. / Naj Tee j i Jawniki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih idela^cev v Ameriki. u i The largest Slovenian Daily in' š the United States. . < Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLA1TPT 2876. _Entered ss Second Class Mattf. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. " TELEFON: COBTLANDT 2876 _ **()L123L ~~ ŠTEV 123 NgW Y0BK> TUESDAY, MAY 26, 1925. — TOREK, 26. MAJA lft25. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIH ANGLEŽI V VELIKIH SKRBEH London je v skrbeh glede stališča Brianda. — Njegov odgovor na berlinsko poslanico. — Odgovor francoskega zunanjega ministra na angleške proteste smatrajo odločilnim za mir Evrope. — Anglija ne more sprejeti proti-nemške zveze. — Ustmeno svarilo na naslov Pariza. Poroča John L. Balderston. LONDON, Anglija, 25. maja. — Teden, ki se je pričel z današnjim dnem, bo mogoče .odločil usodo bodočih generacij v Evropi. Od odgovora francoskega ministra za zunanje zadeve bo odvisno, če bo stari svet definitivno raz-delj en v dva sovražna tabora, ali če bo uspel nemški načrt, katerega je Anglija že sprejela in ki se tiče medsebojnega dogovora za zajamčenje miru. Francoska poslanica bo dospela v Berlin v teku prihodnjih par dni. DoČim je ta skrajno važna odločitev na tehtnici, so opuščena pogajanja med Francijo in Anglijo glede izpraznenja Kolina in glede besedila skupne zavezniške poslanice tikajoče se nemškega razoroženja. Obstajajo namreč resne diference glede razoroženja, katerih ni mogoče še nadalje prikriti. Francozi stavijo zahteve o katerih so Angleži prepričani, da je njih namen izključno le podaljšati okupacijo Rena preko 1. avgusta, torej preko datuma, obljubljenega od Francozov v preteklem poletju za izpraznitev Ruhra, in datuma za umakne-nje Angležev iz Kolina. Francosko stališče napram varnostnemu dogovoru pa je najbolj bistveno vprašanje. V tukajšnjih krogih, ki poznajo prvi osnutek Briandovega odgovora na berlinsko poslanico ter poznajo tudi angleški protest v obliki prošnje za pojasnila, prevladuje črn pesimizem. Neglede na to, kar bi bil storil prejšnji ministrski predsednik Herriot, je sklenil Briand uničiti prilike za mir potom sprave ter pokriti to, kar dela sedaj, s podpiranjem mirovnega protokola na prihodnjem zasedanju lige narodov v Ženevi, s čemur bi naprtil vso krivdo poloma Angliji, ki ni hotela sprejeti ženevskega protokola. : Nadvse važno Briandovo poslanico so sprejeli tukaj pred štirinajstimi dnevi. Poslanica je odklanjala varnostni dogovor, razven pod pogoji, o katerih je znano, da bi jih Nemčija ne sprejela. Ti pogoji vključujejo definitivno nemško odpoved člena XIX., ki bi dal Nemčiji pravico vložiti priziv proti mejnim krivicam. To predlaga Briand kot posebno klavzulo v dogovoru, potom katere naj bi se Nemčija obvezala, da ne bo nikdar skušala s pomočjo arbitracije ali na kak drug način iz-premeniti meja, določenih v po-vojnih pogodbah, na zapadu ali iztoku. Za vprašanji, katera je stavil angleški kabinet, tiči tudi svarilo, da ne more postati Anglija pod nobenim pogojem in v nobenih okoliščinah del defenzivne zveze s Francijo proti Nemčiji. Politika angleške vlade je taka kot jo je objavil zunanji minister Chamberlain v poslanski zbornici dne 24. marca. Rekel je, da odobrava Anglija predlog Nemčije za jamstven mir na zapadu med Nemčijo, Francijo, Belgijo, Anglijo in najbrž Italijo, temelječ na trajnosti pogodbenih meja ob Renu, vključno nevtralno ozemlje na temelju razo-ioževalnih določb pogodbe. O iztočnih mejah pa naj bi se razpravljalo, če bi želela Nemčija po členu XIX. dogovora glede lige narodov. Nazori angleške vlade pa niso le osebno nazira-nje zunanjega ministra Chamberlaina. Govor A. Chamberlaina glede zunanje politike ni predstavljal njegovih osebnih želja, temveč stališče kabineta. Nemčija se bo baje pokorila. Nemčija bo protestirala proti pričakovanim za vezniškim Zahtevam, naj se še bolj razoroži. Opirala se bo v glavnem na dejstvo, da nočejo zavezniki izprazniti Porenske. Žrtve zadnjega japonskega potresa. OSAKA, Japonsko, 25. maja. — Iz oficijelnega poročila je razvid- no, da je zahteval .potres, ki se je pojavni izadnjo soboto v tukajšnji okoliei, 278 človeških žrtev. 526 oseb je bilo ranjenih. Potres je porušil nad 400'hib, dočim jih je 230 zgoilelo. Poroča S. Spewack. BERLI\\ Nemčija, 24. maja. — Nemčija pričakuje slabih poročil i/ Poriva, slabih raditejja. ker bodo »stavili zavezniki eelo serijo zahtev za reorganizacijo nemške armado in policije. Izvršitev teh htev pa se ne prilega novemu duhu. ki ah je pojavil v Nemčiji z Izvolitvijo Ilindenburga predsednikom nemške republike. Ob istem času pa bi pomenjalo ignoriranje žalitev ekonomski po-plom in kabinet je moral priti vsled tega do prepričanja, da ne more nob ma množina nacijonali-strčnega duha v deželi sami premagat i odločnosti zaveznikov. Poročila iz Londona Ln Pariza, ki so bila objavljena tukaj, kažejo. da bodo zahtevali popolno reorganizacijo nemškega generalnega štaba, demoliranje gotovih municij-skih naprav ter deevmtra-liziranje narodne policije. Nemčija se bi morala koncem konca uda-ti. Pvevnla bo protestirala in mogoče bolj odločno kot kedaj poprej. kajti dosedaj je še vedno protestirala. . Nacionalistom, ki dolž> fstrese-manna veleiizdaje, ker je rekel, da ni Nemčija nič bolj kriva vojne kot pa zavezniki, se bo zdelo naravnost neznosno Ukloniti svoje glave vojaški kontroli. Nemčija pa se ne bo takoj nda-la. Dosti utemj!jenih razlogov ima za ar gum tin t. Trdila bo. da zavezniki sami kršijo versaillsko mirovno pogodbo, ker nočejo izprazniti Porenske v določenem času. Rekla bo. da je njena želja do miru razvidna iz njenega predloga glede vamo>,tmga dogovora. Odločno bo izanikala vojaške kršitve. Prezgodaj je seveda obrazložiti konečni odgovor Nemčije na zavezniške zahteve. Tukaj ni na rjfcz-polapro nobenetga oficijelnega izraza ter ga t>{t bo, dokler ne bodo zahteve sporočene Nemčiji. Medtem pa vlada skrbno zasleduje jjtsodo dogovora. Francija bo poslala v tem pogledu posebno poslanico. če je mogoče vrjeti diplo-matičnim informaeijam, ki so na raiTiOolaco. V takem .slučaju bi smatrali Nemci poslanico za manj resno ■kot če bi mosija podpis antante. Dejanski se Nemčija briga le za poročilo vojaške komisije. Od tega poročila je odvisen problem izpraznitve Kolina in Ruhra Nemčija noče priti v položaj. da baranta za i^praznenje s tem. da se podredi vojaškim zahtevam. kajta izjavila bo. da ji je bila evakuacija obljubljena tako v mirovni pogodbi kot v londonskem dogovoru. KJjutj temu pa se bo morala Nemčija podrediti ultimatu, a storila bo to le (Z velikim odporom. , ker je trdno u veko. Pred kratkim je organizirana tolpa ukradla, dve lokomotiva. Ker so pa tatovi izprevideli, da velikega plena ne morejo spraviti v defcar, so lokomotivi pustili na strinskem tiru. Včeraj ponoči so pa (ukradli ne-Enanei z Oliver .trga petindvajset mladih Up, Značilaioj je, da jih pri žaganju ni nihče zalotil. Bolgarski kralj potrdil smrtno obsodbo. JEFFERSON CITY, Ma.. 25. maja. Govemer Bafapr je izjavil, da je na mesto pokojnega senatorja Seldena P. Rpencera imenoval advokat* O. H. Williamsa. SOFIJA, Bolgarsko. 25. maja. Bolgarski kralj Boris je te kot sto ■delegatov, zastopajočih enajst drža v. Dr. Samuel Bivchler, prejšnji pomožni g nerailni pravdnik države New York ter častni predsednik. je zanikal da je sedanja de-Lavnost posledica zadnjega obiska grofa Karolvi-ja v deželi. Rekel je, da je bila ne\vvorška organizacija stvorjena pred dv»:ani leti. l>r. Buchler je navedel razmere, v katerih je bilo grofu Karo-Jyi-ju ki se je vrnil pred en i rja mesecem v Evropo, dovoljeno vstopiti a- Združene držav)? marca meseca. da obišče svojo bolno ženo. V zvezi s tem je grofa Se resničnega polo-j žaja na Madžarskem, sem prepričan. da bi bilo veliko pbsojilo dovoljeno le pod pogojeni, da zadosti Madžarska vsem zahtevam resnične demokracije. — Vlada admirala Harthy-ja zatira vse Ijaidi, brez ozira na pV?-me. vero iin stan — in vsled tega ji ni mogoče zaupati. SENATORJI PROTI RAZLIKOVANJU Senatorji so odločno proti razlikovanju v pogojih za odplačan je vojnih dolgov. — Strogo kritizirajo idejo Coolidge-a, naj se nudi Belgiji posebne ugodnosti. — Oficijelni komentarji zakladniških uradnikov. Papež sprejel v avdijen-ci bivšega kanclerja. Japonska registrirala pogodbo.- •■■ _ŽENEVA. Švica, 25. maja. — Pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena med 'Rusijo in Japonsko. je japonski zastopnik včeraj registriral pri Ligi narodov. DAROVI ZA "DOM SLEPIH". Ignacij Mušič. Rroaklvn. N. Y.. #'».00. Louis Kepic, N. Y. City, $3.00. Frančiška Rurgar, Ridgewood, N. Y., $1.00. Denar s-mo sprejeli in ga bomo izročili, na pristojno, mesto. - » '^Uraduitavo. RIM. Italija. 23. maja. — Danes je sprejel papež v privatni av-f. i jene i bivšega nemškega kanee-larja Marxa in njegovo ženo. Z Marsom se je dalj časa pogovarjal o r.Kzmerah v Nemčiji. Predsednik boljši. WASHINGTON. D. C., 25. ma-»ja. — V Belo hišo so dospela poročila, da bo predsednik še nadalje križaril na svoji jahti "Mayflower" in to se je smatralo za znam", nje, da se je njegovo zdravstveno •stanje izdatno izboljšalo. Zbolel je nenadna na indigestiji, ki je bila deloma posledica nena-valno hude vročine. Predsednik se bo še danes-vrnil s svojo ženo domov v Washington ter se izopet lotil svojih poslov. ' WASHINGTON, D. C., 25. maja. - Ce se ne bo sedanje razpoloženje v senatu izpremenilo, bo administraciji skoro nemogoče prodreti s svojim predlogom, naj se uveljavi razliko med dolgovi, katere so najeli naši inozemski dolžniki tekom vojne in po zaključenju vojne. Predsednik Coolidge baje zagovarja to politiko v slučaju Belgije. Kongres bo mogoče naprošen, naj'sprejme refundiranje povojnih dolgov Belgije, ki so bili namenjeni v glavnem pomožnim svr-; ham, in da naj se o ostalem dolgu razpravlja pozneje. Ta predlog je zadel na neodobravanje številnih senatorjev, vključno odlične republikance, ki trdijo, da mora ameriški davkoplačevalec plačevati stroške dolgov brez vsake razlike. Glavna opozicija pa temelji na trditvi, da bi Francija zahtevala slično prednost, če bi se jo dalo Belgiji. Napor Francije, da se uveljavi razliko med "političnimi" ali strogo vojno-časnimi posojili in drugimi, najetimi po premirju, je zadel na odločen in trajen odpor kontrolujoče skupine senatorjev. Sedaj pravijo, da bi z uveljavi j en jem te razlike v slučaju Belgije priznali princip, katerega bi ne bilo mogoče zanikati Franciji in ki bi pomenjal kanceli-ranje strogo vojno-časnih dolgov. Ti senatorji ne bodo izrazili svojih nazorov, razven če bi zavzel predlog bolj definitivno obliko. Senator Borah je rekel, da je bil včeraj popoldne poklican v Belo hišo, a 1« na kratko in splošno razpravo. Rekel je, da se ni tikal pogovor razlike med različnimi dolgovi. Dostavil je, da noče razpravljati o tem vprašanju, ker si ni še ustvaril svojega mnenja in ker ne ve, če bo za predlog ali proti. Jasno je, da je administracija resno razmišljala > tem vprašanju. To je razvidno ne le iz namiga-vanj v Beli hiši, temveč tudi iz neoficijelnih komentarjev zakladniških uradnikov. Glavno vprašanje po mislih administracijskih uradnikov je, če bi ne bilo bolj pametno sprejeti refundiranje tega Jdela dolga, mesto čakati na nedoločeni dan, ko bi bili Francija, Belgija in drugi narodi pripravljeni iznebiti se svoje zahteve, da se loči vojne dolgove od pomožnih in rekonštruk-cijskih dolgov. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. D»bn bo Bite otn« sladafej JUOO IL1TU A i 1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 5000 Din. — $86.50 Pri nakasifih, M snaiaja manj k* krt tm IM fiurjer ntana* M"»«J II moUt ca poitnin« in druge ilnin. 9mwwiilji na zadnje pdtte in tepteCnJ« Ttitei Utrri mT, ITALIJA IN ZA8KDXH0 OZBMUE^ 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........522.00 300 lir..........$13.50 1000 lir............ $43.00 Prt narotilJk, U H&teJ« murni M m Ur nfiiiBi pes**! pa lf mm mm ptiMm in drve« feuMUJa na ndah Mte h faplafajt LNHJaneka MUm tanks v Trsta. Za poJHlJatre, ki presegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOC LIH dovoljujemo po moco&Boati Se poseben popust. tmšmmmmm pa eni Hrt—a tea, ka aam pride puhd denar v taka. POSUJATVB PO BSZOdTAVNjRH PISMU IZVRŠUJEMO ff HAJK&AJŠEM CA8U TEB BACUNAMO CA BTBOtea Ncv Tnfc Bank Dmft« FRANK 8AK8ER RATS BANK m Oorttaadl Btraat, V«w York, H. T. Wmiinii OartSaadt dHT. GLAS NARODA ■■ i urili r' r • -ir -, iTirirBMMMMBWPMBi^^— \ GLASNARbDA "1 | (SLOVENE DAILY) 1 Owned and Published by 8LOVENIČ PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president__Loom Bgncdfle, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" _ "Voice of the People"_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays._' Za celo leta velja list ea Ameriko Za New York ta celo leto — $7.00 »'» Kanado _____________________ $6.00 Za pol leta_______........----— $3.50 Za pol leia ____________________$3.00 Za nioeemstva ea celo leto_#7.00 Za četrt leta ______________________ $1.50 Za pol leta_______________________$3.50 Subscription Yearly $6.60.___ Advertisement on Agreement._ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznaaL da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street Ne* York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. Slovenci smo mnogokrat preveč skromna, ne vidimo ničesar dobrega mod našim Ipudstv/mi, pozabimo. da je mnogo VELIKIH MOŽ bilo rojenih od SLOVENSKIH MATER/vidimo U vrline drugih narodov. Ker ne vidimo njih slabosti, mislimo, da je vse drugo boljše kot ono, kar je nase. Ali je ta skromnost na mestni? Nikakor ne. ravnotako ne, kot na na mestn bahaštvo. # Mnogo starišev, jo ponosnih, ker ji j i h otroci no znajo SLOVENSKEGA JEZIKA, ter se sramujejo priznati, da .<*> njih stariši SLOVENCI. To sclafliost treba na vsak način ozdraviti. Priznajmo vsakemu svoje, a nikdar se nam ni t rob a sramovati, da smo SLOVENCI. Vsaj nismo najslabši narod na sve-tu. asgodoivcna nam pove. da spadamo v prve vrste kulturnih narodov. Slovenski stariši razlagajte svojim otrokom, kako lepa je slovenska zemlja, koliko krasote vam nudi. kako krasne so planine, sne-žniki m podzemske jame. S tem J odete zbudili zanimanje pri drugih narodih, lci si bodo želeli ogb'-uati našo krasno slovensko deželo. Povejte otrokom, kaj je bil slovenski narod, da je bil branitel j krti t ure, kajti stoletja je odibijal napade takrat divjih in 'krvoločnih Afcijafov in s tem pripomogel, da .so se drugi narodi na severu lahko mirno izobraževali -in kulturno napredovali. Pri vsem t in tj ■ - ■ ' ■ ' -|1 Peter 2gaga I - i-t: Iz Sofije poročajo, da je bolgarski kralj Bori< potrdil smrtno! obsodbo, ki je bila izrečena nad , ,tremi atentatorji, ki so vprizorili atentat na katedralo sv. Kralja, f l Potrjevanje smrtnih obsodb je takorekoč edini job, ki je ostal lažnim kronanim glavam. i Ia posel ni posebno čeden, po-' sobno ker mora biti taka 'kronana glava neprestano v stra'hu. kaj bo nad njo izrečena smrtna obsodba. * Slavni polarni razi-kovaJec liAmunslsMi.se je v zrakoplovi po-' : dal na Severni tečaj, med večni i 1» in sneg. Zi>< m krat ni o n jem še nobene ga srlasu. Morda se je ponesrečil, morda je živ, pa ne more nazaj. Ekspcdieija v sneg in led Severnega tečaja je j a ko rizkirano podjetje. i Toda ]io mojih mislih je lažje prodi- ti tja kot pa do ledenega srca zakrknjenega kapitalista. * V Mirrne-oti je bilo jezero. ko-jega površina je znašala petsto a krov. V zadnjih petih letih je pa je zero izginilo. ZunnstvtJniki si na vse mogoči' načine tolmačijo, kam je izginila : ta ogromna m nožna. vode. Dosndaj pa niso drngeora dognali kot to. da je žejni Amerika ne i niso popili. | Dannšn/t* m-wyorsko časopisje', je objavilo na prvi str: m i /. velikimi črkami vest. da se je včeraj zvečer zopet pojavil na newyor-škem Broadwayu Harry Thaw. Harry Thaw je 'čuden mžak in , še bolj čudna so pota njesrove usode. Najprej je treba oni'niti, da jej Thaw milijonar, kajti če '>I ne bil milijonar, bi bila pota njegove usode dosti bolj pripro-ia Prei' devetnajstimi leti je bil; ustrelil znanega arhitekta Stan-forda "Wliite-a. ker je imel slednji ljubavno razmt rje ? njegovo ženo. Thaw jo bil obtožen umora. tZ;i umor po p r veni relu je pa delo-; •■"'•na smrtna kazen. Da ga rešijo yir-'il električnim j stolon., so advokati in zdravniki, dokazali, da je Thaw blazen. Poslan je bil tore j v norišnico. Nore/Qn je pot iz norišnice zaprta. Ker je Thaw hreprniel po svobodi. so ga zdravniki proglasili zdravim. Ko j? užival par tednov zlato j svobodo, se je bil pregrešil nad »nekim mladoletnim fantom. j Za tak pre.greŠck je določena kazen od petnjastih do petindvajsetih let. Ki t Thaw ni hotel toliko časa sedeti, so ga advokati in zdravniki še enkrat proglasili blaznim. Poslan je bil v norišnico. V norišnici je dolgčas, toda. kot sem že prej omenil. ne more norec iz norišnice, pa naj se mu magari tako toži po svobodi. Zdravnikom ni kazalo drugega, kot da so ga zr>pe»t -proglasili zdravim. i Nekaj časa je živel Thaw v svoj >m rojstnem kraju, bil je član domače požarne hrambe ter član cerkvene obline. Včeraj se mu je pa nenadoma ste žilo po Broadwayu. Nenadoma se je pojavil v spremstvu dveh mladih deket v neki nn kabarefm' ter j«' začel plačevati za draga vi-! no in žganja. V zgodnjih jutranjih urah j.-znašal njegov račun tisoč petsto dolarjev. Ko se bo dovolj narvzil deklet, žganja in šampanjca, si bo najbrž zopet malo streljanja privoščil. Predobro namreč ve, kakšno pot bi nastopil v takem slučaju: v J sodišč ■. iz sodišča v norišnico, iz norišnice v zlato prostost. * Harry Thaw je namreč milijonar. V demokratičnih republikah se pa merijo milijonarji 7. drugačnim merilom kot navadni Zemljani. ski. ampak je korakal naprej in se tudi sam kulturno izobraževal. Vse to zasluži priznanje in nikogar ni treba biti sram. da je Slovenec. Na.Ša mladina potrebuje pouka v maternem jeziku, da ga bo znala in spoštovala svoj jezik. Direkt-i torij Slov: inskega Narodnega Doma v Cleveland«. Ohio, sklicuje sestanek vseh slovenskih starišev. vseh društvenih uradnikov in vseh onih, ki se zanimajo za naš slovenski jezik, da se pogovorimo «o ustanovitvi slovenske šole in ji določimo smer. < Ta c-esitanc'k w vrši v S. X. Do-, mu na 6417 St. Clair Ave., v petek dne 29. maja 1925. zvečer ob S. uri. Slovenska šola v največji ^lo-vensk'i naselbini ima pomen tudi za druge slovenske naselbine, kajti .zgled vleee. O1) bodo videli, da napredujemo v največji sb.!venski; naselbini na.-> bodo rade volje posnemali in boo ga zabeli obdeh vati > palicami in boksati. Nato so ga vrgli v kuhinjo, ko je dobil še močan j udarce z gorjačo na roko. Tam so j g;i pretepli, dokler se ni onesvestil. Xa.to sii italijanski junaki no-bcgnili /. avtomobilom proti Pre-straneku. Napadalci so znani in objavljeni oblasti. Badalič je dobil prvo zdravniško pomoč pri dr. Grudnu v Postojni in potem je š 1 v tržaško bolnico. .Zalega fa.