Gospodar m gospodinja
LETO 1936
8. APRILA
ŠTEV. 15
Potrebno delo
Obeta se nam zopet dobra sadna letina. Sicer ie v nevarnosti še celih 5 tednov. Vendar pa upamo, da nam bo Bog priza-nesel s hudo slano in drugimi ujmami. Ko bo drevje ocvelo je čas, da zavarujemo zarodek pred dvema najhujšima sovražnikoma, katerih eden povzroči črvivost, drugi pa hrastavosi sadja. Prvi je zavijač, drugi pa skrlup aii fuziktadij. Sto in sto-tisoce lahko rešimo, (v mislih imamo zlasti jabolka kot naše najvažnejše tržno blago), ako se z vso odločnostjo postavimo v bran tema dvema sovražnikoma. To je mogoče pa le sedaj, ko bo sadje ocvelo, oziroma par tednov pozneje. Kdor zamudi to dobo, je za tisto leto zamudil vse, kar bi mu moglo ohranili sad zdrav in brezmadežne zunanjosti.
Menda ga ni več sadjarja, ki ne bi bil že. slišal, da se ta obramba zanesljivo doseže edino le s pravočasnim in pravilnim škropljenjem s kakim preizkušenim sredstvom (škropilom). M)nogo jih je pa še, ki nič kaj ne verujejo v to obrambo in še vedno oklevajo v svojo veliko škodo. Koliko jih je pa, ki so sicer kolikortoliko prepričani, da bi bilo dobro, ko bi sadno drevje škropili, pa se kar ne. morejo lotiti tega dela. Seveda so vmes tudi sicer zavedni sadjarji, ki pa od leta do leta pozabijo, s kakim škropilom bi škropili, kako se pripravi, kdaj in kako je škropiti. Vsem tem in onim sledeče vrstice v ravnanje	•
1. Prvo in najvažnejše vprašanje je: S čem bom škropil? — Za škropljenje sadnega drevja v dobi, ko začne brsteti in zeleneti, imamo zlasti dve škropili in sicer bakrenoapueno ali bordoško in žvepleno-apneno ali kaliforniško brozgo. Najčešče se uporablja bakrenoapnena brozga v % — 1% raztopini. 100 litrov \% bakrenoapnene brozge se napravi takole: v leseni posodi, ki drži nekaj čez 50 litrov, raztopimo 1 kg modre galice, ki je pa ne vržemo kar v vodo, ampak jo obesimo v vodo v vrečici, tik pod površjem. V drugi, istotako leseni posodi, ki mora pa držati nekaj čez 100
litrov pa raztopimo pol kg živega, ali pa \Yi kg gašenega čistega apna. Preden nameravamo škropiti, vlijemo naztopino galice v tankem curku in med neprestanim mešanjem v raztopino apna. Kdor hoče delati popolnoma zanesljivo, naj si oskrbi nekaj belega fenolftaleinovega papirja. Ako pomočimo košček tega papirja v gotovo brozgo, mora papir pordečeti. Če ne pordeči, treba dodati še apna. Bordoška brozga se mora, sproti porabiti, ker se v kratkem času pokvari.
Žvepleno apnena brozga se dobi že narejena. Ponekod jo pa kuhajo tudi, doma (zlasti nekatere podružnice SOD). Kupljeno ali pa doma pravilno narejeno žvepleno apneno brozgo moramo pred uporabo razredčiti tako, da vzamemo na liter temeljne brozge 30—35 litrov vode.
Obe te dve brozgi učinkujeta prilično enako ih bomo uporabljali tisto, ki nam je bolj pri roki. Obe ste namenjeni v varstvo pred škrlupom. Če pa hočemo, da bomo zadeli z enim delom poleg škrlupa tudi za-vijačev, tedaj moramo dodati bakreno apneni brozgi na vsakih 100 litrov še 100—120 gramov zelenila urariia (hud strup)) in t K kg gašenega apna. Poskusiti pred uporabo s fenolftaleinovim papirjem!
Kdor uporablja pa žvepleno apneno brozgo naj doda na 100 litrov za škropljenje pripravljene brozge 150 gramov apnenega arzeniata v prašku, ah pa 400 gramov v obliki pašte.
Teh navodil se je držati točno kakor navedeno; vsaka samovoljnost lahko povzroči veliko škodo na drevje. Vse potrebščine se dobe v tozadevnih trgovinah.* Organizirani sadjarji jih naj pa zahtevajo pri svojih organizacijah (pri podružnicah. SOD).
2. Za popoln ali vsaj dober uspeh je treba škropiti o pravem času. Vobče se priporoča trikratno Škropljenje in sicer prvič, ko se cvetno brstje odpira, — to bi bilo vprav tele dni — drugič takoj, ko se cvetje
* Kmetijska družba \ Ljubljani, v Celju, v Mariboru in v Ptuju, Chemotechna v Ljubljaru.
1
114
osuje in ireijič nekako 3 tedne pozneje, ko
so plodovi za lešnik debeli in se še rii zaprla. Posebno važno je drugo in tretje škropljenje. Prvič — torej pred cvetjem, ko se cvetno brstje odpira — škropimo z enim prej opisanih dveh škropil. Za drugo in li-etje škropljenje pa izpopolnimo eno izmed škropil z arzenikovim'preparatom, kakor je bilo zgoraj natančno opisano (ICO I bakrenoapnene brozge dodamo 100—120 gramov zelenila urania in 1 Y> kg ugašenega apna, 100 litrom žvepleno apnene brozge pa 150 gramov apnenega arzeniata v prašku ali 400 gramov v obliki pašte).
