkov onega strašnega poročnega večera ni nikdar omenjala. V tej točki so bile njene domneve najbrž na napačni poti. Videla Je takrat nenavadno lepo deklico ki je Igrala gosli, In morda pripisovala tej okol ščlm prevelik pomen. Vsekakor Pa Je imel mož globoko v srcu neko skrivnost, ki jo je lahko samo slutila. Domnevala je, d« Je kakor koli v zvezi s neko žensko — tu je prijahala do izraza njena ženskost. Zavoljo tega ni bHa niti malo nevoljna ne na moža ne na neznano žensko, ki mu je prinesla na tresočih strunah svojih gesli neko sporočilo. Vse je bilo — tako si je rekla — kaj nenavadno. Ker je bila radovedna, kakor vsi mladi, zdravi ljudje, je hotela dognati, kaj je s stvarjo. Čeprav bi Jo odkritje vznevoljllo m napolnilo z neugasnlm sovraštvom do moža, čigar ime je nosila. Je vendar hotela vedeti, kaj je pomenila tista novica. Cez nekaj časa se je čutila celo užaljeno, da je Imel pred njo kakršne koli skrivnosti — spričo njenih svojevrstnih od-nošajev do moža zelo nenavadno, pa vendar razumljivo čustvo. Daši ju kot mož in lena ni vezalo medsebojno intimno razmerje, se je sčasoma vendar razvilo med njima prijateljstvo, ki Je bilo po mnenju mlade žene boljši porok za trajnost zveze kot zakon v navadnem smislu. Sama je bila o pravilnosti te svoje vere trdno prepričana. Bilo Je to tovariško razmerje, pri tem pa je bilo treba marsikaj predpostavljali kot samo ob sebi umevno.Tako je sodila M samo po sebi razumljivo, da jo mož ljubi In to se Ji je zdelo pri sklenitvi zakona kot nekaj zelo važnega Bilo je zanesljiva osnova za prijateljstvo s vsako ženo. On je bil spet trdno prepričan, da je njeno bitje vzvišeno nad vsako prevaro in da Je izredno prostodušna, čenrov g>» je njen« odkritosrčnost skoraj smrtno ranila. V tem je videl njeno izredno spoštovanje do sebe kot njenega moža, čeprav si je pri objektivni presoji moral priznati da bi enako pošteno ravnala proti vsakemu možu. Ediht je prepredla to prijateljstvo s posebnim sijem platonske prijateljske romantike — v nespolnosti je videla izpolnitev ideala, ki je k njemu hrepenela mladina vseh časov, ne da b| ga kdaj dosegla. Ni moža in žene na svetu, ki ne bi verjela, da Je ta možnost med milijoni prihranjena samo njemu ali njej. NI nobenega tako malodušnega človeškega bitja da se ne bi predajalo blodni misli, da bodo splošno veljavni človeški zakoni prav pri njem napravili izjemo. Čeprav Je Platonov nauk o prijateljstvu že davno ovržen, čeprav je njegove nazore za vedno in dokončno razdrl in razblinil v nič ogenj naravne ljubezni — čeprav Je pripravljeno tisoč prič potrditi nesmiselnost prijateljstva med osebama različnih spolov — na svetu bosta zmeraj živela .ti’ in jaz’ ki bosta nasprotovala temu Izkustvu In z vzvišeno samozavestjo poskušala dokazati, kako vse drugače je to prt njih... Sama sebi sl je rekla: ko bi v njej tlela le narahlejša iskra ljubezni do tega moža, ki Je tako nepričakovano stopil v njeno življenje hi se Je v nekem smislu prav tako neopazno tz n lega umaknil, toda samo. da bi se v drugi obliki Povr- nil — ko bi bilo v njenem srcu, zaslediti le najmanjše tlenje tistega čustva, ki mu pravimo ljubezen, potem bj postala ljubosumna čeprav samo malce ljubosumna na opravke, ki ji večer za večerom odtegujejo moža tako. da prihaja kaj pogosto domov šele zjutraj, ko se začne na vzhodu daniti. Nekoč, ko Je odhajal, je gledala skozi okno za njim. Z nezaupanjem pri sebi je razmišljala, s kakšnimi opravki bi se utegnil ponoči ukvarjati. Ali je iskala odd'ha za svoj neznosni položaj? Toda nikdar ni Imel človek Pri njem vtisa, da mu je položaj neznosen. To jo je pomirjalo. Ali je bil kdo drugi po sredi? Ob tej misli je stisnila obrvi, žena, ki ni ničesar vedela o ljubezni. Neko^ je v svoje naj-večje začudenje zapazila, da se Ji ob takih mislih oči skoraj zasolzile. Obhajala so Jo kaj različna čustva: visela je med dvomi in Jasnostjo, med ogorčenostjo in skrušenostjo — vse, kar b| moglo doleteti tudi mlado ženo, ki bi živela v srečnejši razmerah. Kdo je Mla lepa deklica e violino? Kakšno vlogo je Igrala v GUbcrtovem življenju? Nekaj je dognala: njen mož je špekuliral na borzi V začetku ni mogla razumeti, da bi sc lahko ukvarjal s tako nsvad-n’mi poeti. V njem je zmeraj videla moža, ki mu je bilo vsakdanje pehanje za denarjem zoprno. Službo v ministrstvu za zunanje zadeve je odpovedal m sedaj se Je ukvarjal s stvarmi' k| o njih ni doma spregovori* niti besedice. Mislila si je marsikaj. Toda dokler ni odkrila na njegovi pisalni mizi pogodb* z nekim borznim posredovalcem, sl ne