ši>tov--kih napadalcev je v Postojni. Tako fašistovsko divjanje bo ško- ; clovalo tudi tujskemu prometu v Pošto 'ni. GARY ZA OBOROŽEVANJE Vojni department je našel mogočne zavezujoče v svojem prizadevanju. da ustvari nov narodni Oboroževalni dan. Ali pravzaprav, resnični stvaritelji ideje. zastopniki ameriškega velekapitala. ki utvarja s svojim lovom na dobičekj predpogoje vojne in ki ima naj-veeje dobičke <>d vojne tsame, >.o bili prisil jI ni stopiti iz ozadja, v kai rem so se držali ter se osebno zavzeti za oboroževalno propagando. Sodnik Gary, načelnik jeklarskega trust a, Charles M. Schwab, predsednik BethVihem Steel Company, general .Tamess Hardbord. predsednik Radio Corporation. Samuel McRoberts, predsednik Metropolitan Trust < ompauy. Guv E. Tripp, član Wcstinghouse Ele<*-tric Company, stoje načelu daljšega seznama industrijalcev in bankir j< v, ki priporočajo veliko-potezno industrijalno mobilizacijo" r smatrajo narodni Oboroževalni dan kot iz\Tstno propagando za povečana oboioževa nj a. Veliki bankirji, ki so naložili v neštetih tujih deželah milijone ameriških dolarjev v vsakovrstnih podjetjih, ki so dali vladam nerazvitih dežel posojila prrrti oderuškim obr istim in ki zahtevajo za-t ■-> kontrolo nad financami teh dežel — tor ameriški rrrasti, ki vpri-zarjajo gospodarske zavojevalne pohode v Južno Ameriko, E\*ropo in Azijo, s,o samo i>osebi_nmeviio izvanredno navdušeni prijatelji iiiogo«' ne armade in največje morn arice, ki naj bi dala poudarka njih željam. K temu pride poleg tega še vpoštev pri velikih jeklarskih in železnih napravah, pri izdelovalcih smodnika, lastnikih ladjedelnic in drugih slienih obratih splošna preal fašisrtovskih zvez. da bi j prišel do kake shižbe in zaslužka, dasi on ni bil nikdar fašist. Obr-i nil se jeza pomoč do fiišistovskega j tajnika L. Morara. kateri pa je j inn 1 o lijem točne informacije in pon ] »o ved al. da je v Tivtu toliko j nezaposlenih pa za fašizem že za-islužnih ijudi. da š<> tem ne moro t pomagali. Seilaroli se je končno ujezil in na ulici ustrelil Morara. ki je takoj na umrl. Razprava te-<"e na ilolgo. Seilaroli pravi, da se kfisa svojega čina. ki je bolj po-slediea >lueaja kakor pa kakega lovenski narod ni postal barbar-' I)oma. Iz Jugoslavije* " 1 Nevarna pastirska igra. Kakor poročajo iz Novega Sada. so v okodici Novega Vrbasa pastirji metali kamenje v mimo vozeči brzovlak. En kamen je iza-tiel okno in priletel v kupe brzo-vlaka, v katerem sta sedtJa polkovnik Sunkovič in lekarnar -Tn-, r.ovsiki. Oba sta bila zadeta po ste-iklenih drobcih ter sta* bila poškodovana na obrazu in .glavi. Splpvarji na Dravi. Z novim deževjem je oživela tudi Drava. Narasla voda je najprej odnašala sama les in hosto iz dolge l>ravske doline, kmalu pa s« ji sledili tudi težko naloženi splavi, ki prinašajo predvsem novo kolje za vinograde in plkvajo potmn naprej z deskami in stavbnim lesom proti jugu do Beograda, od koder se vračajo splavarji z železnico. Na mariborskem pri-vtanišču napravijo splavarji najprej odmor «a prrve kupčije in ni iprav radi opazujejo skromno pomorsko življenje Maribora z dravskega mosta, pod 'katerim plove dnevno do 10 splavov s pohorskim lesom. Na njih so tudii majhne ute iz ialoženih desk, pod katerimi vecbnjo splavarji ob deževju in prenočujejo med potjo. Tudi kuhajo si kar na ognjišču sredi splava. Pomladno seteano splavarjev pozdravljajo zlasti gostilničarji vadolž Drave, ki so jih Skrivnostna pot mlade šivilje iz Zagreba v Snšak. Pri Sv. Križu in Crničah ; v Vipavski dolini imajo še občin-'ska komisarja. Ko se je mudil pre-j fekt. "Rieei po vipavskih krajih, jt pogovoru z zastopniki ljudstva omenil. -ka narodna pesem "Zenitiba Gjurgja Smederevca" veli: "Datini so va-raliee stare, hoče tebe. sinko, prevari! i". Xa. liodo prevarili Srbov in ne nas. Tz takih člankov odseva jasno, kako natpaeno si pred- maščevanja- Razprava s,- konča najbrže v kratkem. Posknšeni atentati v Trstu. "('orriere della Sera" poroča iz Tr-ta : V noči na 1. maja sta našla d\a orožnika, ko sta patruljirala mt d palačo prcfekture in kavarno "*Sp>'cehi"\ uri progi cestn. 1 železnice v bližini faši-ti»Vs,kega j sedeža petardo, s kater«* je bil <»d-jstranjen trak. Istočasno je |>očila pr.-d leda liščem \'erdi vržena ; petarda, ki ji- k smej ni nikogar "e »ii!a < »koli i>ouo-"i je počila . red t • * 111 gledali.-3~-em druga pc-:arda in slediii so re vol verski ; streli. Pasantjc so bežali na vse strani. Storilcev niso izsledili, i O petardah tržaški listi niso i nič pisali. j Govori se. da so petarde vrgli komunisti, ki so im li namen, da, i razrušijo fašistovski lokal. Zakaj, 1 so bile vržene ipetarde pred gh--dališče, še ni dognano. Uvedena je stroga preiskava, ki ]>a doslej ni donela pozitivnih rezultatov. Vhnla je imela že preje namen, z vso strogostjo nastopiti proti ko-munistom. dogodki v Tr.stu so jo utrdili v tem njenem načrtu. Že v nekaj dneh izide baje naredim, ki bo natpe.rjena proti komunistični propagandi. Po tej naredbi bo aretiranih več znanih komunist i'*-nih voditelj v in agitatorjev. V javno bolnico ho'ejo prezidati se lanjo izolacijsko bolnico v Idriji tako, da bo stalno JO postelj na razpolago. Javna bolnica se postavi v spomin tnice vladanja italijanskega kralja. Zraven bolnhee se imstavi še po d op je - G posteljami »-a nale/ljive bolezni. Torbica z državnim denarjem iz - ., ginila. Ekonomski uradnik državneg? teološkega zavoda v Sremsikil Karlovcih, P. Malksimovič, je < svojo gospo odpotoval iz Beogra Ja v Sremske Karlovce. Ko je \ Sremskih Karlovcih zajpustil ko lodvor, se je spomnil, da je torbi ca.v .kateri je bilo 107 tisoč dinar je v državnega denarja in več do kumentov, ostala v kiupejn. Ker; potnega proadjanta. Meiča- težko »pogrevali celo zimo. Vjeta tihotapska ladja Finančna ladja ''Neznani junak" je vršila te dni patridjsko službo na odprtem bor ju. Ker je bila noč temna, se je poslužila reflektorjev ter blizu Sušaka pred Martinšeico opatzila ladjo, ki ni iiila po predpisu razsvetljena. "Noznani junak" je izaslfdova! skrivnostno ladjo m jo kma&u dr>-hitel. Straiža se je oborožena podala na ladjo, «lci se imenuje 'Hvaljen Isus i Marija' in kateri poveljuje Nikola Gržetič s Krka. Pri preiskavi so našli mnogo vreč soli, lak a s ti h čevljev ter zlaisti mnogo svile in manufacture. Vse blago je bilo utihotapljeno iz Italije v jug. »državo. Tihotapsko ladjo je patrulja odvedla v mišaško pristanišče. Ladja je bila z »blagom vred zaplenjena, teivei pa izročeni policijski oblasti. Na Sušaku so našli pred par dnevi na ulici mlado dekle v globokem snu. iz katerega jo tudi na policiji niso mogli takoj prebuditi. Spala je celih 12 ur Ko s je prebudila, se je vsemu silno Mudila in ni nio^a verjeti, da j- na Sušaku. Izpovedala je, da je 17-let-na šivilja Kuža Šannan in že tri tedne brez-posla. Spominja se. tla je hodila v Zagrebu proti Trgu I.. kjer je srečala svojo prijateljico Vero Grilmvald. kateri je povedala, da je. brez služIle. Prijateljica. jo je povabilo k sefbi na stanovanje, a jc povabilo odklonila. Nato m' je ž njo še sprehajala, po Trgu I. Več se ne spi-aiunja in -ploh ne ve, kako je v Zagrebu \stopila v vlak ter na Sušaku izklopila. Sodijo, da gre za slučaj hipnoze, vendar pa ni ugotovljeno, iz katerih vzrokov. Zdravniško je ugotovljeno, da ni bil na njej izvršen nobeno moralni zločin, ker je vir go aintaeta. Kljub temu jc sušaka policija stopila radi te zadeve v zvezo z zagrebško policijo ter je poslala dekle v sprnustvu nazaj v Zagreb. je vlak že odšel, je telefoniral po- i lici j i v Novem Sadu. tki je pregle- j dala vlak in potnike, a torbice ni( bilo nikjer. K Nagrade za aretacijo Čaruge in njegovih pajdašev. Kiikor znamo, jc svoječasno država razpisala na glave Caruge in njegovih pajdašev 55.000 Din. po roparskem napadu na pristavo v Tompojevcih, ipri katerem je bil umorjen nadsumar Pirkmaier, brat sedanjega mariborskega velikega ž upam a, pa je .še irrot' Eltz. lastnik pristave, razpisal nagrado 10,000 Din. Premije so bile sedaj i a zdel jene. Največja zneska, po 19.000 Din. sa dobila žandarmerij-ska narednika Stevo BaLatinac in Mitar Milovič, ki sta aretirala Čaru go v Vinkovcih. Bolgarski zunanji minister v Beogradu. 0. maja ob 8. dopoldne je z br-'znvlakom dosipel v B ograd bol- \j. iiiu.| ui - 'znvlakom dosipel v B ograd bnl-garski zunamji minister KaJfov v s])restvtt ravnatelja političnega oddelka, jirejšnjega bolgarskega poslanika v Berlin. Poniorova. Na postaji >«) ju pričakovali bolgarski poslanik Vakarevski iz osob-jem poslaništva ter v imemi jug. ivlade pomočniik zunaiiijega ministra Markovič in šef protokola "Novakovo^, ki je po »prejemu, opremljal Kalfova in Pomorov a v flkolgarsko poslaništvo. Ob pol 11. j - Kalfov v spremstvu poslanika \rakarevskef«ra dospel v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel jug. zunanji minister dr. Ničič. Razgovor med olbema diplomatoma jc trajal do j>ol 1. popoldne. Po končani konferenci so ministra Kalfova obkolili domaei novinarji in inozemski poročevalci. Minister Ka'lfov jim je podal krajšo izjavo o svoji misiji v Beogradu in Parizu, obenem pa jih v.n popoldne povabil na podrobnejši trazgovoedaj a* rabi. Vzorčni sejmi, ki se vsako leto obdržujejo v Zagre-bu in Ljubljani, kjer se razstavljajo poljedelske priprave, nudijo dobro priliko za razkazovanje ameriških strojev. Prodaja istih se lahko olajša s tem, da dovoli kredit od vsaj 90 dni od dneva dostavitve, ako okolšeine opravičujejo tak kredit. VEČERNI TEČAJI ZA BODOČE DRŽAVLJANE. V m tstu New York je šolski Met (Hoard of Education) v sodelovanju z Jiaturalrzaeijskim ura-• Io m organiziral tečaje v večernih m lah za one kandidate za naturalizacijo. ki no ob prvem zaslišanju pokazali. da nimajo zadostnega znanja o zgodovini in vladi Zdru-/> nih Drž iv. Tudi oni. ki nameravajo vložiti prošnjo za naiuraliza-< i jo in mislijo, da je njihovo znanje m državljanski izpit pomanjkljivo, se lahko vpišejo v te tečaje. Pripravljeni ie bil iposHben kratki tečaj za načelni poduk o zgodovini in vladi Združenih Dr- Vsak učenec, ki ima zadostno znanje angleščine, more dovršiti (tii tečaj v približno 15 dvournih večerih. Učenec lahko pohaja šolo jk> enkrat ali po dvakrat na teden. Ne\vyorčani lahko pod zv.idejo po teh tečajih v vsaki ljindski soli, kjer jim bodo povedali, kje se vršijo. Na Lower East Sade se taki večerni tečaji obržujejo na pr. — v šoli na 5. ulici med drugo in prvo Avenue in ttndi v drugih šolah : v Brooklvnu pa med drugimi v šoli na Howard Avenue, Prospect. Palace; in Bergen Street ali pa v šoli Napier Avemie bli^n Jama iea Ave., Richmond Hill. 0 SEDANJI EPIDEMIJI KOŽIC. Izbruhnil jpe jako strupen in do Mikrat smrten tip koz (smallpox), ki se je razpasel ipo vzhodnem delu Združenih Držav, zlasti pa v m »-stih Philadelphia in Washington. Govoreč o tej epidemiji je dr. Mathias Nicoll, Jr.. zdravstveni poverjejnik države New York, nedavno naglasa!, da se je ta lip bolezni o»l časa do časa pojavljal na Vzhodu, kamor prihaja iz Zapada fin Jnga. da pa število -bolezni in smrti, ki so se pripetile tekom minulih mesecev. potrjuje dejstvo, da nemarno izvrševanje zakona o cepljenju kb. tvori stalno nevarnost občinstvu. Vsled strogih držasnih zakonov v New Yorku, ki zahtevajo cepljenje vseh šolskih otrok, takojšnjo izolacijo sumljivih slučajev in cepljenje vseh ljudn. -ki so prišli v dotik o z bolnikom, stoji na či lu izmed dvajsetorice najoblju-denejših držav, kar se tiče razmer nega števila slučajev