Škropljenje bo zaleglo le tedaj, ako ga opravimo v lepem vremenu. Če je zelo vetrovno se jako slabo dela in gre mnogo, škropila v izgubo. Če kmalu po škropljenju dežuje moramo delo ponoviti, čim se vreme ustanovi. Za drugo škropljenje (takoj, ko se cvetje osuje), iinamo komaj teden dni časa. Treba torej biti na preži, ker ako zamudimo tisti teden, zamudimo najugodnejši čas. Med cvetjem nikdar ne škropimo!
3. Za dobro delo treba konečno dobrega orodja in nekoliko tehniške spretnosti. Za
škropljenje sadnega drevja so primerne le samodelne, nahrbtne in prevozne škropilnice. Trtne škropilnice niso za rabo, razen j za prav nizko, mlado, pritlično sadno drevje. Sainodelno nahrbtno škropilnico načrpamo (napumpaino) na tleh in imamo potem obe roki prosti. Z njo gremo lahko po lestvi in celo na drevo. Še uspešneje in hitreje delamo s prevozno škropilnico, ki deluje tudi J s hujšim pritiskom.
Škropiti moramo tako, da se škropilo razprši v meglico, ki v najfinejših kapljicah riagosto pokrije mlado brstje, listjiče in po- ; /neje zlasti tudi zarodek. Napačno bi bilo, ko bi tako škropili, da bi se delale po listju debele kapljice, ali da bi celo teklo od drevesa.
Kdor ne more škropiti vsega svojega drevja, naj obdela vsaj tisto, ki kaže, da bo dalo dobro letino. Začetnik, ki še nima potrebne skušnje in spretnosti, naj se loti najprej mlajšega, lahko pristopnega drevja. Če le kako mogoče naj začetnik naprosi izurjenega soseda ali kogaikoli, ki mu bo pokazal pripravo škropila in ravnanje s škro- , pilnico.	H.
Kako povečamo pridelek krompirja
Med raznimi okopavinami zavzema brezdvomno krompir zelo važno mesto; za našega kmetovalca je bil že od nekdaj nenadomestljiv pridelek. — Nu krompirišča odpade v Sloveniji približno 18—20% njiv. Krompir je pridelek, katerega lahko še vedno sorazmerno dobro prodamo; važen ni samo za človeško prehrano, temveč nam tudi zelo dobro služi za pitanje odraslih prašičev in odraslo govejo živino.
Pridelek krompirja pa je pri nas zaenkrat še zelo majhen; ako primerjamo v tem pogledu prilike v drugih, kmetijsko naprednejših državah, potem šele vidimo, da pridelujejo na isti površini mnogo več krompirja kot pa mi. Marsikdo bo na prvi hip mislil, da vsled tega, ker so drugod ugodnejši pogoji za pridelovanje krompirja, in pa vsled tega, ker imajo mogoče boljšo zemljo; toda temu ni tako. — Večje pridelke krompirja imajo zaradi tega, ker posvečajo drugod pridelovanju istega mnogo več pažnje, kot pa pri nas; istim potem moramo iti tudi mi.
Na isti površini pridelek krompirja lahko znatno zvišamo; ne zadostuje, da ga pridelamo samo za lastno potrebo in pa živalsko prehrano. — Gledati moramo na to, da ga tudi redno lahko nekaj prodamo. — Dan-
danes pa se dogodi še često, da pridela marsikateri kmetovalec komaj dvakratno seme.
Podnebne in talne razmere so v mnogih naših krajih zelo ugodne za uspešno pridelovanje krompirja.
Zvišanje pridelka krompirja je odvisno od več okolnosfi.
Zemlja mora biti propustna, dovolj suha, dobro prezračena in zadosti gnojena. Krompir uspeva skoraj na vseh zemljah; tako na peščeni, ilovnati, glinasti, kakor tudi na barski. Na težkih zemljiščih pu mu škodujejo preobilne padavine, ako se voda ne more zadosti odtekati
Višina pridelka je v veliki meri odvisna od pravilnega obdelovanja zemljišča. Do-tično njivo, kjer hočemo saditi krompir, je najbolje pieorati že v jeseni; kdor dosedaj še ni tako postopal, riaj stori tako vsaj v bodoče in gotovo mu ne bo žal. S tem, da smo pustili njivo, katero smo določili 2a krompir, čez zimo nezorano, smo napravili veliko napako; tako zamudimo vse ugodno delovanje mraza na zemeljske delce zorane njive.
Ko nastopi hud mraz, zmrzne voda med zemeljskimi delci in jih raznese ter zdrobi;
tako nam pripravlja mraz zemljo za spomladansko saditev oziroma setev.
Pred zimo zorano zemljo zrahlja zmrzal mnogo bolj temeljito, kakor oa bi mogli to napraviti in doseči spomladi celo s ponovnim oranjem Zelo napačno je, ako orjemo zemljo šele spomladi in to v mokrem stanju. Ako orjemo težko zemljo, dokler je še mokra, se valijo izpod pluga težke in dolge« brazde, ki sploh ne razpadejo; ko pa se posušijo, postanejo zelo trde in jih težko razdrobimo Posledice takega oranja se poznajo zelo dolgo časa; tako zemljo je še pri prihodnjem oranju težko dobro obdelati jn spraviti v red. — Zato moremo paziti, da orjemo vedno takrat, ko se je zemlja primerno osušila.
