Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Marija Semen, Tine Rojina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija K-rničar, Marica Kovačič, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO VII. • 26. XI. • ŠT. 11 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Ponovno - točka in njena vrednost V zadnjem času se vedno pogosteje opaža negodovanje in zmeda zaradi vrednosti točke, ki jo posamezne ekonomske enote določijo za obračun osebnih dohodkov ob zaključku meseca. Prepričani smo, da do tega prihaja zaradi nerazumevanja sistema naše notranje delitve. Zato bomo na kratko obnovili stvari, ki so bile v našem listu že objavljene (»Tekstilec« št. 3 z dne 30. 3. 1963), obravnavali pa bomo še nove elemente in podali nove ugotovitve, ki naj pomagajo postaviti stvari okrog delitve osebnih dohodkov na svoje mesto in razčistijo zmedo, ki vlada glede tega sedaj v naših ekonomskih enotah, tako pri proizvajalcih kot tudi v organih samoupravljanja in v operativnem vodstvu. Obnovimo si najprej pojem : št. točk = vrednost točke. Vred-vrednosti točke. Vrednost točke nost točke je tem večja, čim večja je s količnikom izraženo razmerje je kvota ali čim manjše je skup-med razpoložljivimi sredstvi za no število obračunanih točk. osebne dohodke in skupniim šte- Na višino kvote vemo kaj vpli-vilom točk obračunanih v ekonom- va: količina proizvodnje, kvaliteta ski enoti v nekem mesecu: kvota : izdelkov in pa seveda asortiment izdelkov, ker cene v cenikih za osebne dohodke niso za vse artikle enake. Skupno število točk, obračunanih v nekem mesecu v ekonomski enoti, pa je odvisno od naslednjih činiteljev: števila zaposlenih, ocenitve delovnih mest, časa prisotnih delavcev na delovnih me- stih (t.j. skupno število opravljenih ur), preseganja akordov in drugih meril za učinek, števila ur, opravljenih v nočnem času (nočni dodatek) in še od nekaterih drugih činiteljev. Vse to torej vpliva na vrednost točke in je zato popolnoma očit-(Nadaljevanje na 3. strani) V škrobilnici obrata II Razgovor z obratovodji proizvodnih enot o oktobrskih uspehih in problemih 29. NOVEMBER 29. novembra letos bo preteklo 21 let odkar so naši borci na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu postavili temelje današnje republike, današnje SFRJ. Malo je državljanov, ki ne bi poznali dogodkov tega znamenitega dne, ki predstavlja tako pomemben mejnik v zgodovini naših narodov. Mnogokrat smo o teh dogodkih že pisali tudi v našem listu, pa zato ob 21. obletnici ne bi več naštevali, kdo vse je bil na tem zasedanju navzoč in kaj vse so takrat sprejeli in sklenili. V tem članku bom zato pisal bolj o pomenu naše države v mednarodnem pogledu in nekoliko tudi o praznovanju tega praznika v našem podjetju, Vsi vemo, da je imela naša mlada republika v povojnih letih zelo težke pogoje za obstoj in razvoj, ki so deloma nastali zaradi velikega opustošenja dežele, deloma pa so jim botrovali tudi razni zunanji vplivi. Eno in drugo smo uspešno prebrodili, po zaslugi lastnega dela in pravilnega vodstva naših voditeljev. Iz leta v leto so bili uspehi večji, vedno večji, iz leta v leto je rasel tudi ugled naše države. Tako smo postali iz nekdaj neznane in nepomembne Jugoslavije država, ki v mednarodnem pogledu veliko pomeni in predstavlja, ker se zavzema za neodvisno in miroljubno politiko, ker je proti kolonializmu, ker je za takojšnjo razorožitev, za prenehanje s poskusi atomskih eksplozij, ker trdno podpira velik pomen OZN in ker zastopa stališče, da je edino OZN kompetentna, da rešuje mednarodne probleme. (dalje ina 7. stirami) KAKŠNE uspehe so dosegle proizvodne enote meseca oktobra, torej po uvedbi skrajšanega del. časa------ Vsaka sprememba v proizvodnji, še bolj pa novost prinese oziroma povzroči določene prednosti in obenem tudi težave in ovire. Da bi člani našega kolektiva vsaj delno lahko sami spoznali te razne težave in probleme in tudi prve uspehe, smo postavili vprašanja v tem 'smislu obratovodjem, ki so nam na vprašanja odgovorili takole: Naša enota je količinsko naredila 102,0 odstotka v tekočih metrih in 99,2% v kvadratnih me-Ohratovodja inž. Pogačnik Mirko trih. Poleg tega smo naredili še 115 tisoč metrov uslug. Če upošte- Plemenitilnica I 1. vprašanje: Kakšen uspeh je dosegla plemenitilnica I meseca oktobra, ko je prvič delala v skrajšanem delovnem času? varno usluge, potem smo plan prekoračili tako v tm kot tudi v m2. Dejstvo pa je, da bi presegli plan v m2 tudi brez uslug, če ne bi pri- ZA DAN REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN OSTALIM BRALCEM TEKSTILCA Uredniški odbor IZ. novembra nas je obiskal naš predsednik TITO 17. novembra zjutraj smo zvedeli, gostu. Komaj smo zdrzali na deda na-s bo le istega dne obiskal predsednik Tito. Težko je -opisati naše veselje in presenečenje. Vse od ranega jutra pa do njegovega prihoda smo se pogovarjali samo o Titu, o dragem šlo do velikih odstopanj od osnovnega plana pri širokih tkaninah. V plememitilnico smo dobili meseca oktobra ceto manj širokih tkanin kot jih je predvideval operativni plan. Asortiment im njegova izpolnitev nista odvisna od nas, temveč od več faktorjev (nezadostne količine surovega blaga, ki je bil planiran, razna premetavanja artiklov, ki niso bila planirana, izpad oziroma izločitev določenega artikla in njegova nadomestitev z drugim, ki ima drugačne faze obdelave, drugačne zahteve itd.). Ob takem, komaj delno planiranem delu je seveda težko izpolnjevati asortiment po planu. Kvaliteta je bila meseca oktobra boljša kot meseca septembra, kar je predvsem zasluga hitrih in učinkovitih ukrepov. V celoti smo z rezultati v proizvodnji še kar zadovoljni. 2. vprašanje: Kateri večji problemi so se pojavili v proizvodnji v preteklem mesecu, torej z ozirom na skrajšani delovni čas? Predvsem so -prišla še bolj do izraza ozka grla, kot so: barvarna, parilniki, pralnica in sušenje. Na vseh teh strojih namreč proizvajamo v treh izmenah vse dni razen s sobote na nedeljo, ko nočne izmene ni več. Zaradi tega moramo ob sobotah proizvodnjo nekoliko zavirati, da jo popoldanska izmena vso dodela. lovnih mestih; nekateri nasmejani, Prvih deset dni smo imeli kar drugi razburjeni, tretji zopet ga- vsj precej težav, ker se večina ka-njeni, vsi pa presrečni. dra ni znašla, ni mogla vključiti. Ob 9.42 je Tito stopil na tla v V drugi polovici smo vendarle našem podjetju. Po dolgih osem- uspeli -in skoraj nadoknadili izpad najstih letih smo ga tako- zopet prvih dni. Dokajšnje težave smo imeli v naši sredini, nasmejanega in imeli tudi z ljudmi zato, ker niso dojeli, da je treba dvigniti produktivnost, da bi izdelali v krajšem času iste količine kot prejšnje mesece, da bi tako obdržali prijaznega. Je Tito- čutil, kako nam je in dobrodošel? Prepričan sem, da je, saj drugače ne bi bil Tito. Morda smo v času obiska naredili tudi kakšno napako, vendar smo vse storili z dobrim namenom, iz srca in spoštovanja, iz ljubezni, občudovanja in zaupanja. Peljali smo ga skozi obrate, da — iPonovno bi mu po kazali napredek našega podjetja, da bi mu pokazali, da smo se tudi mi vsa leta trudili biti vredni člani \naš.e domovine, njegovega zaupanja, njegovih delovnih naporov in nesebične požrtvovalnosti za ) lepšo- in boljšo prihodnost naših narodov. Tito se je zanimal za vsako malenkost. Pohvalil \je naš napredek in naša prizadevanja, naše delo. Seim in tja se je nasmehnil, tudi delavki za strojem, da se ije za trenutek zmedla in sklonila glavo, da bi skrila solze. Res mnoge so bile od sreče ganjene do solz. tudi iste dohodke. (Nadaljevanje na 2. strani) IZ VSEBINE: točka in njena vrednost — Razgovor z lobratovodjl p-rodz-voidlnih enot o oktobrskih uspehih im p-rolhleìmiih — 29. november — Predsednik Tito v našem podjetju — Važna jie pravočasna im učinkovita priprava na -občne Zbore — Seminar za člane -samoupravnih organov — Vsestransko obveščanje članov -kio-lakitiva Na -svoji- letošnji- konferenci je Predsednik Tito in soproga Jovanka sta si ogledala tudi našo vzorčno sobo bila mladina samokritična Na žalost je Tito moral naprej, — Izvršitev proizvodnega piana v v druge kolektive, la trenutek oktobru smo postali žalostni. Mnogi smo- v srcu občutili tudi delček zavisti do Z-Jmia prihaja tistih, katerim je Tito stisnil roko. — Novoletna danila Pridi zopet med nas, dragi Tito! — Sovjetska delegacija v inašetm Pridi kmalu! Le to Te prosimo. podjetji! Peter G. — itd. Razgovor z obratovodji proizvodnih enot o oktobrskih uspehih in problemih Ce izračunamo povprečje za preteklih devet mesecev, potem znaša to povprečje na en mesec 1620 (idalje s 1. strani) preseči akordov, kar je seveda MED NAJTEŽJE PROBLEME bistveno za njihove osebne dohod-SPADAJO NALOGE DRUGIH ke. Tiskarna bi namreč lahko po- . . . SLUŽB NA KATERE SMO VE- tiskala dokaj več, če bi imela red- nadur, medtem ko smo jih okto-ZANI Tu gre predvsem za ko- no na razpolago dovolj blaga. Ta- bra naredili le 1350. Nadure se to-mercialni sektor, ki nam ne da ko smo zopet pri dispozicijah in rej niso povečale, pravočasno dispozicij niti za do- ostalih pogojih mači trg, še manj za izvoz. Tako Osebni dohodki so za oktober smo dobili dispozicije za novem- ostali isti, vendar smo vzeli nekaj ber šele 22. oktobra (za domači iz rezerve zaradi praznikov, trg), za izvoz pa postopoma do Uvedli smo tudi poseben sistem koriščenja prostih soboto za tiste, ki delajo v dveh izmenah. Le-ti ob sobotah potegnejo do 17. ure, ima- 11. novembra. Razumljivo je, da nas tak odnos spravlja v res težke zagate. Po internem planu namreč moramo najkasneje 20. v mesecu začeti pripravljati in predelovati tkanine za prihodnji mesec. Lahko si predstavljate, da trebno in nujno. To velja posebno zato nepravočasno dospele dispo- za parilnike in za pralnico. Si 6. vprašanje: Kaij mislite torej o bodočem delu vaše enote? šlo bo, če bodo ustvarjeni pogoji, ki sem jih navedel. Vsako večje spreminjanje operativnega plana bo imelo posledice, vsako _________ zamujanje dispozicij prav tako. jo pa zato prosto vsako drugo Ne smemo pozabiti, da imamo v soboto. Tako potem ob sobotah plemenitilnici več ozkih grl/ kate-uspemo dodelati vse, kar je po- MII? W ' ' m ■ .. ? ': 1^11 M žici je zahtevajo izvenplansko delo. kar postavlja na glavo ves razpored dela. Da je vse to velika ovira za količinsko in tudi za kvalitetno proizvodnjo, je jasno. Poleg tega res težkega problema, nas je oktobra ovirala neiz-vršitev ukrepov, ki smo jih predlagali tim kateri so bili tudi sprejeti. Tako nam niso montirali še nobene od predvidenih naprav, stem se je obnesel in proizvajalci so zadovoljni. 5. vprašanje: Kako je kaj z nadurami? ra je možno omiliti le z dobrim planom proizvodnje. Ce moramo plan spreminjati, gredo vsa naša prizadevanja po vodi. Ce smo kot pgpj kolektiv sprejeli določene sklepe j in ukrepe, potem jih moramo vsi tudi izvajati. Plemeni tilnica II (Obratovodja — Srečko Teran) 1. vprašanje: Kako je šlo v vaši enoti oktobra? Podatki o količini, kvaliteti in asortimentu kažejo, da smo delali še kar dobro. Količinsko smo sicer naredili manj kot septembra, ven- ki bi jih morale izdelati domače dar je t0 posledica okvare na sušilnem stroju, ki je stal štiri izmene. n,. nreviialnici v obratu II CO- no-iriicslnn nmra. J j■ :_________________ • _i_____„ ;-----,U1,:_UetavK.a V previjanuei v uuiaiu delavnice, kot so: navijalna naprava pri Peter-foulardu, odlagalna naprava pri Artos-kondenzirnem stroju itd. V belilnici nam niso naredili kislinski vod, katerega res zelo potrebujemo. 