bi nikdar mislila, so postali uspehi na borzi cilj njegovega častihlepja. Pri tej pogodbi je Slo ta- ko se Ji je zdelo — za velika®* s ko kupčijo. , Tu so bile navedene dcln cr' vredne deset In deset tisoč f® tov. Sama se je zelo malo r ^ zumcla v borzne posle, *I*>nV njala se je le mnogih Prc”p o dnevov, ko je bila njena zaradi svojih izgub na borzi ® znosna. Tu ji je prišlo na m s j da bi lahko tudi sama. .0 njen mož trgovec — kakfljn)______ Ji pove te nedoločna označb’' storila kaj več, kekor se doma in dajala služinčadi ve prepr: ta za vse te osebe mora upra-^©pec v »Izjavi o gmotnem ftanju« navesti vse premoženje 30 obdavčene dohodke. . & Pošlem upravičenci, kj pre-^majo otroški dodatek pri pla-*•» Predložijo obrazec z izpol-n-iano »Izjevo« svojemu delodajalcu, t. j. uradu, zavodu, podolju iitd., kjer so zaposleni. Delodajalci oskrbijo potrdila o davku' pri pristojnih upravah štev, pri čemer so prišle do izraza izkušnje enih kot drugih Na skupni konferenci so razpravljali o problemih organizacijskega, tehničnega in gospodarskega dela v TVD »Partizanu«. Na teh razgovorih in posvetovanju so ugotovili, da ima-ja društva pri izvajanju svojega programa skoro povsod iste težave: tri istovrstna društva iz popolnoma različnih krajev so dohodke, nato pa obrtzec ugotovil* da je organizacija TVD skupno predložijo pristojnemu »Partizan« zaželena, da se m kr čal: o resnost; in koristnost: delovanja organizacije ne samo za posameznika, marveč za uspešen telesni in duševni razvoj ljudstva sploh. Telovadci in telovadke iz Hrastnika so se po 14-dnevnem uspešnem delu s težkim srcem posUvljalj od sončne obale našega sinjega Jadrana kakor tudii od članstva TVD »Partizana« v Trogiru in vsega dobrodušnega, skromneg; in prijaznega prebivalstva tega našega zgodovin- SKRBITE ZA SUHO OBUTEV! — V deževnih jesenskih dneh, še bolj pa v blatnih zimskih mesecih, moramo pazite, da bodo imeli naši otroe; vedno suhe in tople noge ter da ue bodo sedeli v šoli z mokrimi in mrzlimi nogami. Zato je treba giedati, da ne bodo čevlji raztrgani ali tako slabi, da bj šla mokrota vanje na vseh straneh. Za nove čevlje ali vsaj nove podplate je dobro, da jih namažemo z neslano mastjo ali z oljem. Prav močno vdrgnimo maščobo v podplat, da bo nepremočljiv. Vsak teden namaži enkrat čevlje , kakšno mastjo namesto 2 navadnim mazilom Mokre čevlje mora otrok takoj sezuti. Ako mu v noge hladno, naj r; jih umije v topli — a ne zahvaljujejo taborniški družim »Temni hrast« Jz Hrastnika za zaupno opravo in inventar, prav tako tudi sindikalni podružnici rudarjev v Hrastniku, v steklarni in kemični tovarni, ena- . _____________J_______ _ . ____ ________________„ ...... ko KSS Hrastnik za denarne zavodu za socialno zavarovanje, dina zanjo zanima in žeti sode- skega kra.ia.. prispevke, s čimer so omogočili lovati v njej — hkrati pa vad- Ob tel priložnosti se udeležen- izvedbo ta/ko koristnega progra-benfl kadri društev' kakor tudi ci taborjenja v Trogiru iskreno ma. Ve-em. Izmed sed $ča Tujine se mu je zahotelo . Okrajno sodišče v Trbovljah I© obsodilo na 5 mesecev zapo-ra Mihaela P., mizarskega podočnika, stanujočeg* v Hrast-d*0 »t. 306, ker je dne 1. mar-2? letošnjega leta zapustil svoje “tidoo bivališče v Hrastniku in ®e odpeljal proti Mariboru, od r^tier je odšel v Slov. Bistrico. I]® se je v tamkajšnji okolici ^Previjal, da bj ilegalno prerod državno mejo, vendar pa . 1© zaradi neugodnih vremen - vroči vodi nato naj se obuje v suhe nogavice m čevlje. Z mokrega obuvala pa je treba očistiti blato (tud; po podplat.h), potem obuvalo natlačiti « časopisnim papirjem in ga sušiti na toplem mestu. Nikol; ne smeš sušiti čevljev pri peči ali pri ognjišču, ker postane usnje trdo in poka. Ako so bili čevlji zelo premočeni, je treba dat: vanje še drugi papir, da orej pobere mokroto. Ko se posuše, jih je treba namazati z maščobo da se usnje prepoji in ne propušča vode Čez noč naj ne bodo čevlji na premrzlem prostoru, drugače so zlasti pozimi zjutraj ledeno hladni in se v njih noga kmalu ne ogreje. KAKO ODSTRANIŠ MADEŽ OD ČRNILA? — Raztop: klorovo apno, ki ga dobiš v v^aki drogeriji, v vodi, precedi ga in shrani v temn: steklenic:. Če hočeš odstraniti črnilu; madež, ga pomoči s to raztopino in popij nato s pivnikom To ponavljaj tako dolgo, da madež izgine. Včasih nastane na papirju rumenkasta lisa, ki jo izbrišeš, ako jo pomočiš z raztopino citronove kisline, ki jo dobiš v prašku v viakj drogeriji in lekarni. Josiu Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadalievaniel skih razmer