Zemlje pa ne smemo orati tudi takrat, ko ie presuha — Ako je glinasta zemlja suha, jo zelo ležko preorjemo ali Pa se sploh ne da orati; peščena zemlja pa se še bolj izsuši.
Ako je zemlja močna, potem je priporočljivo globokeiše oranje. Olobokejše obdelovanje zemlje ie rastlinam v marsikaterem oziru zelo koristno. Tako globoko obdelana zemlja vsrka za časa deževja večje količine vode, ki se nabirajo na spodnji nepropustni plasti, odkoder zamaka zemljo polagoma in enakomerno proti površini. Taki zemlji suša mnogo manj škoduje, kot pa plitvo obdelani.
Z globokejšim obdelovanjem poglobimo rodovitno plast zemlje. — Zrak prihaia iako tudi v nižje zemeljske plasti in povzroča, da razne mineralne snovi hitreje preperevajo in postanejo tako dostopne rastlinskim koreninam.
V taki zemlji se rastlinske korenine močneje razrastejo in lažje prodirajo; zato pa najdejo tudi več hrane in pridelki so vsled tega znatno boljši, kot pa na plitvo oranih. Ni pa še zadosti, da smo za saditev krompirja dobro pripravili zemljo; veliko važnost moramo polagati na pravilno kolobar-jenje. Napačno ravnajo oni, ki več let zaporedoma sadijo krompir na eni in isti njivi, pridelek krompirja vsled tega od leta do leta znatno pada, pa tudi proti raznim boleznim ni več tako odporen.
Višina pridelka je brezdvomno v veliki Tieri odvisna od semena samega. Predvsem ie potrebno, da uporabljamo za saditev le dober in zdrav krompir in da krompir za seme stalno izmenjavamo in sicer po mogočnosti vsaj vsaka tri do štiri leta; ako tega ne storimo in uporabljamo vedno in 'sto seme, začne pridelek znatno pa pešati, tudi okus krompirja samega je slabši.
To nazadovanje pridelka opazimo že pri samem domačem krompirju »oneidovcu«, ki ga že toliko let gojijo pri nas; še toliko bolj viden pa je ta pojav pri nekih tujih vrstah krompirja, katere se še niso popolnoma prilagodile našim podnebnim in talnim razmeram. Zato je nujno potrebno, da seme večkrat izmenjamo.
Da bomo imeli na razpolago vedno samo dobro semensko blago, naj vrši vsak kmetovalec odbiro semenskega krompirja po možnosti že na njivi. Kdor se dosedai s tem še ni pečal, naj to vsaj v bodoče poizkusi in prepričal se bo, da uspeh ne bo izostal.
Ko je krompirjevka še zelena, jc treba odbrali zdrava, krepka, rodovitna in proti boleznim odporna stebla; ta stebla zaznamujemo s palicami in takrat ko krompir kopljemo, zbiramo gomolje od teh stebel na posebnem prostoru. Nato odberemo od teh za seme samo najlepše in zdrave gomolje; imeti morajo pravilno obliko, številna in krepka očesca ter lepo meso. — Iz takih gomoljev se bodo razvile tudi lepe in močne rastline. Za takšno delo je potrebno samo malo dobre volje; res, da je nekoliko bolj zamudno, toda izplača se vedno. — Ako bomo stalno vršili tako odbiro semenskega krompirja,, potem gotovo pridelek ne bo pade! v tako znatni meri kot dosedaj. Za saditev moramo uporabljati tudi popolnoma zdrave gomolje. — Č.
g Način setve koruze. Vsekakor je mnogo boljše, da sadimo koruzo v vrste, kakor pa, da jo sejemo kar navskriž. S tem, da jo sadimo v vrste, prihranimo zelo veliko semena, kar je v današnjih težkih časih za vsakega kmetovalca brezdvomno zelo velikega pomena. V krajih, kjer pridejujejo koruzo na večjih površinah, uporabljajo za setev iste posebne stroje, kot tudi za setev drugih žit. Ti stroji sejejo zelo enakomerno in seme pride v enako globočino. Pri nas pa, kjer pridelujemo koruzo le na bolj majhnih površinah, pa je zaenkrat še v navadi ročna setev; tu pa tam se poslužujejo nekateri ročnih sejalnih strojev V vsakem oziru je boljše, da sejemo koruzo v vrste, kot pa navskriž. Vrste morajo biti oddaljene ena od druge pribiižno 50—80 cm; ravno toliko tudi biljka od biljke. Ako sejemo koruzo lepo v vrste, so nam s tem obenem olajšana tudi vsa poznejša dela, kot n. pr okopavanje in sc v to svrho poslužujemo raznih strojev.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Volčji bob ali lupina
Volčji bob ali lupina ie že stara kulturna rastlina, ki so jo že Rimljani gojili za zelno krmo, pa tudi za zeleno gnojenje. V Srednji Evropi se je njeno pridelovanje razširilo v 18. stoletju za časa Friderika Velikega, ki je 1784. 1. zaukazal njeno pridelovanje v Nemčiji.
Volčji bob se je dosedaj uporabljal v glavnem za zeleno gnojenje na izrazito peščenih, na apnu revnih tleh. Tu se spomladi ali poleti poseje in ko dorasle in napravi obilo sleblovja in listov, se podorje ali pod-koplie, da zagnoji zemljo kakor hlevski gnoj.
V	takih peščenih tleh se hitro razkroji in dobro učinkuje na poznejše rastlinstvo, zlasti na okopavine. Pri nas se tako zeleno gnojenje še premalo vpošteva, ket imamo večinoma dovolj hlevskega gnoja, za katerega je sicer volčji bob najboljše nadomestilo. Ta rdstlina spada namreč k stročnicam, ki imajo to lastnost, da potom svojih korenin zbirajo v zemlji duših iz zraka in tako obogatijo tla. Pri tem naberejo tudi v svojem steblovju dovolj dušičnatih spojin, zlasti beljakovin; če to sieblovje podorjemo, zagnojimo zemljo ravno tako, kakor da bi podorali hlevski gnoj.
Imamo tri vrste volčjega boba, ki se razločujejo po cvetju in zrnju: beli, rumeni in modri. Pri poskusih, ki so se izvedli v Sloveniji, se ie najbolje izkazal beli volčji bob, ki najbujnejše raste torei je najbolj primeren za zeleno gnojenje, ker da največ steblovja.
V	ta namen ga sejemo spomladi, pa tudi še lafcko po žitih kot strniščni posev. Na ha porabimo 160—18Q kg semena. Če pa hočemo lupino sejati za seme, jo moramo sejati tedaj kol fižol ali koruzo, najpozneje do srede maja, da nam pravočasno dozori, pred nastopom mraza. Za zeleno gnojenje jo sejemo najboljše junija ali julija da ima do jeseni dovolj časa na razpolago za svoj razvoj in za pridobivanje dušika iz zemlje. Tedaj šele pride njeno koristno delovanje do popolne veljave, ko jo jeseni, četudi morda že nekoliko pomrzlo podorjemo. Povdariti pa treba, da ji moramo ob setvi pognojiti s superfosfatom in kalijevo soljo potem šele se dobro razvije. Ta gnojila pa ne gredo v izgubo, ampak pridejo v korist poznejšim rastlinam, navadno okopavinam.
Ker ima jrnje volčjega boba izmed vseh stročnic največ beljakovin, so ga hoteli uporabiti tudi za krmo živini. To pa ni uspelo, ker vsebuje grenak in zopern alkaloid lu-pinin, grenčico. Živina ga navadno ne mara.
Če so pa to zrnje zdrobili in pomešali z drugim krmili, da ga ie morala uživati v večji množini, tedaj je zbolela na »lupinozi«, katera bolezen ima precei sličnosti z za-strupljenjem s fosforjem. Zato se ie moralo njegovo sicer izredno tečno zrnje pred po-kladanjem šele primerno pripraviti s kuhanjem oziroma z izpiranjem navedene grenke in strupene snovi. S tem je pa izgubilo mnogo na svoji hranilni vrednosti in 'udi rm splošni uporabnosti.
Nekoliko bolj poraben ie ta bob za zeleno krmo, še bolj za pripravo okisane zelene klaje, ansilaže, ki se pa mora temeljito spraviti, kajti beljakovinaste rastline v jami kaj rade plesnijo. Kot zelena klaja se lahko poklada le dokler je še mlada, medtem ko postane pozneje, ko dozori, mani okusna in celo nekoliko grenkasta, zato jo živina vzlic njeni tečriosti odklanja. Iz teh razlogov se ta rastlino pri nas ni mogla vdomačiti, četudi vsebuje obilo beljakovin.
Sladki volčji bob. Ker se pridelovanje navadnega volčjega boba za zrnje za krmo vsled njegovih slabih lastnosti ni izplačalo, so nemški rastlinogojci stremeli za tem vzgojiti sorto, ki bi dala sladko zrnje, uporabno za krmo in po možnosti tudi za človeško hrano. In po poročilih iz Nemčije se jim je to tudi posrečilo pri vseh treh sortah. Tako imamo danes že sladko belo, rumeno in modro lupino. V začetku so hoteli to tajnost svoje vzgojitve ohraniti zase ter so strogo zabranili vsak izvoz tega semena. Sai bi izvoznik tega semena moral plačati 10.000 mark kazni (160.000 din) In morda ravno radi te prepovedi ie ta novost v rastlinogoistvu vzbudila na semenogojstve-nem trgu tako zanimanje, da so o njej pisali že vsi strokovni listi.
Sladki volčii bob ie vzgojen z odbiro iz grenkega volčjega boba ter se da brez nevarnosti v vseh oblikah uporabiti za krmo vsaki vrsti živine, pa tudi za človeško prehrano ter za pridobivanje olja iz semena.
To pridobitev so Nemci hoteli ohraniti samo zase, da se druge države ne bi mogle s tem okoristiti. Uvideli pa so, da se taka tajnost ne da dolgo ohraniti v državi, zato so sp.emenili svoj sklep; pač pa so določili izredno visoke cene it semensko blago. Sedaj se je tovarni olja »Uljaric^« v Bel-gradu posrečilo za drag denar kupiti in izvoziti iz Nemčije po 10 stoiov nekaterih boljših vrst sladkega volčiega boba, s katerim namerava ta tvrdka v naši državi iz-
vcS}i poskuse za pridobivanje semena v večji množini, ki bi ga prihodnje leto razdelila tistim kmetovalcem, ki se zanimajo ja gojitev te rastline.
S sladkim volčjim bobom bo naše kmetijstvo pridobilo izvrstno krmsko rastlino za
v
Čebelar
Ne toliko zavoljo bolečin, ki so komai omembe vredne in ne zaradi posledic pika, ki jih sploh ni, naj človek - posebno čebelar — skrbi, da bodo čebele čim manj pikale, marveč zaradi čebel, ki vsak pik plačajo z življenjem. Noša koža je namreč prožna, bečelje želo pa ima nazaj zasukane kvačice, ki ne puste, da bi ga čebela iz-drla. V kožo ga lahko porine, notri se pa zapiči kakor sidro. Tudi če čebele ne odbi-jemo, ga skuša izvleči a se ji celo želo odtrga od zadka in ostane v rani, sirota pa odleti z veliko zevajočo rano. Pa če bi takoj poginila! Dognano je, da se tako ranjene čebele mučijo v hudih bolečinah včasih več dni. Kje ie pod soncem pravi čebelar, ki bi se mu revice ne smilile!
Dvojen in na obeh straneh zadosti tehten je razlog, da pikanje kar moči omejimo. V naslednjem nekaj koristnih navodil.
Ne hodi odpirat panjev v črni, kosmati obleki, ne s kosmatim pokrivalom pa tudi ne gologlav. Že črna barva ie čebelam zoprna, še bolj pa kosmata obleka ali veliki lasje. Ko se prva čebela zakadi v obleko ali v lase in s sikanjočim in jeznim brenčanjem poskuša pičiti, opozori na boj druge, ki no bojni klic takoj planejo na pomoč. Sikajoča muzika raste, razburjanje se veča in posledice so hude. V čebelnjak hodi s svetlim, gladkim predpasnikom in s kakim starim, belim slamnikom.
Potnega človeka čebele ne marajo. Če se pričneš potiti, se ohladi in obriši, sicer ne boš imel miru. Tudi ni dobro, če greš iz enega panja v drugi,.ne da bi si prej umil roke in orodje. Vsaka družina ima svoj značilen duh. menda po matici. Drugi družini je tuji duh znak za napad. Tudi zdravstveni oziri terjajo v čebelnjaku umivalno pripravo. Dokazano je, da se mnogo bolezni prenese iz družine v družino z rokami in orodjem. Torej dve muhi na en udarec.
Človeška sapa je čebelam nadležna, posebno zoprna jim je pa, če diši iz ust kakor iz soda! Zato ne pij preden greš k čebelam in ne dihaj naravnost vanje.
Važen je tudi dnevni čas, v katerem opravljaš razna dela pri čebelah. Zlasti
peščena in na apnu revna tla, na katerih druge stročnice nepovoljno uspevajo. Razen tega je znano, da volčji bob znatno izboljša taka zemljišča ter jim zviša rodovitnost s pomočjo te rastline mogoče sploh obdelati nekatere čisto peščene pokrajine.
in zelo
opravki, ki zahtevajo dolgotrajnejše razburjanje čebel, morajo biti izvedeni o pravih urah. Ne kaže posegati v panje kadar so vse čebele doma: Zgodaj zjutraj, popoldne po 3. uri ali ob deževnem vremenu. Prvič ie delo pri polnem panju sitno, ker pri količkaj nerodnem gibu tareš čebele na debelo, drugič so pa takrat vsi »bojevniki« doma. To so stare čebele, ki skrbe za »zunanjo politiko«, imajo polne mehurčke strupa in so do kraja bojevite. Teh se je treba bati. Mladice ti ne store žalego razen, če katero pritisneš; pa čc tudi piči, ie pik df>-kaj nedolžen. Ako torej hočemo opravljati delo pri družinah lagodno in brez vojske, se ga lotimo, ko je večina stare garde zunaj — dopoldne in nekako do 2. ure popoldne. lasno je, da nekaterih opravil ni mogoče izvršiti s presledki, ker se ubija čas, posebno če imaš čebele kje na paši in se moraš tje voziti. V takšnih slučajih pa nujno priporočam čebelarsko kapo, ki pokrije obraz. Kapa za čebelarja ni sramota, češ, kako se čebel boji. Narobe! S kapo ohranimo marsikateri čebeli življenje, sebi pa zagotovimo nemoteno delo. Odsvetujem pa rokavice, ki delo ovirajo in so škodljive, ker v njih človek ne čuti tako dobro in čebele stiska.
Najtehtnejše navodilo zoper pikanje ie pa zlato pravilo, da se naj vse pri čebelah dela mirno, lagodno, brez sunkov in udarcev, brez naglih in nervoznih gibov. V tem tiči umetnost pravega ravnanja s čebelami. Dokler se čebelar ne dokoplje do te umetnosti, ni zrel. Imamo sicer za pomiritev čebel razna kadila (od tlečih lesnih gob ali kupivnega enskola — tobačni dim ni zanič, ker ne miri, ampak draži), vendar dim dobro deluje le dokler žival ni razburjena, potem pa odpove. V dobro čebel in svoje si velja zapomniti tudi to, da se delo če le mogoče odloži, ako so družine preveč razburjene in hude. Naslednji dan bo morda opravek polovico lažji. Na koncu še: ne bezaj venomer po panjih in ne dregaj brez potrebe v čebelje gnezdo. Najboljši je tisti čebelar, 1 ima čebele v lepem redu, pa porabi za o v panjih najmanj časa.
v kraljestvu gospodinje
KJJHINJA
Fižolova juha. 2c zvečer namočim en četrt kg rdečega fižola. Drugi dan ga operem in do mehkega skuham v slani vodi. Ko je fižol kuhan, ga s fižolovko vred pre-tlačim v drugo posodo. Za duh pridenem en lovorov lisi, vejico zelenega peteršilja, vcjico majarona in »drezek limonine lupi-riice. luho zabelim s prežganjem, ki sem ga napravila iz polne žlice masti in žlice moke. Da se prežganje enakomerno razredči, vli-iem vani nekaj žlic mrzle vode. V tako pripravljeno juho zakuham riž ali rezance ali pa juho vrelo vlijem na popečene žemljice, luho okisam s kisom in pridenem preilače-nili paradižnikov.
jajca s čebulo in slanino. V kožici raz-belim na kocke zrezano suho slanino in pridenem drobno zrezano čebulo. Ko čebula zarumeni, primešam stepena jajca, med katera sem pridejala par žlic mleka in žlico moke. Ko ie jed na eni strani ocvrta, jo obrnem in šc na drugi strani zarumenim.