3. vprašanje: Ali imate možnost odstraniti vse naštete ovire? Boste v prihodnje dosegli planirane količine, asortiment in kvaliteto? Kolikor ne bomo dobili pravo- ( Obratovodja — Marjan Strniša) 1. vprašanje: Kakšen uspeh je nil, prav zaradi slabega bomba-dosegla predilnica I meseca okto- ža. Ce k temu problemu, ki zelo bra? negativno vpliva na kvaliteto pre- Podatki o izvršitvi osnovnega Je- dodamo še razne zamenjave plana kažejo, da smo plan prese- proizvajalcev, ki. jih moramo vec-gli tako v ef. kg kot tudi v bb. krat odrediti zaradi visokega bol- Stroj dela v tri izmene, je skrajno izrabljen in nam bo zato delal težave tudi v prihodnje. Delati na takem stroju nepretrgano je skoraj nemogoče, ker zahteva stalna popravila. Težave nam povzroča ìlflìpj) T tudi Bentelerjev pralni stroji. Le-ta ima poteg drugega tudi to slabost, * X CU111I1UQ X da so njegove 'kapacitete premajhne. VzdrževaiM obrati nam vseh napak in okvar ne morajo popraviti in odstraniti; .nikoli dovolj hitro. Asortiment in kvaliteto pa smo oktobra ponovno izboljšali. 2. vprašanje: So se tudi pri vas pojavili kakšni problemi ob prehodu na skrajšani delovni čas? Prav oktobra ne. Imamo pa dovolj takih problemov že od prej. čamo1KvLhedrmozteii°Die C Eden 'teh je amens'eni sušil™ stro!i' dalje premajhne kapacitete pral- fg Glede' izvrševanja" ptoTa asor- niškega staleža (oktobra 8 %), če računati na dober usneh Disno- nega stroja m nemogoč položaj jiggrov. Imamo stiri, od katerih sta timenta pa lahko rečem ie to, da dodamo dalje se nedelovanje kh- racunati na Dr p . I idiva .stal;no v popravilu. zavisi to jZvrševanje od potreb ma naprav, potem se res ne mo Resen problem pa so seveda dispozicije in res nemogoči pogoji jdraimce ker se moramo tem po- remo čuditi, če je preja slabša, dela zaradi slabih pogodb glede izvoznih tkanin. Blago čaka, mi pa trebam ” oziroma zahtevam prila- kot b,i 1° v ustreznih delovnih ne moremo delati naprej, ker ne vemo niti kaj niti kako. Zaradi pogojih lahko proizvajali, teh slabosti je novembrska situacija slaba. Do 11. novembra smo g kvaliteto preje nismo povsem Razume se, da so proizvajalci okoli 100 tisoč metrov pod planom. V bodoče je treba izvozne po- zadovoljni Kvaliteta ne odgovar- Pridni in vestni (za novo zaposle- godbe res precizno sestaviti. Vsebovati morajo vse elemente, ne pa ja ker ne cjobiirno bombaža po 'ne t0 ne drži vedno!), da pa le količine in roke. planiranih in zahtevanih norma- kljub vsem naporom teh proble- Ce k tem. problemom dodam še to, da ne dobimo pravočasno tivih. Zaradi raznih vrst bombaža mov ne bomo uspeli odpraviti, raznega pomožnega materiala, potem je razumljivo, da bodočnost imamo stalno tudi različne meša- dokler ne boi bombaž tak, kot bi trii rxmaroo .T'Alino f n 7 a 1 -l T* Jr- /-v Ir r, L rl r. Ir r\lI;XI -*-» r.llr n _ • _ _ 1 _. _ l___. _1__ m GTrl 1 1 "f* 1 HdIcIPT TJ E' IjOTTIT) 1 1 žici je bi morali dobiti najkasneje do 15. v tekočem mesecu za naslednji mesec. Le tako bomo proizvodnjo lahko dobro planirali in uspešno pripravili. Septembra smo prav zaradi te slabosti začeli zelo slabo. Nek planiran artikel smo morali dati iz proizvodnje in vključiti drugega, ki ima drugačne zahteve. Že prej sem omenil, da taki posegi postavijo vse na glavo. Zaradi takega posega so bili v začetku novembra znatno preobremenjeni sušilni stroji, tiskarski stroji pa večkrat brez dela, ker nismo vedeli (ni bilo dispozicij!), kako uporabiti surovo blago, ki je bilo v pripravi. ni preveč rožnata. Za november lahko kar rečem, da količinskega nice, kar po eni strani, prekomer- moral biti, dokler ne bomo dobili plana ne bomo dosegli. Vrednostno ga verjetno bomo. 3. vprašanje: Kako je z vašimi ljudmi? Proizvajalci iso zadovoljni s prostimi sobotami. Dohodki so bili oktobra za tisoč din (v povprečju) nižji kot pnelj. 4. vprašanje: Kaj torej menite o bodoči situaciji? Ce ne bomo uspeli odpraviti slabosti okrog izvoznih pogodb, bo no obremenjuje strokovni kader, razne kakovosti bombaža takrat, pač zaradi različnih specifičnosti kot smo ga planirali. Trenutno posameznih mešanic. Enostavno na^primer, koristimo'boljši bom-nismo v stanju, da bi določili vse baz vza PFeJ°> ki bi bila lahko iz faktorje neke mešanice za kvali- s'absega bombaža. Kje je tu eko-tetno proizvodnjo, ker, ko te vsaj nomičnost proizvodnje, do neke mere poznamo, te meša- 2. vprašanje: Kateri večji pro- V V/ OlUgO f XVI J V_ X X V-X V X — Jy X XV VX, . _ . . . . v 1 Tudi ozko grlo v barvarni je de- satx>. Dispozicije moramo dobiti do predvidenega roka! Stroje je nice zmanjka in že smo zopet na blemi so se pojavili s prehodom loma povzročilo zastoj v tiskarni, treba popraviti! Nabavni službi je treba nuditi vso pomoč, da bo začetku. Namesto, da bi se ves na skrajšani delovni čas? lahko zagotovila tisto, kar potrebujemo! Vsako spremembo, ki po- .strokovni kader lahko posvetil Omenil sem že visok boln. stalež vzroča spreminjanje operativnega plana sredi meseca, je treba dobro v največji mèri dobri kvaliteti meseca oktobra, vendar le-ta ni proučiti, predno jo izvedemo. Brez resne proučitve vseh problemov preje, mora reševati vrsto dodat- bil posledica skrajšanega delov- in slabosti, brez resnih protiukrepov, bo šlo težko uspešno naprej, nih problemov, kot sem že orne- nega časa. Problem pa smo imeli v čistilnici, ki še ni urejena. Za- (12. novembra je bilo v tiskarni kar 5 strojev brez blaga — pripomba urednika!) Spremembe plana sredi marca so zato lahko res usodne. Nujno je treba seveda montirati predvidene naprave. Težave nam povzroča tudi pomanjkanje določenih standardnih barv in kemikalij. Med temi so Tkalnica II - obratovodja - Milan Slokan Spet je občutno pomanjkanje praje. Preja je tudi' slaba, na pri- radi pomanjkanja čistilnih kapacitet moramo delati tudi v nočmi izmeni od sobote na nedeljo in v nedeljo v dopoldanski izmeni. Problem je tudi ogreva- Dosegli ste v oktobru 92,9% v ;te- 2. vprašanje: Ste Imeli oktobra _________j ______ _________kočih metrih in 90,7 % v votkih, še kakšne druge probleme: r v_.______J_ _____________} .... .. celo take, ki jih izdeluje domača kair je manj kot prejšnji mesec. Težave so bile predvsem zaradi mer (Pertdesetka — kardirana je nJe. prostorov, k ga smemo kori- industrija, in to: soda, turško rde- L vprašanje: Je ta rezultat po- pomanjkanja delovne sile Breme- sbloh zanič. st,t’ - v nocTl1 '™0ni' Ce7 če olje, metalit, sladkorni sirup sledica skrajšanega delovnega časa? ni nas tudi veliko število vzorcev, Novembra itd. Vsaj te^ domače proizvode bi ^ je. 2c pred prehodom na skraj- ki jiih moramo narediti, ker gre mjavi plana za prehod na leto voctaia morali imeti na razpolago. sani delovni čas smo povedali, da izdelava teh vzorcev na račun 1965. Plan za to leto predvideva na J v tkalnici II ob Sedanjih pogojih redne proizvodnje. ne bomo uspeli proste sobote na- Dokajšnje težave smo imeli ok-doknaditi. že takrat smo pradvi- tabra Z3radi razpc>reditve ,Ijudi( Vrl1;- a ^ “klh f0lgt>Jl11 ?n ki delajo v dveh in treh izmenah, J , v . krajšem dedovnem^ času proizvod- da so lajhlko ;korilSiti,ri pTOSte sotbo. tornate pri določenih artiklih bo nja P ad .a za okoh 5 %,. ^ ^ te> To ldek> je zabltevnj0, lSaj je zahteven in težak. Naša enota ima že dalj; časa te- evidenca večja in težja. Morda Ce ne bo raznih naknadnih sprememb, bomo tako količinsko kot tudi po kvaliteti proizvodnjo še kar zadovoljivo reševali. Poudarjam .pa ponovno, da so dispozicije eden nujnih pogojev. 4. vprašanje: Kako se počutijo vaši proizvajalci? Kako je bilo z oktobrskimi dohodki? Ljudje so z novim sistemom zadovoljni. Omenil sem že, da so se v nove razmere že vživeli. Nezadovoljni- pa so seveda tam, kjer mnogih avtomatih 100 odstotno' barvano prejo, kar bo težko' za nas in tudi za apretumo. Tudi prehod z revolverskih statev na av- 4. vprašanje: Kako delajo stiti samo v nočni izmeni. Cez dan se potem prostori shladijo •in že je posledica — težja proiz-V predpredilnici. 3. vprašanje: Kako se počutijo proizvajalci? Kakšne osebne dohodke ste imeli oktobra? Proizvajaloi se drugače počutijo dobro, saj jim prosta sobota veliko odvrne, n,i.so pa zadovoljni, če jih prestavljamo s stalnega deta lovnega mesta na drugo de- 5*7® zaFadl pomanjkanja delovne Morda bi povedal, da sicer mislijo vaši proizvajalci? Kakšni lovno mesto, kar je tudi razum-" ’ Povzroca pomanjkanje dnevne piane dosegamo 99,9 od- so bili dohodki? ljivo, vendar je to edini izhod, če osnovmih valjev; pomanjkanje pre- ,, .... T • , • , I • e -j j X- stotno, da pa nas T •„•-1— — —J je ipa je tudi stalni problem. Po- V“- ^preJ gnali smo sicer navijalnico v tri Pro,ble,mi določene dni tako izmene in ma 48 ur v tednu s tem, vrejo, da je naš mesečni uspeh asortiment tkanin. našteti Ljudje so zadovoljni. Dohodki hočemo obdržati količinsko proza- so bili isti, ker smo imeli boljši izvodnjo in seveda iste osebne dohodke. Poudariti moram, da je primanjkuje tkanin, to je v ti- da ljudem, ki jih tako prikrajša- 2natino ntzja. skami. Upravičeno se namreč mo za proste sobote, pjlačamo 3. vprašanje: Kako bo nt>vem-boje, da ne bodo mogli doseči in več. bra? Predilnica II - obratovodia - Stojan Pečnik Reči moram, da so pridni. Kovo \'eč™a Proizvajalcev že spoznala, statve kažejo izkoristek tudi do je . a delatii vestno in z ra-, j a , • v zumevanjem, saj je zato naš okto- (dalje na 3. Umu) brski uspeh tudi dober. Da so ostali osebni dohodki isti, je torej delno njihova zasluga, delno pa je to zasluga takšne organiiza- L vprašanje: Ste z uspehi vaše enote meseca oktobra zadovoljni? Moram reči, da -sem z delom svojih ljudi zadovoljen. Naredili smo vse, kar se je narediti dalo. Čeprav smo zmanjšali število zastojev na minimum pa plana v baznih kilogramih nismo uspeli izvršiti. Odvzeti čas zaradi prostih sobot ne moremo nadoknaditi, čeprav delamo brez odmora. 2. vprašanje: Ali obstoja kakšna možnost, da plan le dosežete, kljub skrajšanemu delovnemu času? Seveda je ta možnost. Predvsem odgovarjajoča kvaliteta bombaža, ki bi dopuščala prehod na širši front posluževanja. Pcpravdti bi bilo treba klima naprave, ki niso v redu. Za primer bom navedel tole: V eni bali makedonskega bombaža, ki ga uporabljamo za vel-veton, simo imeli kar tri različne barve bombaža. Kako naj potem človek iz tega naredi doibro in kvalitetno prejo? 3. vprašanje: In dohodki proizvajalcev? Njihovo počutje v novem sistemu? Ljudje se počutijo dobro. Zadovoljne so posebej žene, ki delajo v trd izmene. Prosta sobota jim veliko odvrne. Osebni dohodki so ostali isti, vendar smo za oktober morali vzeti 500 tisoč dinarjev 'iz rezerve. 4. vprašanje: Kaj torej predlagate? Predvsem želim kvalitetetnejši bombaž. Urediti bo treba tudi ti-r nice za zračne sesalce na štirih novih strojih, na katere že dolgo čakamo. MJkalnike bo treba rekonstruirati na železne garniture. Da so flajerji in raztezalke izrabljeni in potrebni rekonstrukcije pa je že tako jasno in tudi predvideno. Mimogrede mi je tov. Pečnik pokazal tudi 'izsledke Inštituta iz Ljubljane, v katerih je diagram o izkoriščenosti predilnic. Predilnica iz obrata II «e nahaja na naljvišjam mestu. V poročilu jo ta inštitut uvršča v evropsko povprečje. Bombaž je torej tisti najvažnejši faktor, ki tu lahko pomaga. Ali bomo uspeli to vprašanje vsaj v prihodnje zadovoljivo rešiti? cije proizvodnje, ki omogoča polno 'izkoriščanje kapacitet. 4. vprašanje: Kako mislite odstraniti probleme, ki jih trenutno še imate? Sami tu ne moremo veliko storiti. Predvsem je treba takoj urediti klima naprave, urediti je treba pritličje čistilnice in postaviti dvigalo. Nekako bi morali najti tudi nek način ustreznejše nabave bombaža in več pozornosti bi morali posvetiti -izbiri nove delovne sile. 5. vprašanje: Izgledi v novembru? Upamo, da bo šlo. Ponovno - točka in njena vrednost (dalje s 1. strani) mo, da vsi ti elementi ne morejo biti izenačeni v vseh EE in da torej vrednost točke ne more biti primerljiva med ekonomskimi enotami. Glede pogojev za do-segamje sredstev so ekonomske enote med seboj do neke mere izenačene, ker nad merili za obračun sredstev bedijo centralni samoupravni organi, ki v primeru neskladanja ali nesorazmerja posredujejo .(n.pr. spremembe cenikov v mesecu juliju za plemenitiilmieo' I in predilnico I). V tem pogledu torej na vzroka za neprimerljivost vrednosti točke med ekonomskimi enotami. Toliko več pa je vzrokov za razhajanje pri skupnem številu obračunanih točk. 1. Ocenitve delovnih mest niso povsem usklajene med posameznimi obrati in najbrž niikoli ne bodo. 2. Preseganje akordov je v posameznih obratih zelo različno (zaradi različnih osnov in tudi zaradi različnih dosežkov) in predstavlja enega glavnih vzrokov za neprimerljivost vrednosti točke v EE. Primerjava povprečnega preseganja akordov v devetih mesecih letošnjega leta med ekonomskimi enotami nudi n.pr. tole sliko: plemenitilnica I 121,9 plemenitilnica II 116,4 gravura 145,8 3. Nočni dodatek je sicer upoštevan v cenikih tistih obratov, ki delajo v treh izmenah, vendar pa nastajajo precejšnje razlike v višini obračunanega dodatka med letnimi in ostalimi meseci v isti EE. tev delovnih mest, ko smo vse ocenitve povišali najprej za 10 točk, nato pa še za 6 točk. S tem je postala vrednost točke neprimerljiva celo v isti ekonomski enoti med posameznimi meseci letošnjega leta. Za ilustracijo navajamo nekaj najznačilnejših razhajanj med V naslednjem navajamo nekaj tovrstnih podatkov za posamezne enote (v brutto zneskih in v tisočih din) stvarnimi osebnimi dohodki in 4. Velike spremembe so nastale vrednostjo točke v posameznih ekonomskih enotah, ki so nastopila z zadnjimi spremembami ocenitev: v odnosih med obračunanimi sredstvi in obračunanimi točkami z zadnjimi spremembami oceni- Ekonomska enota OD na 208 ur vrednost točke julij avgust julij avgust Predilnica I 36.856 38.756 1,78 1,78 predilnica II 38.727 40.004 1,72 1,68 tkalnica II itd. 35.194 37.027 1,54 1,51 Iz teh primerov vidimo, da so osebni dohodki po spremembah pri isti ali celo nižji vrednosti točke povsod Višji kot pred spremembami, vendar zopet ne v vseh EE enako. Z drugimi besedami, vrednost točke je po zadnjih ekonomskimi enotami niti pri določanju sredstev, ki naj se ob mesecu namenijo za izplačilo v ekonomski enoti. Na kaj pa naj se torej opirajo samoupravni organi v ekonomski enoti pri vodenju politike notra- spremembah še manj primerljiva nje delitve sredstev za osebne domed ekonomskimi enotami kot hodke, zlasti pa pri določanju vi- predilnica I predilnica II tkalnica I tkalnica II % 113.4 112,8 115.4 111,0 doslej. Opozorimo lahko tudi, da bo prišlo v tem pogledu še do novih razlik z mesecem oktobrom zaradi posebnega obračunavanja točk za proste dneve. S temi podatki in dejstvi smo, upamo, dovolj jasno pokazali, da se vrednosti točke ne moremo in ne smemo posluževati niti za primerjavo osebnih dohodkov med šine vsakomesečnih izplačil? Kakršnakoli primerjava neke ekonomske enote z drugimi EE ali po domače »ugibanje«, koliko bodo »delili« drugod, je po našem mnenju povsem odveč, nepotrebno in celo škodljivo. Tudi sami dogovori v tem pogledu med so-sorodnimi enotami se nam zde de-plasirani. Kar pa se tiče odločitve glede višine (izplačil v ekonomski enoti v nekem mesecu pa mislimo, da je dobro, če si prikličemo v spomin splošna načela o nagrajevanju članov ekonomske enote po kolektivne učinku. Osebni dohodki članov ekonomske enote naj bodo tem večjii, čim večji so delovni uspehi posameznika in proizvodni uspehi ekonomske enote. Na to načelo ne bi smeli nikoli pozabiti. Organi, ki o tem odločajo, bi morali ta uspeh budno zasledovati in s svojimi odločitvami še potencirati razlike v doseženih uspehih od meseca do meseca ne pa voditi »izravnalne politike«, t.j. v nekem »slabem« mesecu deliti več kot je bilo doseženo, »dober mesec« pa izenačiti s povprečnim iitid. S takimi posegi popolnoma izmaličimo načelo stimuliranja dobrega dela in nagrajevanje prav kmalu izgubi vsak stik z dejanskimi uspehi. Upam trditi, da se nam v zadnjih časiih dogaja prav to. Da se nam to ne bo več dogajalo, moramo imeti jasne pojme o rezervi, ki jo ekonomske enote ustvarjajo in rabijo tekom leta. Ta rezerva je predvsem namenjena za normalno izplačevanje osebnih dohodkov v času dopustov, t. j. za kritje primanjkljaja med doseženimi in izplačanimi sredstvi v mesecih juliju in avgustu, le izjemoma in v manjši meri pa za izravnavanje razlik, ki nastopajo med ostalimi meseci zaradi praznikov ali drugih vzrokov. Nikakor pa je po našem mnenju a bed Predilnica I 9.913 6,5 9,5 Predilnica II 1.955 2,0 1,0 Tkalnica I 23.824 5,5 8,5 Tkalnica II 7.172 2,5 3,0 Plemenitilnica I 12.180 5,5 6,0 (Plemenitilnica II 2,785 4,0 2,0 Gravura 550 2,0 1,0 Termocantrala 1.325 5,0 6,0 Vzdrževalni obrati 6.706 4,5 6,5 Splošna uprava 8.382 4,5 6,5 a = ekonomska enota b = ugotovljena razlika med izplačanimi in doseženimi sredstvi v juliju in avgustu 1964 c = % potrebne rezerve skozi 10 mesecev od 10-mesečnih dohodkov pred dopusti d — % potrebne rezerve po de- janskem stanju ob koncu septembra za prihodnjih 9 mesecev. Z mesecem oktobrom, za katerega še nimamo podatkov o vloženi rezervi, je stanje seveda zopet drugačno, vendar ostane način izračuna potrebnih mesečnih vlaganj enak. Za grobo oceno proizvodnih uspehov ekonomske enote v nekem mesecu po našem mnenju zadostuje dokaj^ preprost podatek in sicer, koliko od doseženih sredstev odpade na enega zaposlenega na delu dnevno dos. kvota del. dni zap. na delu Razgovor z obratovodji proizvodnih enot o oktobrskih uspehih in problemih Tkalnica I ne bi smeli uporabljati za izrav- če ta podatek primerjamo z istim navanjie med uspešnimi /in ne- podatkom iz .prejšnjega meseca uspdšmiml meseci, iker s tem jem- lahko takoj vidimo, ali smo bili Ijemo vsemu sistemu prav tisto, bolj uspešni ali manj uspešni kot zaradi česar smo ga uvedli — to (Obratovodja — Viktor Kompare) 1. vprašanje: Kako je šlo oktobra v vaši enoti? Podatek 98,6 odstotka izvršitve v tim v 'Oiktobru ni merodajen. Mi smo plan ~v tm izvršili 100,1 %. Napaka je nastala pri izračunu zato, ker je bil plan postavljen (poleg drugih artiklov) tudi na artikel 763, torej na rezano blago, kjer da vsak tekoči meter za izračun 2 metra. Namesto tega artikla pa smo delali artikel 95 za izvoz. Če se pri izračunu naredi popravek, smo plan izvršili 100,1%. Izpolnjevanje asortimenta je Tkalnica II (daljte z 2. strani) 85%, predvsem v tkalnici III IV je uspeh lep. 5. vprašanje: Kaj vas posebno skrbi v bodoče? Razne večje spremembe v proizvodnji, predvsem velike menjave, novi artikli in vprašanje delovne sile. Le-ito dobimo redko takšno, (kot jo želimo in potrebuj emo. Če bo preja boljša primerna za avtomate, potem bi lahko prešli na več statveni sistem, kar bi nam le omogočilo iiz- nekako isto, kolikor seveda ne pride do sprememb zaradi rekonstrukcije. Kvaliteto pa smo spet poboljšali. 2. vprašanje: Kateri večjii problemi so se pojavili oktobra, ko ste začeli delati v skrajšanem delovnem času? S prehodom na skrajšani delovni čas se nam je še stisnilo grlo v priprava, in sicer v navijal-nici. Zaradi premajhnih kapacitet križno navijalnih strojev za osnovo, nam je resno začelo pri manj kovati osnovnih valjev, že povzroča zastoje. Problem, ki traja že več mesecev pa je nepravočasna nabava utenzilij in rezervnih delov, zlasti za kovo avtomate. Od utenzilij in nam manjkajo predvsem trde cevke za avtomate. Lahko vam rečem, da se delavci skoraj stepejo za navitke, ki pridejo iz predilnice. Oktobra smo imeli tudi resen problem zaradi nekvalitetnih li-stovk. Pokvarilo se jih je kar 170. Vseh rezervnih delov še danes in nismo dobili. Ta problem je povzročil velike zastoje, negativno pa je vplival tudi na kvaliteto. Lahko si predstavljate, da taki Prej sem pozabil omeniti še en problem, ki se je pojavil, namreč delno pomanjkanje preje. Le-ta je stimuliranje proizvajalcev v ekonomski enoti. Pri tem mislim, da je še zlasti napačno upoštevati pri delitvi take zunanje ele- zadnje čase zopet neenakomer- mente, kot so »ozimnica«, »Novo P na in uopkava. Trenutno imamo velike težave z mikano Nm 50. Nujno je treba urediti klima naprave tam, kjer ne delajo ali jih še ni. 4. vprašanje: Kaj pa osebni dohodki? Oktobra smo izplačali višje kot septembra, kar gre na račun boljše leto«, »Prvi maj« in podobno. Za orientacijo v pogledu višine potrebne rezerve, ki jo mora ekonomska enota ustvariti do začetka letnih dopustov, t.j. do julija ^ prihodnjega leta nam mora služiti po eni strani natančno predviden plan obratovanja v poletnih mesecih (kolektivni dopust, izmen prejšnji mesec in temu primerno po izločitvi sredstev za rezervo tudi določimo višino izplačil za dotični mesec. Poleg upoštevanja razpoložljivih sred., ki nam ga omogoča nakazan izračun potrebne rezerve pa moramo pr,i vsakomesečni delitvi sred. za osebne dohodke še zlasti upoštevati dosežene proizvodne uspe- Smatramo, da bi samoupravni organi v EE morali imeti na razpolago te podatke, ko odločajo kvalitete. Problem pa bo meseca skt dopusti ali delni dopusti, po o višini izplačil v določenem me- _ -I _ • ______• J_l______1- rlrnrr! etnni t-» o irr QPPII (H 51 Tli tplčTV TTI OCtI i TVTPA/ii lnr» novembra, ko je manj delovnih drugi strani pa podatki iz pretek-dni, poleg tega pa bomo morali le sezone, kolikšna je bila razlika določen del dati. tudi za plačilo med izplačanimi in doseženimi nadurnega dela v pripravi ozdro- sredstvi v mesecih juliju in kar ma v navijalnici. Ne vem, kako gustu bomo prišli skozi. Enota ima dovolj zaposlenih — številčno — slabše pa je s kvaliteto dela novo-zaposlenih. 5. vprašanje: Predlagate še kakšne ukrepe? Poleg prej naštetih moram pred- av- Ta razlika, razdeljena na deset enakih delov (deset mesecev neokrnjene proizvodnje) in primerjava s povprečnimi mesečnimi doseženimi sredstvi izpred dopustov (torej oktober 63 — junij 1964) nam pokaže približen odstotek potrebnih vlaganj vsem povedati, da imamo večje od vsakomesečnih doseženih sred-zastoje, ker nam vzdrževalni ob- štev, če naj spravimo vso rezer-rati ne zmorejo vseh napak hitro vo skupaj do junija prihodnjega popraviti. So pač preobremenjeni, *eta- Ker pa je položaj v posa-poleg tega pa jim še posebno meznih enotah glede sedanje re vršiti plan oziroma se približati problemi prekomerno bremane številki 100. Sem in tja je preja mojstre, ki zanje porabijo tisti talka, pa se to takoj pokaže na čas, ki bi ga drugače lahko pora-usipehu. Oh sedanji preji pa ne bili za tekoča popravila na strojih, moremo povečati niti obratov mi- ti število statev na zaposlen ega, ker bi imeli preveč pretagov. V trenutni situaciji je edina rešitev vsaj boljša kvaliteta, ker samo ta lahko zagotovi iste dohodke. 6. vjm-ašartrfe: V pripravah na skrajšani delovni čas ste predlagali tudi izvršitev določenih ukrepov. Ali so izvršeni? Še niso. Predvsem bi morali urediti razsvetljavo v tkalnici V in klima naprave v tkalnici II in Boleče za našo prodzvodnijo je tudi spreminjanje operativnega plana sredii meseca. Oktobra smo tako morali narediti neplanirane spremembe kar na 200 statvah. 