vrnil domov. Poleg Pa je istega dne, ko ae jc pripravljal z* pobeg v /"•©©tnstvo, napeljal Emila M. .Hrastnika, da je tud; ta po-usij ilegalno prestopiti dr- r mejo. s tem da mu je mžil celoten načrt, kako bi dalo priti v Avstrijo, in mu v t??1 ^dj naslov neke osebe WU ln* ter poudaril, da Ima g-1, se®tro v K; nadi. e čimer je . da m. tako ohrabril, da se « odloM za pobeg iz Ju-mT, Vlie preko severne državne nn o/, * * * * v©ndar pa je bil v bliži-metrov od drž; vne meje rnmm. 21. Maček Krnjav v Hudi luknji tih 80 5kearaV“ »Plač« prijet od vo-Patrulje. »o so hoteli priti inozemstvo Begal v., delavec, stanujoč v apretm, St. 34 Boirls g dela_ Mjki ®tanu5°* v Zasavju št. 6 in delavec, stanujoč v lija ? ,’ku 51 78 80 dne 5. juho iJ,'. ^ušali dopoldne ilega.1- Pr, ^°račiti , l<> t»v?!™?u' kar P« jim J© bi- ti ržavno mejo »o '^ročeno, — Vsi obdolženi znavau ‘ sodiščem dejanje pri-Franil . ter se je obtoženec odločil zagovarjal, da se je dj n Ja pobeg v tujino zarana^ /VZ< 'duih dručiinskih razje aaa>v-a!^?,Ž?,oc Bork S- sc na vlili, iz Avp^f -1al’ da j° hotel P1-'11* nikomur sv0j0 ,*ic v Ameriko, kjer ima treti- V?.0, medtem ko se je tvarini ?lženec Milan J. za-btonV? da je nameraval po-tega j v tujino samo zaradi Žil ’ V” Oi tamkaj bolje zaalu-ohdolženci °bsoi J lj.e obdolženci so biti 7 Sicor Frimc V- na ?ajviši- . zapor;, ki je dobil jo bi/ Klede na to, ker hivega r,a?ad' istovrstnega kaz-bfettkazn? ar^° Pred kratkim ^ ^ j© ta’ Milan r & 4 mesece zapo- "■ Pa 5 mesecev. Ko Je to zaslišal, je planil kralj kvišku, kričeč: »Kaj. nesramna rjavka se Je predrznlla onečastiti že mojega drugega poslanca? Pri svoji bradi, pri svoji kroni se zaklinjam, da dobiš zadoščenje, sirotle Krnjav! Nikdar več naj ne primem z roko tegale meča, če kdaj snem besedo in odpustim Zvitorepki!« Čim je kralj Izgovoril prisego, ga je hipoma obšla z vso silo stara bolezen. Obe roki na sence pritiskajoč se jc zgrudil obupno rjoveč na svoje ležišči- in obšla ga je navadna molčečnost in črmožljlvost ‘ki mu Je ni mogel nihče pregnati. Tri dni Je kralj neprestano molčal ždeč topo predse. Končno se vendarle predrami iz svoje čemernosti in skliče vse barone in druge visoke gospode svojega kraljestva, da bi se posvetovali kako sc naj kaznuje Zvitorepka za predrzne lopovščine. In hudo razpaljen Je začel merjasec Sčetlnec: »Milostni kralj in gospod, rjavka je zapadla svoje življenje in imetje. Naša postava hoče, da zapade njena glava Dajte jo uloviti in z močnim konopcem zadrgniti na vislicah. Tako pravim Jaz na ljubo in nikomur na kvar, kajti meni Je samo pravica mar!« Miroljub je zadovoljno prikimal, a nato Je povprašal za svet že druge, pametne in glup-ce. Prišel je red tudi na ovna Belina. Ko Jc ta videl, da Je kralj čudno gorek lisici jc dejal: »Naj reče kdo. kar hoče, lisica je vendarle največja roparica In tatica. Pridružujem se zategadelj nasvetu Sčctinca. a vrh tega še pravim: Zvitorep-klni otroci naj se kar ročno oblečejo v črno žalno obleko In postavi naj se jim varuh, da se še mladina ne Vrže po materi. Tako svetujem jaz nikomur na ljubo in nikomur na kvar kajti meni je samo pravica mar!« In Lakotnik Vaška, Krnjav, Plahun. Grebenja* in še več drugih je vzkliknilo: »To Je tudi naš nasvet: smrt Zvitorepki!« Zdaj pa Je stopil v ospredje jazbec Dremuh ter je postavil besede takole: »Milostni kralj, veliko tožnikov stoji tu pred vami in vsi želMo Zvitorepki najhujše zlo Toda nihče ne pomisli da je lisica med najimenitnejšimi veljaki vsega kraljestva in da Jo Je treba najmžnj trikrat poklicati pred visoko sodišče. Ako se tudi tretjič ne oglasi na povelje tedaj šele jo smemo v njeni odsotnosti obsoditi.« K tem besedam Je pripomnil kralj: »Težko, da bi si kdo upal še enkrat nesti Zvitorepki naše povelje! Komu bi ne bilo žal ušes In oči? Kdo si upa nesti svojo kožo naprodaj? Mislim, da je do takega dela že vsem skopnelo srce.« > Toda Dremuh Je odgovoril samozavestno: »Ako drug nihče, prevzamem Jaz sam to kočljivo opravilo; prav nič me ni strah Zvitorepke.« »No dobro« je dejal kralj, »pa pojdi, toda glej da hudobna poniglavk* tudi tebe ne spelje na led saj dobro veš da Je Zvitorepka polna muh!« 22. Kraljeva sodba Dremuh se ni posebno spešfl. Dolge pešpoti so mu že od nekdaj presedale In tako Je prišel pred Hudo luknjo šele drugi elan zjutraj Zc od daleč je ugle-«a| jazbec ♦'voj prijateljico Zvitorepko, ležečo preč’ grajskimi vrati na prisojnem čal bo tebe in pomor# tudi tvoje otroke. Kralju torej tako več ne uideš, zato menim, da je najbolje, ako me spremiš na dvor. Saj umeš izgovore in zvijače jemati izpod pazduhe. To je edino, kar te še utegne rešiti. Na prejšnjih sodbenih dneh si se otresla obtožb, hujših, kakor so ti jih natvezli zdaj, in vselej si znala zasukati stvar tako, da si se srečno izvila, a tvoji sovražniki so ostali na cedilu. Le zaupaj na svojo pamet, in vse se še dobro izteče.« (Nadaljevanje sledi) storčku, ki ji je mi že od njega Rsšitev nagradne uganke dni najljubši. Okoli lisice so se qc Čtovillro igrali njeni otroci Bučman. Str- oltiVIIKe kolin in Rjavče. Dremuhu se J® Tudi našo izpreminjevalko v od daleč videlo da se prekopi- predzadnji številki »Zasavske-e ujejo in postavljaj žive h ra- ga tednika« so našj mladi bralci ste. A ko je prišel bliže, je spo- pravilno uganili. Rešitev se gla-znal, da uganjajo svoje burke si: SOČA, SORA, SOVA, SOBA. z miško ki »o io bili pravkar *—’ ' *'....................... ujeli. Ko so mladiči zapazili prihajajočega jazbeca, so jo hoteli pocediti za ogel. toda Zvitorepka fih Jč pokarala, rekoč: »Kaj, ali vas je strah ali sram? Pozdravite vendar svojega strica, kakor se spodobi!« In Rjavče, najmlajši sinko, je pristopil ter pomolil, sramežljivo se smehljaje, Dremuhu levico. »Ne, ne tako, ljubček moj,« ga je poučila Zvitorepka in ga pobožala po licih, »desnico moraš dati. desnico!« Ko so sl segli vsi zapored v roke in se pozdravili, kakor Je navada pri sorodnikih, jim je rekla: »Zdaj pa le brž v sobo, deca! Midva s stricem imava svoje pogovore!« In Dremuh Je pričel: »Draga ml sestrana Zvitorepka, t| si vendar že od nekdaj najpametnejša Izmed vseh mojih sorodnikov, in ravno zato se čudom čudim, d» se tako očitno upiraš kraljevim poveljem Ali se ti ne zdi že skrajni čas. da se zglasiš na kraljevem dvoru? Od vseh strani se kopičijo tožbe in vedno huje nabirajo kralju ušesa zastran tebe. Svetujem ti prijateljsko: pojdi končno z mano! Ako odlašaš še dalje, prideš še huje v škripce, kajti število tvojih sovražnikov se množi od dne do dne Danes te kliče kralj zadnjikrat, in če se obotavljaš dalje kot tri dni, ti ne pomore nobena zvijača več iz kaše. Miroljub bo pridrvel z vso svojo vojsko oblegal tvojo trdnjavo Hudo luknjo in pokon- 2reb je tokrat prisodil 1. nagrado Milku Vasletu, učencu osnovne šole v Hrastniku, ki naj pride ob priložnosti v naše uredništvo Po obljubljeno knjižno darilo — 2 nagrado pa dobi po do-ločllih žreba Slavica Osd-na, učenka IV. razreda osnovne šole v Brežicah, ki ji bomo knjižno darilo zaradi oddaljenosti od Trbovelj dostavili po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, k[ jim žreb nd bil naklonjen, za njihovo pošto prisrčna hvala. Želimo jim, da bi ee jih žreb kdaj spomnil. Uredništvo, Nagradna dopolnilka za pionirje Prva črka »k« — pod zemljo sem kopač, prva črka »h« ■— Izvrsten sem skakač, prva črka *v« — cveti tn zeleni. Prva črk« »p« — nem mizo okrast Ce boste uganili vse štiri besede iz te dopolnilke, nam prinesite ali pa pošljite rešitev do nedelje, 25. septembra opoldne. Uredništvo bo nagradilo dva rešitelja uganke PQ določitvi žreba z lepo mladinsko knjigo. Ne pozabite navesti v odgovoru svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, ter kraj in pošto, kier ste doma. Uredništvo. Iz Hrastoma PODRUŽNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV v Hrastniku je preselila svojo ‘pisarno iz h:š:ce poleg občine, in sicer v poslopje stare občine v pritličje de^no, kjer je bil do sedaj »Režijski odbor občine«. Z njo vred sta se iz omenjene hišice preselil; tudi podruinicrt »Ljudske pravice« in »Krajevni sindikalni svet«. V hišici poleg občinske h.še so pa odslej nastanjeni še uradni prostori nove povečane občine. Društvo upokojencev 'mi vnaprej uradne dneve v sak ponedeljek in petek dopoldne. ŠD »BRATSTVO« v Spodnjem Hrastniku ima v načrtu, da si zgradi moderen stadion Svet za to je že kupljčn od tov. Guerre v naselju Sava, in sicer vsfe zemljišče vzhodno od Guerrovega kozolca. Sicer bo morda kdo rekel, da ima tu ŠD »Bratstvo« že svoje igrišče. Rej je. A res je pa tudi, da bo to po urbanističnem načrtu zazidano po Steklarni s stanovanjskimi hišami Prva dela za ta potrebn; telesno-vzgojni prostor v Spodnjem Hrastniku so se že pričela. Štirinajst dni že rije in ravna buldožer zemljo na tem mestu. Poleg stadiona namerava agilno športno društvo postaviti tudi športni dom. V tem b. bile garderobe, kopalnice, klubske sobe, bife, kegljišče in stanovanje za hišnika. Društvo ima v načrtu zgradit; v doglednem času še kopalni bazen. Želim0 podjetnim športnikom v njihovem prizadevanju veliko uspeha! OKRAJNE TELOVADNE TEKME na vseh orodjih, ki je bila v nedeljo v Hrastniku, sta se, žal, udeležili le dve društvi »Partizana«, in sicer iz Trbovelj tn Hrastnika. Tekmovali sta dve moški in dve ženski vrsti. Telovadci in telovadkinje so vzeli to tekmo resno bili so celo borbeni. Čeprav je bil rok razpisa tekem kratek, so se vsi kar, dobro pripravili Kot posameznika sta bila prva Hrastničana Milan Jurkovič in Breda Zorčič, druga pa Trboveljčana Ivan Trugar in Milena Smodiš. Moška vrsta iz Hrastnika je bila boljša kot iz Trbovelj, medtem ko je bila trboveljska ženska vrsta za malenkost boljša od hrastniške. Pri celokupne ocenj sta pa dosegli hrastniški vrsti — moška in ženska — za nekaj točk več kn trboveljski. Tako so prejel; letos hrastniški orodjarji prehodni okrajni pokal. Tekma je bila kar dobro izvršena, to pa zato, ker je bil sodniški zbor hiter in objektiven. Popoldne bi pa moral še slediti javen nastop vseh orodnih telovadcev iz Trbovelj in Hrastnika. Ta je pa, žal, odpadel, ker je bil preslab obisk Hrastničanov. Kaj je temu vzrok? Res je da je bila skoraj isti čas nogometna tekma »Bratstva« in »Tekstilca iz Varaždina za Savo, in da sta obe hrastniškj kino gledališči predvajal} lepe filme. Sicer pa slabo vrerfie n-, zadržalo ljudi doma, ker sta bila nogometna tekma in oba kina dobro obiskana. Čudno, da bi se od 7000 prebivalcev v kraju ne zanimalo 100 do 200 Hrastničanov za orodno telovadbo. Zdi se nam le, da je to pot odpovedala propaganda, drugače agilnega telovadnega društva »Partizan« v Hrastniku. H. L. Žalostna usoda starega krotilca Med predstavo sto ga dva krokodila tako poškodovala, da je moral svoj poklic opustiti. Krotilec Isma Fatma je že več let potoval z lastno menažerčjo eksotičnih živali po svetu ,n prikazoval »čudo črnega kontinenta'«. Pot ga je zanesla tudi v rensko mestece VVallendar, kjer je gostoval nekaj dni in kjer je doživel ta neustrašeni in drzni mož tragičen konec svoje burne kariere Med predstavo sa je ovil okrog telesa tri in pol metra dolgo kačo pitona- Kača se je čedalje tesneje ovijala okrog njega in ga n p-o-$led podrla. Nesreča je hotela, da je padel onesveščen v bazen, po katerem je plavalo več krokodilov. Eden mu je s krepkimi udarci repa zlomil več reber, drugi pa mu je razmesaril desno stegno tako, da so morali nevarno ranjenega krotilca prepeljati v bolnišnico. Zato je moral Isma Fatma hočeš nočeš svoj poklic opustiti. Novinarjem je rekel, da je že prestar in da so mu tudi živci odpovedali Ko je kr-ot-il eksotične živali, Je doživel marsikaj neprijetnega tn večkrat je bilo njegovo življenje v nevarnosti Strupene kače je prijemal z usti. Večkrat ga je kača pičila, da je bil v smrtni nevarnosti. Svoje žival’! namerava prodati nekemu živalskemu vrtu, da se bo z izkupičkom do smrt} za silo preživljal. FIZKUITURA IN ŠPORT BanlEip jPO SVtLTUl Športni dan v počastitev občinskega Preteklih sedem dn pomemb- P 21W M 1 le 51 IS Da#! nih dogodkov v mednarodnem K* ** Selil O V lUlUOVail življenju m manjkilo. Na prvo mesto naj poslavmo obisk gr- V počastitev radeškega občin- Najuspešnejši pa so bili člani Rezultati: tek na 100 m: 1. Za-škega kraljevskega para Jugosla. skega praznika je novoustanov- TVD Partzana-R deče, ki so se hrastmk, 2 Rojc, 3. Hauptman. vi ji, k, je potrdil jugoslovansko- Ijeno Športno društvo organ.zi- tekmovanja udeležili tud; v naj- — Tek na 800 m: 1. Zahra*tn'-k, grško prjateljstvo ter odprl pot raI° v nedeljo, 4 t. m.. Športni večjem številu. Nerazumljivo pa 2. Blaznik, 3. Uran — Skok v še tesnejšemu medsebojnemu so- dan. je, da se tekmovanja niso udele- daljino: 1. Zahrastnik, 2. Haupt- delovanju Grški gosti so prispeli Spored je obsegal več atletskih žile članice radeškega Partizana, man, 3. Rojc — Skok v višino: prek Skoplja v Beograd, sj ogle- disciplin, odbojko, kegljanje in Morda bi kazalo, da bi vad.telji 1. Adam, 2. Razpotnik, 3. Kovač. dalj njegove znamenitosti, obi- nogomet Tekmovanja se je ude- ženskih oddelkov le posvetit ne- — Troskok: 1 Zahrastnik, 2. Raa-s-kali Zagreb 'n Ljubljano, sJ ležijo nad 100 tekmovalcev iz koliko več pažnje tudi športnim potnik, 3. Rojc. — Met krogle: ogledal, Bled In Postojnsko jr-mo društev ParUzan-Radeče Papirni- vajam, zlasti v poletnih mesec.h. 1. Razpotnik, 2. Pergar, 3. Kovač. in se za nekaj iasa ustavili na Ce ter mladinci in mlad.nke iz Kot vidimo, je v Radečah do- Končno število točk: Partizan-Brionih v rer’denci predsedn ka Zidanega mosta. volj ml'd:ne, ki je pripravljena Radeče 267, Papirnica 104, Zidan; Tita. Svojo pot so nato nadalje- Posebno pohvalo zaslužijo sled- resno tren.rati in tud; strokovne- most 10 točk. vali po morju od Reke do Splita nje, ki so se udeležili tekmovanja ga kadra je zadosti, le igrišča Izven konkurence sta nastopila in od tod z grško ladjo na Kri. na pobudo mladinske organ.za- jim manjka Mnenja sem, da član ljubljanskega Odreda Leo K n bor „n nn snlnšnn nrifnkn- c:je' P°misl ti je torej treba na dve društvi pač potrebujeta pri- Zen er ter član trboveljskega Ru-vali, sovietskoP-ia hodnonemška ^r“ŠtV_a;„I“dA„?