te bolezni. V državi New York omasa razmerje 2f za vsak milijon prebivalcev nasproti razmerju dva oa vsakih tisoč v državi Kansas. To pomenja. da je v državi Kansas Skoraj 80 krat toliko slučajev koz kot v New Yorku. Imamo sicer precej aktivno, ali razmeroma majhno skupino ljudi in organizacij, iki se .protivijo cepljenju bodisi, iker ne morejo ali nočejo raizumeti dejstva, aH ker f-e proti vi j o oblastim. V sploh pa občinstvo se ne da zavajati — pravi dr. Nicoll — in c dobri. Razne pudinge ee da delati na različne načine. I>obre g«*, npodinje delajo pudinge z Magnolia ali Star Mlekom, kajti te vrste ne vsebujejo ničesar drugega kot čisto mleko in aladkor ter so poceni. Napravite po naslednjem navodilu svojim otrokom okowo jed. Po-reni je, in bo vsakomur ugajala, posebno, če bodo v nji breskve, eden vodilnih ameriških sadedev. Uporabljajte jih tudi za vaako drugo navodilo, kjer je potreba zaeoo mleka in aladkorja. Boste videli, da bo okusno v kavi in kakavu. BRESKVIN PUDING 2 £ail Magnolia all Star meka 1 Caio moke C volikin ovalih broakev 1 žlica stopljenega maoJa 2 Caii vode 4 jajca 1 iliiica peclvnega pratka Danite cel« olupljene breskve v posodo za puding. Zalita z vodo. Pokrite In pecite, da bodo breskve mehke. Odcedite breskvin eok ter pustite, da se bo shiadtto. Pridenlte mleka, dobro vtepena jajca, maslo, sladkor in moko. prssejano s peclvnim praikom. Dobro vtepite, polijts preko breskev, in pecite, da bo temno rjavo. Dajte na mizo s ametano. BREZPLAČNO Vsak label a konev Je veliko vrednosti. Za 70 labelnov dobite pripravne) omtlo kot ga vidite zgoraj naslikanega. Hranit« tabelne. Kmalo Jih boste nabrali 70. To darilo lahko dobite v natih premijskih trgovinah. Če nI trgovine v vaiem mestu, da bi zamenjali te labelne. Jih poiljite na Borden's Premium Company, In4> 44 Hudson Street, zaeno a številko darila/, označeno na gornji eliki. In mi vam bomo poslali brezplačno. PREMUSKE TRGOVDTE NEW YORK CITY. SI East 125th Street BRONX, N. Y. 44 Hudson Street near Madison Avenue 67S Courtiandt Avenue near Duane Street BROOKLYN. N. Y. near 180th Street 426 West 42nd Street 870 Atlantic Avenue near Ninth Avenue near 4th Avenue LONG ISLAND CITY »1427 Third Avenue 2 Sumner Avenue 44 Jackson Avenue 'near 80th Street near Broadway near 4th Street Pravoverni Žid - papeški grof. MED PLES0M OSLEPEL Sveta Stolica ni posebno izbirčna pri podelitvi grofovstva. Madžarski čifut, ki je bil že parkrat zaprt, se je spokoril ter prestopil v katoliško vero. Z denarjem in banketi se je tako priljubil papeževemu nunciju, da je izposloval zanj grofov-stvo. Iz Budimpešte poročajo: Med židovsko in katoliško da hovšcino je vzbudilo splošno o »oreenje odkritje o življenju no ve«ra paipeškega «rrofa Julija Ri c mera, moža, ki jra je spravila m površje svetovna vojna. ^Začetkom vojne je bil Rieraer iLslužben pri neki bratislavski tovarni konfekcij. leta 191f) pa je posrtal ravnatelj narodnih tekstilnih tvornie v Budimpešti. Po i>rihcKliu v Budim pošto je vstopil v ondotno židovsko versko občino in ker je bil zelo pofrožm in pravoveren, je postal kmalu predsednik njenega, finančnega odKleliia. To pa sra ni motilo v njegovi službi v tovarni, ki je last katoliškega plemstva in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Bil je zelo priljubljen v židovski in katoliški družbi iri nje-jrov prosi je bil rijate]j Frana Ferdinanda. — Ali navzlic stikom s temi različnimi znanci in prijatelji je prišel Rirtner kmaihi -na -za+ožuo klop pred vojno sodišče. Ugotovili so namreč, da je bilo sulkno, ki ga je Riemer dobavljal, zelo slabo, slabše nego zloglasno vojno sukno. Poldrugo leto je sedel v preiskovalnem zaporu, pri razpravi pa je bil oproščen z motivacijo, da mu preiskava ni mogla dokazati, da je imel zlobni namen oškodovati armado. Pač pa je bil obtožen zločina podkupovanja in obsojen na štiri leta ječe, dasi so ga zagovarjali najboljši odvetniki. Po tej obsodbi je poslal svoji verski občini pismo, v katerem zatrjuje, da ga preganjajo zato. ker se drži vere svojih prednikov Vplivna židovska občina je izpo-slovala retvizijo procesa. Riemer je prišel ponovno na zatožno klop in je bil oproščen. Ko je bil zopet svoboden, se je umaknil iz javne ga življenja in ni več nastopal ne v katoliški ne v židovski družbi. Globoko je izaieel premišljevati o svoji preteklosti in bodočnosti in 'ko se je začel po prevratu na Madžarskem nov krščanski režim, je obrnil židovski veri hrbet ter se dal krstiti obenem z ženo. Pri Blatnem jezera ai je kupil ADVERTISE in GLAS NARODA krasno posestvo ter vabil v goste zlasti visoke katoliške cerkvene tiostojanstvenike. Bil je zelo vnet katoličan, kar je dokazal tudi s tem. da je ustanovil }>od imenom Eeele^ia tovarno za izdelavo eer-k vi nih oblačil in drugih potrebščin. Novio podjetje je zelo dobro Uspevalo in lastnik je lahko niar-r-ikaj žrtvoval za reprezentanco. Ko je prispel v njegov dom povabljeni nnncius Lorenco Schobba Budimpešte, ni Riemer šteolnišnice so nedavno priredile veliko plesno soarejo v korist revnim slepcem. Za-bave se je udeležila ogromna množica ljudstva, med moškim i-polom tudi neki mladenič, ki se je živo zanimal za okulistrko. — Pit"-sal je več ur nepretrgoma, in šele ko je bil že tako truden, da so j;a noge jedva drzalW prekonei. st- je oilloeil za kratek odmor v naslanjaču. Ko je sedel in so mu v bufetu postrigli z naročeno jest vino, pa je nenadoma začutil, da mu poje-( nia vid. Obračal se je na vse strani, mežikal, tresel trepalnice in končno za.plakal. Spoznal je. da je oslepel. Bil je takoj prepeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki 11-jiotovda. da je nastala oslepelo.st radi naglega navala krvi na očesna opn 1. Taki slučaji izgube vida >0 zelo redki. V Londonu se je pripetil zadingi primer te vrste pred šestdesetimi lei.i. Takrat je na slieen način oslepel profesor John Harlev. ki je po štiriletnem sisitematičnem ztlravljenju zopet if/pregledal. Nesreča, ki je zadela sedaj mladeniča na plesni prireditvi, je vzbudila v Londonu .splošno sočutje. Najboljši strokovnja- ) ki se zbirajo okoli nesrečneža, da, poskusijo na njem svoje znanje in da mu po možnosti vrnejo^dar vida. Iznajdljiv francoski detektiv. Francija ima med svojimi detekrivi pravega Sherlock Holmesa. S pomočjo najmanjše oporne točke lahko dqzene zločinca. Njegov poglaviten pripomoček je mikroskop. * Za najsposobnejšega francoskega detektiva smatrajo danes vodjo policijskega tehničnega laboratorij« v Lvonu. tir. Edmund a Loearda. ki je pravcati fenomen na tem ])olju. l^r. T^oeard tlela večinoma s fo-tografičniin aparatom in mikroskopom. ,Z vajo in sposobnostjo 11111 je dano, da s pomočjo teh dvelv' instrumentov odkrije na podlagi1 1 neznatnih malenkosti, ki jih nib če drugi ne opazi, ^zločine in vso nji-^ hovo zgodovino. Iz ostankov pepela je Locard že mnogokrat ugotovil, kakšen tobak zločinec na-, vadiio kadi. Vozel na vrvici na-1 vadno zadostuje, da ugotovi hu-' dodelčev j)oklic. Edina beseda, j napi-ama na steno, je dovolj, da izračuna njegovo visokost, ali je desničar, ali Lvičar, dalekoviden ali ima normalne oči itd. Nekega ponarejevalca denarja je odkril dr. Locard samo zato, ker je zapazil na njegovem rokavu komaj vidne sledi svinca. Drugega, zlili ovca je izsledil na po d lag i maš, čobe, ki se je nabrala pod nohti j ko se j- po .storjenem činu spu-jstil po mastni vrvi na tla. i Za Loeardove metode je tipiče?-primer moža, ki je bil obdoj?« umora, ki pa je dokazal aliJ)i. da se jo Takrat, ko je bil izvršen zlo-jčin. nahajal daleč proč v kamno-jb inu. Detektiv je bil niikrosko-prčno pre i skal prah na obleki ob-jtoženega in ugotovil, da se je na P rasi I na skednju. S tem je bil podan dokaz, da je bil mož v zvezi z umorom, ker se je bil skril v bližnjem skednju. Nekoč se je bav.il Locard y j vlomom, pri katerem je bilo na licu mesta vse polno odtisov prstov. 1" go t ovil je, da je izvršil vlom človek, ki je bil izredno e-prlepiičen. Ta koustataeija je silno zožila krog ljudi, ki so prihajali v pošte v. V par urah je imel možakarja v rokah. Ponarejen ček je odkril bistroumni detektiv z mikroskopom. Z izredno močnim -povečanjem pisave jt» ugotovil, da je bila številka, 7 izpremeaij:»na v 9. I)rugi<Č je pozabil tat na licu mesta kos kruha, od katerega je polovico pojedel. Locard je d;d napraviti iz sledu zobovja, ki so se poznali na kruhu, od t i se k iz mavca. Videl je, da inm zlikovec čudno obliko zob. \ par urah ga je. imel pod ključem. Eden največjih Locardovih uspehov je bila rešitev problema umora v bližini Lvona. Na polju pri mestu so našli umorjenega moža. ki mu je nož globoko tičal v prsih. Pri rokah ni bilo niti najmanjšega podatka, v kateri smeri naj. bi se vršila preiskava. Nekaj tednov pozneje so poročali iz istega kraja več malih tatvin, nakar je prijela policija celo vrsto potepuhov in sumljivih o^e.b. Pri enem teh ljudi je našel dr. Locard majhen krvav madež na manšeti. Ko ga je detektiv preis-kal. je zapazil v strjeni krvi majhen predmet. Vzel ga je pod mi-kro>.ko'p in pokazalo se je. da gre za majčkeno ovseno seme. katerega je bilo polno na mestu, kjpr so našli pred meseci truplo umorjen-ca. Dr. Locard je šel za sledom in imel v kratkem morilca. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vrSiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili fianek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Št v. 53, 'Konkretni predlogi" za Reko. Ministrski svet v Rimu se je v svoji zadnji seji zopet »pomnil Reke in sklenil naročiti notranjemu. finančnemu in narodno-go-spodar-ikemu ministrstvu, da naj 'prouči in predloži brez oddloga konkretne predloge glede Reke. Toliko spomenic, toliko osebnih intervencij, toliko jasnega razlaganja reške bede — in ministrski svet sklene tega meseca noro proučevanje in predlaganje konkretnih predlogov. Ako jih dosedaj nimajo, jih bodo imeli nikdar. "Mati*' je pravzaprav mačeha! N Avstrijski poslanik na jug. dvonv Dosedanji avstrijski odpravnik poslov v Beogradu, iloffinger, je imenovan za poslanika avstrijske republike na jaig. dvoru. Novi poslanik je v svečani avdijenei izročil kralju svoje akreditivne listine. Navodilo za kulio. Marsikatera Kos|H>.1ii,j:i Ve. kateri krompir je dolier. Ki» izbirate krompir iz si*la. izberite ti-stesa. ki je t nI. Na ta način laliko liaznnaj j«»znate krompir, «V jo> «b>-l»er. Potem jra prerežite na ln.Iovi-00. Ce ima krompir v sebi prevee V€Kle. se bo pri kuhi razkrojil. Krom pir imejte spravljen v temnem, hladnem in dobro prezračenem prostoru. Krompir je dober vitaminski produkt in vsbsltega ga je treha cimvee mogoee jesti. ČV napravite ]m> našle«] njem na volilu krompirjevo juho. bost«- dobili jako okusno in zdravo jed. katere bo vaša družina vesela. • KROMPIRJEVA .11 HA 1 eaša eva pori ranega mleka •*i srednji "krompirji, razrezani na koščke H žlice masla ali nadomestila za maslo " razsekane srednje čebule 1 zelena sesekljana paprika (običajno 1 1 kvart vrele vode 1 žlička peteršilja l1-* žličiee soli par zrn jw>pra. Stopite maslo v ponvi za dva kvarta* ter kuhajte v tem čebulo in zeleno papriko, da Ihv mehko. I*ri-denite jieteršilj in evap«»rirano mleko. Zavrite in denite na mizo. Nasvet za kuhinjo. Papirnate brisače so jako pripravne v kuhinji. i>oseb)to če pripravljate ril>e in druge jedi. ki di-Se. Brusnice naj se kuhajo samo v emajliranih ponvah, ko so pa kuhane, jih dajte v stekleno ali zem-ljeno posodo. Pri čLščenju i>osode, katere se je prijela pri kuhi hrana, se poslužujte kosa lesa. S tem ne boste opraskali lonca ter si ln>ste olaj-Kali delo. Domara zdravila. < e hoččete očistiti čopič, ga pomo-čite v teriK«iitiii ali l»enein. i»erite pa v mlačni milnic ter osušite s suk-nom. Oopič mora biti zjjvt v papfr odne-! v ne jedli. M«>d spanjem s<» vra-| ča moč telesu. Med spanjem se vra- Iea energija, katero ste izrabili tekom dne. Spanju je posvečeno vse naše telo. Vsakdo naj t■ i mirno spal j aajiuanj po osem ur na noč. Osebno zdravje. Kruh je že dalj časa kot domnevamo, splošna hrana. Bil je in bo potreben življenju in »lobremu 'zdravju. Kljub temu se pa se vedno uporablja nekaj opresnega kruha. Šli smo skozi razna razdobja, in naš kruli je ]M)stal lažji ter bolj l»cl. Prejšnji kruh je bil si«*er prebaven, brez dvoma ]M>meni sedanji velik napredek. Zastran zdravja je pa prii>oročati ljudem lw»lj črn kruh. To pa vsled tega, ker črn kruh vsebuje otrobi onega žita. iz katerega je nan-jen. Otrobi preskrbujejo mineralne soli in odvajalna sredstva. Bil priporočamo naslednje Izdelke: Ce hočete mleko in sladkor obenem, ni boljšega mleka kot je Star & Magnolia Mleko, ki ga prodaja vsak grocer. Polegtega lahko hranite labelne in dobivate dragocena darila. VERUJ V SEBE! Prevedel dr. P. S. S pomočjo vere postane naš značaj plemenit, ker ima vera čudovit vpliv na našo dušo. Povzdiguje nas v višave, raz katere nam je mogoče zagledali obljubljeno deželo. Vera je luč resniee. Naravnost zločin je, ako jemlje kdo detetu vero v sam«-ga sebe, stalno mu dopovedovanje, da ne bo iz njega nikoli ničesar prida, da nima onih sposobnosti in darov, s katerim iso obdarovani drugi otroci. Starši in učitelji pomišljajo mno go premalo na to. kako občutljiva je mlada duša glede takih besed in kako lahko si da sugerirati manjvrednost in nepopolnost. Tika sugesiija o domnevanju manjvrednosti je zakrivila že več zla, tragedij in padcev v življenju, kako marsikaj drugega. Tudi najboljši konj ne bo pri tekmah dobil prve cene, ako se u-niči njegovo zaupanje v samega sel>e. Je namreč ena izmed najvažnejših nalog trainer je v konj za tekme, da netijo, vzdržujejo in zvišujejo to zaupanje v samega sebe pri živalih, ki so jim izročene, ker je to velevažen faktor za dosego zmage. Nikomur se še do danes ni posre čilo da bi zadostno določil bistvo vere. Kakšna je ta sila. ki omogoča človeku, da se trdno drži svojega sklepa, da podžiga in vzdržuje njegov pogum, da vzdržuje njegove u|»e in nade vedno sveže tudi v najtežavnejših življenskih okol-ščinali, da ga povzdiguje in krepi, čeprav tra ne razumejo in nimajo do njega zaupanja niti oni. ki mu stoje najbliže in ki so mu najdražji, da mu dajo dovolj moči, da prenaša težave in nesreče, ki bi ga brez te sile zdrobile neštetokrat. Vera je takorekoč naš šesti čut. duševna daljnovidnost, ki votli daleč za obzorje, kamor sega naše fizično oko. Je gospodov predhodnik, ki hiti naprej in pripravlja pot, ki mu odpira zaprta vrata, odstranjuje ovire ter najde pot celo tam. kdor bi je z navadnimi čuti ne bilo mogoče zaslediti. Vera, močnejša kakor vse ovire, je to bila. ki je povzročila, da so veliki iznajditelji in izumitelji to, kar so. Njej se ima vsakdo izmed njih zahvaliti za največji del tega, kar je dosegel velikega". Kdor ima tako vero, zanj s«* ti ni treba bati, njegova bodočno&t je zasigurana. Vera vase izvablja naše sile in omogočuje. da se razvijejo naši talenti. Povzročala je največje čudeže v vseh dobah, v vseh stoletjih. Vse. kar krepi tvoje zaupanje v samega sebe. zvišuje tudi tvoje sile. Možje, ki so zadivili svet z velikimi čini, so se vedno odlikovali s silno vero v samega sebe, z vero v svoje sile. z vero v bodočnost človeškega pokolenja. dočim so se neznatni ljudje karakterizirali vedno s pomanjkanjem vere, s boječ-nostjo in omahljivostjo. Velika večina mož in žena. ki so dvignili civilizacijo človeštva za stopnjo višje, so začeli v skromnih razmerah in v J>edi ter se tekom dolgih let le s težavo videli pred seboj možnost dospeti do cilja. Toda delali so naprej in naprej, ker jih je navdanjala' trdna vera. da se koncem koncev tudi zanje od-pro vrata k uspehu. Danes se veselimo tisoč in t isoč iznajdb, ki povzročajo, da je naše življenje udobno in lažje .Toda te pri borit ve so nam ustvarili odlični možje, ki so neštetokrat morali o-stati gluhi k prošnjam onih, ki so jim stali najbližji ki pa niso imeli do njih zaupanja. Vera je najboljša nagrada za genija; in v resnici je tesno spojena z genijem. Knjigarna "Glas Naroda" Naseljenci ...................... 30 Novele in črtice...................00 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino: 36 .40 3. zvezek ................... 4. zvezek ................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......«... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spis je ....................... .35 Krvna osveta......................35 vez...... .70 1.— 1.20 .35 .^35 3.— 1.40 35 1.40 .25 1.30 .90 .90 .90 1.— ..90 General Lavdon .....___... Napoleon I..................... Babica ........................ ] V gorskem zakotju .............. ! Za kruhom ..................... j S ongjem in mečem ............ ! Grška Mitologija, 2 knjigi...... Kranjske čebelice, poezije....... Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Ogenj tr. v.................... Ob tihih večerih, trda vez. ...... Padajoče zvezde tr. v........... Plat. zvona trd. Petelinov Janez broš..... Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Ping vinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, trda vez. ..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... Pravljice in pripovedke za mladino. Izvezek...................... Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. Frane« Weber : Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš............ .25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih. 91 str., broš. ............ .30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Šamec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .36 2. zv. Hndo brezdno............... .35 3. zv. Vesele povesti................36 4. zv. Povesti in slike ..........35 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ M „ ■ 1 Zbrani spisi za mladino (Gongi): 1. z v. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................50 e. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. z v. trdo vezano. Vsebuje 10 poveati .50 PESMI Z NOTAMI: ME&ANI IN MOŠKI ZBORI: Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami .... 1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Pretnar, 80 str......*......... 30! Slike iz pravljic ..................75 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo- (Knjige za slikanje dopisnic, popolna 1 z barvami in navodilom: Mlada greda.................... $1._ Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1J20 Za kratek fes ................... 1.20 Zaklad za otroka.................3,20 ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str, broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: GompaČi in Komurasaki, japonski roman, iz cešeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., hroš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 00 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwerr Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš............................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 •3® j Spilmanove pripovedke: .40 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- 2. zvezek .....................40 j banona ...........;...........25 .30 .50 .40 Pegan in Lambergar____ Rabi ji, trda vez ................ Rastoči mesec (Tagore) t. vez .. Razkrinkani Habsburžani (Larish) Revolucija na Portugalskem..... Rinaldo Rinaldini .............. Slovenski šaljivec .............. Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi Širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .......1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez .........90 Strahote vojne ....................50 Stezosledec ......................30 Sveta noč. zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 S^sto Šesto, povest iz Abracev......30 S vi tan ie (Govekar). vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci. Serosa" Jerica (Bohniie) Shakespeareve dela: Tudi drugod je draginja. t'e si v Švici -plačal pred vojno kukšno stvar 100 Švica rakih frankov, moraš plačati danes 172 frankov. Na Angleškem moraš namesto 100 funtov, plačati 170. Vendar je vs*» to še jako malo v primeri z Jugoslavijo, kjer moraš plačati i za blago, ki si ga dobil pred vojno za 100 kron, sedaj 4000 kron in več. i 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-.75 j kaških gora...................25 •60|4. zv. Praški judek.................25 ne 1 o«i8- zv- Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............3C 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ........................ .25 16. zv Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30 .30 Macbeth, trdo vez. .. Julij Cescr tr. v..... Othelo tr. v......... Sen kresne noči tr. vez .90 .90 .90 SPISI KRIŠTOFA ŠMEDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer............ .30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str. ........"................ Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla, sje, izbrane peemi, 184 str., broi. Št. 5. Fran MMČiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice L, 72 str., br. 0.25 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .00 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................81 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikali...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Sfcarinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda ves.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .60 Zbirka ljudskih iger. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Priložnostne pesmi (Gram) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi L in n. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) ............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar) ...... Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 hNa Gorenskem je fletno . 10 Evfcarističnih pesmi za metan zb. (Foerster) .................. .40 12. Pange Lingua. Tantrum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajihrih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......... .35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 j Missa in honorem St. Josephi (Pogach- .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ..................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................... Sv. Nikolaj .......................G0 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 j Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 .45 ! Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... ] 00 \r m 1.00 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez.............. .75 Tri povesti trdo vez................75 broš. .50 .35 .50 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 1.75 Cvetje v jeseni. Vuoška kronika___2.50 Tri novele, tr. v..................90 broš......................... .70 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha.................. .40 Vesele povesti .............. .30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano .................75 Volk spokornik in d*uge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zapiski Tine Gramontove.........60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................60 Zmaj iz Bosno................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v.....................3.— Zamiljoni, ........... .66 Ženini naše Koprnele............. .38 Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............30 3. snopič. Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... .30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega otroka.................. .30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez........ .40 Gregorčič, poezije trda ve*. ...... .75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda vez........1.10 Ko so cvele rože, trda ves...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) ves......35 Pohorske poti (Glaser) broš....... .30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1,25 81ovenska narodna lirika. Poezije .60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez ... Mlada pota, trda vaz Sto ugank .......................50 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladost........ Zvončki Zbirka pesnij m slovensko mladino. Trdo vezano........ ZUtorog, pravljica, trda'vsi.:...... 60 50 .60 M RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton soloin in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (MaToll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Si-bske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15 št. 4. Pod oknom..................15 št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žiitovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaž) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noe...........40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......... .40 6. zvezek: Opoanin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. .40 7. zvezek: Slavček; ,Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice U.; Oče večni; Tone solnce...........75 Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkventoga leta ...............50 J2. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattnfer) .....................60 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...........50 'NOTE ZA GOSLI: I Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 j Uspavanka .......................25 I NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Narodni zaklad, /.birka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ...................................40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Pleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc._ (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 Primorski odmevi Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... .20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ............... Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................06 Planinski pozdravi, ducat ..........40 posamezne po................ .05 Importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............90 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki...........40 Združenih držav, mali............. J.6 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Ten- • nessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po....... .25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, re-komandirajte pLsmo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVSNZC PUBLISHING CO. 82 Cortlmndt St., Haw York .( i t.' ■.., ' • . . . . • • * ' , , ... (.LAS NARODA. 2(i. MAJA 1925. Kako žive kinematografske igralke. O kinematograskih igralkah se širijo vesti, da po-nočujejo, pijejo in nemoralno žive, kar pa nikakor ni resnica. Noben poklic ne zahteva toliko treznosti in rednega življenja kot bas poklic kinematografske igralke. Važnost študiranja značajev. 1'rr-il kratkim j«- objavila .-lovita kinajrow<*r "Berliner Tag^lattu*' opis življenja in higrijene. po kateri se mora ravnati prava kino igralk a. akci si bore ohraniti svojo zunanjo izredno b*poto ter duševno iirral-ako prožnost. Xavaclno si predstavljamo ki no igral ko po tistih nazorih, ki jih vidimo v filmih v«dikoin<'-'t nega življenja. Po takih filmih sod'*- si midimo. da m-potepajo kimiigralke noe in dan . ]h> zloglassiih zabavršT-ih. da i*r. - j sfr pajo kavalirja in »degana na drugega, da tavajo v alkoholni' ]»ijanti in da *•<* zastrupljajo la/nimi 'fjnijnimi in eksotičnim: ) »-t r iipi. kakor morfij, kokain ■ ab-int. eter, Itiizen tega >i predstavljamo kinoigralko tako. da-prihaja iz objema bogataša in [•ankirja v obj^ni »lrngega, da se kaj ra la drži MarikaviJi. pohotnih bogaJa^^v in d« ji j»- d»mar in razuzdana zabava vse. Xe itomo trdili, da -o kuioigral-k»* vv jm» vrsti ncdol/.ni angelski k< n«* poznajo nižinskega življenja velikih ni> t. Iz filmov sicer razbiramo. da -e na tako življenje in • ■n» •»«vanje prav ga in r^negsi študija. lf"s ;>rvovrst!ie kisKugralke žive sjla skromno. preraeunjeno, higijens-ki. Iirez v j i h duševnih doživljajev in ekstravagantnih zablod. \">go morajo temeljito na.štu-lirati. vsak nastop do-vrŠ4»nožlv. plastično in življenj-skoverno i-/!ikatj. Tti se n- sine pojavili senca omahljivosti, ne-okretnosti. negotovosti! Vsaka kretnja naj organsko izvira iz značaja. Pri velikih umetnicah zapa/.Miio, da nastopajo ne san v različnih ma-kah in kostumih, marveč v prvi vrst i v razlkrnih karaHcternih kreaeijah. Enkrat se f>odajejo kot vihrave lahkoživke. drugič ki»t blaznoverne mamice, tretjič kot opolzke, za vsako erotično ekstraturo dovzetne prcpa-randke, ki sjo komaj zapustile la-žisramcžljiva samostanska vrata. Zit tako raznovrstne karakt.mo krea<-ije je sevc i>otrebno veliko znanja, študija vlog, življenja o-koli sebe. kretanja med najrazlie-} nej:Lmi druž.almiini krogi, čitanja literature. >trokovneno pokazalo, da razkola v stranki na Moravskem ni mogoče preprečiti. Z včerajšnjim dnem so izstopili iz komunistične stranke še ravnatelj konsunmega društva 4' V-zajemnost Čebela" Ivovanda, dr. Stern, dr. Eker. tajnik Krček in Frankova. Drugi funkcionarji te stranke sicer še niso izstopili, pač pa odlbčno odklanjajo vse funkcije v stranki. Na delavske mase je najbolj vplival izstop poslanca Roučka in vest, da hočejo slediti njegovemu vzgledu vsi ostali vodilni komunisti na Moravskcm. Praga je brez moči, ker jo mofav-ski komunisti ne poslušajo. Poslanec Rouček je izjavil, da izstopa tudi iz kluba komunističnih poslancev in se pridružuje Bu bnikovemu neodvisnemu komunističnemu udruženju. S tem Šteje secesija v komunističnemu klubu še tri člane — Bubneka, Warbru-na in Roučka. V krizi komunistične stranke igrajo razmere v posl. klubu važno vlogo. Razen Hakena in dveh, treh njegovih somišljenikov ima Moskva ves klub na sumu da se hoče otresti njene kuratele. Splošno prevladuje mnenje, da se-sija v klubu komunističnih poslancev se ni končana in da se pridružijo Bubnikovi struji se drugi člani kluba. Churchillov proračun. Angleška javnost se ne zanima toliko za položaj v Nemčiji kot se zanima za Churchillov proračun. Državni zakladničar je pokazal pot k zlati valuti ter napravil načrt za popolnejše socijalno zavarovanje. Pesimisti domnevajo, da se zlata podlaga ne bo mogla vzdržati. SLEPARSKI ŽENINI .Niti Ilindunburgova izvolitev niti ostala vprašanja zunanj" po-l.tike ne vjibujajo posebnega zanimanja angleškega javnega mnenja. .Vsa pozornost davkoplačevalcev. industri ;:-.kih finančnih, trgovskih in delavskih krogov \ e-Ija dižavnejjMi ]:rora"-unu. ki ga je zakladni :kaneler Winston ("bur chill predložil parlamentu. Ta