3. vprašanje: Kako mislite odpraviti vse te probleme? — — — Pomanjkanje osnovnih valjev ODGOVORI OBRATOVODIJ bomo skušali rešiti z nadurnim PROIZVODNIH ENOT TOREJ delom v prostih sobotah. Sami DOVOLJ JASNO GOVORE O lahko presodite, kako težko situa- ŠTEVILNIH OBJEKTIVNIH IN imamo sedaj. Na razpolago SUBJEKTIVNIH OVIRAH IN NA- manjka ključavničarjev in strugarjev. Zaradi tega včasih stoje statve tudi dva in več dni, kar zopet povzroča izpad proizvodnje. Kapacitete te enote bo zato treba nujno povečati. 6. vprašanje: Kako izgleda situacija novembra? Nič preveč rožnato. Količinski plan bomo le težko izvršili 100%, pač zaradi omenjenega ozkega grla. Skrbe nas tudi osebni dohodki, ki bodo obvezno nižji. Ce bomo zopet primorani izvesti razne nepredvidene spremembe, pa tudi plana ne bomo izvršili. zerve zelo različen in ker sta od dopustov minila že dva meseca, je treba sedanje stanje upoštevati pri izračunu potrebne rezerve s tem, da od ugotovljene potrebne celotne rezerve odštejemo že vložena sredstva in novi znesek razdelimo na ustrezno število mesecev, ki še ostanejo do junija prihodnjega leta. seču, da bi tako mogli pravilno oceniti dejansko stanje glede razpoložljivih sredstev in določali višino izplačil po dejanskih uspehih ekonomske enote v dotičnem mesiecu. Tako bi se izognili takim pojavom, da osebni dohodki poskočijo v enem mesecu tudi za 3.000 din na zaposlenega brez odgovarjajočega povečanja proizvodnih rezultatov, nato pa zopet padejo za prav toliko, čeprav proizvodni rezultati morda niso nič slabši kot v predhodnem mesecu. Le na osnovi dokumentirane analize vsakokratnega stanja razpoložljivih sredstev in doseženih proizvodnih uspehov v ekonomski enoti in s sklepi temelječimi na takih analizah bomo ohranili (ali bolje — vrnili) našemu sistemu nagrajevanja njegovo' najvažnejšo značilnost — stimuliranje proizvajalcev, da bodo dobili za bolljše delo boljše osebne dohodke. A. Miklavčič cijo imamo v rezervi le 140 valjev, morali pa bi jih imeti od 250 do V. Potrebna je tudi ureditev ven- 300, če naj zadovoljimo zahtevane- tilacije v škirdbilinici, kuhaline naprave, ki je trenutno samo zasilno urejena in podobno. TUDI TKALNICA IMA TOREJ RESEN PROBLEM ŽE OKROG KOLIČINSKE IZPOLNITVE PLANA. BOLJŠA PREJA BI SICER POMAGALA, VENDAR JE NE BO MOGLA PROIZVAJATI PREDILNICA, DOKLER NE DOBI USTREZNEGA BOMBAŽA. TUDI NOVA DELOVNA SILA JE PROBLEMATIČNA. mu asortimentu oziroma vsem artiklom, ki jih imamo po operativnem planu v proizvodnji vsak mesec od 40 pa do 45. Na pravočasno in pravilno nabavo utenzilij in rezervnih delov ne moremo vplivati, vendar bo morala nabava to zadevo urediti. Zakaj se v pogodbah dobavitelje me veže na penale? Problem pomanjkanja valjev bo rešen, ko bomo dobili 2 križno navijalma stroja za osnovo. PAKAH, KI RESNO GROZE BODOČI PROIZVODNJI. PRED ODGOVORNE STROKOVNE SLUŽBE SE ZATO POSTAVLJA RESNA IN ODGOVORNA NALOGA: TAKOJ JE TREBA ODPRAVITI VSE SUBJEKTIVNE OVIRE, SLABOSTI IN NAPAKE, BREZ ODVEČNE SENTIMENTALNOSTI, BREZ POPUŠČANJA. RESNO PA JE TREBA TUDI PROUČITI VSE MOŽNOSTI, DA SE S PRAVILNO POLITIKO INVESTIRANJA CIMPREJ ODSTRANI TUDI OBJEKTIVNE OVIRE. Urednik V previjalnici v obratu II Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic Važna je pravočasna in učinkovita priprava Decembra bodo občni zbori sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah. Kot član sindikalne organizacije bi rad opozoril njeno vodstvo na nekatere naloge, ki bi jih organizacija in podružnice morale izvesti v času priprav in na samih občnih zborih. Naloge delegatov na občnih zborih so predvsem tele: 1. Pregled in ocenitev dela izvršnih odborov (10 v nadaljevanju) in njihovih članov v preteklem obdobju 2. Določitev programa za bodoče obdobje 3. Izvolitev novih članov v 10 in v tovarniški odbor. Če so priprave za tak občni zborn načrtne in delo večine članov enote, potem je učinkovit in koristen tudi «občni zbor. Dobre analize o delu v preteklem obdobju namreč zelo pozitivno vplivajo na boljše in uspešnejše delo v prihodnje, skrben in preudaren izbor novih članov IO pa je zopet pogoj za prihodnje uspešno delo organizacije. Razumljivo je zato, da vseh teh nalog ni možno dobro opraviti na samem občnem zboru, temveč zahtevajo te naloge daljše priprave (predhodne posvete, analize in izdelavo predlogov), seveda vseh članov 10 in ostalih članov organizacije. Učinek je še večji, če v takih pripravah sodelujejo tudi člani drugih organizacij, na primer člani ZK, člani mladine in člani samoupravnih organov. Doslej te priprave niso bile vedno najboljše, ker so navadno visele na ramah poedincev, torej predsednikov 10 sindikalnih podružnic. Le-ti so se sicer trudili, da bi občni zbori dali željene rezultate, vendar se j:im je ta želja le redko uresničila. BREZ SODELOVANJA VSEH ČLANOV IO JE USPEH SKORAJ NEMOGOČ! TO JE DEJSTVO. KI GA JE TREBA UPOŠTEVATI! Nič namreč podružnica in njeni člani ne pridobijo na občnem zboru, če poslušajo deset ali dvajset strani suhoparnega poročila predsednika, v katerem je kilometre številk in mnogo splošnih ugotovitev. Tudi razprava na osnovi takšnega poročila ne more biti plodna. Še manj učinkovito je potem naknadno (po občnem zbora) spre-iemanje zaključkov in smernic. Tudi volitve novih članov IO so slabe, če so predlog sestavili le tr je ali štirje, brez .predhodnega razgovora s kandidati in brez njihovega pristanka. VOLITVE BI MORALE BITI VEČ KOT ZGOLJ TO. DA SE IZVOLI ODGOVARJAJOČE ŠTEVILO ODBORNIKOV, KI POZNEJE PREDSTAVLJAJO — VSAJ VEČINA -ZGOLJ ŠTEVILKO. PRVENSTVENO SE JE TREBA S KANDIDATI PREDHODNO POGOVORITI IN PREDLAGATI LE TISTE, KI KANDIDATURO SPREJMEJO PROSTOVOLJNO. RESNO IN Z ODGOVORNOSTJO. Le od takih ljudi pozneje lahko pričakujemo in zahtevamo vestno in koristno delo oziroma sodelovanje. KAKŠNE NAJ TOREJ BODO PRIPRAVE? S pripravami je treba začeti pravočasno, torej vsaj mesec dni pred občnim zborom. V pripravah morajo aktivno sodelovati vsi člani 10, pomagajo pa naj tudi člani ostalih organizacij. IN KAJ JE V ČASU PRIPRAV TREBA NAREDITI? L člani IO morajo — skupno s predsednikom — sestaviti kratko in konkretno poročilo o svojem delu. V poročilu naj bodo zajeti: uspehi in- opravljene naloge v smislu zaključkov prejšnjega občnega zbora, neizpolnjene naloge skupno z jasnimi in utemeljenimi razlogi, zakaj niso bile izpolnjene in še naloge ki jih bo moral opraviti novi odbor. Posebno te bodoče naloge moirajo biti podane jasno in razumljivo, ker bodo le take lahko osnova za uspešno razpravo. Napačno ie, če jih je preveč, ker razpoložljivi čas na občnem zboru ne dopušča temeljite obravnave vseh, pa zato navadno ostanejo neobdelane prav pomembnejše. 2. že prej sem omenil, da je treba kandidate za novi 10 res vsestransko proučiti in pridobiti za delo. Prav bi bilo, da v teh pripravah sodelujejo tudi člani podružnice z nasveti in predlogi, ker je poznejše -delo člana IO v mnogočem odvisno prav od mnenja, ki ga imajo o njem sodelavci. Zelo resno vprašanje je tudi kandidatura žena. Zgolj dejstvo, da imamo v našem podjetju 65 % žena, še ni zadosten razlog za njihovo kandidaturo. Takšno mišljenje se nam je že večkrat maščevalo. S tem seveda ne mislim reči, da so žene manj sposobne kot moški, manj pridite in vestne. Prepričan sem celo o nasprotnem. Če se kljub temu niso izkazale v tem ali onem organu, je predvsem krivda tistih, ki so jih morda enostavno prisilili, da so kandidaturo sprejele. Tu so torej posledice nezadostne priprave na volitve. Vsaka žena namreč ne utegne delati v organizaciji, ker ji delo v družini vzame ves prosti čas. Vsiljena funkcija se zato nikoli ne bo obnesla. Vse tisto okrog kandidature torej še posebno strogo velja za žene. Bi pa tu poudaril tole: DEJSTVO JE, DA MORAJO BITI V VSEH ORGANIH TUDI ŽENE, KER ONE BOLJE POZNAJO PROBLEME IN TEŽAVE ŽENA KOT MOŠKI, KER SO ZATO TUDI MOČNEJŠE V BOJU- ZA ODSTRANITEV NAPAK IN SLABOSTI V TEM SMISLU. VSE TO PA DRŽI LE, ČE JE TAKA ŽENA PRIPRAVLJENA RESNO DELATI IN POMAGATI. Izbor kandidatk za IO naj bo zato res na prostovoljni osnovi. 3. Večkrat sem že omenil, da je slabo, če občni zbor določi posebno komisijo, ki naj na osnovi referatov in razprave sprejme zaključke in smernice. Takšno — naknadno sprejemanje zaključkov ima dve slabosti: prvič ostanejo tako sprejeti zaključki znani le ozkemu krogu članov (10), drug.č pa jih komisija pogosto oblikuje po svoje, kar dostikrat pripelje disku tante na obànem zboru do spoznanja, da sicer lahko svetujejo in predlagajo eno, sprejme pa se povsem drugo. Program bodočega dela naj zato sprejmejo prav člani na občnem zboru. V času priprav bi se članii 10 morali pogovoriti z ostalimi člani podružnice o vseh nalogah, ki jih bo treba v bodoče opraviti, da bi se razmere izboljšale. Te naloge naj bi bile zajete v predlogih, o katerih bi razpravljali članii na zboru. Skupno z dodatnimi predlogi in spremembami bi potem predstavljale bodoči program. Vsako naknadno spreminjanje in sprejemanje pa bi moralo odpasti. IN ŠE ZAKLJUČEK V teh pripravah in na shmih .občnih zborih je treba doseči ma-sovuo sodelovanje in ne le masovno udeležbo. Priprave naj potekajo enostavno in domače, občni zbor pa po dobro pripravljenem programu, ki ne sme dovoliti raznih »flanc« in stranskih skokov. 10 naj takoj izdelajo tudi napotke za delo v času priprav, Ti napotki naj vsebujejo: — o katerih zadevah in momentih se je treba z ljudmi pogovoriti in o katerih je treba dobiti podatke (odnosi, diisciplina, zapostavljanje podrejenih, socialni .problemi, produktivnot, kvaliteta, osebni dohodki, osebni problemi itd.). Seminar za člane samoupravnih organov Delavska univerza vključuje v svoj vsakoletni program izobraževanja tudi družbeno-politično izobraževanje, ki je za naš nadaljnji družbenopolitični in gospodarski razvoj nujno potrebno. V ta namen organizira vsakoletne politične šole za dražbeno-poliitične organizacije in .seminarje za člane samoupravnih organov. Z ozirom na to, da je v CDS, UO, ODS Skupaj 232 članov, ki jim je za uspešnejše delo na zasedanjih nujno potrebno določeno znanje iz ekonomike in družbenega samoupravljanja, so se predstavniki samoupravnih organov in Delavske univerze dogovorili, da se izvedejo seminarji za vse člane delavskih svetov. Program seminarja obsega tri teme: I. tema: Organizacija podjetja in organizacija samoupravnih organov. — V tej temi je zajeta organizacija podjetja, strokovne službe in njihov pomen ter naloge, izpolnjevanje nalog, posledice slabe notranje organizacije, neposredno in posredno upravljanje, decentralizacija v upravljanju, samoupravni organi decentraliziranih enot, komisije samoupravnih organov, odnos med strokovnimi službami in samoupravnimi organi, informiranje delovne skupnosti kot pogoj dobrega delovanja samoupravnih organov, o metodi dela samoupravnih organov. II. tema: Dohodek in poslovna politika delovne organizacije. — Načelo dohodka, kako nastaja dohodek, glavne faze v delitvi dohodka, in njihov družbeni pomen, iskladi, interni predpisi, ki regulirajo dohodek in pomen planiranja v delovni organizaciji. III. tema: Ugotavljanje proizvodnje in standard .proizvajalcev. — Faktorji proizvodnje (kaj je produktivnost, kako vplivamo na zvišanje produktivnosti in pomen dobre organizacije dela), pomen polne izrabe kapacitet. Predavanja imajo v celoti namen zgolj opozoriti' na določena aktualna vprašanja in sprožiti med slušatelji predvsem razpravo o problemih. Zato so tudi teze posameznih tem zelo skromne, nakazujejo, le problematiko, katero vsekakor predavatelj obravnava širše, izhajajoč predvsem iz prakse našega podjetja. Glavni cilj seminarja je izmenjava mnenj in razgovor o aktualnih problemih samouprav-jalske prakse. Zato je vsako predavanje pripravljeno tako, da je vsaj polovica časa namenjena razgovorom o obravnvani problematiki. S tem se želi doseči konkretnost in aktualnost ter tesno sodelovanje predavatelja s slušatelji. Osnovni namen seminarja pa je vsekakor širiti znanje iz družbeno-političnega in gospodarskega področja, ki je v današnji fazi razvoja organom samoupravljanja neobhod-no potrebno. A. R. — Kako bo potekal izbor kandidatov. — O čem bo prvenstveno govora na občnem zboru. — Kaj ne spada na občni zbor. — Kaj predlagajo IO za program .bodočega dela .slindikalne podružnice. Vse naj bo jasno in konkretno podano. Razume se, da je treba tudi te razgovore v jedrnati obliki iznesti na občnem zboru. Da je tovarniško glasilo v tej akciji lahko v veliko pomoč, ne bi obširneje poudarjal. Vse to je sicer mnenje enega izmed 3300 članov sindikalne organizacije, vendar sem prepričan, da imate takšno mnenje tudi mnogi drugi. Če je tako, potem bo prav, če bi ga vodstvo naše organizacije tudi upoštevalo. P. G. Vsestransko obveščanje članov kolektiva Na sejah občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL je večkrat govora o tovarniških glasilih. Nekateri člani teh organov pravijo, da ta glasila sicer zadovoljivo obveščajo svoje člane o notranjih dogodkih gospodarske organizacije, da pa premalo vsebujejo obvestila s področja komune, v kateri obstoja gospodarska organizacija. »To je,« tako trdijo, »velika napaka in neizkoriščena možnost, da se vzpostavi vsaj zadovoljiv kontakt proizvajalcev v gospodarski organizaciji z organi komune, z njihovim delom, težnjami in potrebami.« Ne moremo zanikati, da imajo prav, če tako mislijo. Napačno je mnenje, naj se gospodarska organizacija briga za svoje delo, za svoje težave in probleme, komuna pa za svoje. Ne smemo pozabiti, da večji del svojega časa preživimo v komuni, izven delovne organizacije,- da torej uživamo dobrine komune, in to: uslužnostne obrate, trgovine, kulturne predstave, stanovanja itd., medtem ko v gospodarski organizaciji večidel le delamo. Gospodarska organizacija nam sicer za naše delo daje nagrado v obliki osebnega dohodka, vse ostale pogoje za zdravo in primerno življenje pa nam omogoča komuna. Ker je tako res, je tudi prav, da poznamo vsaj okvirno njeno delo, njene potrebe, je dalje prav, da po svojih močeh tudi sodelujemo, pomagamo. že pred meseci sem napisal članek, v katerem sem skušal obrazložiti potrebo po tovrstnem obveščanju članov našega kolektiva v Tekstilcu. Na žalost je ostalo samo pri poskušnji, čeprav je tak zaključek slabo spričevalo za vse tiste, ki so poklicani, da v tem smislu v listu sodelujejo. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da so to predvsem tisti člani našega kolektiva, ki smo jih volili v občinsko skupščino. Težko si predstavljam nek večji pomen teh ljudi v občinski skupščini in za podjetje, če nam vse do danes niso niti z besedico povedali, kaj na sejah občinske skupščine delajo, kako zastopajo našo gospodarsko organizacijo, kako izvršujejo nalogo, ki smo jim jo, z izvolitvijo, zaupali. Mar ni njihova dolžnost, da o vseh važnejših dogodkih, ki so jih na sejah obravnavali, poročajo tudi nam? Je mar res tako težko napisati po vsaki seji kratko poročilo, morda samo nekaj podatkov? Prejšnja leta smo nekajkrat objavili važnejše dogodke iz življenja komune, in sicer smo jih enostavno prepisali ali pa priredili iz občinskega lista TEDENSKE INFORMACIJE, ki ga izdaja občinski odbor SZDL. Teh informacij oziroma lista sedaj ne dobivamo več, pa je tako odpadel tudi ta vir podatkov. Nekaj časa je kazalo, da se bo razmerje med komuno in gospodarskimi organizacijami popravilo, izboljšalo. Vsi vemo, da nas komuna potrebuje in obišče takrat, če ji primanjkuje sredstev. To je do neke mere tudi razumljivo, ker ji lastna razpoložljiva sredstva ne zadoščajo vedno. Slabost je edino v tem, da nas drugače občinski možje bolj malo poznajo, da se vse premalo zanimajo, mimo naših sredstev, tudi za naše probleme in težave. Včasih smo imeli skoraj na vsaki seji CDS kakega predstavnika sindikata, SZDL ali občine, danes je to že izredna redkost. Tudi to je slabost, ki onemogoča pravilno in potrebno sodelovanje med gospodarsko organizacijo in komuno. Takšen odnos ne podira plotov, ampak jih kvečjemu postavlja. Rekel sem, da je kazalo na bolje. Na nekem posvetu urednikov so nam namreč predstavniki občine predlagali, da bi se večkrat letno — vsaj enkrat mesečno — sestali pri županu ali namestniku, ki bi nam odgovarjal na aktualna vprašanja, ki bi nam dalje dal tudi potrebne podatke za obveščanje članov o dogodkih v okviru ko- mune. Brez dvoma bi bili takšni posveti koristni in potrebni, vendar je tudi tu ostalo zgolj pri predlogu. če pomislimo, da so člani naše organizacije skoraj vedno nepoučeni kadar gre za potrebe komune, potem je tudi razumljivo, da postavljeni pred dejstvo zanje le neradi glasujejo. Pa vzemimo, da je naša dolžnost imeti razumevanje za našo občino, kar je tudi prav, vendar si prav zato upam trditi, da je tudi dolžnost občinskih organov, predvsem sindikata in SZDL, da posvetijo malo več pozorno sti kolektivom. Ni dvoma, da imajo ti organi večji in boljši pregled o tem, kaj je dobro in kaj slabo v dejavnosti samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v gospodarskih organizacijah, pa bi zato morali prav občinski organi pomagati in svetovati tam, kjer gre slabo ali pa vsaj ne najbolje. MAR NE BI BILO TO VSEM V KORIST? P. G. V PRIHODNJE ZATO PRIČAKUJEMO VSAJ NAJNUJNEJŠE SODELOVANJE OMENJENIH LJUDI V TEKSTILCU UREDNIŠTVO Na svoji letošnji konferenci je bila mladina samokritična Jutro 18. 10. 1964. Nerazveseljiv je bil pogled na skoraj prazno dvorano CDS, kjer se je nekaj trenutkov kasneje začel obračun dela, uspehov in neuspehov, problemov in nerazčiščenih mišljenj mladinske organizacije »Tekstilindus«. Mladina se je zbirala. Prihajali so posamezno. Udeležba je bila dvomljivo zadovoljiva. In vendar, kljub skromni udeležbi, smo našli pot, ki nas je privedla do zaključkov, iz katerih je možno sklepati tudi kaj pozitivnega, naprednega in navsezadnje tudi vzpodbujajočega. Priprave na letošnjo mladinsko konferenco, ki je minila v odsotnosti predsednika TK ZMS tov. Nežke štefe, niso bile niti obsežne niti vezane na kakršnekoli stroške (preteklo leto je bil za to potreben seminar v Podvinu). Ciani TKZMS smo uvideli, da dosedanje delo ni bilo pravilno grajeno, da je bilo brez načrtne razporeditve nalog, razen redkih izjem. In pri vsem tem smo se zavedali, da bo potrebno položiti račune dela ali nedela, ter da je prišel zadnji trenutek, da si popravimo ugled pred ostalimi političnimi organizacijami v podjetju, in si poiščemo nov način dela, sprejemljiv, jasen in kot pravimo — konkreten, širokih priprav torej ni bilo treba, zakaj pripravljeni smo bili povedati vse dobro pa tudi slabo iz oči v oči, brez fraz, pretvez in prikrivanj. In kako je potekala konferenca? Splošen, toda realen oris dejavnosti mladinske organizacije v preteklem letu je podat tov. Marjan žvan v predsedniškem poročilu, v katerem se je dotaknil množice problemov, ki jih je razčistila razprava. Za nekatere so njegove besede morda izzvenele pesimistično ali preveč samokritično v zvezi z dejavnostjo mladih, vendar obstoja v tem poročilu vse tisto, kar nas opozarja na nepravilnosti dosedanjega dela. Prav zato navajam odlomek iz poročila: »V obdobju avtomatizacije podjetja in v stalni skrbi za dvig produktivnosti smo sprejeli in razumeli naloge ter se zavedali pomena le-teh. Pred nas se je postavila tradicija aktivizma in z našo staro metodo smo sklicali proizvodne mladinske sestanke in v eni sapi nametali kup problemov, vprašanj in zahtev za dvig produktivnosti dela, ter istočasno zahtevali visoko zavest in delavnost. Res, čudno se nam je zdelo, da je vladalo nekakšno mrtvilo na tem proizvodnem sestanku. Pa kaj zato? Mi smo akcijo za nas uspešno izvršili — zopet smo imeli kaj poročati! Kaj bi moral biti naš smoter pri omenjeni nalogi? Stalna idejna vzgoja in skrb za mlade proizvajalce in stalno strokovno usposabljanje posameznikov in grupno morda v obliki in po programu KMP ali 'kako drugače, vendar vedno le načrtno, smiselno in v tem primeru bi skupno našli predloge za dvig produktivnosti dela ter spoznali in uvajali novo organizacijo dela; vendar je predpogoj temu stalno študijsko in praktično delo. Tako delo pa zahteva vztrajne, delovne in trezno misleče ljudi, ki se znajo tradiciji postaviti po robu in ki znajo za delo pridobivati stalno nove in nove ljudi. Ce smo zahtevali zavest mladih, bi morali prav tako tudi v tej smeri najprej vložiti mnogo truda — stalne vzgoje in šele zatem pričakovati uspeh. In kakšen je bil rezultat naše akcije? Bodimo pravični in priznajmo, da smo v dokaj mučno situacijo postavili mlade proizvajalce, ker smo od njih enostavno zahtevali ne vem kako pametne in koristne predloge. Proizvodni sestanek je bil v eni uri končan. S tem pa je bila končana tudi vsa dejavnost za dvig produktivnosti.« »Mladinska organizacija je enako kot druge, politična organizacija,« sledi dalje v predsedniškem poročilu, »le da si posamezna politična organizacija najde za reševanje problemov v pretežni meri svoj lasten način. Morda imajo nekatere več ugodnosti, več izkušenj in probleme lažje rešujejo. Kje je mladinska organizacija? Tudi ona poskuša na svoj način isti problem reševati, pa ji morda zaradi slabih pogojev, nepoznavanja in nevztrajnosti ne uspe. Te vzroke neuspeha naj skuša prikazati diskusija, mi pa osvojimo mnenje, naj bodo določene naloge in oblike dela vseh političnih organizacij v podjetju skupne. Pri tem moramo poudariti, da starejša generacija to ve in poskuša s skupnimi nalogami vzgajati mlade, le mi moramo vztrajati in z delom doseči enako raven vrednosti našega dela, pa nam kasneje ne bo težko poiskati rdeče niti skupnega dela vseh političnih organizacij v podjetju, ker bomo isto nalogo enotno reševali z enako udeležbo vloženega truda in bo uspeh naloge merilo dejavnosti vseh političnih organizacij v podjetju.« S tem poročilom, v katerem se je tov. Žvan dotaknil skoraj vseh vprašanj mladine, ter nas pri tem spomnil na vse, kar naj razprava razjasni, ter z ureditvijo ostalih zadev, ki so potrebne za nemoten potek konference, se je končal prvi del konference, po kratkem odmoru, ki smo ga izkoristili za volitve novih članov TK, pa se je pričela razprava. Bistveno zanjo je bilo, da ni bilo branja suhoparnih poročil sekretarjev EE, kot je to bilo pretekla leta, pač pa smo se temeljiteje pogovorili o vprašanjih, ki tesneje zadevajo mladinsko organizacijo. Po obdelanih vprašanjih smo takoj postavili sklepe, ki naj bodo okvir dela bodočega, novega TK ZMS. Tako je prišel tudi na tem mestu na vrsto problem obstoja KMP. Kljub temu, da je delovanje tega organa TKZMS »zaspalo« ali obtičalo na izdelanem programu, je krivična trditev, da je bila dejavnost kluba ničeva. To trditev izpodbijajo naslednji zaključki, do katerih smo prišli med obstojem kluba: 1. peščica ljudi se ne more boriti z vsemi organizacijskimi problemi tako široke akcije; 2. vsaka najmanjša poteza mora biti preštudirana in mora biti del celotnega programa; 3. potrebna je široka vzgoja — ideološka in strokovna; 4. akcija mora iti v širino — torej mora biti odraz želja in potreb vseh mladih. To trditev izpodbija tudi dejstvo, da so si nekatere ideje o izboljšanju metod in organizacije dela in ki so izvirale iz truda in analiz kluba utrle pot do uresničitve kluba kljub prvotnemu nasprotovanju starejših. In v kakšni meri naj se razvija njegova dejavnost v prihodnje? Določena je bila skupina mladincev TK, ki bo v najkrajšem času izdelala program dela KMP ter ga kasneje obrazložila celotnemu TK-ju, nato pa se bo akcije lotila ob pomoči vseh mladih, saj bo pobuda za akcijo izvirala iz njih, ne tako kot prej, ko se je morala mladinska organizacija oprijeti akcij, ki so jih diktirali razni komiteji ZMS (občinski ali okrajni). Dosedanje delo ideološke komisije, ki je sicer za svojo dejavnost imela program in ki je v začetku svojega obstoja oživela mladinsko organizacijo, je šlo preveč v eno smer, se pravi v organiziranje raznovrstnih tečajev in šol za življenje. Vsekakor moramo pohvaliti požrtvovalnost njenih članov, ki so poskušali na razne načine pridobiti čimveč slušateljev in obiskovalcev, vendar je bilo delo komisije s tem tudi končano, saj je povsem pozabila na bistveno dolžnost komisije — to je na idejno vzgojo mladih. V tej smeri bi moralo biti storjenega malo več in kar je najvažnejše, mladim bi se moralo dati osnove v samoupravljanju. Splošna napaka vseh političnih organizacij v podjetju je bila, da so poskušale vsaka zase organizirati politične šole. Pri tem je nam še najmanj uspelo. V prihodnje naj organizirajo šole in seminarje vse organizacije skupaj, saj imajo vse približno isti cilj. Uspeh prav gotovo ne bo izostal. V razpravi smo obravnavali še vprašanja mladinskih delovnih akcij, društveno-športne dejavnosti, kadrovanja, izobraževanja itd. Da ni bilo uspeha na nekaterih omenjenih področjih, je glavni vzrok v tem, da nismo znali mladine pridobiti, dostikrat ni bila obveščena, seveda pa se lahko postavi kot vzrok tudi čas v katerem živimo, saj ne moremo venomer iti po starih poteh. Zgovoren in morda žalosten dokaz je tale: Na proslavo 30-let-nice partijske konference v Sloveniji, ki je bila v Goričanah pri Medvodah, se je odpravilo kljub lepemu vremenu le kakih petnajst članov iz celotnega kolektiva. Razprava je osvetlila tudi probleme, ki se porajajo v zvezi s strokovnim izobraževanjem v našem podjetju. Rečeno je bilo, da smo mladi često preveč zahtevni in v svojih odločitvah včasih prehitri in nepremišljeni pa tudi nepotrpežljivi. Vsekakor pa moramo kljub temu, da včasih naletimo pri starejših na gluha ušesa, takrat kadar smo na pravi poti — ostati vztrajni, ter ne smemo postati malo-dušni. Tudi dosedanji način pridobivanja vodstvenega kadra v organizaciji ravno ni bil najboljši. V tem pogledu bo potrebno doseči tesnejše sodelovanje med člani TK in mladimi, ki pa morajo z marljivostjo dokazati svojo sposobnost, nato pa jih moramo še nadalje vzgajati in uvajati v delo mladinske organizacije, ki je pravzaprav prvi korak v političnem delovanju v podjetju. V diskusijo so posegli še tov. Taler Franc — predsednik Občinskega komiteja ZMS, tov. Rozman Ana, predsednik Sindikalne podružnice ter tov. Tine Rojina, sekretar TK ZK, ki so bili mnenja, da je konferenca uspela, da pa bodo uspehi še popolnejši, če bo doseženo tesnejše sodelovanje med vsemi političnimi organizacijami v podjetju. Konferenca je bila s tem zaključena. V novoizvoljenem TK ZMS so naslednji mladinci in mladinke: Bergelj Miha, Rauter Margita, štefe Nežka, Čarman Marija, Zalošček Franko, Hudoklin Jože, Jenko Janez, Balek Zlata, šoba Jože, Blatnik Ivan in Kmičar Marička. Izvoljena je bila tudi petčlanska kadrovsko-idej-novzgojna rekreacijsko športna komisija, ki mora v najkrajšem času pripraviti program za navedene dejavnosti (ob pomoči vse mladine) ter jih prikazati celotnemu TK, ki potem za določene akcije zadolži posamezne člane TK in obratnih aktivov; ti pa so dolžni nato akcije izpeljati do konca. Jože Praprotnik Novemu komiteju želimo v prihodnje uspeh in vsestransko razumevanje s strani drugih organizacij in organov Uredništvo Takole so visele cevke na revolverskih statvah Izvršitev osnovnega plana v oktobru Vrednost Količina Asortiment Kvaliteta Obrat mes. kum. mes. kum. mes. kum. mes. kum. Predilnica I 103,8 106,5 104,8 104,4 76,5 83,4 Predilnica II 109,1 118,7 103,8 112,2 50,6 79,2 Skupaj: 105,9 111,3 104,5 107,0 69,3 84,0 — — Tkalnica I 111,2 109,0 102,8 104,9 63,4 69,0 83,3 79,0 Tkalnica II 104,2 96,0 90,7 93,1 43,8 66,9 76,0 66,0 Skupaj: 108,1 103,2 98,6 100,7 57,4 68,3 81,0 75,3 Plemenitilnica I 108,1 107,8 99,2 102,6 59,8 69,1 89,4 89,5 Plemenitilnica II 120,7 110,2 96,4 97,8 51,8 65,3 67,9 54,0 Skupaj : 111,2 108,4 98.3 101,1 57,3 67,9 93,0 78,8 (Prva kolona predstavlja vrednost proizvodnje po cenikih za osebne dohodke — to je: dosežena masa osebnih dohodkov.) Količinski podatki za predilnici so v efektivnih kilogramih, za tkalnici v votkih in za plemenitilnici v kvadratnih metrih. Asortiment je prikazan z ozirom na osnovni plan. Podatki za kvaliteto kažejo odstotek regularnih tkanin I. KVALITETE v vsej proizvodnji. , Količine Obrat mes. kum. v odstotkih Predilnica 1 106,4 108,2 v bb kg Predilnica II 99,3 112,3 Skupaj 103,6 109,8 Tkalnica I 98,6 102,8 v tm Tkalnica II 92,9 91,1 Skupaj 96,8 98,9 Plemenitilnica I 102,0 104,1 v tm Plemenitilnica II 94,5 98,1 v bb kg Skupaj 99,7 102,2 MNENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA O PROBLEMATIKI V PROIZVODNIH ENOTAH: PREDILNICI Predilnici sta oktobra predli 0 Nm 41,46, kumulativno pa 42,84. Osnovni plan, sta skupno ‘sicer izvršili tako v ef. kg kot tudi v bb kg, sama predilnica II pa osnovnega plana v bb kg ni izvršila, ker je predla nižjo povprečno številko. Količinsko sta imeli obe predilnici dovolj surovin, z asortimentom bombaža pa ‘so imeli težave. Stalne menjave so negativno vplivale na kvaliteto in tudi na proizvodnjo. TKALNICI Tkalnici skupaj v oktobru nista izvršili osnovnega plana niti v tm niti v volkih. Edino tkalnica I ga je izvršila v votkih, kar pomeni, da je tkala gostejše tkanine. Težave v tkalnici so bile v pripravah zaradi ozkih grl pri previjanju. Zaloge osnovnih valjev so občutno padle. Tkalnica II je imela težave tudi zaradi pomanjkanja delovne sile; posledica je bila minimalno število osnovnih valjev, kar je povzročalo zastoje. PLEMENITILNICI Od plememitilnic je izvršila plan le plemenitilnica I, in sicer v tm. V kv. metrih je pod planom, ker ni imela na razpolago zadostnih količin širokih tkanin za predelavo. Obe plemenitilnici sta delali usluge za tuja podjetja. Če te usluge upoštevamo, sta plan za oktober izpolnili. ASORTIMENT V predilnici I se je poslabšal, v predilnici II izboljšal, kumulativno pa je zopet slabši. V tkalnici II se je poslabšal zaradi premenjav artiklov, v tkalnici I pa je ostal na isti višini. Kumulativno pa se je poslabšal tudi v tkalnicah. V plemenitilnicah se je v celoti izboljšal, kar je doprinesla predvsem plemenitilnica I. VREDNOST Oktobra se je vrednost proizvodnje poslabšala v primerjavi z mesecem septembrom. Kumulativno pa vrednost za prvih 10 mesecev za 1,5 odstotka presega zadolžitve po osnovnem planu. KVALITETA (Ker v poročilu tehničnega sektorja za upravni odbor ni komentarja o kvaliteti, navajamo podatke o kvaliteti za mesec september.) Kvaliteta Obrat f septembra oktobra mes. kum. mes* kum. Tkalnica I 80,0 78,4 83,3 79,0 Tkalnica II 77,3 64,8 76,0 - 66,0 Skupaj 79,2 74,3 81,0 75,3 Plemenitilnica I 89,1 89,5 89,4 89,5 Plemenitilnica II 68,7 52,3 67,9 54,0 Skupaj 82,7 78,2 83,0 78,8 Zima prihaja 1. Letošnja zimska moda prinaša zopet veliko krzna.. Tudi 'kučme so še modeme. Skica, prikazuje plašč iz temnega bonclea. Krzno je prav tako temne barve. Gumbi oz. pomponi so zelo ljubki. Model je primeren le za mlada dekleta. 2. Plašč z dvema vrstama gumbov in krznenim šal ovratnikom. Krzno je Mtìko poljubno svetlejše ali temnejše od barve plašča. Model je primeren za vitke postave. 3. še en primer za mlada dekleta. Plašč je narejen npr. iz blaga temno modre barve, krzno pa je bele barve, kar deluje še posebno mladostno. Gumbi so majhni, temne barve in po možnosti poloikrogle oblike. 4. Lep plašč iz blaga temno modre ali svetlo modre barve. Modra barva je letos zelo moderna. Poseben poudarek so okrasni pasovi, ki so iz istega blaga kot plašč. 5. Morda imamo doma plašč klasičnega kroja brez krzna, če ga želimo malo spremeniti in narediti privlačnejšega, lahko to dosežemo učinkovito s krznenim dodatkom. 6. Športni, plašč namenjen mladini, ki so* jbolj okrogle postave. Ovratnik in obroba piri žepih je narejena iz pletenja v odgovarjajoči barvi, 7. Ljubek zimski kostim za mlade žene je narejen iz enostavnega blaga. Tudi temu kostimu dodamo krznen ovratnik. Letošnja moda narekuje tudi male okrogle 'Ovratnike iz dolgodlakega krzna. 8. Obleko športnega kroja lahko naredimo iz tweeda ali kakšnega drugega primernega blaga. Kroj je rahlo oprijet. 9. Enobarvna obleka temnejše barve. Vstavljen plastron je bele barve s peškimi drobnimi robčki. 10. Tiste, ki rade pletejo, se bodo mogoče poslužile modela na skici. Pulover je pleten iz debele volne, vzorec same desne, le ovratnik ena leva, ena desna. Pamponi so iste barve. 11. Za našega malčka naredimo plašček iz žameta ali kakšnega drugega blaga s karirastim vzorcem. Plašček je brez ovratnika, zato damo malčku oikrog vratu topel šal. 12. Za našo punčko naredimo krilo iz velvatona. Obrobo naredimo druigobarvnoi ali pa samo rob prešijemo. Kombiniramo ga s toplim puloverjem. MaK Novoletna darila Naglo se bliža Novo leto in misliti moramo na to, kako bomo obdarili družino, prijatelje in znance. Nekaterim ljudem je obdarovanje nekaka -neljuba dolžnost in vsakokrat, ko- je treba -kupovati darila, store to neradi in v naglici. Pa m .prav tako, če pomislimo na pregovor: Če ne daš iz srca, raje pusti vse skupaj! Največ skrbi ima z darili ma-mica — gospodinja, ki bi rada vse bogato obdarovala, pa je denarnica prehitro prazna-. Veste, decembra je to vedno težko. Drugo leto bomo to naredile drugače. Nekatere mame delajo takole: Če med. letom pri običajnih odhodih po trgovinah vidi kaj primernega -za svojo družino in če ji je ravno ostalo še nekaj denarja, pač ku-pi tisto -reč in jo- spravi g-lobok-o v predal, kamor niko-li nihče ne pogleda, Zadnji mesec pa še dokupi, kar je potrebno, in že gre -obdarovanje veliko laže. Pri obdarovanju moramo -poznati nekaj pravil. V glavnem -bi lahko obdarovance razdelili na tri kategorije: družinski člani, dobri .prijatelji in ljudje, iki so nam tuji, pa vseeno čutimo do-lžnos-t, da jih obdarujemo-. ' DRUŽINA Ne-katere .mamice mislijo, da je prav, če svojim otrokom, možu, mami ali sestri 'kupijo praktične predmete, ki bi -jih le-iti itak potrebovali ne glede na to, če je Novo leto ali ne. TAKO NI LEPO! Nogavice, hlačke, .majice in ,podobno lahko samo idodamo darilu ali darilom, nikakor pa to ne sme biti edino darilo! P,redno -gremo kupovat darila, premislimo dobro, kaj moramo -kupiti! Ne delajmo tako kot naša soseda, ki v zadnjem trenutku »leti« v -mesto, češ: »B-om že v itrgovini pogledala in kupila!« Taka darila, kupljena in izbrana v -za-dnjem trenutku, so ponavadi neprimerna. Pri nakupovanju -moramo vedno misliti na to, kaj bo ugajalo o-b-darovancu, ne pa na-m. Darilo je zanj in odločujoča naj bosta njegov okus in želja. Ne kupujte vaši hčerki pust moder pulover, ki ugaja vam, če veste, da si -ona želi moderno -mornarsko jopo z vezenim ikrmilnim kolesom in -dvovrstnimi igumbi, pač po najnovejši modi. Očku pa ne podarite vsako leto kravato, če ima -tudi rad -knjige, znarrike ali pa ka-di -pipo-, in mu boste zat-o t-udi z novo- \pi-po m-očno ustregli. Pravi ikadilec jih na-mreč mora imeti več, da jih lahko me- nja. Pipa se mora namreč ohladiti in škoditi pred ponovno -uporabo! Talko za v-sakogar pomislite, -kaj si želi, prav potihoma v srcu. Ski/sajte uganiti -te želje in videli boste, -kakšno -veselje bo v hiši. Dragocenost darila ni samo v vrednosti, ampak predvsem v tem, da najdemo tisto, skrito, kar si ob-dar-ovanec želi, čeprav ne pokaže. Seveda pa tudi .mami ali ženi ne smete {kupit,i krožnike, lonce ali nogavice, ampak poizkusite uganiti, ikaj bi jo razveselilo, kaj bi -rada imela. Včasih je to -gospodinjski pripomoček, ki bi jii -olajšal delo, pa -ni ravno nujno potreben, lahko je lepa in dražja -torbica, zlata sponka, -ogrlica, -rutka ali zapestnica, -ki si jo sama ne upa kupiti. Premislite malo, pa ji boste napravili veselje. Poznam mamo, ki si zelo želi stekleno pos-odo iz jenskega stekla, v kateri se lahko kuha in hkrati tudi ‘kar servira. Zanjo sama pač nima nikoli denarja, posebno zato-, -ker misli, da je še upordbna -tista, hi ji jo je kupila mama, 'ko se je poročila. Sicer pa za družino že uganemo prave, čeprav skrite želje, malo teže pa je, če gre za dobre prijatelje ali znance. Osnovna -pravila so takale: Če smo zares -dobri prijatelji -in znanci postopamo kot pri •do-mačih! Skušajmo -to-rej uganiti njihove želje. M-orda imajo- kake posebnosti ali -konjička in že je -darilo -tu. Paziti moramo le, da -obdarovane a ne spravimo v zadrego s predragocenim darilom, posebno tedaj, če so njegovi -dohodki skromni in na-m bo le -težko vrnil dragoceno darilo. Za manj znane ljudi, -ki pa so vendar -naši prijatelji in -znanci pa velja pravilo: kupite jim knjige, cvetje in sladkarije. To s-o darila, ki jih smemo pokloniti vsakomur, ker ne obvezujejo. Ostali so še ljudje -tretje vrste, na-m tako- rekoč neznani ali bolje rečeno: ljudje, s ikaterimi nimamo stikov, so ina-m pa napravili kdajkoli -kakšno uslugo-, ki se — kot pravimo — ne da p-o.olačaiti. » Ja, kd-o pa so to«, boste -rekli! Naj navedem nekaj primerov: Član vaše družine je bil bo-lan, -operiran -in z-dra-v--nik, medicinska sestra -ali -ostalo osebje, se je zanj posebno potrudilo. Zdaj bi se -radi oddolžili. Ali smete ponuditi denar? Ne, nikakor ne. Verjetno- bi vsakega užalili, čeprav brez namena-. Skušajte raje po ovinkih zvedeti (npr. -za zdravnika) če ga -kaj iveseli, če -je sam, ali -poročen, če ima otroke in podobno. Večkrat zelo- ustrežemo-, če obdarujemo otr-o- (da-lje ma 8. strani) 29. NOVEMBER ( nadjaljevainje s 1. strani) V veliki meri gre prav SFRJ zasluga, da je prišlo do Beograjske konference, ki je zbrala na zasedanje majhne države, ki so živele v senci velesil. Prvič v zgodovini so te države nastopile energično in enotno proti vmešavanju velesil v notranje zadeve svobodnih držav, proti hladni vojni, proti atomskim eksplozijam, proti kolonializmu, proti izkoriščanju. Na tej konferenci so udeležene države prvič opozorile nase, na svoje pravice in tudi na to, da bo svet v bodoče moral računati nanje. Še večji pomen neangažiranih držav je pokazala svetu Kairska konferenca. Mnogo večje število udeleženk in razširjeno področje njenega dela sta mogočno odjeknila v svetu. Nobenega dvoma ni, da se moč teh držav veča in da je hkrati politika, ki jo vodijo in zastopajo, dokajšnje jamstvo za mir in miroljubno sožitje vseh narodov sveta. Omenil sem že, da ima Jugoslavija prav v tej zadevi velike zasluge, da je dobila tudi že mnoga priznanja. Vsa notranja in zunanja dejavnost SFRJ pa ima svoj začetek prav 29. novembra 1943. leta. Ta dan ji je prinesel današnji pomen, današnjo veličino. 29. november je torej res velik praznik, ki zasluži, da ga kot takega tudi praznujemo. Celo dva dneva sta namenjena za njegovo praznovanje. Če na vse to pomislimo, potem moramo priznati, da naše vsakoletno praznovanje tega praznika ni takšno, kot bi moralo biti. Večinoma priredimo le slavnostno sejo CDS, na kateri spregovori predsednik sindikata nekaj besed o pomenu tega dne, sledi kakšna pesem in obdaritev nagrajencev in že je praznovanja konec. Imam občutek, da tako ni prav. Po mojem bi morala 29. november in 1. maj praznovati vsaka enota zase, čeprav samo 15 minut. Na takem praznovanju bi lahko prikazali uspehe v preteklem letu, pohvalili naj-pridnejše in sprejeli nove obveze do prihodnjega dneva republike. Proslava bi morala biti resna in prisrčna, v pravem vzdušju. Tako ljudje ne bi pozabili na ta dan. Zaradi malomarnega praznovanja postaja namreč 29. november za mnoge zgolj dela prost dan, dogodki 29. novembra pa so zanje že preteklost. V bodoče bo zato prav, če bi ta praznik praznovali tako, kot zasluži. P. G. Sovjetska delegacija v podjetju 26. oktobra je obiskala naše podjetje devetčlanska sovjetska delegacija, v kateri so bili poleg ministra SSSR še visoke osebnosti iz Državnega komiteja za proizvodnjo poljedelskih strojev, prehrane, plana za težko industrijo, sekretar komisije za strokovno tehnično sodelovanje, ekspert Ambasade SSSR v Jugoslaviji in drugi. Člane delegacije so sprejeli glavni direktor, tehnični direktor in predstavniki družbeno-političnih organizacij. V razgovoru, ki je bil zelo dinamičen in konkreten, so se člani delegacije predvsem zanimali za naslednja vprašanja: 1. Kako veliko je podjetje, koliko ima zaposlenih in kakšne proizvode izdelujemo, kolikšna je letna proizvodnja. 2. Kako planiramo proizvodnjo z ozirom na zahteve tržišča, kako poteka prodaja na domačem trgu in kako v inozemstvu, kakšno vlogo igrajo naši potniki. Kolikšne so zaloge? 3. Zakaj moramo izvažati? Kolikšen odstotek surovin moramo kriti z izvozom? Kako je z devizami za nabavo strojev in repro- dukcijskega materiala? 4. Katere surovine uporabljamo za proizvodnjo? Na vprašanja je odgovarjal večinoma glavni direktor. Po razgovoru so si člani delegacije ogledali še osnovne enote v obratu I, od katerih sta jim posebno ugajali predilnica in belil-nica. PRIHODNJIČ BOSTE GLEDALI . .. V 12. ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI OBISK PREDSEDNIKA TITA V NAŠEM PODJETjU, IN TO VSO STRAN V SLIKAH. ZA TO ŠTEVILKO NAMREČ TO NI BILO MOŽNO. Nagradna križanka - 29. NOVEMBER Vodoravno: 1. naziv hrvaškega kvarteta pevcev zab. glasbe, pev-inost, ó.drugo ime za mesec dec., 12. velika slovenska elektrotehnična tovarna s sedežem v Kranju, 17. p-rebivallec glavnega mesta Grčije, 1.9. srednji prst na roki, 21. seznam, spisek, 22. prebivalec naše države, 24. tuje moško ime, 26. ime soidlobne-ga slovenskega publicista in pisateljla Čnmielja, 27. peisem hvalnica, 28. gorovje v jugovzhodnem delu Indije med pakistansko in burmansko mejo fiz istih črk kot MASA), 29. spopad, hitka, 31. močno hlapljiva tekočina, ki jo uporabljajo za omamljanje pri operaciji, 33. dvojica, 34. kemični simbol za element radij, 35. velik človek, 37. poganjek, klica, 38. sedanji predsednik madžarske vlade (Janoš), 40. začetnici imena in priimka sodobnega slovenskega kiparja, ki živi v Beogradu, 41. dan v tednu, 42. neumnica, trapa, 45. deti meseca, 47. vrsta zofe z naslonom, 49. finski narodni ep, ki je letos izšel -tudi iv našem jeziku, 51. srebru podobna kovina, !ki ise uporablja predvsem za razne zlitine, 54. Staro- grška boginja modrosti, 55. zadnji delavnik v tednu, 56. velik krožnik, pladenj, 58. znan ljubljanski lokal, 59. krema, pasta, 60. vrsta peresa za pisanje s tušem, 61. ljudski izraz za žensko krilo, 62. ženin ali možev brat, 63. japonski denar (druga črka je I), 64. slovenski dnevnik, (ki izhaja v Mariboru, 65. največji otok v otočju med Zadrom in Šibenikom, po katerem se otočje tudi imenuje, 67. ameriški pisatelj biografskih romanov (Irving, iz istih črk kot SONET), po nacističnem nauku pripadnik nežidovske rase, 7“ 2 3 4 5 I I 6 / TT" F“ 10 11 1 ir- in r~ 3"| IP" v rr 18 LJ 19 nj 21 Ü 23 B B 24 25 pl 26 27 H B 28 B 29 io B 3r~ E - 34 B 35 36 B 37 S B 38 39 S 4Ö —\ 41 . B 42 43 44 ES 45~ 46 L_ 17 4 8 B 49 50 1 ŠT" 5f^ 55^ ŠT“ B 55 B 56 57 B 58 B 60 B B 61 B 62 63 B 64 B W~ 66 B 67 68 69 ► 70 71 S 72 73 74 B 75 E 76 C mmmmm 77 78 B T9- 80 ‘Tleli B 92 E 83 84 85 86 B 87 B 88 B 89 B B 90 91 92 B 93 94 B B 95 96 97 §r~ 99 h W W~ TÜT“ 1 h M- iöT" r n Ü5- 1 1 IM _ -70. poročevalec, 72. glodailec, :ki živi visoko v • gorah in prespi ' v jamah dve tretjini leta, 73. gojenec častniške šole, 75. isto (kot 65. vod., 76. zidana pregraja med dvema prostoroma, 77. kratica za »kilovolt«, 79. junak znane Levstikove povesti, ki se je boril z velikanom Brdavsom, 81. orel iz germanske mitologije (iz istih čnk (kot ARA), 82. masiv, masa, 83. soglasnik s konca in začetka abecede, 85. jadranski otok, na katerem je bilo med zadnjo vojno koncentracijsko 'taborišče, 87. sodobna mariborska operna pevka (Ondina), 88. pisarniški spis, 89. lenuh v čebelji družini, 90. pevski zbor, 91. opis, očrt, 93. vrsta plesni na vinski trti, 95. učna ura na univerzi, 98. spodnji prostor v gledališču', 100. svetovno znani danski pravljičar (Hans Christian), 103. grško mesto ob istoimenskem prekopu, Iki loči Peloponez od Aitike, 104. ime našega naj večjega epkega pesnika Aškerca, 105. največji biolog 19. stol., utemeljitelj evolucijske teorije, ki se po rajem tudi imenuje (Charles), 106. Abrizijeva hči iz grške mitologije, ki je Zeusu rodila sina Penzeja. Navpično: 1. oficirski čin, po stopnji med 'kapetanom in podpolkovnikom, 2. glasbena vaja, 3. položaj, situacija, 4. eden najboljših japonskih orodnih telovadcev, 5. sesanje, 6. tisoči del kilograma, 7. veletok v zahodni Evropi, 8. član, 9. italijanski predlog, 10. trojanski plemič, (ki je pobegnil iz goreče Troje in se ustavil v Laciju, kjer je pozneje nastalo mesto Rim, 1:1. reka v Angliji, ki teče skozi Northampton, 12. kratica za »imenovalnik«, 13. kurir, odposlanec, 14. drug izraz za rudarja, 15. tekmec, 16. sozvočje v glasbi, 18. francosko moško ime, 19. povabljenec na gostiji, 20. popularen naziv za najslabšo šolsko oceno, 21. gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja, 23. 1978 m visoka grška gora v Tesaliji, 25. gozdarski izraz za tetti posek, 29. službeno pokrivalo sodnikov, 30. plod oljke, 32. radijski sprejemnik, 35. skupno ime za jedila, s katerimi se hranimo, 36. poljski pridelek, 37. velikan, orjak, 39. pregovor, 41. vrh med Ilirsko Bistrico in Loško dolino (1796m), 42. vrsta, niz, 43. kemični simbol za kalcij, 44. vrt z umetno pripravljenim skalovjem za gojenje alpskih rastlin za Okras ali pouk, 46. živčnost, 47. sobica, izba, 48. naj-svetlejša zvezda v ozvezdju Orla, 49. zavit pramen las, 50. Udeleženec siinjske viteške igre alke, 52. tropske ovijalke, 53. cmerav otrok, 55. urin, 57. nizek ženski pevski glas, 60. uslužbenec v hotelu, ki sprejema nove goste, 61. lovec na krte, 62. naslovna junakinja An-dersein-'Nexöjevaga romana ( »Sirota ......«), 64. večja posoda za tekočine, 65. element hoje, 66. slovesna obredna oprava, 67. drug naziv za Zemljo, raa kateri živimo, 69. vrsta goveda, ki živi v himalajskih področjih, 71. veletok v severni Italiji, ki se izliva v Jadransko morje, 72. bankovec določene vrednosti, 74. popularen francoski filmski komik (Jacques), 76. iduh po ožganem, palež, 77. starinski trg pod Jelovico z razvito železarsko industrijo, 78. vrsta plazilca, ki živi v Afriki, Aziji in Avstralji fiz istih črk kot VARNA), 80. upanje, nadejanje, 82. grenak okus, 83. čas brez miru, 84. čevljarska nit za šivanje, 86. ljudski izraz za krčmarja 88. žitarica, ki daje izvrstno jesen, pašo za čebele, 89. hip, trenutek, 90. mesto v severni Dalmaciji, ki je bilo nekaj časa središče srednjeveške Hrvaške, 92. trašteviičoo število, 94. glavna reka zahodnega dela Indije, ki izvira v Tibetu in se izliva v Arabsko' morje. 95. grška črka, 96. manjša vojaška formacija, 97. predujem, nadav, 99. glavni števniik, 101. kemični simbol ‘za element erbij>, 102. začetnici imena in priimka velikega nemškega poznoroimianitičnega skladatelja ( »Lohengrin« ). Današnje izžrebance bomo objavili prihodnjič! Kadar kupujemo fotoaparat, kamero.. Predino se odločite za nakup aparata ali snemalne kamere bo prav, če malo pomislite, kaj- želite, da boste s pridom tudi lahko uporabljali. Zakaj kupiti drag aparat, če za vaše potrebe in namene odgovarja že ceneni. S preostalimi sredstvi si raje kupite razne pripomočke, ki vam bodo delo olajšali im hkrati omogočili še kvalitetne zahtevke. O nakupu teh reči smo sicer že pisali v prejšnjih številkah, vendar le najvažnejše, v današnjem članku ipa bodo zajete tudi razne podrobnosti, ki so, posebno za amaterja, zelo važne. FOTOAPARAT Kot rečeno moramo pred nakupom vedeti, v kakšne namene ga bomo uporabljali. Če gre ’zgolj za slikanje navadnih objektov (narave, ljudi), potem nam zadostuje že aparat brez svetfomera in daljinomera, ki stane od 20 pa do 38 tisoč dinarjev. Če mislimo slikati tudi razne športne dogodke im objekte v zaprtih prostorih, potem bomo kupili aparat z daljinomerom in tak, ki ima vsaj 1/500 ali pa zrcalno kamero, ki dela bolj precizno in tudi hitreje. Kolikor mislimo uporabljati tudi širokoko-tni objekti v in teleobjektiv, bomo pač kupili aparat, ki ima izmenljivo optiko. Razumljivo je, -da so takšni aparati dražji (skupno' z dodatnimi objektivi stane na primer PRAKTIKA 150 tisoč dinarjev, EXAK-TA pa celo 270 tisoč dinarjev). Poudaril bi, da je za slikanje z barvnim filmom, dober vsak aparat. Napačno je mišljehje, da so za takšno slikanje Je dražji aparati. Je pa seveda razumljivo, da nam zrcalna kamera (aparat) z izmenljivo optiko omogoča tudi slikanje iz razdalje 15 cm, kar potrebujemo, če hočemo slikati posebno majhne živalice ali rastline. V itakam primeru vstavimo posebne dodatne dele med objektiv im ohišje aparata, kar nam spremeni goriščno razdaljo in omogoča slikanje iz željene oddaljenosti. Omenjeni nastavki niso dragi! Ko smo ugotovili, kakšen aparat bomo kupili, potem bo prav, če pri nakupu pazimo na naslednje: — kakšen -način vlaganja filma ima dotočni aparat, — kakšen sistem ima za pomikanje filma, — kakšno optiko ima. Način vlaganja je različen. Naj- boljši je tisti, kjer se zadnja stena ohišja sname ali odpre. Mnogo zahtevnejši je način vlaganja pri Laica aparatih in pri sovjetskem aparatu ZORKY — 3. Transport filma je sicer manj pomemben, vendar je za hitro slikanje bo-lij. pripraven način z ročico fco-t z navij anj-ern gumba. 'Pri optiki je treba paziti na to, da je modro obarvana, ker je to za -barvne posnetke dokaj važno. Najboljša je optika TESSAR, slabša pa TRIOPLAN. Japonska optika je odlična, če slikamo čmo-ibele posnetke, za barvno pa rmora-te 'imeti posebin-o rumenico. Tudi sovjetska optika je dobra, vendar le za slike v naravi, medtem ko portrete riše preostro. PRI NAKUPU MORATE APARAT DOBRO ^PREGLEDATI ! Predvsem preizkusite, če vam delajo vse zaslonke in vsi časi. To naredite -tako, da aparat odprete, nakar nastavite posamezne zaslonke in pri vsaki sprožite. Isti po-stopek velja za čase: vsakega posebej nastavite in uporabite! Preizkusite tudi transporter, če ima aparat priključek za umetno luč, potem preizkusite tudi ta priključek (v prodajalni naj vam posodijo blis,kovno luč — Flesh). NE POZABITE ZAHTEVATI TUDI PROSPEKT! Če kupujete -aparat, potem kupite še krpo za čiščenje ohišja in notranjosti aparata in čopič za čiščenje lečj-a. Tudi razne rume-nice ne bodo odveč, čeprav je možno dobro slikati tudi brez rumente. Že večkrat sem omenil, da je svetlomer potreben predvsem za barvne posnetke in za pravilen občutek pri snemainju s snemalno kamero, ki nima vgrajenega svetlomera. Zelo dobrodošel je svetlomer tudi pri sllikanj-u v zaprtih in temnih prostorih, kjer občutek za pravilno o-svetlitet o-bičajno odpove. SNEMALNE KAMERE Isto kot za fotoaparat velj-t tudi za kamero in za projektor Tudi snemalno kamero je treba preizkusiti na vse jbrzine, pregledati je treba tudi, če je v redlu transport filma, če pravilno kaže vgrajeni svetlomer itd. Projektor preizkusite v prodajalni, kjer naj vam posodijo 8 mm film (lahko ga prinesete s seboj!). Pri projektorju gre predvsem za luč, ki mora biti dovolj močna, da vam normalno posnet film dovolj jasno projicira na kakih 4 metre -oddaljeno platno. Ne kupujte projektorjev, ki imajo pogonska kolesa iz mase! Pametno je, če -si kupite še rezervno žarnico-, ker kaj rade pregorijo. DIA PROJEKTOR Morda ne bo odveč, če omenim tudi te projektorje, že beseda sama pove, -da s tem projektorjem projiciramo -diapozitive. Diapozitivi so posnetki, ki jih napravimo na tak film, ki je po razvitju že pozitiven, se pravi, -da je posnetek na mjam tak, ko-t smo ga slikali. Navadni -posnetki ina filmu, ki omogoča izdelavo slik, so namreč negativni! Diapozitivi so lahko • čmo-beli in barvasti. Tak dia-film nato razrežemo na posamezne sličice, ki jih vstavimo v okvirčke, Te-te pa v projektor in že dolbimo poljubno velike s like ma p-latnu. Tovrstni projektorji so zelo različni. Domača industrija izdfe-tuje trenutno projektorje za posamično vlaganje diapozitiva ali največ za dva hkrati. Inozemski pa iso polavtomatski in avtomatski in- imajo poseben saržer, v katerega namestimo lahko 30 posnetkov lin tudi več. Te posnetke potem ročno potiskamo naprej, lahko pa tudi s pomočjo posebne avtomatske priprave. Zadnji imajo vgrajen ventilator, da se ne !bi preveč segreli, kar bi škodovalo diapozitivom. Za hišno predvajanje zadostuje navadni projektor, kolikor nimamo namena projicirati več kot sto slik v kratkem času; -to pa se verjetno zgodi le redkokdaj. P. G. To je pa tisti zabojček Novoletna darila (dalje s 6. strani) ke 'tistega, kateremu ki se radi zahvalili. Kupimo pač primerno igračko, dodamo še cvetje in vse izročimo z res iskrenimi čestitkami in zahvalo, Medicinski sestri ali bolničarki lahko {podiatjimo: par<-fern], kolpnjsko vodo, kozmetično kolekcijo, lepo ruto ali pa enega od številnih predmetov, ki jih dobimo v posebnih trgovinah. Nekoga bo razveselila 'umetno izrezljana posodica iz Makedonije, ki ji dodamo še prtiček, drugega Gorenjka v narodni inoši, gramofonska plošč a_ ali kaj drugega. Skušajmo v priložnostnem pogovoru ugotoviti, kaj dotičnega veseli, pa ga razveselimo. Pa še nekaj! Pri teh darilih ne smemo skopariti! Med take oikdarovance spadajo tudi prostovoljni pomočniki pri bolezni v hiši, pri inštruirani# otrok, kadar zidamo, če se selimo ali podobno. Sosed nam je rad priskočil na pomoč in novoletni prazniki so primeren čas, da -jim z majhno pozornostjo pokažemo, da cenimo to njegovo prijaznost. No, srečno smo izbrali, nakupili in darila bomo izročili na obisku ali pa jih bomo skrivaj potisnili pod novoletno jelSo. Pri tem ne pozabimo- na obliko. To je zelo važno! Kupimo lep okrasni papir, če tega ni, pa takoavani beli svileni papir, okrasno vrvico, zeleno vejico (ali kaj primernega) in lepo vse zavijemo. Ceno na darilu vedno odstranimo. Nedopustljivo je, darovati darilo, Iki je označeno s ceno. Nato predmet lepo zavijemo, prevežemo z vrvico, okrasimo s cvetjem ali zelenjem. Nekateri ljudje narede to res lepo in mojstrsko. Najpreprostejše darilo je lepo, če je primerno zavito. Darilo končno oddamo z nekaj iskrenimi besed'pmj. Ohdarovanec pa naj ne govoriči, temveč naj se lepo 'Zahvali. Darilo naj takoj po prejemu odvije in pogleda! Ne kažite pretirano in sladkobno veselje, pa tudi ne razočaranje. Ponavadi darila, ki nam niso všeč, kasneje brez vednosti darovanca zamenjamo ali kako drugače u\porabimo. Želim vam mnogo veselja pri izbiranju daril za vaše drage! MaH UTffl z V prejšnji številki Tekstilca sem obljubil, da si bom ogledal tudi obrat II. Kar takoj moram povedati, da sem le težko našel vsaj nekaj- -nereda in nepravilnosti. Obrat II je še vedno daleko bolj čist in urejen kot obrat I. Če bi dal oceno, poitem zasluži obrat I slabo, obrat II pa prav dobro. Začel -sem kar pri vratarnici, kjer je -bilio vse v redu. Nasproti menze stoji ob steni tkalnice zaboj, čeprav -tam n-iima ikaj iskati. V kotlarn) v obratu II Verjetno čaka, da bo tam segnil, kolikor se ga ne bo kdo usmilil in odpeljal na ustrezno mesto. V predilnici je vse čisto i-n urejeno. človek gre res z užitkom skozi proizvodne prostore. Neurejen je 1-e prostor, kjer je bilo nekoč skladišče, danes pa je oddelek tkalnice. Pred vhodom v tkalnico, nasproti predilnice, sem zopet našel razmeta-ne prazne zaboje, okrog teh pa raztrgam papir. Pogled na ta nered je bil »čudovit«. Dvomim sioer, da je ta-ko prav, vendar vse kaže, da tam drugače ne znajo ali pa nočejo. V pestri tkalnici, -poleg škrofoi-1-nice, sem se ne koliko zadržal -pri statvah, ki so bile nenavadno okrašene. Na potrganih -nitkah osnove so bile namreč obešene cevke, in to kar lepo število. Ker sam v teh pogledih laik, pač ne morem obrazložiti zakaj je tako treba. St-rclkovnjaki pa -bodo že vedeli pojasniti, če bodo seveda hoteli. Zdi se mi pa, da bo krivce treba iskati v škrobiltaici. Kaj več pa naj res povedo strokovnjaki. (Slika je na 5.strani!) Pred zaboj armo oziroma bolje povedano na cesti, ki pelje za zafoojlarno sem našel tudi razmetane stare zaboje. Verjamem, da je za te zaboje težko najti prostor, vendar bi bili -lahko vsaj zloženi. Les, predvsem deske so sedaj sicer lepo zložene, me pa moti to, da stoje ma prostem brez strehe. Mar je tako težko ina-redi-ti poševno streho iz -desk in strešne lepenke? Prepričan sem, da bi bili stroški za takšno streho znatno manjši kot bo škoda, ki jo -bo prispeval dež. Pred garažo sem ujel dva Ficka, ki sta lepo vedrila pod streho. Ne vem sicer, če je to nepravilno, vendar le mislim, da bi -lahko -parkirala -pred nekdanjim upravnim poslopjem. Zakaj n-aj bi veljale izjeme le za nekatere? Poleg kotlarne, pred barakami leži nekaj sto salonitnih plošč. Vsa sreča je v tem, da jih bo kmalu zakrilo jesensko listje ter tako vsaj delno zavarovala pred dežjem in snego-m. Sicer vem, da ji-m dež ne more škodovati, vendar le -ni prav, da st-oje kar pod milim nebom sredi dreves, če je v sosednjih ba-rakah zanje dovolj prostora. Toliko sem opazil sam. U-redn-ik je napravil tudi posnetke, ki jih tudi objavljamo. Pa še malo o drugih zadevicah! Kadar grem skozi osnovne obrate, pogosto zasačim proizvajalce, ki bolj malo -proizvajajo, temveč stoje in klepetajo. Dostikrat jih je .kar po več skupaj, ki stikajo glave in uživajo v brezdelju, medtem pa so drugi res preobremenjeni z delo-m. Res j-e, da so delovna mesta, kjer človek le stoji in opazuje, vendar n-aj potem vsaj to opazovanje izvršuje po predpisu, pač tako fco-t je treba. Ne bom posebej našteval še vse tiste, ki se gred-o slepe miši in zaljubljence, čeprav so tudi takšni. Ob preh-o-du na -skrajašni delovni teden bodo takšne in po-dbbne nepravilnosti -morale prenehati, če ne bo šlo drugače, pa bo prizadete treba kaznovati. Na žalost imamo v podjetju več takih ljudi, ik-i vidijo samo napake in slabosti -drugih, svojih pa ne vidijo in ne priznavajo. Nekako v kri j-im je prišlo tudi to-žarjenje in blatenje -drugih, pridnih. Svetoval bi jim, naj pometejo predvsem pred svojim pragom, drugače pa naj sodelavcu raje svetujejo, če mislijo, da ne dela prav. Tisti, ki toži druge, pač ni kaj -prida človek! Napake pa tako imamo vsi in jih tudi delamo vsi. Mislim, da bo dovolj. Pa še prihodnjič kaj! L. č. Pred tkalnico. Res lepo, kaj? Mar je takole prav?