„apir" “erno tjjrtšče z vsem; atletskimi darja Jtanez^Klanšek. k^ sto osvo- ^ajanjanZ ^pereZTZ ze,° h^r° ^P-dujejo. so sovjetski in bonnsk, diplomati dosegli, je sklep, aa bodo uredili redne diplomatske odnose in pričeli pogajanja o gospodarski zamenjavi. Toda tudi ta ?klep veže razmeroma zelo pomemben pogoj: potrditi ga morata oba domova zahodnonemškega parlamenta Vlad, kanclerja Adenauerje ima dovolj trdno večino med skupšč nskimi krog, in bo z moskovskimi zaključki tudi prodrla. Vendar odane resnica, da so ta pogoj uporab li tudi o uradni izjavi in s tem nehote priznali, da ozračje pri pogajanjih ni bilo posebno pr-srčno V kratkem bomo bržkone slišali tudi več ne- Zasavska liga: vljudnih in ostrih izjav v bonn- V Hrastniku: skem parlamentu, ko se bodo dotaknili Adenauer jevega obiska. Temu bodo predvsem očitali, da se mu ni posrečilo osvoboditi nemških »vojnih ujetnikov (reci: obsojene vojne zločince v "ov- napravami. Nogometni spored za nedeljo, 18. septembra Pionirska skupina: Slovensko-hrvatska liga: Tekstilar (Oroslavje) — Bratstvo (Hrastnik); Teksti lac (Varaždin) — Rudar (Trbovlje)^ (Obe revirski moštvi igrata tekmo n*, tujem igrišču). Mariborsko-celjska skupina: V Brežicah: TVD Partizan (Brežice) — Rudar (Velenje). V Mariboru: Kovinar (Maribor) — Proletarec (Zagorje). jila več prvih oz drugih mest. — V odbojk je zasedla prvo mesto ekipa Radeče I., 2. mesto Radeče II. 3. mesto Papirnica, 4. mesto pa ekipa iz Zidanega mosta. Prt članicah je ekipa Zidanega mosta premagala ekipo Papirnice. 40 let trboveljske Elektrarne V POČASTITEV TEGA JUBILEJA ŠPORTNE, SKE IN OSTALE PRIREDITVE SAHOV- V dneh od 21 do 25. septembra t. 1. bo delovni kolektiv Elektrarne v Trbovljah proslavil 40-letnico obstoja elektrarne; v proslavo te obletnice bodo že od srede. 21. septembra dalje razne prireditve, in sicer: V sredo, 21. septembra: nogometni turnir domačih moštev za pokal Elektrane Trbovlje; V četrtek, 22. septembra: tekmovanje šahistov Trbovelj; magovalec prejme pokal, ostal; pa nagrade; V petek, 23. septembra: velika nočna gasilska vaja s sodelovanjem industrijskih gasilskih čet; V soboto, 24. septembra: ob 16. uri popoldne ogled elektrarne za goste, ob 17. uri seja delavskega sveta, nato zborovanje s kulturnim programom v Domu »Svobode-Za-savje«; V nedeljo, 25. septembra: ob 8. uri sprejem gostov gasilskih društev na železniški postaji Trbovlje, nato sprevod do Elektrarne, ob 10 uri razvitje zastave industrijske gasilske čete Elektrarne Trbovlje, popoldne LJUDSKA ZABAVA. V Hrastniku; Bratstvo I Svoboda II (Trbovlje); Ru- Popoldne so se pomenit v nogometu starejš; :n mlajši člani. . ..... , „, - . Zmagali so mlajši z rezultatom dar I (Hrastmk) - Bratstvo 6;3 ^ predtekm; so pionirji Pa-II, Rudar II (Hrastnik) — p.;Tnjce premagali svoje sovrstnike iz Radeč 1:0 J Rudar I (Trbovlje). V Trbovljah: Svoboda I (Tr- Varažd nsko-ma i orska noometna I ga Rudar Trbovlje : Kladivar (Celje) 3:1 (1:0) jetskih zaporih) in da o nemški Mladinska l!ga: Bratstvo II — Radeče; Rudar (Hrastnik) — Partizan (Senovo). V Trbovljah: Rudar II — Svoboda (Kisovec); Svoboda (Trbovlje) — Dobrna (Trbovlje). (Trbovlje). V. V. združitvi ni dosegel nikakih boljših vid kov. 2e zadnjč *mo poročali o neuspehu grško-turško-britanske konterence glede Cipra. Protigr-ške demonstracije v Carigradu, Smirni in Ankari> povezane z razbijanjem in uničevanjem prodajaln gršk’h trgovcev ter diplo- V Trbovljah: Rudar H (Tr- bovlje) — Svoboda (Kisovec); Druga tekma v jesenskem pr- prednjačili so Celjani, ki so ne-V kegljanju je prv0 moštvo ven&tvenem tekmovanju je bila kajkrat prevrgl; igralce Rudarja bovl j e) Rudar III (Trbov- premagalo s prav lepim rezulta- M trboveljskega Rudarja uspeš- v 20-metrskem prostoru. Za Ruti e)- tom drugo moštvo na. Kljub deževnemu vremenu je darja je bil uspešen še enkrat V Zagorju: Proletarec (Zagor- Da je Sportn: dan uspel, ima vladalo za igro dokajšnje zanima- Opresn-k in nato tik pred konte) Rudar II (Trbovlje); prav gotovo največ zaslug novi nje Gledalci so pa prišli na ra- cem igre še Ameršek. Rezultat Svoboda (Kisovec) — Dobrna predsednik društva tov. Nemec. <=un šele v drugem polčasu, kajti 3:1 za Rudarja je realna slika. — prvi polčas se je tekma končala Sodil je Vukolič iz Varaždina, neodločeno. V predtekmi sta se mladinski Igra je bila vseskozi zelo moštvi Rudarja in Kladivarja raz- o*tra, toda fair — na spodobni šlj z neodločenim rezultatom 1:1. višini V prvem polčasu se je poškodoval igralec Kladivarja Roj- „BratstV0“ Š6 breZ tOČke n:k pri trčenju n je ostal do konca igre izven igrišča. Kladi- Prva tekma proti Kladivarju je var je igral samo z 10 možmi in bila izgubljena, zato so navijači vendar je ".zgledalo. da bo spet Bratstva v Hrastniku računali, da mednarodna košarkarska tekma v Trbovljah Rudar (Trbovlje) : Allemanta (Aachen) 43:36 __ _________ ,,„^,,.,,1 Prejšnj; četrtek je bila n^ igri- jim je približati se izenačenju. Le Svoboga (Trbovlje) — Dobrna šču SD Rudarja v Trbovljah že en sam met je bil usoden. V zad- neodločen rezultat Sele v 75. mi- bo njihovo moštvo uspešno vsaj (Trbovlje) druga mednarodna košarkarska nji minuti so domač, dosegi: še nuti je Opresmk dosegel lep gol proti Tekst lcu iz Varaždina na tekma. To pot so bili v gosteh en koš m realizirali dva osebna 'n s tem vodstvo Veselje navija- domačih tleh Toda pokazalo se košarkarji iz Aachena v Zahodni meta. Zmaga, s 43:36 je bila za- čev pa nt trajalo dolgo, kajt; ta- je, da je Tekstilac le pretrd oreh Nemčiji. Moštvo Allenvnia je v služena. rezultat bi bil lahko koj nato sq gostje igro izen č-k za Bratstvo tudi na domačem Sedaj se je šele začela bitka za igrišču. Tekstilac je premagal zmago, malo bolj ostra, toda Hrastničane kar s 6:3. Šah V Trbovljah Zabodi; Nemčiji v košarkarski večji. __t___ ......_______ ______r__ V četrtek, 8 sept., so člani ligi na tretjem mestu. Po neka- Nemci so bili počasnejši od matskih predstavništev, pa so *« šahovske sekcije SD Rudarja v terih podatkih smo se nadejali domačih, pa zanesljivejši pr. me-sprevrgle v spor med obema dr- Trbovljah odigral; klubski šahov- prvovrstnega nasprotnika, ki bo tih in borbenejši pod košem Požarnima, k} ga ne bo tak0 lahko sk brzoturnir za prvenstvo v me- Rudarju premočan tekmec, zka- brali so več žog, niso pa mogli reš ti. Omenimo naj še, da so se secu septembru. Turmrja se je zalo se je pa, da $ta oba tekmo- vsiliti svojega tempa niti sled.ti demonstrant- znesli tudi nad na- udeležilo dvajset šahistov Rudar- valca na igrišču enakovredni vso igro tempu dom,činov. — Pri OBVESTILO Vs* kmetovalce obveščamo, da uemonsirani znesi iuu na- ____________j-—-_____________ ^ ____ __________........ .................bo Kmetijska zadruga Brežice šhrd°'konzularnimi'' p‘redstazm:štvl )a- Razdeljeni so bili v dve $ku- moštvi. Mogoče so domačini celo Rudarju je bila v prvem polčasu "p'avl,nJ°. ? d"ej! --tl -.v :---- D ni Dn dp.SAt tnralrev. nrovlaHnvil 1 Tolrm« Toln Hnhrji nrvA nptnrlca? Ipl*»n. tedna Od I d0*4* OKlOuro lUDD ‘tne ^ Kinematografi *‘\ ' Mo 'komunističnih0elementov Pmi te M »ledeč. 1. Gerželj 8 2e v drugi m.nuk so gostje je pr-šla v visoko vodstvo m tp- kmet ,skxh proizvodov Priglasite M ------------------------------------«'**" Kaže pa, da bi bilo krivce treba točk: 2-—3- Taušič in Jszbec ml vodili s 6:0. Kazalo je, da bode dj prinesla zmago. Ostali so bli ^adJ^mn^Tilpce za Kint> .”Sv°boda«-Center v Tr- -- a d» c 1 ^ ^ bovljah bo predvajal do po- nedeljka f rancosko-iUJ«jaeiskii sl"i Tudi v različnih 'panmush- P» 7 točk,'4. Rajevec 6 točk; 5 Rudarjeve"' hudo poražen.^: ^vpree^Tnse nanje n: bilo da«, da zag >tov.m0 kupce za ki jim trojno sodelomnje na Balkanu ni povšeč. Nočna košarkarska tekma v Zagorju V nedeljo, 18. V drug. skupini pa so se šahi- selno, lepo in uč nkov.ito. Pod tudi Bonzo Virt. t “S rdX bogat spor™, program Frece po 7 točki 4. Gale 5 točk; minut. 2e v osmi m nuti je bil ’ ZAGORJU 5. Drnovšek 4 m pol točke; 6. rezultat samo 11:9 v korist Al- ŽENSKI ROKOMET Dolanc 4 točke itd. na dopisn el na naslov Kmetijska zadruga Brežice ah na upravo sPosavskegr tedna* o Brežicah. film »PRED POTOPOM«. Opozarjamo kino obiskov al- Ogle/te sl naš paviljon na razšla- ce> da bodo zaradi izredne dol-v'Siu, kjer boste prijeli v'a na- tega filma predstave izje* drobna pojasnila a prodaji vaših moma v stik dan do ponedeljka >lanc 4 točke itd. lemanie, v 16. minut, pa je Rudar Proletarec fZanoMet • tr- Z po’asn,,\° proaa" u°\n in V finale so se uvrstil; trije pr- vodil $ 26:11 in bjl že zmagovalec rr0lelareCUag0rje) . Lf pridelkov n nakupu reproduk- samo ob 17. m 20. un. t. m., bo na nomelj 9:0 (7:0) cljskego materiala umetnih gnojil in kmetijsk h strojev. tarcem. Zagorju OBVESTILO Kmetijska zedruga o Brežicah obvešča vse kmetovalce in kup- ZTP »Posavje« v Brežicah išče za takojšnjo zaposlitev sposobne knjigovodske moči za finančno in blagovno knjigovodstvo. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na ZTP Posavje« Brežice. vopla«’-rani igral d iz vsake sku- prvega polčasa in tud; zmagova- pine Zasluženo :n prepričljivo je lec tekme Prvi polčas, v kate- Na razmočenem Igrišču so pre-igrišču Proletarca v Zagorju noč- zmagal France Gerželj, ki je vse rem so domačini, k0 so se otresli teklo nedeljo rokometaš;ce Pro- na tekma v košark med Svobodo P31"* ie dobil Drugo mesto je za- nervoze in dohiteli nasprotnika letarca v Zagorju s tehnično f --p*-. „„ ,, , EsPSSI brez točke. « (n) več šlo. Trudil; so se h. uspkth ,tr0^> n nadomest- lje Kljub temu da je boksarski go več, če bj bilo vreme ugodno, ^dnost dvehT iolov^v*’ prvem polčasu za brežiškega Partizana Naslednji teden predvajamo v sredo in četrtek francoski film »PASTORALNA SINFO-NIJA«. Predstave ob 18. in 20. uri. Kino »Svoboda - Trbovlje H« bo predvajal te dni italijanski film »NERON IN M ES ALJ-NA«. Razpored predstav je razviden z lepakov. Kino »Partizan« Sevnica predvaja 17. in 18. sept. ameriški film »SESTRIČNA RAHELA«; 24. in 25. angleški film »VESELI NORMAN«. Kino Brežice predvaja 16. do 18. ameriški film »TAJNA INDIJANKE«; 20. do 22. ameriški film: »HOBSON V ŠKRIPCIH«; 23, do 25. ameriški barvni film: »DVIGNI ZAVESO« — FN: 36. OBVESTILO Obveščamo vse kmetovalce, da bo Kmetllsk0 zadruga v Brežicah odprlo * 1. septembrom 1955 spe. cšaln0 trgovino za oskrbo kmetijstva o novih prostorih v Brežicah, Pod obzidjem št. 27 V zalogi imamo vse vrste Potujoči kino LP predvaja od 17. do 20. sept. jugoslovanski ter zaščitnih sredstev Bilanca Knjigarne Trbovlje AKTIVA ta dan 31 XII 1954 PASIVA Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna in Izločena sredstva Osnovna sredstva Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva Denarna sredstva Gotovi izdelki :n blago C. Sredstva v obračunu m ostala akt va Kupci in ostale terjatve D. Flnanin' uspeh Razdeljeni dobiček ___________ Znesek v 000 d n Zap. it. 899 1.231 286 37 Skupaj 2.761 9 10 Naziv postavke Znesek v 000 do A Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Razni skladi B. Vir obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva Pasivne časovne razmejitve C. Vtrt sreasteo o obračunu in ostala pasiva Dobavitelji :n ostale obveznosti Ostala nosiva D. Flnančn: uspeh Dobiček Skupaj 65 207 1.600 14 759 79 2761 Vodja r-čunovodstva: (knjigovodstva) Rojšek Martin, I. r. Predsedn k upravnega odbora: Gnedič ZoV-ja, /. /. Direktor podjetja: Sovre Ivan, I. r. je pripisovati predvsem okoliščini, da domačin) nUo realizirale treh stoodstotnih priložnosti za dosego zadetka, medtem ko so gostje uresničili vse možnosti nth delov In galice. Trgooina ta oskrbo kmetijstva Kmetijske zadruge Brežice IZGUBIL SEM MOTORSKE ROKAVICE 8. sept. zjutraj nt cesti Videm—Stari grad. Pošten najditelj naj jih proti nagradi vrne na OZZ Krško. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene proti Alojziji Rački, Hrastnik PRODAM enodružinsko hišo z štev. 73 ter se Ji zahvaljujem, vrtom na lepem prostoru bli-da Je odstopila od tožbe. — zu posuje Brestanica. Ivan Alojz MUlbaver. Hrastnik 73. Mirt. Brestanica 23 film: »V NEVIHTI«. — V soboto, 17. sept., ob 17. uri v Zidmem mostu; ob 20. uri v Lok; pri Zidanem mostu. V nedeljo, 18. sept., ob 15. uri v Jagnjenici; ob 18. uri na Vrhovem. V ponedeljek, 19-«?Pt., ob 18. uri na Izlakah; ob 20. url v Mlinšah. V torek, 20. sept., ob 19. uri v Čečah- Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah bo predvajal od 16-do 19. sept., ob 17 in 19.15 ameriški film »SLED V LUKI«. Gostinsko podjetje »Majo ka“, - Trbavl e Je odprlo danes, v soboto, 17. septembra, nov lokaj DeVkatese-bfe „Maiotka“ - Trbinfe inilUHlHIIIIIUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIbllllllllllllll iiiiiiiinMRminHiimBtuiiiiiiitiiiiiivintiRittinriiHiiitniiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiimmmimnittMiitfHmiinmiiiiiiitiittiiiiuiiiiiiiiiiiiifini (bivši lokal »Rio« na Ulici 1. junija) V zalogi vedno vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pdjt-č. vse vrste mrzlih Jedil, kava,čaj, pecivo. Delikatesa — bife »Majolike« — Trbovlje vam nudi vse, kar ■i poželite. Nt svidenje!