proračun vsebuje tri -kupita- \prašanj. kil so pri »dni t najži-vahnejše d'^kusije in s;>opada nasprotujočih stališč. Prva je povra-tek k zlati veljavi, druga zvišanje carine na uvoz tk/.v. '* Luk srčnih "* izdelkov in tretja razširjenje snei-jalnega /:i varovanja. Povratek k zlati veljavi še n-". pomciujH, «la pritle zlat d tiar v ];roni( t. pač pa dovoljuje izvoz zlata. C.hurehili smatra, da .je ž -napočil trenutek za ta korak. Finančni položaj dežele je po njegovi ni mnenju že tako stabilize-' ran. da si* bo prehod izvršil brer potresa. Da ^»odpre svoj predlog, je zi 'kladni ika:a-ler izjavil v spodnji zborniei; "IV se Anglija hitro ne vrne k zlali veljavi, se svetovne kupčije ne bodo sklepale v Londonu v fun ih šferlingih. ampak v Ne>\- Vor j ku v dolarjih. Z druge s-tratii boj predlo/, .na finančiia. polit ika o-mogočila. da >se ogromne nvjTV■■• j zlata Zedinjenih Držav vrnejo v ; }>ronu»t. namesto da le-že tiep-o-! liuktivm v kleteh." I hi ne bi novega stanja izrabili i špekula.nti in da bi mogla brani" "J t'imt št rling. je angleška vlada iztioslovala VRATOLOMNI BEG Povojna Nemčija je polna vdov in deklet, ki bi se rade poročile, število žensk je namreč znatno višje nego število moških in zato -o v> žfu-ke. ki v 1 o v e ži*2iiua. srečne in ž njimi v-a družin: vred. Pa t'lili raznih ženinov n^ man/ika in ti >e i>rav radi ogbiša-če. upoštevajoč postavijo na kre*" i dinarjev po današnjem kurzu. V ke pa mora jo navadno n. slučaju možitve Ivi vdova izgubila mudonu dale"- odpotovati. O.lh; lastno pokojnino, pokojnina za o- z ganljivim -!ov som in za t roke pa bi ji »stala. S.: rote b-ez -""*••'• da s,, ^kora i vrn--.*.- očeta in matere hi prejemalo te- navadno jili ni več na stregle ! 'len-iko podiporo okroglo 120 di- '"ak h prin. ;oy : • ž - na ?i- >"-e '» narjev za naj-tar jšega in nrd 101 ">o."e. mab :n pni^košlezijskem mestu ^trden .se nahaja v zaporih 141< riti t leč ko Kraus' iz. Toeprn-doi ta. Tako malo let ima, ali toliko več 1 povščin. tatvin in jir> drznili činov za seboj. To ga je spravilo v oskrbovalnice. pobolj.š". valnicc in zapore, kjer pa ga ne morejo ukrotiti in pripraviti h •• i d lu. Dečko gleda vednt« kako bi pob.-gnil in prišel zopet ' na svobodo, štirikrat je že uši sk'V'i zamrežena okna svoje celic1 • s;.-er. da je bilo lažje, v sami -!:ijei. Posreči i o se n::i je t «. ■ oteje hotel ko" - ; t-m ple/a-:«'•■ po fa-a-lah balaneirati o i okna uo okna, du bi do^- gd žb-b pri s-1 i'hi. Tako j,, visel d< -ko ^ nevarni višini, ko se je ž.- pririnil ■oko do ž! ba :i iskal . •». -e • g.dimi nogami pri .-■ ,t jo."-pri misli, da dečko laMfe zdajpa-' .i • višine 'drči na tla in si i vrat. Čuvaj j.- st..'K.d p,> le-s:vo. kat.ro je prislonil ,,b >il. a-5' Ma i" pr-kratka. Tekel je p. 'Irugi-. to priliko p;l j,. p,»r;ii,:t mali predramž in s,. sp,,<*cev žaro.-r-ti od 70 l".t naprej, bi začeli dobi- z mlad»'r.kanii in vse ob.ral z-vati pokrjnrno ž" s i;r, leti. ! znatne vsot.'. Njegova neč -dn,- Vsekakor lepa perspekt-va ze dejanja seveda prišla na da-delavstvo. -Jvar ima le ta n do-(in mnogobrojni ženin je se 1,- j pn maloj>r b*r si-.fn dnež. zna' ene O - -a e " ta n statek. da. bi zvišane prispevke klar-em. 'iitorali zopet plačevati podjetn'iki i Kroneem l ta !!»!>.. in uslužbenci. Opozicija pa zalile- _ x.-ničiji COO.OOO vojnih va. naj bi jih do popolne od.prn ve j t k; „ :jno> Jt. ](;f, blagajna ... MODNA REVOLUCIJA v.lov. — poroči: * nad dva j milijona. V P" rlimt je bilo lej;- 10'ja. porok r»:rono. laid oa cam.. 1-0 ?, I1. TJerbne ki dm-vnikt prina .šajo ob n« leljah v-;ik po najina •* IV00 žen:!nili ponndb. Kredi ta? —- (ogromnega št vila no iv.ro k i ki i ...i, . \* kr:d.i"- t.vu mode se na pove- j pmečdi žen-'k se je z lahkoto r. diije velika revolucija. !-:i baje Lz- vilo slepajNtvo mladih /■•niuov itt l.i uline že poleti iu >iie r pod raz- J ogromno rodbin je bilo ogoljufa- voseljivim geslom: Datnc smejo trili z a velike vsote. jesti kar hočejo! J Časopisje zato predlaga, da h* Večina deganl nili dam je na-j vlada ustanovila posebne posre- v Ameriki -iOO milijo-jinm; dosedaj stradala in je trpela Idovalnicc. potom kaierih bi lahke r.ov dolarjev kredita, ki ga bo n-jt V:,-.jt. mirke. ker je morala prišlo do poštenih in resnih porok kakor hitro -p pokaže , molčati .Neusmiljena moda je zah-l Ta čas pa imajo mladi, navihair Slovensko twr. koledar za leto 1525 sleparji se plodojiosno polje, de -o z ne'iostenbni zarokami ]>:*■ lf> liivajo lepe vege. obolelosti, ki onem o gočajo reklie vidi sila b-haik. igranje gre kakor na olju, -z lahkoto. Has t,a lahkota jc tiisto, kar mika in vabi toliko ljudi k filmu. V resnici se utrudijo kinoigralke pri posnetkih tako. da so po svojem dnevnem delti utrujene in popolnoma izčrpane ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEK0RAT0S Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PItEDNO OI»DASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE ! 1L ENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgcwood, Brooklyn, N. Y. ________Teleplione: Jefferson 6253 Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja- To stanje ne zanemarjajte. Severa's i Balzol je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in "zaprtja. Sijajna ton ilea _ za oslabele ljudi. Cena SOc in I PtmtrmmttM mm)fnt pri Qakaij«. de brezlzjemno predmete, ki jih ne rabi. dočnn kleptomanisti o-biča^jno ukradejo tujo last, katero lahko uporabijo. Ta itzvajanja so mrd udeleženci kongresa izzvala veliko pozornost. Kakor je bilo pričakovat i, niso o-stala neovriena. Vnela «e je ostra dehata. tekoan katere se je več ■zdravniških avtoritet izreklo za rezultate Antheaumovega opazovanja. 'GLAS NARODA", THE BEST jnnosr^Av ADVPRTISINO >pekula.nt,i n« na lu mogla branr funt št 'rling. je angleška vlada izposlovala v Ameriki :*»()D milijo-r.ov dolarjev kredita, ki ga bo u-[■orabila. kakor hitro -e pokaže pot reba. Churchillov predioe navzli--:inierlškemu kre«lilia zlata podla-na ne bo obdržala, dmtgi pa se boje občutn • čkode za industrijo in trgovino. Posebno močno je nasprotovanje delavske stranke, /a-kiadi.i kancler v Macdonaldoveni ■rabinetu Snowdeai je ]iredložil iz premen jevalni predlog, po kate rem zbornica izjavlja, da n* mor« -prejeti povralka k zlati podlagi ki bi le povracala brnzposelnost i;: ovirala trgovino." Snowden je izjavil. da delavska stranka siee? ne nasprotuje povrni ku k zlati ve I javi. 'Ia pa ča- za ta korak se n prišel. Zbornica je za vrni'a pre 7 log delavske stranke in v sprejem vladnega načrta ni dvomiti. ^višanje carine na uvoz luksit znili predmetov je maskir ni ]n*e 1 ekcionizem. Rabhvinova \ lada h sla še dal j. če ne bi bila vi za i.a ; el)lji:bo pri volitvah, da ne bo zvi Šaia nobene carinske postavke, k bi imela za posledico podražite\ življenja. Zatorej se je zaenkrat u mejila na Inksuzne predmete k?< mor prišteva poleg av'omoijilov i td. tudi takozvano umetno svilo. Kavno pri umetni svili pa je naletel Churchill na hudo nasprotovale. Gar in v "Oserv trju lepo pravi: "Luksuz umetne >n*ile to je dobro povedano, s to izjemo, da -tvar ni niti lmksuiz. niti umetna, riti svila." Umetna svila, boljše imitirana svila je dane-' ravn > Ia-ko splošna potrebščina, kot volneno ali bombažno blago. V.-^e kaže, da bo moral Churchill pri tej točki abčutno odnehati. Zanimivo je. čim se je zvedelo za nove carine, ki stopijo v veljavo s 1. julijem, so naročili tako raaso predmetov, ki jih svlen? nova carinska šiba. Angleške luke so že polne luksuznih pošiljat^v. ki prihajajo dan na dan. Trgovci tipajo -kriti svoje potrebe še pred fatalnim rnkom 1. julija. Churchill se je sapričo tega več kot razumljivega počet ja raztogotil in je zagrozil trgovcem, da bodo morali za nafea'j plačati carino. Seveda v to grožnjo nihče ne veruje. Anglija ž™ edaj izdaja milijonov funtov št er lingo v izključno v socijalne s\The. Churchill pa ho- mf»lčati. Neusmiljena moda je zah-l ievala sb»lco postavo, ravno lini-'; jo. ^[učeniee mode --o morale je kakor težko r bolel i nesrečniki. Niso .smele vživati juhe. mosi (razven bele kuretnine\ zelenjave in predvsem sladkarij. Američanke, ki pretiravajo že od narave. tla baje poskušate izhajali !■ z (l-riglevjevo žvekalno gumo! i\I"oda. ne zdra.vrifk. je prisilila lep • žene biti vedno napol lačne — Kaj so pravzaiprav j<'»l!e. da ne bi sedele pri prazni mizi? Gospe častno rešile to lez.avno vpra-j "a nje. * j i^ajtrkujem. moja draga, ko v--tauem — eno sardino, potem pa '•pobln-* ne .j im ni ', za južino i-1 mam eno pomarančo tli zvečer zn-j pet sardino. Zato, poglejte, sem tako si oka. X-s;o. res . . . Vi imate pač trd-' no voljo, .laz pa sem poskušala nekoč stradati in sem povžila potem tri dni zaporodVnna dva krožnika vsake jedi. Ostala s tm končno ]>; i siarem. j Razven doslednega stradanja 1 i ni hotela nobena elegantna damn, nič piti. Ce ste ji kaj ponudili, se je stresla kot šiba na vodi. Piti? Pila bi jaz? Kaj vam ne j pride na misel! Saj nikdar nič n i pijem! i Ah. oprostite! Raj me niste razumeli! Nisem niti mislila na vino, Vprašal sem le za sodovko. Vroče je! No. jaz sem so vsega navadila in mi ni nikdar vroče . . . Zdaj pa je vse narob iMuhe. vplivi sloga našega čaisa ali pa skrivnostni svet pariških kroja-ec-v, ki baje kztunlja moet sedele- po slaščičarnah, tečno pospravljale sladko smetano in ne bodo vrte mislile na postne pomaranče. Naj le 'iižfc*ajo revice, dokler jim dovoli — moda. DR. LGRENZ 642 Pean Ave., PITTSBURGH, PA COIN I SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPE01JAL 1ST MOŠKIH SOLEZN1. MoJ« rtreka ]• zdravljenje ekutnlh In kroničnih holeznl Jmx , vam Že zdravim nad 25 let ter Imam ikušnj« v vseh bolernlh ■ 'in ker znarn elovinako. ratt vas morem popolnoma raiumetl ?n «pozne4' vate bcieznl, da vae ozarav:m In vrr.cm moč fn zdravje. Skozi 83 «e» «em pridobil poaebnc »kušnjo pr« ozdravljenju moiKlh bclernt. Zato e« morete popolnoma zanesti na mer.e. moja akrb pa Je. d« vae poDolncma »Uri-«lm. Ne odlašajte, ampak pridite -2'mpreje. Jaz ozdravim, zastrupljeno kri. mazulje In tie* ro teleau. fc^feznl r »rtv, is. padanje las, bclečine v koetih, alare rane, o»iabee je končala: — Joried, najlepša v deželi . . . — Najlepša v deželi! — je ponovila zamišljeno ter dvignila svoje oči proti nebu. — Kako čudno mi je danes ,pri srcu! Moje srce je tako odprto — in moje luvpenenje tako brlzmejno! -Jahajva hitrejše kot da hočeva ujeti srečo in jo držati. To je vzkliknila smehljaje ter odjahala v temini gozd. Krašovec ji je sledil, a ostal jt. tik ob njeni strani. Njegova vitka, elastična postava je sklanjala v setUu. lice mu je žarelo in'iz-gledal je bolj divji in čedaiejši kot je bil kedaj. Ona je to videla, občutila in sn«e ji jn pričelo močno utripati. — Sledim sreči ter jo držim. — je vzkliknil. — In kako se imenuje za vas ta sreča? Zlato? . . Čast? Ijjubezen ? . . . — Kako se imenuje? Sam ni v*h1c1. kako mu je prišla drzna bteeda preko ustnic, — a vzkliknil je z blestečimi očmi: — Joried. — najlepša v deželi! . . . Ali je huda? — Ne, odtrgala je par llsiov z velikega oreha ter mu jih vrgla y obraz. — Tega ne spi oleg nje in njegov obraz se je skoro dotikal njenih ramen, ko se jc sklonil proti njej, da vidi, kako krasi njegov klobuk. S pomembnim pogledom mu je vrnila klobuk. V grmiči v ju za vrtno ograjo je nekaj zašumelo. Grofica Per-pignau jc to -pač zapazila, a Kurt Krašovec je imel oči in ušesa le za svojo lepo gospodarico. Obraz Joridd je bilo mogoče videti iz v-rta le v profilu, a obraz mladega volonterja se je obračal polno proti ograji. In kakšen izraz je nosil ta obraz! Kaj vse ^o razodevale njegove plamteče oči! Potisnil je klobuk na la.se, prijel grofico za roko ter je pričel poljubljata, — zopet in zopet. Jo r h ki ->e je obnašala kot kraljica, ki sprejema laskanja svojih podložnih. Njen pogled je pri tem kot slučajno eadel ograjo. — A, vi tukaj, gospodična Liizika, — je vzkliknila brez najmanjše zadrege ter pni ki mala mladi deklici. — No, kako je? Vse dobro doma pri vas? Smrtnobledo mLado lice je kukalo iz grmičevju. Pogled solznih oči ni zadel govornice, pač pa ujtoiega spremljevalca in cel svet tu-ge in srčnih bolečin se je zrcalil v tem pogledu. Krošovec -e je vzravnal, njegov obraz je postal teman in stisnil je obrvi. Molče je dvignil klobruk v pozdrav. Žalostni obraz pa je medtem že izginil in Jorksd je pognala svojega konja naprej. — Moj Bog, kako trapasta jc ta nedolžnost z dežele! _ je rekla smeje. — In kako žalostno izglada deklica! Edina njena lepota, mladostna svežost. je izginila in ostalo ni prav nič drugega. Ali s* vam ne zdi, da je postala mala naravnost grda? Ali ni shujšala 1 Skoda, deklice na deželi morajo biti bunke, kajti drugače so naravnost neznosne. Krašovec ni odgovoril, pač pa je nekaj popravljal na selu. Njegov oliraz je bil rdeč ter je postal še bolj vsled sklanjanja. Ko s-je vzravnal, je bil njegov obraz teman in iprepovedovalen kot ponavadi. — Re?s se ne morem opominjati, kontesa. če je mala kedaj drugače izgledala, — jc rekel brezbrižno ter udaril z bičem po konju, kot da ne more dosti hitro zapustiti okolice gotzdarjeve hiše. ________(Dalje prihodajič.) , VhendiJ^B SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE FRANCE 30. M A J A J FRANCE — 6. JUNIJA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda * umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijata. 19 STATE STREET NEW YORK mmmmm^^HMMM ALI LOKALNI AGENTJE ^mmmmm^^^^^^^— Denuncijant. Dr. Ivo Šorli. Razgovor se je že zelo razživcl. ko je zmajal z glavo prijatelj Valentin in dejal: — Saj ni res, da človek vedno ve, ali je bilo prav ali ne. kar je -toril. Jaz na primer sem že pred štirimi leti napravil nekaj, kar mi še dauies ne da miru. dasi se ie zdelo po splošnem človeškem razumu brez vsakega dvoma prav. — Hočeš reči. -da se človek včasih kesa tudi dobrih dejanj/ — Dobrih dejanj .se ne moreš kesa ti. — je odkimal oni. — K vočjemu. da ti jih je žal. ker so ti znahiiti donesli eelo škodo. Ampak pri meni tudi tega ni. Čakajte, je najbolje, da povem vso hi-storijo, potean presodite! Evo. bilo je nekako -drugo leto po jpr--vratu. Menda je res nismo zaslužili te si-eče nad tako nenadnim učakanim, navzlic vsej veliki veri skoro neverjetnim čudežem, ako se nam je smela tako kmalu spet zagreniti. Saj jaz gotovo ni sem izmed -tistih, ki se bali. da se vpet poruši, kar je tako svetlo k pelo do neba m nam postajalo vsak dan milejše. To se pravi: — razum se ni bal. ali sree se je včasih le spet stisnilo v tihi grozi. . . Preveč je bilo na delu, nenmor nem delu zlokobnili sil, a država, vsaj nje predstavit?lji pri nas so že spet pisali hladno-pravične protokole, kaj da bi vzrolineli ii> udarili * Pa še pravijo, da so nam misel .na "ilegalne" organizacije vdahnili tujci. Tiste čase smo bili ba.š zamenjali stari denar za novega, a ga se vedno zamenjavali — vsak mesec so postavili zadnji rok. pa ga zopet podaljšali; toda vsi smo vedeli, da nosijo prejšnjega čez hrvaške hribe seni v koših, da ga če?, mejo dovažajo v vagonih. Nt koč' sem se vozil od Celja proti Ljubljani. Pri oknu vsaki strani kupe.ja sta sedela mlad člo vek in izredno lepa gospodična — on oblečen s tisto čudno eleganco. ki je označevala tedanje osobitno zagrebške valutne veriž-uike. Govorila sta glasno in drz no. smešila vse. kar nam je prme sel novi čas. Zakaj tudi to je bih značilno za te ljudi: dočim so na ši zabavljali in psovali. so ti za smehovali. — Kako na primer straži jo me-jo, — je nadaljeval mladič. — Drug drugemu so na poti, vsak bolj surov, pa pokažeš magareu nalašč malenkost in že mu pred nosom odneseš vse tisto, za čemer prav za prav preži! All, -to je bilo danes krasno v ftpielfeldu! Glasno sta se oba zasmejala. pri t can jima je ušel pogled na kovčeg pod njenim sedežem. Zdi se, da so razumeli tudi sopotnik ker sc je vse odobrujoče pridružilo. Včasih, čeprav žal le redko, se mi posreči, da se ravnam po svetu modrega prijatelja še iz dijaških let: ako hočeš videti, kako sq Jjuidje neumni imej jih za norca, ako se hoče« u ver rt i, kako so podli, govori sam podlo! To pot sem se tek premagal in jima pomežik-nil: - — Avstrijski konj je v tem kov-Čegu, ne-li? Kaj pa je predstavljalo jugovinsko muho? — Ta dvomljiva duhovitost je vzbudila v voziu šumno veselost. — Muha so bile tri borne o-vratnice in dva para nogavic v ti moji torbici, — se je zasmeja* mladenič. — Konja je med tem držala kajpak moja spremljevalka. . . Ta divna gospoda je men gre mi iz spomina, pravim. . . Ne zato, ker je bilo dekle tako lepo^ ampak ker sem iz tistih oč: spoznal, da smo si vendar vsi bratje :n sestre. . . da sem izdal sestro, i Celo on, tudi on, mi jc bil v tem j hipu postal brat. . . V rs« vedi! I — S3 jc jezno zasmejal. — Saj bi ! razumel,/ da sem ju izročil prejšnjim avstrijskim, sovražnim ob-lasthu. i o«.a to je vendar moja uržava i*i m-j čin dolžnosti! — Tem bolj, ker sta te izzivala, izzivala! Sam praviš, da si ju samo zato, ker sta se vedla tako nesramno! — je pripomnil odvetnik Strašek. — Eh, nesramno. . . Saj pri tem poslu morata biti nesramna — nesramnost je takemu poklicu pogoj! Sicer pa, kaj bi modrovali — vsi boste pravim, gotovo priznali, da sem ravnal prav, kakor tudi vsi čutite in razumete, da mi je neprijeten, težak, naravnost bolesten ta .spomin! . . . Tu je stari zdravnik Ratej trdo potrkal z mezincem po mizi: — »Je . . je brez dvoma konflikt . . . konflikt vesti, bi rekel naravnost. . . Toda bolest, ki ti jo povzroča ta spomin, moraš prav ra zuineti: ta bohwt. je žrtev za domovino, a vsaka žrtev je bolest. . . ^ Kretanje parnikov - Shipping News da zadnje čase čula nekaj o ga-lantnosti. ki smo jo dolžni damam in si prizadea oponašati evropske manire — ali verjamete, da ji je pravi eshaeski carinik pomagal spraviti spet na prejšnji prostor kovček, ki ga seveda tudi niti ni odprl? Zdaj srog;i zu vanje. COSULICH LINE of TRIESTF Phelps Bros. & Co.,2 West st • r ' New York ZENITNA PONUDBA. Želim se oženiti s tako. ki ljubi samo .»nega moža. .vtar^em 55 let. Pišite na: Matt Simons, Route 2. Springfield, Ore. ŽENITNA PONUDBA. l\loM c z majhno družino, star 45 let. ima svojo domačijo, s«* želi seznaniti s Slovenko do 45 let staro. Katero veseli, naj j>iše na: Udo-vec. c o Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Avtomobilska nezgoda pri Mo-starju. X;> cfvti iz Mosta rja v Bjelojo-lje se je pripetila Mčka avtomobilska nesreča. Avtomobil, ki je zelo najrlo vr.zdl Si. zaletel v neko kravo ter se pri trm prevrnil v cestni jarek. .Štirje potniki so bil: težko ranjnii. Avtomobil je popolnoma razbit. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič star 32 let se želi seznaniti s Sloveirko od 20 do 29 let. Katera resno misli, naj -piše na naslov; A. Roje 83 Penna. Ave., Brooklyn, N. Y. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 62 Cortlandt Street New York Prav vsakdo— kdor kaj lito; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek — MALI OGLASI ▼ "Olas »aroda" Kako se potuje v stari io nazaj v Kdor je namenjen poto>ad v ■tari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Hitfih. prt ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih samoreo* dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi ▼ 1IL razredu. Glasom nove n&selnišhe postave ki Je stopila v veljavo s i. julijem 1924, Eamurejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja bulaja gene ralni naselniSkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo ra tako dovoljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred od potovanjem, te* M pofflje prosilcu ▼ atari kraj gla som nanovejde odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Celi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpuščenlh r prlhodnjlK treh letih, od 1. julija 1924 napr« vsako leto po 671 priseljencev. AmerlSkl državljani pa aamortf dobiti sem žene in otroke do 1& Le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T. rojene osebe se tudi ne Štejejo "i kvoto. 8 ta riši ln otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. gMtttj m pojasnila. Prodajamo vozne liste n vsi pr# ge; tudi preko Trsta camorejo 1» goslovanl aedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce is e* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo ▼ listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas