-----   405   —
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V zbornici poslancev ni bil po večdnevni   in   deloma   viharni   razpravi   ves   načrt vojne postave   tako   sprejet   kakor ga    je predložila vlada. §. 1 je bil sprejet po vladnem predlogu,   ker za obve-ijavo zadostuje navadna večina glasov,  zoper §. 2. pa, kateri določuje,   da bi  se nabiranje letnega števila vojaških novincev (54.000 mož) dovolilo za 10 let, so glasovali „ustavoverci" tako trdovratno,  da ta §. ni dobil dvetretjinske večine. Govorili so za vladni načrt mnogi poslanci   naše (avtonomistične) stranke tako izvrstno in minister Horst je   z   ozirom   na vojaščino druzih držav tako sijajno izpričal potrebo , da se sprejme vladni na-črt, al vse ni pomagalo nič, — ustavovercev cela tropa je gnala svoje strankarsko, protivladuo kold tako nelojalno ,   da omenjeni   §. 2. ni   dobil   dve  tretjini glasov. Skoda,   da  nimamo prostora obširno povedati,   kaj so govorili   poslanci   naše   stranke,   kakor   Clam-Martinic, Rieger in drugi, obljubimo pa, da prinesemo drugi pot celi govor Riegerjev;   danes   priobčimo polovico govora našega poslanca Kluna ,   ki je gorke solil uatavovercem in jim hudo za kožo segel, zato so ga zasmehovali, ker mu niso bili kos  drugače odgovoriti.    Sploh je v usta-voverskem besedovanji bilo „veliko dima, a malo ognja", vendar smo uatavovercu Tomaszuku zato   hvaležni,   da je ministra Taaffe a pozval na dvoboj,   v  katerem smo zvedeli, da je vlada zdaj na naši strani, na strani pravice. Tehtni govor grofa Taaffe-a se je glasil takole: Slavna zbornica! Nisem bil namenjen o tem važnem vprašanji oglasiti se;   tudi treba bi   ne bilo,   ker  se je to vprašanje   z vladnega   prostora   uže   sijajno   branilo. Al danes mi  je ravno predgovornik (Tomaščuk) skazai čast, da me je osobno napadel, toraj mislim, da mi je dolžnost, te napade z nekaterimi besedami odbiti. (Dobro! na desni.)    Gosp. predgovornik je namreč rekel:  „Mini-sterstva predsednik,   ki je zdaj vladi na čelu,   je prav tisti,   ki  je   bil   na   čelu   tudi   ministerstvu Giskra« Herbstovemu (Burgerministerium) —in se je zato — če smem rabiti neparlamentarno besedo, za katero prosim uže naprej zamere — o meni norčeval. (Klici: „oho!" — na levi. — „Res je!"   na desni.    Govornik nadaljuje s povzdiguj enim glasom.)
Gospoda moja! Jaz sem bil res onemu ministerstvu na čelu; poklicalo me je na to mesto zaupanje Nj. Veličanstva cesarja o času gotovo zelč nevarnem; udal sem se temu klicu in bil sem več časa na čelu onemu ministerstvu. Al razmere so postale take, da se tako ni daio več vladati Avstriji v prid. (Dobro! na desni. — Čujte! na levi) in zgodilo se je zato, kar gospodje gotovo še pomnite, da se je ministerstvo razdvojilo v večino in manjšino. (Dobro! res je! — na desni.) Na čelu manjšine sem bil jaz in tu potezal se za taka načela, ki so še dandanes moja načela. (Dobro!) Pokazala pa se je potreba, da, če ima biti v Avstriji res pravo parlamentarno življenje, mora biti državni zbor ves, cel, to je tak, da so vsi narodi lepega cesarstva našega v njem zbrani in dajo besedi svoji veljavo. (Dobro!) Skušal sem toraj, takim poslancem, ki zastopajo lepe dežele in veliko davkoplačevalcev ter so res znani veljavni možje, dati politično mogočost, udeležiti se ustavnega življenja. (Klici na levi: Cujte! — Živahno ploskanje in pritrjevanje na desni; na levi klici: Ustava! neverjetno! Govornik naj se posvari!)
Hvala Bogu, da ti možje so prišli le-sem in se udeležujejo ustavnega življenja (dobro! na desni) in jaz m?slim, da je s tem storjen uže velik korak naprej za vtrjeoje ustavnega življenja v Avstriji. (Dobro! na demi.) Očitalo se je, da je sedanje ministerstvo neka smeš mi-
nisterstva io da se eni strani smehlja, drugi pa žuga. Gospoda! to ministerstvo si je stavilo za cilj svoj spravo in sporazumijenje med narodi, sato mislim, da je to smehljanje, ki pa ni bilo enostransko, vendar nekoliko opravičeno.
Dalje se je očitalo, da vlada nima nobenega cilja; to ni istina; vlada ima svoj cilj, in ta je: narode avstrijske sprijazniti medseboj, sprijazniti jih na temelju skupne ustave avstrijske. (Dobro-klici in ploskanje na desni.)