)ajca s sardelami in slaniki. Med štiri iaica primešam žlico kisle smetane, pol žlice moke, na tanke rezine, narezane sardele in slanike. V kožici razbelim surovo maslo ali inast ter zlijem pripravljena jajca vanjo. Ko ie spodnja stran zarumenela vzamem jed previdno na krožnik in potresem še mehko površino z drobno razrezanim drobnjakom.
Kuhana šunka. Šunko operem z vročo vodo. Potem jo denem v dovolj velik lonec in jo polijem z mrzlo vodo. Za šunke od mladih živali zadostuje dveurno vrenje. Meso starejših živali pa mora vreti tri do štiri ure. Med kuhanjem pridenem odrezek čebule in en lavorov list Če voda, v kateri se kuha šunka zelo povre, io zalijem vedno le s kropom. Ko ie šunka kuhana, jo pustim, da' sc v juhi ohladi Če je šunka po kuhanju preveč slana, jo še enkrat zalijem z vrelo vodo in jo pustim ohladiti v njej.
Pečena šunka. Šunko za peko že prejšnji večer namočim v mrzli vodi. Drugi dan jo operem, osušim in zavijem v testo, ki sem ga napravila iz slabše moke. To testo napravim v kvasom — kakor za kruh. Nekoliko vzhajano testo razvaljam toliko, da šunko lahko zavijem z njim Testo okoli šunke nabodem z nožem na več mestih, zato da testo pri peki ne poka. Šunko denem na pekačo in jo v pečici pečem dve do štiri ure. Čas pečenja je odvisen od velikosti in starosti
kosa. Testo odstranim šunki tedaj, ko ie že shlajena. Pečena šunka dalj časa traja in je bolj pripravna za pošiljanje
Olepšanje šunke. Popolno slilajeni šunki olupim kožo in jo z ostrim nožem zrežem natanke podolgaste kose Kose zložim na krožnik in obložim s kupčki nastrganega ali naribanega hrena. Okrog šunke devam menjaje koščke trdo kuhanih jajc, vršički zelenega peleršilja in glavice rdeče redkvice. Redkvico dvakrat zarežem, a pustim ji srednja zelena peresca. Poleg teg okraskov se lepo poda tudi sardelino maslo ali navadno surovo maslo.
RAZNO
g Voda vam je odnesla prst z njive; sedaj vozite na njivo kopišno prst; to kopišno prst hočete mešati z glino in radi bi vedeli, kako morate to zemljo gnojiti in katere rastline bi najbolj uspevale. — Glinasti zemlji primanjkuje navadno apna in humusa. — Predvsem je potrebno gnojenje z apnom, katero zelo ugodno vpliva na zemljo. Apno služi kot hrana rastlinam, obenem pa zemljo tudi rahlja. Pri obdelovanju težke glinaste zemlje je treba posebne pazljivosti. Z delom je treba počakati tako dolgo, da sc zemlja zadosti osuši, ker bi jo lahke pokvarili za več let, ako bi jo obdelovali v mokrem stanju. Na taki zemlji najbolje uspeva detelja in pšenica; ako pa ni zelo mokra tudi pesa in krompir. Ako sle se odločili za peso ah pa krompir, morate gnojiti tudi z zadostnimi količinami kalija, fosforja in dušika. Posebno krompir in pesa rabita večjo količino 40% kalijeve soli.
g Sladkorna pesa, hmelj, so industrijske rastline; isto velja tudi za cikorijo. Sladkor, pivo in cikorijo izdelujejo v tvornicah in zato se posameznik ne bo pečal s takimi stvarmi. Sladkorno peso sadijo v južnih krajih naše države, lako n. pr. v Vojvodini, kjer se nahajajo večje sladkorne tovarne, katere odkupijo od kmeta ves pridelek sladkorne pese. Za vzgajanje sladkorne pese pa je potrebno predvsem dobro obdelovanje zemlje zadostno gnojenje in pa nekoliko več strokovnega znanja. Islo velja tudi za hmelj. — Ako irnaie na razpolago večje površine zemljišča, je bolje, da pridelujete več sena in raznih drugih krm-skih rastlin.
Dekleta in žene! — Shranite »Domolju-bovo prilogo »Gospodar in gospodinja«, ker ima trajno vrednost!
gospodarske vesii
denar
g Ljubljanska denarna borza. Devizni aroinei na ljubljanski borzi je minoli teden jnašal 4.5 milj din ter je bil nekoliko nižji kakor v prejšnih tednih Največ prometa je bilo v nemških čekih in avstrijskih šilingih. |\|a prostem deviznem tržišču so plačevali tuje devize po sledečih cenah: 1 angleški funt 250 din ameriški dolar 49.65 din, nemško marko 13.96 din, avstrijski šiling 9.13 din, špansko peseto 6.30 din, italijansko liro 3,22 din, grške bone po 31 par. — Uradni tečaji so pa beležili: angleški funt 217 din, ameriški dolar 43.50 din, holandski goldinar 29.75 din, nemška marka 17. 61 din, švicarski frank 14.28 Din, belgijski belga 7.40 din, francoski frank 2.89 din, češka krona 1.81 din.
g Stanje naših kliringov. Pri izvozu naših pridelkov ter uvozu tujih izdelkov se obračunava po takozvanein medsebojnem kli-ringu Pri tem smo mi izvozili v Nemčijo veliko več kakor pa iz nje izvozili, zato imamo mi od te države terjati sedaj še 472 milj. din. Ravnotako je z Italijo, ki riarn dolguje še 159 milij. Din; nekaj malega sta nam dolžni tudi Bolgarija in Turčija. Te terjatve naših izvoznikov, ki morajo po več mesecev čakati na izplačilo, skuša Narodna banka izravnati s tem, da prevzame dolg nase in izplača terjatev po nižjem tečaju.
CENE
g Žitno tržišče. — Na žitnem trgu vlada mrtvilo pri padajočih cenah. Na ljubljanski borzi se kupuje le za sproti, večjih sklepov ni. Novosadska žitna borza pa izkazuje naslednje cene, veljavne /.a 100 kg žita pri vagonskih pošiljkah naloženih na nakladalni postaji. — Pšenica bačka, sremska in ba-natska 150—152 Din, bačka okolica Sombor 149-151 din bačka ladja Tisa 153-155 din, slavonska 154 — 156 din; koruza bačka, sremska in banaška 105—106 din; oves bački in sremski 130-140 Din. slavonski 134-136 din; ječmen bački iri sremski 64 kg 132.50 do 135 din. Moka bačka, banatska, sremska, slavonska, 0g in Ogg 242.50 - 252.50 din, številka 2 222.50- 232.50 din, štev. 5. 202.50 do 212.50 din, štev. 8. 100-105 din. - Tudi na tej borzi je bilo zadnji tederi malo kupčij, ker so kupci z ozirom ria nazadujoče cerie neodločni.
g Krompirjeve cene v Ljubljani. — Dne
1, aprila je bil v Ljubljeni krompirjev irg Uiedno bogato založen, kakor že dolgo ne.
Saj je do 130 voz pripeljalo na prodaj okoli 80.000 kg krompirja. Temu je bilo vzrok ugodno vreme, ki vabi za saditev, zato je prišlo na trg mnogo kmetov, ki so ga nakupovali za seme. Veliko povpraševanje je bilo po zgodnjem rdečem krompirju, rožniku, ki je dosegel ceno do 1 50 din za kg na debelo, kifelčar pa celo 2 din. Beli krompir oneidovec je med prodajo padel v ceni od 1 Din ria 80 par. Krompir je bil večjidel že do 11 razprodan, ostalo ga je le nekaj voz
ŽIVINA
g Ljubljanski živinski sejem dne I. apr. Po daljših mrtvih sejmih je bil ta zopet enkrat živahen tako glede kupčije kakor glede dogona; pa tudi cene so narasle. Kmetje so prignali 56 volov, 24 krav, 13 telet, 4/4 prašičkov za rejo in 125 konj. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje (v oklepajih podatki za prešičji sejem): voli I. vrste 4.25 do 5 (4-4.50) din, II. vrste 3.50-4 (3.50-4) dinarjev, III vrste 3-3.50 (2.50-3.25) din, krave debele 3—4 (2—4) din, klobasarice 2 do 3 (1.75 - 3.25). din, teleta 5-7 (4.50-5.50) dinarjev Cene prešičev za rejo so bile 130 do 225 din za enega. — Prodanih je bilo 28 volov, 10 krav, 8 telet, 220 prešičkov za rejo in 18 konj.
g Kako hoče Češkoslovaška omejili produkcijo žita. Na Češkem se pojavlja mnogo načrtov glede ureditve žitnega trga. Prvotno se je nameravalo zmanjšati produkcijo 7/1 a za 50.000 ha, na kateiih se naj po-sejt sladkorna pesa. Ker je pa za to že nekoliko prepozno, bo ostalo za peso le 25.000 ha. P'.«ivišek sladkorne pese nai sc deloma poKrmi, deloma porobi za izvoz sladkorja. Da bi se sedanji previšek pšenice izvozil, se ni obneslo, ker bi pri teh nizkih cenah bile potrebne velike financi-jelne žrtve. Pač pa se obravnava predlog ta odvišek porabiti za dodelitev cenejše moke brezposelnim in polrebnejšiin delavcem, kar bi manj stalo kakor izvozne premije. Namera je tudi določiti manjšo izmle-iev, da se več odpadkov porabi za krmo in ostane manj moke. Vse lo zahteva državno podporo, ki bi pa bila nižja kot predlagane izvozne nagrade. Če bi se moka po riižj> ceni razdelila brezposelnim in revnejšim slojem, računajo, da bi v ta namen bilo upo-rabljenih skupno 10.000 vagonov pšenice, katera množina bi češki trg precej razbremenila
PRAVNI NASVETI
»Mapo popravljajo«, j. K. Vprašajte pri katasterski upravi, kaj, zakaj iu kako se je v mapi popravilo.
Postopanje s tujci v Avstriji in Nemčiji. J. M. O tem vprašajte pri avstrijskem odnosno nemškem konzulatu.
Preizkušanje radijskega aparata. T. K. Radieki aparat sme ostati pri stranki na poskušajo največ tri dni. Po preteku tega tridnevnega roka mora prodajalec, ki je dal aparat na poskušnjo, če se ni sklenila 'kupčija, aparat demontirati in odnesti. Če pa se je kupčija sklenila, se mora kupec četrti dan pri poštnem uradu prijaviti kot naročnik. Preden se preizkus začne se mora obvestiti poštni urad s posebno prijavo, ki je ni kolkovati. kdor aparat po tridnevni preizkušnji obdrži in se ue prijavi kot naročnik, se mu aparat odvzame v korist države in plača 900 Din kazni.
Pritožba proti odloku občine. A. V. Drugostopno oblastvo za reševanje pritoži) proti odlokom občinskega odbora, kazenskim odlokom občinske uprave in proti odlokom predsednika občine v poslih krajevne policije je okrajno načel-stvo. Pritožbo je vložiti v 15 dneh po vročitvi odloka. Izročiti je pritožbo občinskemu oblastvu, ki je izdalo odlok prve stopnje in ne onemu oblastvu, ki naj odloči o pritožbi.
Kdaj je edini hranitelj stalno oproščen vojaške službe? š. M. P. Sin edinec vojne vdove je oproščen aktivne vojaške službe. Namerava se oženiti. Letos bo star 27 let. Ali bo še oproščen? — Po postavi so službe v kadru oproščeni med drugimi edini hrunitelji nesposobnih rodbinskih članov, ki ostanejo to tudi še po dovršenem svojem 27. letu starosti. Ce se torej razlogi njegove oprostitve do 27. leta starosti niso spremenili in še vedno obstoje. mu ne bo treba služiti v kadru.
Plačilo za postrežbo, š. M. Vdova ima mater in očima, ki sta že oba stara Vdova obema streže in opravlja za nje vsa hišna dela, ker sama iega nista več zmožna. Vprašate, če bo mogla zahtevati od njih plačilo. — Očim ima hišo in nekaj zemlje. — Očim je sicer dolžan skrbeti za svojo ženo in bi praviloma moral povrniti stroške, ki jih je mesio njega imel kdo drugi z njegovo ženo in seveda tudi z njim. Vendar v gornjem primeru je vdova očividno stregla materi in očimu vet* ali manj zaradi izpolnjevanja svojih dolžnosti, ki jih ima otrok napram staršem iu ne v pričakovanju kakšnega plačila. Po sedanji praks* sodišč ni pričakovati, da bi uspela s tožbo za povračilo stroškov, ki jih je imela s postrežbo. Žato tožbo odsvetujemo.
Izguba ugodnosti zaščite kmetov, p,
Ž. L. Vprašate, če so kmetje, ki posojilnicam do konca februarja t. 1. niso plačali obresti za leto 1935 in prvega obroka dolga, popolnoma izgubili pravico do zaščite. — Odplačilni načrt združenih hranilnic in posojilnic ne pozna delne izgube zaščite. Povsem jasno pravi: Če dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta. Ker je treba plačati do 50 novembra. izgubi pravico do ugodnosti iz odplačilnega načrta, kdor ne plača do konca februarja.
Težave prevzemnika posestva. A, T. Po očetovi smrti so prepisali posestvo na pet otrok, mati je pa ostala gospodar do smrti, ko je ona umrla ste se pogodili s sestrami in bratom tako. da ste odkupili od njih njihove solastninske deleže. Od brata ste kupili njegov delež I 1951 in ste se zavezali, da boste kupnino plačali v dveh letih, česar pa niste mogli.. Sedaj vam brat preti s tožbo ;'eš la niste zaščiteni, ker da prav za prav izplačujete dediščino in ne kupnine. Ali ima prav? — Ta slučaj je vsekakor sporen in ga more merodajno rešiti le sodišče, ako se ne pobotate. Po našem mnenju gre v gornjem primeru za izplačilo kupnine, ker dediščino je bral že r>r-j dobil v obliki solastuinskega deleža, ki ga je nato vam prodal. Zato kupnina za ta delež po našem mnenju ni dediščina in ta terjatev ne izvira iz dedovanja, ampak iz kupne pogodbe. Svetujemo vam, da daste pravniku preštudirati sodne spise, t. je zapuščinski spis iu kupno pogodbo, preden se spustite v pravdo. Le po pregledu spisov vam bo mogel strokovnjak dati zanesljiv nasvet.
Odkupnina za samoupravne ceste. V. P. Po odredbi ministrstva za gratlbe se bo vsem javnim uslužbencem in upokojencem počenši z letom 1937 odtegovala odkupnina za osebno delo na samoupravnih cestah v dveh enakih obrokih, in sicer v aprilu in septembru vsakega leta. Do sedaj se je odtegovala cela odkupnina v mesecu februarju. Pobrana odkupnina se mora takoj odvesti banovin-ski in občinski blagajni.
Dolg iz I. 1929. K. J. R. — če ste bili I. 1929.. ko je dolg za vas nastal in ste sedaj kmet po uredbi o zaščiti kmetov, ste glede tega dolga zaščiteni.
Odpovedni rok delavca v obrtnem podjetju. V. E. — Če ui za delavca pogojeno kaj ugodnejšega, znaša odpovedni rok službenega razmerja najmanj 14 dni. če je sklenjeno službeno razmerje dosmrtno ali za čas daljši od petih let, sme služlbojem-nik to razmerje razvezati po preteku petih let. držeč se odpovednega roka šestih mesecev.