V enem pa — moram reči — sem s predgovomi-kom istih misli: on bi namreč rad imel večino avstrijsko, a ne narodne. Avstrija pa je sestavljena z raznih narodov, katerim vsem se morajo pravične varovati. (Živahno priznanje in ploskanje na desni.) Ce narodi drug ob drugem bivajo in se zavedajo svojih pravic ter jih tudi vživajo , si bodo radovoljni podali rok6 v prid veliki in celi Avstrij . (Dobro! na desni.)
Pa tudi o tem se strinjam s predgovornikom, da se ne da vladati, če se Nemci ob steno pritiskajo;  al tudi
Slovani in pa drugi v Avstriji živeči narodi se ne smejo
pritiskati Ob Steno (dobro! dobro! na desni), vsi imajo v naši Avstriji enake pravice, vsa) ravno razni narodi skup so Avstrija in so Avstrijci, in če si ti pripo znajo med seboj enake pravice in jih tudi vlada pripo-znavs, poten? , gospoda, bodo vsi tudi dobri, vrli Avstrijci. (Živahen plosk na desni, oporekanje na levi; levič-njaki so razburjeni.)
Vojna postava je šla brž v obravnavo zbornici go sposki, in kakor nam telegrami poročajo, je odbor, za posvet postave izvoljen, 9. dne t. m. enoglasno sprejel od poslanske zbornice odbiti §. 2. vojne postave. P.) takem tedaj ni dvombe, da ga tudi cela zbornica go sposka sprejme. Po tem roma postava še enkrat v zbornico poslancev in če jo ta zavrže, čeravno je oger-ski državni zbor jo popolnoma po vladnem predlogu sprejel, kaj pa potem ?vTu se zopet kaže prečudna anomalija dualizoaa! — „Cas" piše, da bo, če se postava vdrugič zavrže, Taaffe odstop:!, po tem pa na vrsto pride ministerstvo državnopravne stranke, najbrže Ho-henvrart. Koliko je resnice na tej govorici, bode prihodnost kmalo pokazala.
— Kateri dan se prične zborovanje delegacij na Dunaji, ni še prav gotovo, vsakako se prično med 15. in 18. dnevom t. m.
-----   406   -----
V delegacijo avstrijsko so Čehi med druiimi izvolili grofa H. Clam Martinica, kneza Lobkovica, dr. Riegerja in dr. Zeithamerja, — Dalmatinci dr. Klaiča io za njega namestnika Borellia, — Štajerski slovenski poslanci niso hoteli voliti, ker jim poslanci nemškega Stajerja niso hoteli dovoliti ne enega poslanca v delegacije, —Nemci so si izbrali dr. Rech-bauerja in barona Walterskirchna, za nju namestaika pa dr. Foreggerja, - Korošci so izvolili Ritterja in za njega namestnika Nischeiwitzerja, Kranjci grofa Hohenwarta in za namestnika dr. Poklukarja, — Istri-jani so si izbrali Francesohia in za namestnika Viteziča,
—   Goričani   Winklerjain dr. Pejerja za namestnika,
—  Tržačani Wittmana in za namestnika dr. Rabla, in tako tudi ostala dežele pošljejo svoje zastopnike v delegacijo.
— Ministerstvo je zbornici poslancev predložilo načrt obrtnijske postave (Gewerbeordnung), ki deloma predrugačuje, deloma pa dopoinuje dozdaj veljavno postavo. Ta načrt spada na 3 oddelke: 1. oddelek obravnava razmere obrtnijskih pomočnikov in delavcev, — 2. oddelek: obrtnijske nadzornike (Gevverbs-mspektoren), — 3. oddelek pa obrtnijske pomočne bia-gajniee. — Mnogo dobrega zrnja — tako pravijo izvedenci — je v tej novi avstrijski postavi; obrtnijski nadzorniki pa, katerim nalog je nadzorovati nad tem, da se določila te postave izpoinujejo, so na Angleškem, v Svajci, na Francoskem, v Nemčiji itd. uže davno vpeljani, bodo nam nova naredba. Ker je prenaredba nesrečne dosedanje obrtnijske postave na korist obrtnijstvu in rokodelstvu živa potreba, zbornica menda tuai ne bode odlašala, se kmalu lotiti obravnave te postave.
— Telegrafi čna priznanja iz mnozih slovanskih krajev od občin itd. dohajajo ministru Taaffe-u.
Ogersko. -~ Hude povodnje reke Koros žugajo Veliko vardinu in pa reke Mar oš Aradu z veliko ne-.varnostjo.
Cetinje. Telegram od 8. dec. t. m^ naznanja, da 6. dne t. m. je bila velika bitka med Črnogorci in Albanezi pri Veliki ob Limu. Okoli 1000 Arnavtov Je na bojišči mrtvih obležalo. Tudi zgube zmagonosnih Črnogorcev so precejšnje, kakih 100 je mrtvih ranjenih, pa tudi kakih 100.