MJ« vsak dan razen »obot, nedelj In praznikov. Mi daily except Sunday« and HolWs PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnilki prostori: 1087 South Lawndale Ave. Office of Publication:„ 1687 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwall 4004 .year xxxvra Cena lista Ja $6.00 « C^LZ.IS^^d^'thc itrSViglS' of StrcTi^IS? CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK, 1. APRILA (APRIL I). 1946 Subscription 99.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 94 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for insertion 1101. Act of Oct. 1, 1917, suthoriaed on June 4, 1918. iskuzije o sporu med bijo in Penijo odložene zdsednik Truman skuša vzpostaviti enotnost »RASANJE OLJNIH KONCESIJ »w York, 30. marca. — Čla- rarnostnega sveta Združenih odov niso mogli storiti njo-ega koraka glede izravnane a med Rusijo in Perzijo za-nenavzočnosti sovjetske »gacije. Iz tega razloga so riločili za odložitev diskuzi-n končanje seje. Sprejet je predlog, da se seja obnovi iodnjo sredo. Rusija in Per-sta bili pozvani, naj predlo-nadaljnja dejstva o sporu, gleda, da ruska delegacija K) revidirala svojega stališča, je, da se razprava o sporu s cijo odloži do 10. aprila. De-icija je blokirala vsako ak-varnostnega sveta in de-istrirala, da svet ne more cionirati brez popolne enot-i velike petorice, katero ijo Rusija, Amerika, Velika anija, Francija in Kitajska. Dznava se, da bo predsednik tian skušal vzpostaviti tako nos t. On je dal nova navo-državnemu tajniku Byrne-i je izsilil razpravo o sporu Rusijo in Perzijo in s tem ročil konflikt. ani varnostnega sveta Zdru-h narodov so se v petek rer na tajni seji in razprav- DV rstek ruske delegacije pri- iji teden. Andrej Gr my ruski poslanik v Washingto-in člani njegovi delegacije r četrtek zapustili sejo v protesta, ker je bil predlog ■ diskuzija o sporu med Ruin Perzijo nadaljuje, spre-Samo Gromyko in Oscat igf, poljski poslanik v Wa-gtonu in reprezentant pol<-vlado, sta glasovala proti logu. «hod ruske delegacije je ">til kilzo m omajal struk-"nianizacije Združenih na-tajni seji članov var-nttfa sveta je bilo naznanjeno Hussein Ala, perzijski ponovno zaslišan. Tri »sanja so še, ki čakajo od-01 a Ta so: kaj niso ruska zagotovila If »klica sovjetskih čet 'erzijc,- zadovoljila vlade v leranu'.' »k.sna pogajanja so v teku Rusijo in Perzijo? : ,,fiP"kljc ruskih čet iz Per-/iA: 1 "(i 'zida teh pogajanj? dižavni tajnik Byr-1 miral člane sveta, ko 'J'11' <> sporu, da Ru-J-' se nista sklenili (,'i je naglasil, da i""a/.uma potrebna, polom organiza-' ''iH narodov. Kompanija zavrgla predlog unije Vlada bo morda posegla v konflikt Chicago. 30. marca. — International Harvester Co. je zavrnila predlog unije United Farm Equipment & Metal Workers CIO, da se sporne zadeve pred-lože v rešitev posebnemu arbitražnemu odboru. Unija repre-zentira čez 30,000 delavcev, ki so zastavkali pred desetimi tedni. Kompanija je naznanila, da je pripravljena zvišati plače za 18 centov na uro, kakor hitro bo federalni odbor za mezdno stabilizacijo odobril zvišanje, če se bodo stavkarji vrnili na delo. Unija vztraja pri zahtevi, da mora arbitražni odbor rešiti vsa sporna vprašanja. Možnost je, da bo federalna vlada posegla v konflikt in izsilila končanje stavke z zasego tovarn International Harvester Co. v Chicagu in drugih mestih. Organizacija farmarjev je nedavno obdolžila kompanijo odgovornosti za nadaljevanje stavke, ki je zavrla produkcijo poljedelskih strojev. Reprezentanti unije in uradniki kompanije so bili pozvani v Washington na konferenco, korakiji, ki bt omd|«ttTt sklical delavski tajnik Schwellenbach. U p a n j e je, da bo dosežen sporazum na konferenci. Grant Oakes, predsednik unije, je obdolžil kompanijo odgovornosti za nadaljevanje stavke. i* tn,c Id/ji »ondcn marca. — Velika 'iedlagala Perziji, •doče oljne kontrolo članov ekv>->"cialnega sveta '»"do v Reader poslanik v Te-I»''ila^al po na-•'»na. ko so je se-k-.rn perzijske ^ "ipanije ima-1 Perziji. Be-' jv dejal, da «|x>ru med •Ur,, Paru,. •'10 marca.— generalnega "•rzij*ke čete v kraje, iz nKnile ruake 'Ganjeno, da Kazvin, m«ts v se- Kanadski poslanec pride pred sodišče Tožitelj noče razkriti evidence Montresl. Kansda, 30. marca. — Sodnik Rene Theberge je od-ledil, da mora Fred Rose, komunist in član parlamenta, o-stati v zaporu do obravnave, Rose je bil aretiran na obtožbo, da je razkril uradne tajnosti Rusiji. Sodnik je preklical poroštvo za obtoženca. Odvetnik slednjega je dejal, da bo vsa evidenca glede obrambe predložena, ko .se bo začela obravnava. Rose je eden izmed 21 oseb, ki so bile nedavno aretirane na obtožbo kršenja provizij proti-špionskega zakona. Med temi sta dr. Alan N. May, britski fizik, in dr. Raymond Boyer, profesor na univerzi McGill. Stotnik Gordon Lunan, bivši utadnik v ministrstvu za informacije, je bil ponovno zaslišan. On je tudi obtožen, da je izročil tajne podatke Rusom Tožitelj ni hotel razkriti evidence proti Lunanu. Amerika pošilja pšenico v Španijo Washington. D. C., 30 marca — Državni department je priznal. da Amerika pošilja pšenico v Španijo. V tem letu Ji je poslala že 23.092 ton pšenice Državni department je to dejstvo razkril v svojem odgovoru na vprašanje reprezentanta ruske uradne čaaniške agenture Taaa, naj potrdi ali zanika poročila. da Amerika pošilja pšenico v Španijo. v^rni Perziji. Evakuacija ruskih čet iz Karaja in Garsmsra je v teku. Krvave volitve v Grčiji Najmanj dvajset oseb ubitih ATENE. GRČIJA. 1. apr.— Splošne volitve v Grčiji so ls-svale spopade med vladnimi silami in Uvičsrji, v katerih Je bilo najmanj 20 osab ubitih. Prva neuradna poročila se glase, da so bile levičarska grupe, med 1 temi komunisti, poraženi. Voditelji levičarskih grup so posvall volilce, naj bojkotirajo volitve, toda vse kaže. da Je bil posiv i g n o r 1 r s n. Levičarska stranke niso postavile kandidatov. Izgleda, da bo ljudska stranka, koalicija desničarskih grup in rojallaiov, dobila 75 odstotkov se-dešev v parlamentu. Liberalna stranka, kater* vodja Je premier Temistocles Sophoulia, Je na druge** mestu, narodni blok pa na tretjem. Voditelji levičarske narodne csvobodilne fronte (EAM) so poslali protest notranjemu ministrstvu. ker Je podaljšalo volilni čas sa tri ure v nekaterih krajih. Ministrstvo J# naznanilo, da Ja to storilo, ker so nekateri volllci lsraslll bojasen pred reprlaallJami s strani levičarjev. Amerika, Velika Britanija ln Francija so poslale opasovalce v Grčijo, dočim Je Rusija zavrnila povabilo, naj tudi ona pošlje opasovalce. IsJsvila Je. da se ne mara vmaiavatl v volitve v Grčiji, ki so liotranja sadeva. Ribbentrop razbil tajno pogodbo Razkosanje vzhodne Evrope v sfere vpliva Nuernberg, Nemčija. 30. marca. — Joachim von Ribbentrop, bivši nemški zunanji minister, ki se mora poleg drugih vodilnih nacistov zagovarjati na obravnavi pred mednarodnim sodiščem, je razkril, da je premier Stalin dal razumeti, ko je bih sklenjena tajna pogodba med Nemčijo in Rusijo v avgustu 1939, da bo zavzel prijateljsko stališče napram Nemčiji, če bo slednja napadla Poljsko. Pogodba je bila podpisana sedem dni pred izbruhom druge svetovne vojne. Ribbentrop je dejal, da je Rusija računala, da bo dobila pokrajine, katere je izgubila v prvi svetovni vojni, nazaj po izbruhu novega konflikta. Ribbentrop je potrdil zaprisežene Izjave Fredericka Gausa, načelnika pravnega departmen-ta nemškega zunanjega urada, da je pogodba določala razkosanje vzhodnih evropskih držav v sfere nemškega in ruskegs vpliva Latvija in Estonijs bi pri-ili v rusko sfero vplivs Litvin-ska pa v nemško. Novs meja med Nemčijo in Rusijo bi šla preko Poljske. Bivši zunanji minister je trdil, da je bila Nemčija proti vojni in za ohranitev miru. Ustoličenje članov japonske zbornice odloieno Tokio, 30. marca — General Douglas MacArthur je odredil odložitev ustoličenja 30 članov višje japonake zbornice, ki so bili rnadvno imenovani. Ti ni-ao odgovorili na »tavljena jim vprašanja glede aktivnosti v vojnem času Med onimi, ki ao bili imenovani za člane, ao pro feeorji. uredniki in odvetniki V normalnih čaaih bi držali u-i »de do smrti. t/>da višja zboi-ninca bo odpravljena na podlagi nove jsponake uatave člani eksekuti-ve avtne unije . izvoljeni * Kontrola v rokah nasprotnikov predsednika Reuther ja PREDLOG ZA ZVI-SANJE PLAČ PORAŽEN t 4 Atlantic City. N. J.. 30. marca. — Na konvendji unije združenih avtnih dalevcev CIO je bilo izvoljenih 19 Članov ekse-kutivnega odbora. Nasprotniki Walterja P. Reutherja, ki je bil izvoljen za predsednika unije, imajo večino v odboru. Skupina, katere vodja Je Georges Addes, tajnik-blagajnik, ima deset pristašev v odboru, Reuther jeva pa osem. Vprašanje je, ali bo mogel Reuther izvajati svoj program in uveljaviti načrte brez odobritve večine članov eksekutivnega odbora., Reuther je( sicer predsednik unije, toda Addes bo imel glavno in odločilno besedo. Reuther je na sestanku s časnikarji izrazil upanje, da bo pridobil opozicijo na svojo stran in zs podpiranje svojega programa. On je priznal, "da opozicijo tvorijo komunisti in sopotniki komunistov. Interesi komunizma so JlmHreč kot pa interesi unije. Unijska načela podpirajo le, ako niso v konfliktu z odredbami in ideologijo komunistične stranke." Reuther je ponovno naglasil zagotovilo, katero* Je dal v teku svoje volilne kampanje, da bo enforsiral provizije ustave av-tne unije. Omenil je provizijo, ki določa, da komunisti ne morejo biti uradniki unije. Za podpredsednika unije sta bila izvoljena Thomas in Richard T. Leonard. Oba sta člana Addesove grupe. Joseph Matt-son iz Chicaga je bil izvoljen za pokrajinskega direktorja. Pred volitvami Je on podpiral Reutherja, potem pa se je pridružil opoziciji. Konvencija, ki je bila viharna, je bila danes zaključena. Pred zaključenjem so delegati porazili predlog, ds se plača štirim glavnim uradnikom zviša za tisoč dolarjev na leto, ostalim pa za $1500. Reuther bo dobil $9000 kot predsednik, Addes $8500, Thomas in Leonard $7000 vsak, člani pokrajinskih odborov pa $5000 vsak. Vroča volilna kampanja na Filipinih Manila, Filipini, 30. marca. — Prva žrtev vroče volilne kampanje na Filipinih je postal Jose Carlos, kandidat /a poslanca na listi predsedniškegs kandidata Manuels Roxasa. Carlos je bil napaden in umorjen v Nueva Eeijl, centralni Luzon. Volitve ae bodo vršile 23. aprila. Nalezljive bolezni divjajo na Kitajskem ftanghaj, Kitajhka, 30 marca — Kuga. kolera in druge nalez Ijive bolezni divjajo v več kitajskih pokrajinah in zahtevale so že veliko število /itev. Uradniki pomožne organizacije Združe nlh narodov UNRRA trdijo, da je situacija kritična. Proračun za britsko bojno mornarico London. 30 marca — Proračun za vzdrfcrvanje bojne mm-naiice je bil predložen parlamentu. Ta p« e02,400 v tem in prihodnjem letu V bojni mor na rid »luži 492.000 mož. Čez 400,000 rudar- i je v zastavkalo Dostavljanje premoga omejeno * PITTSBURGH. PA.. 1. apr.-Čas 400.000 rudarjev na polju mehkega premoga, članov rudarske unije UMWA. Je sastavkalo danes sjutraj. ko Je potekla veljavnost pogodbe. Staro pravilo Je. da rudarji ne delajo bres pogodbe. Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe so prlšls v saatol. Predsednik Truman nI storil nobenega koraka sa odvrnltev stavke. Eben Ayers, Trumanov tajnik, Je Is J a vil. da bo predsednik apeliral na voditelje unije ln operatorje, naj skušajo Uravnati raslUte s kolektivnim pogajanjem. Isfeleda. da bo stavka trajala najmanj dva tedna. Bojasen Ja. da se bodo saloge premoga Isčr-pale. Vse Industrije, slasti pa Jeklarska ln avina. bodo čutila posledice stavka. Waahlngton, D. C.. 30. marca. — Notranji tajnik Krug, ki* je tudi administrator kuriva, je odredil omejitev dostavljanja mehkega premoga, da se zaloge prehitro ne izčrpajo, v slučaju izbruha rudarske stavke. Odredba bo stopila v veljavo v ponde-ljek. Prednost glede dostavljanja, premoga bodo imele bolnišnica, šole, Električne centrale in železnice. Krug je svetoval drugim odjemalcem, naj hranijo s premogom., Predsednik Truman Ja na konferenci s časnikarji dejal, da vlada na namerava zasači premogovnikov, ce bodo ru ji zastavkali. Pomožni delavski tajnik Gibson je naznanil razgovore z operatorji in Johnom L. Lewisom, predsednikom rudarske unije UMWA, v prizadevanjih za odvrnltev stavke. Lewis je dejal, da bodo rudarji počivali prihodnji teden, če ne bo sklenjena nova pogodba. Načrt, glede mednarodne kontrole atomske energije Domače vesti Zopet v clvllu Chicago. — Zadnje dni sta se vrnila v civilno življenja znana jednotarja iz mlajše generacije Oscar Godina in Frank Sodnik. Oscar je služil v armadi skoraj tri leta in se povzpel do prvega poročnika, Frank pa Je bil pri mornarici dve leti in nastanjen v zalagalni bazi v državi Idaho, kjer je delal v uradu kot strokovnjak. Pozdravljena! Is Clevelanda Cleveland. — Po daljši bolezni je v bolnišnici umrl Joseph Pe-ckol iz Collinwooda, star 57 let, doma iz Trebnjega na Dolenjskem, v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča ženo, poročeno hčar, sina, brata Johna in Andreja (slednji je v New Yorku), v starem kraju pa brata ln sestro. — Umrl je tudi John Marhar, ki je bil pred petimi tedni operiran, Star Je bil 75 let, doma lz Prigorice pri Dolenji vasi in v Ameriki 50 let. Bil je član SDZ in KSKJ. Zapušča ženo, tri sinove, brata in pet vnukov. — Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom v Collinwoodu Jennie Gospodarich. Rusija bo prevzela "moralno vodstvo99 Chicago, 30. marca. — Dr. Mordecai Johnson, predsednik zamorske univerze Howard, je dejal v svojem govoru, ds bo Rusijs prevzels "moralno vodstvo", ker države zapadne hemi-sfere niso izpolnile pričakovsnj. Mladina črne in rumene raae gleda z zaupsnjem na Rusijo, ki n#bo tolerirsls plemenskih diskriminacij, temveč priznava pravice vseh ras. Pepper predlaga sestanek velike trojice Washington, D. C., 30. marca. — Senator Pepper, demokrat iz Floride, je predlagal sestanek med Trumsnom, Stalinom in biitakim prernirejem Attleejem Senator je dejal, da se rszlikc in sporna vprašanja med tremi velesilami lahko rešijo na kon-feienci voditeljev teh velesil Cene avtomobilov bodo zvišane Washington, D. C., 30 msics. Urad administracije cen (O P A ) je naznanil, ds je avtori-zirai zviisnje cen avtomobilov. Cene avtomobilov znamk Chrysler. Ford. Nash in Hudson bod" zviiarie za $51. To bo krilo zvi-nanje plat delavcem. Kompanija obtoiena kršenja regulacij Kanaas City, Ksna , 30 msit u — Urad administracije ten je obtožil Singer Sewing Machine Co kršenja retfolacii glede rrs kal ma I nth »i. Tožbo je vložil Dick Bennett, dlatr|ktni direktor ursda. Peronova zmaga v Argentini i Težak udarec ameriiki diplomaciji Buenos Aires. Argentina« 30. marca, — Polkovnik JtUn D. Peron je zmagal kot predsedniški kandidat. Dobil Jt večino elektoralnih glasov. Dr. Jose Tsmborini, ksndidat Demokratične unije, Je bil poražen. Peron, ki je ustanovil politično mašino s prevzetjem kontrole delsvskega gibanja v Argentini, bo nasledil Edelmira J, Karrellji, kateremu je pomagal na krmilo v revoluciji 1, 1943. Kdaj bo Peron ustoličen kot predsednik Argentine, ni Ae znano. Izvolitev Perona za predsed-niks argentinske republike je težks klofuta ameriški diplomaciji. Ameriški državni department je deset dni pred volitvami v Argentini izdal "plavo knjigo" z obdolžitvaml, da ima Peron zveze z nacisti in fašisti. Slednji je zanikal obdolžitve. Peron je Igral obskurno vlogo v revoluciji 1. 1943, potem pa Je posts I vodjs vojaške klike, ki je podpirala režim predsednika Ped i a P. Rsmireza. Pozneje je dobil pozicijo podpredsednika, vojnega irr delavskega ministru v kabinetu Fsrrells, ki je izsilil leaignacijo Ramireza. Peron Je moral v oktobru lanskega leta izstopiti iz vlade, nakar je zgradil delsvako stranko, ki mu Je omogočila izvolitev za predsednika. Predsedniške volitve ao se vršile 24. februarja, toda glasovnice ao bile šele zdaj pre-fttete. fntervencljs ameriškega državnega depai t men ta v prilog Tarnboriniju je dosegla nasprotni učinek. Volile! ao z Izvolitvi-jo Perona «a predsednika v bistvu obaodili intervencijo. Frank pred čeho-slovaškim sodiščem Piaga Čehoaiovakija. 30. msr-(II, Kari llermsn Frank, bivši nacijaki governer Cetke In Mo-ravske, ae mors zagovarjati na obravrisvf pred »odiščem. V svojem zagovoru J« dejal, da se ne čuti krivega, ksr mu očita obtožnica, ptev/el, pa Je odgo- Predloken bo organizaciji Zdruienih narodov USTAVITEV PRO-DUKCIJE BOMB Wssklngtoa, D. Cm 30. marca. — Ameriška vlada je uradno orisala načrt glede mednarodne kontrole atomske energija, ki bo v doglednem času razkril atomske tajnosti, da se bo energija lahko uporabljala v nevoJne namene ln preprečila oboroževalno tekmo. Načrt so sestavili člani posebnega odbora državnega departmenta. Naznanilu pravi, da bo predložen organizaciji Združenih narodov. Nedavno je državni department izjavil, da so znanstveniki odkrili nov procas( ki omogoča uporabljanje kovin ln materiala za razvoj atomska energije, ne pa za produkcijo bomb. Glavne kovine in rudnine v produkciji atomske bombe so uranlj, tori-jum in plutonij, Poročilo članov posebnega odbora naglaša potrebo postopnega razkrivanja tajnosti atomske energija v svrho zaščite ameriških interesov. "Ko s« bo načrt pričel izvajati," pravi poročilo, "ne bo vač tajnosti o atomski energiji. Naša mnenja J«, da Je treba zgraditi podlago varnosti. Mednarodna kpntrola in mednarodna kooperacija nista mogofti brez razkritja tajnosti atomske energije." Načrt so sestavili člani posebnega odbora za atomsko energijo, Načelnik odbora Je pomožni državni tajnik Daan Acheson. Drugi člani so dr. Vannevar Bush, direktor urada za znsnstveno raziskavo; dr. James B. Conant, predsednik u-niverze Harvard; gettaral Leslie R. Groves, načelnik armadnaga projekta atomska bombt, ln John J, McCloy, bivši pomožni vojni tajnik. Svetovalci odbora so David E. Lilienthal, Chester I, Iiarnsrd, dr. Robtrt Oppen-hcimer, dr. Charlas A. Thomss in Harry A. Wlnne. Odbor v svojem poročilu pravi, "ds načrt predvideva mednarodno kontrolo atomska energije in pravilno railtav problema. Organizacija Združenih na-i odov naj bi dobila pravico nadziranja, poleg tega pa naj bi skrbela* da bo atomska energija služila industrijam. Produkcija atomskih bomb mora biti ustavljena v interesu varnosti in zaščita sveta." Poročilo dalje pravi, da Ame-liku, Veliks Britanija In Kanada ne morejo pričakovati, da bodo obdi Žale monopol v produkciji atomakega orožja. Amerika bi bila najbolj prizadeta v atomski oboroževalni tekmi. Podadiniral W. H. Blandy, ki bo vodil preizkušnje atomskega bombsrdiranja bojnih ladij na Pacifiku v juliju, J« odgovoril kntikom, ki trdijo, da Je namen preizkušnje demonstracije mogočnosti ameriške sile. Preiz-kušnja Je bi Is prvotno določena za 15. maja. Odložena je bila do julija, ker je Rusija protestirala Preizkušnjo je odložil predsednik Ti u man. On Je pojasnil na aestanku s časnikarji, da se kongresmki in senatorji ne bi mogli udeležiti preizkušnje, če bi se vršila kot Je bilo prvotno določeno. vornost za odredbe glada ekse-kudj. Frank je obtožen odgovornosti za eksekucije čeških Študentov, člsnov Sokola in uničenje vasi I.idlet. Hodnik Ja u-atavil obtoženca, ko fe v dolgem govoru skušal ustvariti vtis. da nI odgovoren za storjene vojne zločine. PROSVETA PONDEUEK. 1 ap»„ i "VT f v " 7 - -" ' '"r PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODWQMME JEDNOIT Organ of and published by Sloraae National Bandit Society Naročnina aa Združene driara (Uran Chicaga) bi aa lato. 93.00 aa pol lata. $1.50'»a četrt leta/ aa Chicago la Cicero 97M aa eelo Mo. N 7I aa pol letat aa laosemst▼© N40. Subscription rales i lor the Uaiitd Slates (except Chicago) and Canada StUNI per year. Chicago and Cicero 1740 per year, foreign countries IU0 per year. Cena oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov in nenaročonih člankov so ae vračajo. ftokoplai liter aroa vsebine (črtice, poveeti. drama, p«»n ud ; t« vrnujo pošiljatelju lo v slučaju, te jo prlloftU Advertising rales oa agreement Mswexrlpt* of fftiftfw^iftlfl'Nw gad unsolicited articles will not be returned. Olhar manuacrtpl*. such aa steries. pier*' poems, sic, will be returned lo sonde ipaniad by sol!-addressed and stamped envelope. Naslov na vso. kar ima stik s listom t PROSVETA NI7 M So. Lav/ndala Ave.. Chicago, Illinois >1» ■ yia&ovL na&tiv natodbui Zmaga Reutherjevih smernic Unija združenih avtoih delavcev CIO (United AutomobiJe Work ers ali UAW) je bila zadnje dni zopet na prvi strani dnevnega tigfca. Povod je bila njena burna konvencija v Atlantic Cityju, ki je bila med za reporterje. Konvencije te deset let mlade in največje unije v Ameriki so vedno burne, toda letošnja je bila še posebno burna vsled tekme mod R. J. Thomasom in Walterjem Reu-t her jem za predsedništvo unije. V dramatični borbi je zmagal Reuther z malo večino 124 glasov. Značilno je, da je tej tekmi za predsedniitvo UAW tudi meščanski tisk posvečal veliko pozornost. Čikaški dnevniki so jo na primer naglašati z velikimi naslovi in Reutherjevo izvolitev nekateri tudi komentirali v uvodnikih, Svoje komentarje ao imeli v poročilih tUdI reporUr/l, ki vidijo v VValterju Reutherju "nove" vrste delavskega voditelja in mu napovedujejo sijajno kariero v ame-liškem delavskem gibanju. V tem se najbrže ne motijo, kajti Walter Reuther, kot tudi njegova dva brata Victor in Roy, Je po dolgih letih res nov pojav med starokopitnimi voditelji "pure and simple" unionizma. Od starokopitnih voditeljev se loči predvsem v tem, ker ni prists* toliko opevanega bizniškega sistema wallstreetakih "free enterpri-serjev" in monopolističnega kapitalizma, marveč izhaja iz socialistične šoje, kot tudi njegova brata. Loči se tudi v tem, da je poln "prevratni^" idej, ki so njegova glavna dinamika in povrhu je tudi briljanten. Ampak slednje ni zgolj njegova lastnost. Briljanten in dinamičen je na primer tudi ameriški delavski Winston Churchill—John L. Lewis. Tudi Philip Murray, William Green, Matthew WoII in več drugih starokopitnih unijskih voditeljev niso nobeni tumci. Ampak so idejno prazni, to je sllčnih političnih in socialnih nazorov kot člani ameriške podjetniške ali trgovake zveze: na vsej črti pristaši kapitalističnega sistema in "pure and simple" bizniškega unionizma, kakršnega je propagiral Samuel Gompers, oče ADF, ki je bil tudi briljanten in pravi di-namo. * Med Umi vodiUlji in voditelji Reutherjevega tipa ali šole je velik kontrast in tudi globok prepad. Prav Uko tudi med Reu-therjem in Thomasom, ki tudi pripada starokopitni šoli "pure and simple" tradeunionizma. Ta kontrast je razviden v žarki luči, ako pt i mer jate Reutherjevo vodstvo avtne stavke pri General Motors ln mezdna podajanja z jeklarsko sUvko vred, ki Jih je vodil Murray z U. S. Steel ali kot Jih vodi Lewis s premogarskimi operatorji. Medtem ko Je Reuther v zadnjem boju z avtniml magnati na-glašal ne samo interese delavcev kot producentov, marveč tudi kot konaumgatov, sploh vsgh konzumentov, so Murrayju in Lewi-su—sploh vsem sUrokopltnim voditeljem—interesi konzumentov, to Je fplošne Javnosti, deveta briga. Murrayju, Lewisu In vodlU-Ijem njunega tipa je vseeno, koliko se podraže cene jeklu ali premogu, dokler so kapitalisti pripravljeni prisUti na unijske zuhte-ve za večje plače etc. Med mezdnimi pogajanji U vodiUlji seveda naglašajo velike profiu, ki jih cjelajo korporacije, toda če dobijo od njih, kar zahtevajo, so jim pripravljeni pomagati, da pridejo celo Še do večjih profitov—seveda na račun odjemalcev. Ako na primer čiUte Lewlsove govore in argumentiranje v zvezi z mezdnimi pogajanji, bi lahko mislili, da je največji revolucionar in smrten sovražnik kapitalizma in kapiUltstov, Ampak to je le njegova Uatralna strategija ln sredstvo za dosego svojega, oziroma unijskega cilja: večje plače, krajši delovntk, boljše delovne pogoje. Ko bo operatorje shrusUl in jih raztrgal na drobne, koščke, •e bo obrnil na peti in jim obljubil unljsko pomoč aa dosego večjih cen in tudi večjih profitov. Sllčne taktike ae poslužuje tudi Murray in sploh večinoma vsi unljski vodiUlji sUre šole. Povsem drugačne Uktike pa se Je poslužil Reuther v zadnji avtni sUvki, v kateri je predvsem naglašal interese celokupne javnosti. V to bilko je šel s prepričanjem, da je mezdno zvišanje vašno le toliko, kolikor bo zvišalo kupno silo delavcev, kajti od kupne sile je odvisna višina produkcije, ao odviane prilike delavcev do dela ln zaslužka. Pobijal je čezmerno profiUrstvo in zviševanje cen na račun odjemalcev, to Je na račun kupne sile. ker mors to prej ali slot privesti deželo zopet v gospodarsko sUgnacijo ln novo krizo. Ce bi bil molčal o cenah in profitu, bi bila stavka pri General Motors gotovo prej končana. Toda Je odprto vprašanje, kako bi ae biU zaključila. Ce bi se bil Reuther poslužil enake strategy? kot aUrokopUni unljski vodiUlji. bi se bilo Uhko zgodilo, da bi bila unija potisnjena v defenzivo od vsegs začetke sploh ne spmo avtna, marveč vse druge unje CIO. Va^ts vprsšanja ao igrsla važno vlogo v tem kontestu meri Jieu-therjem ui Thomasom za predsedništvo unije. Reuther jeva zmaga v Um boju je zmaga njegovih smernic. To pomeni, da bo avtna unija pod njegovim vodstvom militantna, progresivna In sploh v sprednjih vrstah ameriškega delavskega gibanja In wallstreeUrjem delala še velike preglavice Edino vprašanje Je, ako se bo Reutherju posrečilo Umiriti unijo In odpraviti ali ubUžitl velike notranje boje. V nobeni organizaciji ni toliko frakcijakih bojev kot v UAW Do sedaj Je te boje srečno prebolela, toda Uhko poatsnejo tak-rana In Jo začnejo prej ali slej razjedati. Rautherjevn pravijo, da Je Uh bojev mnogo kriv R J. Thomas, ki Je izigrsval frakcijo proti frakciji z namenom, da se je Uhko vzdržal na krmilu Ker Je bil Thomas Izvoljen za podpredsednika, na Reutherjevo mesto, so s tem nasUlI slsbi izgledi mm notranjo Umiritev, Odvisno bo od gl. UJnika Addsaa. . voditelja oportuniatlčne "levice (komunistov). Ce pride do po-bcaUmlJe' med njim in Reuther jem. potem se bodo ubUšili tudi notranji boji. SKUPAJ V IZDAJSTVU. SKUPAJ PRED SODNIKI" Cleveland. O.—Tako sU bila naslovljena dva čUnka, ki sU bila priobčena v Enakopravnosti dne 12. in 13. februarja. Članka sta bila povzeU iz "Slovenskega poročevalca" iz sUre domovine. Članka sem pazno prečiUl. V njih je naUnČno opisano organiziranje in sodelovanje belogardistov in domobrancev raznih vrat na več načinov z okupatorji. Cltali smo že veliko ob-Užilnlh pisem iz sUre domovine, Uko naUnčnega in Uko ob-težilnega članka pa do sedaj še nismo čiUli, kot je "Skupaj v izdajstvu, skupaj pred sodniki." Iz tistega poročila je razvidno, da so bili med grdimi izdajalci belogardisti v pretežni večini člani Slovenske ljudske stranke, torej klerikalci. Med organizatorji pa v glavnem katoliški duhovniki, njim na čelu pa ljubljanski škof dr. Rožman. kateri jih je blagoslavljal. Poleg Uh je blagoslavljal tudi Hitlerja. Med klerikalci je bilo tudi nekaj liberalcev in nekaj Sokolov. Vseeno jim ljudstvo na sftlošno ni zaupalo. Zato so morali zvijati in reorganizirati svoje armade večkrat. Tu in Um so skušali skrivati svoje sodelovanje z okupatorjem, toda to se jim ni posrečilo. Ta banda izdajalcev je vse križem vohuniU, izdajala, ubijala in neusmiljeno mučila sUre in mUde, moške, ženske in otroke, ako so le količkaj dišali po partizanih. Bolj ko se je okupator zvijal v zadnjih krčih, bolj ao domači izdajalci morili, klali, mučili in požigali. Niti divje zveri ne bi mogle bolj divjati. Večina tega strašnega klanja se je vršilo v imenu Kristusovih ran, itd. Torej, kaj si čitaUljl še mislite o takšni katoliški veri, o takšnih duhovnikih, posebno pa še o kanonikih in škofih? In končno, kaj si mislite o Bogu, o katerem se je vedno govorilo, o Katerem se je veano govorno, Qr y gukopravnoati na da je vsegaveden, neskončno . . . . „A D„ pravičen in neskončno usmiljen? Nekoč so nas učili, da smo vsi njegovi otroci. Učili so nas tudi, da moramo ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe. Po-Um so pripovedovali: Kar ne šeiiš, da drugi tebi ne storijo, ne stori takega ti drugim itd. Vsi ti nauki so se razkadili— kakšna prevara! Pribito pa je, da se je osvobodilna vojska dobro bojevala. Partizani so se pošteno in hrabro borili na življenje ln smrt proti krvoločnemu okupatorju, proti iUlijanskim fašistom in nemškim nacistom. Zakrknjeni okupatorji so imeli v načrtu likvidirati vse Jugoslovane in celo vse Slovane. Nemci so smatrali Slovane za barbare. Kolikor od teh jih preživi vojsko, morajo biti ie samo sluge, sužnji Nemcev. ^ Kljub temu pa so slovenski domobranci, ivabobranci, tako vneto pomagali Nemcem in Italijanom. Na drugi strani pa, koliko so morali hudega pretrpeti partizani, resnični borci za svobodo. Od ene strani jih je napadal okupator, od znotraj pa domači izdajalci, domobranci, hrvaUki ustaši in Mihajlovičevi Četniki. Partizani so bili slabo oblečeni, skoraj boat, lačni, brez orožja in brez skladišč. Bili so v vodnem boju z okupatorji, katere ao spremljali domaČi Izdajalci, in v trajni nevarnosti, od katere strani pridrvijo Nemci ali Italijani, aH jih z net oplanl bombardiraj«, ■ Res je čudno, da ao končno po tolikem trpljenju odločno in hrabro zmagali, toda z velikanskimi žrtvami. To naj si vsi fašisti. nacisti ln domači iadajal-cl dobro zapomnijo, kako so Jih dobivali po bučah od partizanov. Naj nikdar več ne poskušajo U-kega nasilstva nad Jugoalovani, V tem se Je zgodilo po znanem pregovoru, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sedaj so ti sovražniki sprevideli da so bili v zmoti, ko ao sa bojevali a okupatorji pod pretvezo, da gre za vero in Boga. proti ps rt Iranom, bret verskimi komunisti. Rekli so. da se borijo v Imenu Kristuss In niegovih ran Ce |e bilo tisto bojevanje res pnftteno. reka! niso domobranci in isdsjslei zmagali? Zakaj nI domobrancem, fašistom in nacistom pomagal Kristus, na, katerega ao se sklicevali, da delajo v njegovem imenu? Ali ni že skrajni čas, da bi priznali vai ti izdajalci, domobranci in kompanija, da se sptoh nikdar niso bojevali ti Kristusa kralja, pač pa za kralja Petra, Hitlerja in Mussolinija. Vera in Bog sta Jim bila samo za pretvezo, da so vse skupaj do skrajnosti nesramno zlorabljali. Ako bi se bili bojevali res samo za Boga in ako je Bog res vsegamogočen. bi bil tistim svojim bojevnikom pomagal prej kot pa vsega slabega zmožnim partizanom-komunistom. Pa s6 partizani anagali! .Res t>reč$idno je to, da po vsej Evropi prihajajo na dan in na površje ti nezaželjeni komunisti in socialisti. Ko se še enkrat umakne ameriška in angleška okupacijska armada iz zasedenih krajev, iz osrčja krščanstva, pa ne bo dolgo, ko bo nasUl tudi Um velik preobrat na levo. Pa naj bo dovolj o tem. Le toliko še rešem, da je gornji naslov: "Skupaj v izdajstvu tti skupaj pred sodniki," pravilen. Sodniki bodo gotovo sodili po-šUno. Vaem vojnim zločincem bodo prisodili pravično, zasluženo plačilo in nagrado. Onim pa, ki so krivi malo ali nič in ki so bili v tisto zapeljani, bodo po-svarjeni ln izpuščeni brez kazni. Želim Se nadalje povabiti na* še napredne in sposobne dopisnike in dopisovalke, in sicer: Durna, FilipiČa, Kaferla, Česna, A. Božiča, kovača in zidarja, l^aučiča, Boštjančiča, Louisa Pirca, Johna Pollocka, Jožeta Okorna. Vai ti ae razumejo na tovariše, naaprotniki pa na osle in oslice. Kaj pa Tone Malnar? Vse priznanje TI'za Uko veliko delo pri nabiranju in prevažanju nabrane obleke in drugega blaga za Jugoslovanski rdeči križ, za osirotele ljudi in otroke. Priznanje tudi za pošten in krepak grd napad na tebe v "A. D. Torej, vsi dopisniki, pišite še večkrat in odgovorite na laži in blatenje junaških borcev parti zanov. Lepo priznanje tudi mrs. Albini Novak za imeniten članek v decemberski številki Zarje. Več o tem napišem prihodnjič. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete! Anton Jankovich. O TEM IN ONEM Akron. O.—Člen 25 ustave Jugoslavije pravi: "Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi so prepovedane" itd. To je stoprocentno na mestu in tako bi moralo biti že pred stoletji v veljavi. Marsikomu Je še znano iz domovine politična gonja klerikalcev in to celo a prižnic in spovednic proti delavskim kandidatom. Zato je kle-rofašizem vedno imel vajeti v rokah nad preprostim ljudstvom. Nova ustava Jugoslavije je zares izvrsten dokument, ki v resnici vodi jugoelovanako ljudstvo na pravo pot demokracije, v složnost narodov in k upanju boljšega življenja in človeških pravic kot kdaj prej v zgodovini propadle Avstrije ali stare Jugoslavije, ki je bila pravo korito sa nepotrebne troU in izkoriščevalce. Koncem konca je Bog stopil le na stran TiU in partizanov, kajti videl je. da so se borili za svojo zemffo in domovino, ter da so bolj pravični in pošteni kot pa Rožmanovi ivabobranci. V zadevi TrsU in Goriške Je bilo sporočeno, da zaatopniki Štirih velesil, ki črUjo novo mejo med Jugoslsvijo-IUlijo, ne morejo priti do sporazuma. Seveda ne. kajti Anglija In nje podpirale! bi menda najrajše še kaj odvzeli od Jugoalavije, ki je nJim bila velika pomočnica v vojni, in dali prej aovrsžni fašistični Italiji, saj Uko zgleda, ko čfUmo sovražne vesti proti Jugoslaviji. Ako Tito s močjo vzame Trst s Primorsko In druge slovenske kraje, bo to krivda Angliie ln Amerike ker ukraden slovenski svet. ki Jim pri-oads le 13 sto let. ne vrnejo Slovencem mirnim potom. Volaki. ki so se vrnili z bojišč Evrope. Azije Itd . bi bili ve- liko na boljšem, ko bi se tistih bilijona doUrjev posodilo njim kot pa Angliji, kaUri so ameriški davkoplačevalci plačali že okoli 30 bilijonov. Tudi bolj gotovo bi vojaki vrnili denar kot pa ga bo* kfamarska Anglija. Gre seveda za ohranitev sv. kapiUlizma in za obrambo proti Ruaiji in zato ni škoda denarja. Skoro večina programov na radiu ni ničesar drugega kot "Junk."" Le malo je takih, ki jih je res vredno poslušati, in eden od Uh je "Town Meeting" vsak četrUk ob 8:30 zvečer na omrežju American 'Broadcasting. Na Um programu je bUa dne 21. marca razprava, "Ali se Je Ameriki treba bati Rusije?" Kalten-bom je udrihal po Rusiji kot navadno, da bi kmalu bripav postal. Toda drugi kolega mu je izvrstno odgovarjal (menda Davis) In omenil, da tudi Anglija in Amerika niso nič boljše v prisvajanju ozemlja, kar se je tudi izkazalo po daljšem razpravljanju množice,-da je Uko. Kal ten born je enkrat omenil, da ima Ruaija doati olja v svoji državi in zakaj aega po iranskem olju. Amerika ima tudi doati olja v Ameriki in zakaj ona sega po njem v drugih državah, mu je drugi odgovoril. Je Še vedno na mestu, da vsak najprvo pred svojim pragom pomete. Gotovo je znano vsakemu v Ameriki, da nasUja po vsem svetu silno pomanjkanje živeža in da bo najbrž več milijonov ljudi pomrlo od lakote pred glavno žetvijo v poletju. Zato priporočajo, da bi si Amerikan d nekoliko pri jedi pritrgali. (Se kralj "hobotov" v Ameriki je ukazal svojim podanikom, da bodo Imeli le en "meal" na dan). Šala ali resnica, vseeno bi se veliko življenj ohranilo, ako bi mnogi Amerikanci bili nekoliko manj potratni. Znano je, da mnotfi več pomečejo jedil v "garbič" kot pa pojedo. Tudi kar se v vrtovih doma pridela, toliko več se odporpore lačnim. Gotovo ste Čitali oni dan, ko je 1 funt svežega fižola UUl $5 in $20 en -"pinearpple" v Londonu. Z delom v vrtu je tudi precej razvedrila. (Posebno za debele ženice je koristno, da se malo razgibljejo in gredo od peči na sveži zrak). Znano je tudi to, da sočivje iz vrta ima veliko več zdravih viUmi-nov v sebi kot pa ono sUro že dan ali več dni. Pazi, Tone Va-lentinčič in drugi farmarji in vrtnarji, da boste sejali zase in ne za mrčes! Kar svetlo sem zijal v sredini štev. Prosvete nad uspehom agiUtorjev za nove člane. Posebno nad uspehom br. J. Sha-ferja iz Wisconsina in s. Rose Radovich iz Colorada. Tisto vem, da čUni se ne tresejo z dreves kot hruške. SU res pridni in priznanja vredni. Ko bi bil br. Shafer ženskega spola, tedaj bi pač mislil in rekel, da imajo ženske večjo privlačnost kot moški. Ko bi bili vsi tako pridni, bi morali v gl. uradu Ribničane dobiti, da bi poslopje razrinili. Pozdrav. Joseph Irman. POMETITE Z DIKTATORJEMI Chiskolm. Mian.—Soseda mi je daU nekaj izvodov Ameriške Domovine in čiUla sem "Besedo iz naroda." Rada bi vedela, iz katerega naroda. Gotovo ne iz slovenskega! Pod člankom je podpisan Milan Slaje. duhovni svetovalec Slovenske ženske zveze. S tem je povedano vse, kateri narod on zaatopa. Slaje v članku grdo in nesramno napada Albino Novak, urednico glasila SŽZ. češ. da mora preklicati, kar je pisala v decemberski šUvilki "Zarje" z naslovom "Bridks resnica." Jaz ne vidim nobene laži, nobene bogokletne besede v tistem članku, bogokletstvo ps je od strani rev. Slsjets. ko Je zapisal. da bi se morala urednici posušiti roka. ker Je zapiaala tako laž. Pazno sem prečiUla ČU-nek in nisem našla nobene laži v njem Slovenske žene. ali boste pustile, da bo oseba kot je župnik SUJe tako napadala in sramotila vašo urednico in or- ganizacijo? On ni niti član organizacije, a hoče diktirati urednici Zarje, tako da se niti glavna U j niča SŽZ ne upa poslati pismo iz sUre domovine v Zarjo, ampak ga pošlje v druge časopise. Oglasite se, članice SŽZ, in poženiU tisUga diktatorja tja kamor spada! Ta dikUtor v tistem članku tudi napada delegate Rdečega križa iz Jugoslavije in jih imenuje komuniste. Ali ni to sramoU od osebe, ki se šteje, da je izobražena? Da, sramota! Tukaj sta se mudila 0. marca dr. Neubauer in Nada Kraigherjeva, zastopnika Rdečega križa Jugoslavije. Udeležila sem se dveh priredb in sem ju slišala govoriti, toda izgovorila nista nobene besede o vladi ali komunistih, temveč govorila samo o veliki« potrebi jugoslovanskih narodov Ur apelirala, da bi jugoslovanskim vojnim žrtvam pomagali bodisi skozi Rdeči križ ali pa direktno. Jugoslovanski narod si je zaslužil pomoč, zlasti pa podhra-njena mladina. Rojaki. Jugoslovani, pojdimo na delo in u-stanovimo nekaj tudi v Chishol-mu in pobirajmo darove ali pa hrano za jugoslovanske otroke. Tudi v drugih naselbinah so pridno na delu in se ne ozirajo na tiste, ki vse preveč poslušajo Slajete in njemu enake, češ, da so božji namestniki. Toda ti božji namestniki učijo narod prav nasprotno kot je učil Kristus. On ni imel nobenega bogastva na tem svetu, naši "božji" namestniki pa se šarijo v zlatu in svili, Uko vsaj pripovedujejo vojaki, ki so se vrnili iz Rimg. Za danes naj zadostuje, ob priliki se bom pa zopet oglasila. Pozdravljam vse naše znance in prijatelje v Chicagu! f Frances Lukanlch. POROČILO O STAVKI V EAST PITTBBURGHU Braddock, Pa.—V zadnjem poročilu o stavki sem poročal, da je naš govemer Martin obljubil šerifu Monaghanu državne mili-Čarje, ki se nahajajo 15 milj od Westinghousa, danes, 26, marca, pa je naš demokratski šerif pozval miličarje pred vhode korporacije Weatinghouse. Prišli so s količki in samokresi brez vsakega vzroka, kajti sUvkanje je v vseh ozirih mimo in brez vsakega tepeža, ker se zavedamo, da z nemiri in tepeži ne bomo ničesar dosegli. Danes so prvič prekoračili stavkovno linijo tako zvani nad-zorovateljl in nekaj delovodij. Ti skebi so dobili ukaz od kom-panije, da morajo na delo že 15. marca, ampak do danes se niso upali prekoračiti glavnega vhoda tovarne, sedaj pa so ga pod protekcijo 250 količkov. Stavkovno linijo so prestopili v majhnih grupah. Stavkovna straža sestoji tudi iz veteranov, ki so se borili proti nacistom in fašistom, sedaj pa se morajo boriti proti podganam. Ne vem kakšno srce imajo ti skebi, menda nobenega, ker drugače tega ne bi napravili. Unija je vložila protest pri governerju Martinu, ampak po mojem mnenju ne bo dosti zalege 1, ker govemer Martin je že pokazal koliko je naklonjen delavcem. Edini protest bo zalegel v jeseni s tem, da mu ne daste glasu, ko bo kandidiral za zveznega senatorja. _____ Louis Kartah. K DNEVNIM DOGODKOM Milwaukee. Wis.—Stoj, prijatelj! Glej in poslušaj—kako raste trava! Nekako tako danes srgumentirajo naši delavski me-ieUrji. predvsem pa oni, ki gledajo skozi črna očala v bodočnost. Mislim, da danes ni človeka, ki bi bil vesel in zadovoljen na tem grešnem svetu, in sicer danes v dvajsetem stoletju krščanske civilizacije. DeUvstvo vsega sveU z dvignjenem! rokami proai in gUsno kriči, "daj in pomagaj takoj, če ne bo prepozno!" Ti mednarodni delavski klici na pomoč pretressvsjo politično obzorje in spravljajo v ospredje važne probleme dnevnega reda. zato imamo toliko nepričakova- nih in hitrih zračnih *fl Rim, London in ker svetovni policisti ne^P nič drugega kot ruskega m da in svetovno rdečo ponT tem oziru imejmo mSoi zaupajmo sami sebi. V tičnihf časih se moramo z dati, da smo Amerikanci« ljudje. Vedet, moramo, vzelo Nemčijo 20 let, je oborožila in spustila v boi nadvlado sveta, nam, mod« Amerikancem, pa je vze^T dve leti, da smo oborožili svet in z atomsko bombo« čili drugo svetovno vojno. Strah pred medvedom in čo poplavo mene prav n* vznemirja, ker vem. da Washingtonu nasi str® končno zavohali in našli tn osebi H. Hooverja, ki bo p« in utihnil glasove del« mas . . . .Mr. Hoover je med nami bro poznan, kajti gotovo a še vsi spominjamo, ko smo? cih obračali kokoši v času gove administracije. Prav vemo, kako je leta 1920 in pošiljal hrano v Rusijo o< prizadetim kmetom in cem. Pri tistih pošiljat., moral imeti svoje kremplje sam vrag, kajti J^ana se poti v Rusijo spremenila v ke, bombe in granate, ki dobili v roke ruski belogar Iz časopisov je razvidno, i mr. Hoover nahaja že v psp vem naslonjaču in ugibata, bi bila naša postrežba potrebna. L. Ambroži S POTA Sem na potovanju. V Dul je že veliko turistov, kajti ( zeru je le malo snega in i dega mraza, tako da ni p jati tukajšnje klime sibir kor se norčuje znani dor št. 45 Prosvete. Čemu blatiti,poleg dri di dobrega Slovenca sea Blatnika, ki je bil na zadn venciji SNPJ v Pittsbu Zakaj piše čez moža, ki ii Dro dušo, je tuka j rojen in i den za SNPJ? Čemu plju lastno skledo in kritiziral je bilo sklenjeno in odgl na konvenciji SNPJ? Glede konvenčnega me bo letos v Evelethu, se je liko pisalo in norčevalo in Minnesote, ki pa ja zelo Dopisnika, ki ponavlja in | Ija iste stvari proti naši M šoti, ne imenujem po imen di kake politike, pač pa ako mu kraj, ki ga je (k cija določila za konvend uffaia, nai ne pride na ko ciio! Naj bi bil mir via nje tedne pred konvencija olikano blatiti brate in " SNPJ. Mnogi se zgraiaja se dopisnik norčuje it i Mihelič. On bi moral da vse kar brbra o lič, je smešno in psvlih* Ni moj namen, da bi *i prepiral. Rečem le. da pošteno mnenje o SNPJ dno sem pristopil v njo. SNPJ je največja, najboijf vsem dobra, zato nem da sem njen član. ^^ Matija Po** SESTRA BRATOVE ŽENE. NE SVAKINJA Midway. Pa. - V moj" pisu V Prosveti r »ine 6• « bi moralo glasiti, da BSTj pisala sestra moje *vsw rej sestra bratove m* » Ja svakinja. ^ ^ pismo od.brsta k. *** ona šla v šolo v Ljubljano končani šoli bo bo. Brat omenja, ™ kaj več pisal« o razmerah, kajti ona * "1 nima ln bolj ra/umr Marr* LISTNICA URI U Salle. IH- t- jO in deloma ma skozi Trst jg^gUnjrvJ*^ poseben / ^ druge pošU za J« i. APRILA 1946 PROSVETA asti iz nove, prerojene Ignije in Jugoslavije jiko delavsko zborovanje v Tržiču I četrtek popoldne je bilo v Lu veliko delavsko /borova-I ki so mu prisostvovali za-tniki pokrajinskega odbora Etnih sindikatov. Zborovanja fe udeležilo okoli 6000 delav-I včlanjenih v Enotnih sin-Lih. Predsednik Enotnih Cikatov v Tržiču tov. Černi-|j7v svojem govoru odločno krnil delovanje Julijskih sin-Len' ki skušajo z zahrbtni-Fetaki in klevetami rušiti za-Ltje, ki ga imajo vsi delavci ijske krajine v Enotne sindi-| Tovariš Černigoj je pou-[il, da so bili vsi funkcionarji Ltnih sindikatov aktivni par-fnski borci, ki so vsi na last-fkoži čutili fašistično prega-Le in ki nikoli več ne bodo [olili, da 'bi se vrnili časi iz 1922. lato je spregovoril tajnik po-[jinskega odbora Enotnih sin-Etov tovariš Bukovec, ki je kstil delavce o poteku pogaja za nove mezde ter pouda-[nerazumevanje delodajalcev I neodločnost reakcionarnih Ijskih sindikatov za dosego lih delavskih mezd. V ime-KEnotnih sindikatov je odklo-[znižanje delovnega časa od tnskih 48 na<40 ur, ker bi bi-Selavci s tem prikrajšani za [dnevno mezdo. Protestiral troti kršitvi odredbe anglo-kriške vojaške uprave s stra-lekaterih brezvestnih deloda-fcv. ki navzlic prepovedi odirajo delavce. Ean pokrajinskega odbora Itnih sindikatov tov. Solieri ■vrnil šovinistično delovanje Ijskih sindikatov, ki služijo lo reakciji in italijanskim šo-kstom za dosego njhovih poli-lih namenov in razbijajo e-lost slovenskih in italijan-i delavcev Julijske krajine, lotni sindikati," je dejal Soli-I "zahtevajo politične svobo-le, kajti ne morejo ravnoduš-uledati, kakšne so politične lwre v deželi, kjer delajo. Itni sindikati zahtevajo ljud-I oblast, ki jim edina lahko ktovi demokratične pravice, latere so šli v borbo in v i-lu katerih so dosegli zmago, itni sindikati zahtevajo brat-I sodelovanje italijanskih in hnskih delavcev, kajti itali-kko-slovansko bratstvo je o-Ka vsakega koristnega uspe-Idelovnega ljudstva Julijske line. V znak bratstva so bili Ijanski delavci pripravljeni Piti v stavko, ko je bil uki-£ "Primorski dnevnik." V F antifašističnega prepričala stavkajo danes delavci la-Mnice pri Sv. Marku v Tr-ker se vračajo v ladjedelni-Ifaiistični elementi. Četudi P»so čisto ekonomski proble-vendar problemi, ki živo »najo delovno ljudstvo. fržaško ljudstvo," je nadjilje-Solieri, "tudi ni ravnodušno Problemu internacionalizacija četudi to ni sindikalni f*rn, kiikor si ga zamišljajo sindikati ter reakcionarni. Tržaško ljudstvo no-»veti V nobeni koloniji no-carstva. Že med borbo ■ust;.!mvil<, svojo delavsko katere glavno načelo "" pripolno spoštovanje de-Pravic. Julijski sin-■■Propagirsjo nacionalno Jgjjt ter hočejo nasilno u-v vprašanja IJdnost, JulljBk€ kraj.ne ?* » Pripadla Italiji. Enotni r*h i" '» nagluili potrebo Ejg^rganizacijc do ro-Julijske krajine r''vni brenči. Julijski P-1' '^Mu,aJo, d. imajo v ' "r|stašev. v resnici nik'»gar. Če bi prišli k,J' Vrst Vf**»tva Italljan-I " dela v Tržič, na mesu pre-1 včlanjeni tržišld nirr Hi Hrti govoril ie bivši K »'arlbaldinske Giordano •i zapoalen "*ki ladjedtlnl-1 "i^nik Par-Pozval I »"•dpirajo airo->n Partizanske sirote. "Združite se tesno pod zastavo delovnega ljudstva!" je dejal. Rudarji Trepče to posvali na trimesečno tekmovanje tovariše iz vseh kovinskih rudnikov Rudarji rudnika 'Trepče," ki so pozvali na trimesečno tekmovanje rudarje iz vseh kovinskih rudnikov v naši deželi, so izdelali obširen načrt dela, ki naj bo izvršeno med tem tekmovanjem. Načrt vsebuje navodila glede povečanja proizvodnje in delovnega učinka, uvedbe čim večje štednje, graditve številnih stavbnih objektov itd. V tem načrtu je posebno poudarjen dvig kvalitete v proizvodnji. Rudarji se morajo potruditi, da bo v rudi, ki pride iz jame, Čim manj kamenja. Odbiranju rude v samem rudniku se mora posvetiti čim večja paž-nja. Glede povečanja proizvodnje so se rudarji odločili prekoračiti osnovno normo. Štednja se bo izvedla o vseh delavnicah, v cilju, da se čim bolj zmanjšajo stroški proizvodnje. V načrtu dela v jami je predvidena velika štednja eksploziva, karbida, električnega toka itd. V cilju štednje je tudi pojačanje mehanizacije dela, in sicer se bo ražno mehanično orodje predelalo in uporabilo v proizvodnji. Iz starih akumulatorjev bodo sestavili štiri nove akumulatorje s 6 do 12 voltov, iz starih elementov pa ltt baterij za telefone. Na novo bodo usposobili štiri avtomatske prekinieValce s 25, 40 in 60 am-perji. Predvideno ie tudi popravilo starih karbidskih svetilk, ki leže sedaj po skladiščih. Uporabljene bodo tudi osi starih flo-tacijskih strojev, izmenjani žle- bi za rezervne črpalke in prav tako stebri pod flotacijo. Znova bo usposobljena električna turbina, ki je bila zaradi konstrukcijskih nedostat kov že pred vojno neizkoriščena: Zaradi štednje z električno energijo se bo popravila črpalna naprava za povratno vodo od ventilatorjev pri kotlih. V žičarni se bodo popravili stari klini in spojke, ki so bili pometani proč za časa okupacije. Glede povečanja proizvodnje so delavci flotacije in topilnice na Zvečanju sklenili v februarju staviti v pogon flotacijo bakra, dasi to ni predvideno v načrtu ministrstva rudarstva. Koncentrat avinca ne sme biti manjši od 79 odstotkov, koncentrat cinka pa od 49 odstotkov; izkoriščanje svinca ne manjše od 95.5 odstotkov, a cinka od 77 odstotkov, t ' Topilnica se je obvezala, da bo z istim številom delavcev povečala proizvodnjo za 20 odstotkov in s tem zmanjšala režijske stroške za 10 odstotkov. Rafinerija se je obvezala, da bo prekoračila načrt proizvodnje cinkovega klorida za 30 odstotkov. Delavci strojno-ključavničar-ske delavnice bodo organizirali delo za popravilo okoliškega poljedelskega orodja za pomladansko setev. Tesarji v mlinu so se obvezali^ da bo vsak izmed njih med tem tekmovanjem dal po 50 ur brezplačnega nadurnega dela, delavci topilnice pa, da bodo organizirali 30 strokovnih predavanj za delavee. Slična predavanja bodo tudi pri delavcih rafinerije. Delavci žičarne so sklenili, da bodo dali 3000 ur brezplačnega nadurnega dela. Mehaniki in mizarji bodo šli dvakrat mesečno na deželo in pomagali i kmetom pri delti in pri popravilih poljedelskega o-rodja. Osebje električne delavnice se je obvezalo, da se bo med tekmovanjem odpovedalo plačilo za nadurno delo. Z izvedbo obsežnega načrta, ki so si ga zastavili rudarji v Trepči, bodo znatno doprinesli k napredovanju tega velikega rud nika. In njihovemu zgledu bodo gotovo sledili rudarji v drugih rudnikih naše države. . —Po Slov. fcoroč. 0 iluzijah obe prihodnje vojne Napisal DONALD BELL Ako je res, da stoji v ozadju vseh težav z Rusijo njena zahteva, da hoče imeti varne meje, ako je treba pripisati zaplembe repara-cijskega blaga, rekvizicije ležišč petroleja in sploh vse homatije v Perziji in Mandžuriji ruskemu strahu pred napadom, potem je tudi jasno, da je zapadnjaški monopol atomskega orožja odgovoren — v prvi vrsti kriv — vseh težav, ki so nastale s Sovjetsko unijo. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so Rusi v zadnjih tednih in mesecih vojne opazili, da odvajamo iz Nemčije vse nemške učenjake in tehnike, ki so imeli posla s problemom sprostitve atomske energije, z radarjem, raketnimi bombami in radio-dirigiranimi letali. Rusi so pač morali videti in vedeti, zakaj so ameriške čete vdrle tako bliskovito — tik pred koncem vojne — v ono zono Nemčije, ki je bila določena za sovjetsko okupacijo. Naše čete so takrat prodrle v one kraje, da polove vse te učenjake in izvedence — in to je bilo dolgo časa pred prvimi začetki naših sporov z Rusi na Balkanu, na Srednjem in na Dalnjem vzhodu, ki ao zdaj najnevarnejše točke mednarodnih težav. Potrebno je, da se javnost prepriča, da sedanje Iluzije o bodoči svetovni vojni v praksi ne bodo držale. Naštel bi rad pet takih iluzij, ki se bodo razblinile v nič, ako bi zares prišlo do tretje svetovne vojne. Prva je, da imamo monopol atomskega orožja. Druga, da bo v prihodnji vojni znanost vašntjšt kot politična in socialna organizacija držav, ki se bodo spopadle. Tretja, da bomo ostali prvi v vseh vprašanjih atomske energije, ker smo bili prvi, ki smo izkoristili razbitje atoma ura-nija. Četrta, da bodo armade bodočnosti maloštevilne. Peta. da bo vojna brzo končana nekateri poeebno navdušeni strokovnjaki govore že o vojni, ki bi trajala nekaj ur. Pribiti je treba prvič, da poznajo znanstveniki vseh narodov osnovne podat k« problema sprostitve atomske energije. O-ni, ki mislijo, de Rusi ne vedo nanjmanj toliko kot mi o nemških iznajdbah glede raketnih bomb in sličnega, zelo podcenjujejo vrednost in učinkovitost njihove informativne službe. Poleg tega pa so tudi brez vsakega dvoma sami nadaljevali raziskovanja na tem polju—prav kot mi sami. Vrednost tega, ker bodo dosegli, utegne biti različna od naših rezultatov, toda nikdo ne more reči na primer, da Rusi niso že danes v stanju, da izproži-jo raketno bombo, ki bi mogla prepotovati nekaj sto milj in tam najti svoj cilj. Tudi o tem ni dvoma, da so Rusom znane vse, ali vsaj večina tehničnih tajnosti stomske bombe na podlagi uranija. Vprašanje je le. kako brzo bodo mogli Rusi izdelati potrebno industrijsko opremo za masovno produkcijo atomskih bomb. Se pred 15 leti je splošno prevlado-valo prepričanje, da je ruska industrija preveč zaostala, da bi mogla izdelovati dobra letala. In vendar so Rusi Še prej kot mi razrešili vse probleme masne produkcije letal, in to v času. ko se je pri nas in v Angliji še mislilo, da >e treba vsako letalo posebej zgraditi. Res je seveda, dt smo šli mi pozneje hitrejše In bolj daleč na tem polju, toda to Je vprašanje, ki je nevažno, kajti gre za to. ali utegnejo Rusi delttl atomske bombe ali ne. Le to je važno. Poleg tega jt treba upoštevati tudi to. da je Rusija velikanska dežela, ter da ac njene Industrije jako razpršene Atoms iS h bomb ni toliko, dt bi jo mogli z njimi pokriti in vat razdreti Ako ae Rusi rta tako boje atomske bombe, bodo evakuirali svo- Iran-deželfi olja... F. A. Vider Iran, nekdaj mogočno perzijsko kraljestvo, JMežela, za katero se javnost v tedanji zgodovini ni nikdar posebno zanimala, izvzemSi tistih, ki so in imajo tam svoje zlate zaklade, kot na primer Anglija. Toda odkar so v Moskvi javno povedali, da se jim posebno ne dopade, ker kot sosedi nimajo niti toliko prilike do oljnih koncesij kot tujci, ki so tisoče milj oddaljeni od nji-hovih meja, je Iran čez noč postal svetovno pozorišče. Ta na olju bogata in nesrečna dežela meji na jugu ob Perzijskem zalivu in Arabskem morju, na severu pa ob ruski meji od Turčije do Afganistana. Po površini zemlje je to obsežna dežela, katera meri. 628,000 štiri jaških milj; za primero se lahko reče, da je petkrat večja od Jugoslavije, nima pa več prebivalstva kot ga je imela Jugoslavija pred vojno. Severozapadno od Afgan&tana je male plodovite zemlje, ker v omenjenem delu dežele se razproatiraja obsežne peščene planote in puščave skozi do glavnega mesta Teherana. Najbolj rodoviten in obljuden kraj je ob iraški meji po dolini Karun, po kateri, ae zliva reka istega imena. Tam so žitna polja, prideluje se tobak, bombaž in opij, raste tropično sadje, grozdje itd. Posebno bogata pa je dežela na naravnih zakladih, kot olju in raznih rudninah, za katere se najbolj zanima .tuji kapital. Dasi bi petnajstmilijonski narod, ako bi se v njegovim interesu izkoriščalo tamo oljne zaklade dežele, skoro udobno živel od dohodkov, jt življenska eksistenca tega dela arabskega naroda ena najmizeri.ejših. Angleži, kot v Indiji, skrbe tudi v Iranu — kjer ao absolutni gospodarji — za udobno življenje princa in nekaj ljudi na vrhu, medtem ko st dtlavne mase Izkorišča brez prlnptre. Kdor je čital knjigo pokojnega Wendella L. Willkija "One World", v kateri je prtetj dobro orisal razmere srednjega Vzhoda, temu nt treba širše razlagati, ktkotam gospodarijo tuji gospodarji., V Iranu in okolici so po strokovnjakih ocenjene zaloge olja nad šestindvajset milijard (26,-000,000,000) sodov, kar pomeni, da kdor ima ta monopol, je rešen skrbi radi olja, ker omenjene zaloge presegajo zaloge tega kontinenta. Anglija ima v Iranu izključni in popolni monopol nad oljem, v Irnku 50%, ostalfh 50% se pa deli: 25% na hmertške privatne ifterese, 25% pa na francoske. V Studi Arabiji je pa olje pod kontrolo ameriške Standard Oil iz New Jersey j a in Standard Oil iz Calif orni je. Da se je anglo-ameriški kapitalizem tako tesno združil zoper vsake koncesije iranskega olja Rusiji, je lahko razumljivo ti-rtim, ki opažajo gospodarski boj mer! sistemom privatnega ln kolektivnega — ljudskega lastništva. Rusija se je po prvi svetovni vojni razvila v moderno indus-trljalno državo, katera za uspešni obrat potrebuje mnogo olja. Ker se pa v Londonu In Wash-ir.gtonu zavedajo, da če se Rusiji pusti svobodno razvitje njenih industrij, modernega kmetijstva itd., pomeni konec brezbrižnega je nidustrije in jih razpršili in poskrili. Ln borili se bodo kot so ae borili v drugi svetovni vojni —> z trmadami ogromnih mas ljudi, ki se b11 kot kan-didst zs predsedniŠtvo očlvidno poražen, je dejal, da vsa pritožbe, katere dobiva Kdaj že 14 dni. podpirajo to sumnjo. Za kaj gre. nI hotel povedati bolj v podrobnostih. dokler ne bo "stvar bolj natančno preiskana " Navzlic temu pa Jt naglašal Tamborinl. da bi bilo ntspamet no podcenjevati moč peronizma Tudi če je Peron zmagal na podlagi prevare, Je vendar ntopo-reČno. da jt bila prevara mogoča le kar ao bili njagovi pristaši zelo številni, Jt dodal. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTC Kadar pišete Proavatl tli v glavni arad SNPJ. m ptsshllt t naslovu napraviti ptitne šla vllha S3 sa bttttft "ChUrago Na kuverti vealaf stplšliai ChJ 23. IU. Ta bo »lalšalo dalo nova ustava jugoslavije ' i * Po angleškem isyirniku priredil Mirko O. Kuhal (Nadaljevanje.) Pridobitev aa šenakt Druga nova odredba je. ki določa, da se možitev ne smatra v*č za avtomatični pogoj za dosego ali izgubo državljanstva. V tem se zrcali velik socialni korak naprej, ki so ga ženske pridobile 'mtd vojno in ki jim je daje enakopravnost z moškimi. Na podlagi člena 2« je tudi itarokopttni koncept o nezakonskih otrocih od-stran jen iz zakonika. Nova ustava daje tem otrokom enakost z zakonskimi otroci; izraz "nezakonsko dete" je za vekomaj odstranjeno iz jugoslovanskega pravnega beeedoslovja. Poseben način za dosego državljanstva je bila udeležitev v narodno osvobodilni borbi. Načini, po katerih se državljanstvo izgubi, so: izguba državljanstva vsied kazni, osebna odpoved državljanstva, državno dovoljenje za preklic državljanstva ter potom mednarodne pogodbe. Posebno zlačilna Je določba za odvzem državljanstva Jugoslovanom nemške, madžarske, italijanske ln drugih bivših sovražnih narodnosti v slučajih, kjer te osebe med vojno—radi nelojalnih dejanj—niso izpolnjevale svoje dolžnosti kot jugoslovanski državljani. Poglavje 5. ustave se bavl s pravicami ln dolžnostmi državljanov. Načelo o popolni enako-pravnoati vseh državljanov v o-čeh postave Je postavljeno že v začetku. Predpravice radi rojstva, podedovanega stanu alt stopnje izobrazbe sploh ne obstajajo, Vsako dejanje, ki sloni na domnevanju o Vakih pred-pravicah, je neveljavno in kas-nivo. V smislu prvotntjših postav o volivnih vpiakih in volitvah ljudskih predstavnikov predpisuje ustava vollvno ln i*-vollvno pravico. Postavljeno je načelo, da ima vsak državljan ne glede na narodnost, raso, veroizpoved ali Izobrazbo, ki jt prekoračil 18. leto starosti, vollvno pravico in pravico biti izvoljen v vse organe državne oblasti. Oni, ki so se borili v jugoslovanski vojski, pa se še mladoletni, smejo tudi voliti pod geslom: kdor jt bil dosti star boriti st za državo, jt tudi zadosti star, da glasujt glede njenih ak tivnoatl. Člani armtdt Imajo t nake vollvne pravice z drugimi državljani. Volivna pravica je splošna, t-naka In diraktna In voli se taj no., Vollvne pravice nimajo o-sebe pod varstvom (slaboumni Itd.), ali ki jo izgubijo vsled sod nilske kazni ali na podlagi določbe zvezne postave. Ta določba velja v glavnem za kolabora-eioniste, toda njihovo Številu ob času zadnlih volitev novembra 1945 je bilo komaj 200,000 ali S odstotkov vseh volivcev. Raz lika med to novo postavo ln med Rtaro reakcionarno Je ogromna. NuJprel Je glasovanje tajno; v stori Jugoslaviji je bilo javno. Potem se Je stsrostna omelltev /nižala na IB. leto In vollvno pravico ao dobili tudi vsi vojaki. Toda najvažnejša pridobitev v tem oziru v Jugosltvlji je voltir ns pravica šensk. ki so bi It bred vojno ns vse nsčlne omalovaževane. Priborile so si pravita popolna enakopravnosti z moškimi s svojim junaškim udelt-ženjem v narodno osvobodilni borbi. NJihovs enakopravnost Je poudarjena v ustavi, ki proglaša, da imajo vse ženske ens ke prsvlce z moškimi v vseh panogah državnega, družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Posebni skrb ae posveča maters m z odredbo, ds Je nosnim žensksm zajamčen plačan dopust pred porodom In po rojstvu otroka, ter z ustanavljanjem otroških zavetišč, dtčjlh domov in porodnišnic. - Svoboda .verolapovadL tlaka, govora In etalajtaft Ustava poudarja načelo ločitve cerkve od države ter Jamči svobodo veroizpovedi In vtsti. Zakon In rodbina uživata poeebno zalčito od države. Poroka In razporoka spadata izključno pod pristojnost Ijudaklh aodtšč. toda po civilni poroki st sme ptr poročiti tudi v eerkvi. Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustsvl, so svobodne v svojih verskih stvareh In v izvrševanju verskih obredov. Verske šole, v katerih se goji duhovniški naraščaj, ao svobodna, tods pod nadzorstvom države. Zloraba cerkve In vere v politične namene Je prepovedana, Država lahko tudi materialno pomaga verskim akupno-stim. Svoboda tiska, govora, shodov in manifestacij je zajamštna. Te svobodščine so postbtj krite v dveh postavah; prva je postava o tisku in proglaša, da lahko vsak državljan Izdaja časopise, knjige itd. brez kakega posebnega dovoljenja, če le to prijavi pri oblasteh. So pa gotove omejitve glede fašističnih in fašizmu naklonjenih elementov/katerim postava prepoveduje vsako tiskovno aktivnost. Soglasno z načelom, da demokratične svobodščine v Jugoslaviji nt mortjo biti zlorabljene, če bi ftšlttl u-živali svobodo psi njihovem rušilnem delovanju, postava ne dovoljuje tom ljudtm izdajati svoje čaaopisjt niti jim ne dopušča pisati stvari, ki bi podii-gale narodno ali versko sovraštvo. Saboterjem je sabranjtito propagirati aabotažo potom pi* sane besede in pisanje, v katerem se priporoča s silo spremeniti državno organizacijo, jt tudi prepovedano. Obrekovanje vrhovnih državnih organov ter Širjenje vznemirljivih vtsti je prepovedano. Te omejitve popolnoma soglašajo z jugoalovanskim pomenom ljudsko demokracije, ki poudarja, da bi ne služile demokraciji, če bi fašlati in njihovi pripadniki dobili pravico bofltl se. proti svobodi ln demokraciji v imenu demokracija in s pomočjo demokratičnih zakonov. Postava tudi ne dovoljuje pisanja proti prijateljskim državam na način, da bi miroljubni jugoslovanski xu-nanji politiki pretila zaradi tega kaka ntvarnoat. Prtpovtdtno jt tudi tiakatl karkoli financiranega it tujlnt, kajti jasno jt, da tako pisanja ne bi iiraftalo ju-goslovanakih smtrnlc, temveč smtrniee ontga, ki bi tak tlak financiral. Dajala bi st za novo peto kolono, tisk bil dovoljen. Zanimiva Je tudi odredba, ki določa, da morajo časopisi pri-občati popravke, Čt jt ostba razžaljena radi kake lijavt v časopisu. zamort razžaljeni napisati odgovor in ltat ga mora objaviti, toda popravek nt tmt presegati dvakrat toliko prostora kot je bila originalna isjava. Uvažanje in razmnoževanje tu-jtjezičnih časopisov jt ntovira-no, razen listov, ki so tiskani v Jugoslovsnskih jezikih; v takih slučajih mora biti dobljeno najprej dovoljenje. Druga posta vs daje prtvloo združevanja. Prvi dal proglaša popolno svobodo zs ustanavljanja novih političnih strank ali oživljanja stsrih, Edina določba jt, da mora pradlog za ustanovitev državne stranka podpisati 50 volivcev, za zvezno stranko pa se zshtava 100 vollvctv. Druge druftbt st ustsnavljajo na Isti način, samo da Jt ntmtn prijavljen ljudskim oblastem. Edina postavna omejitev jt, da take stranke In družbe nt morejo biti fašističnega ali fašizmu naklonjenega značaja ter da nt bodo služilt agitaciji za podžl-' ganje verske, nsrodnoatne ali raane ' nesloge ali aovraštva. Shodi in manifestacije ae lahko vršijo prosto pod pogojem, da so prt je naznanjene pri oblasteh. Oblasti jih Ishko prspovejo, če bi se smatrale nevarna Javntmu miru in redu. (Se nadaljuje.) „ ii se potuha », če bi tak t= PONDEUEK, LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI ■ i KAVKAfiKA POVEST Is ruščine prevel * JOSIP KNAFLIČ = , , I II ————i———— (Nadaljevanje) 'Ns tvoje zdrsvje! V imenu Očeta In Sina!" ja rekel starec in s slovesnostjo sprejel vino. "Da bi dosegel, kar ielii, da bi postal korenjak, si zaslužil križec!" Lukalka je takisto z molitvijp pil in posUvil na mizo. Starec je vstal, prinašal posušeno ribo, jo položil na prag, jo stolkel s palico, da bi bila mehkejša, jo položil s svojimi žuljsvimi rokami na svoji edini modri krožnik in ga postavil na mizo. "Pri meni je vse, tudi prigrizek, hvala Bogu," je rekel poiosno. "No, kako je z Mose-vom?" je vprašal starec. Lukaška je povedal, kako mu je narednik vzel puško; očitno je želel zvedeti mnenje starčevo. "Za puško se ne trgaj," je dejal starec. "Če puške ne daš, nagrade ne bo." , "Oh, stric! Kaka nagrada neki je za malolet-nike? (kazalci, ki še niso začeli aktivne konjeniške službe) A puška je dragocena, krimska, sedemdeset rubljev je vredne." "E, pusti! Tako sem sa tudi jaz nekoč spri s stotnikom: konje je hotel od mene. Če mi daš konja, Je dejal, ps te predložim za praporščaka. Jaz nisem dal, pa ni bilo nič iz tega." MA glej stric: jaz si moram kupiti konja, a pravijo, da ga onkraj reke za manj ko petdeset rubljev nI dobiti. Mati vina ša ni prodala." "Eh! Mi sa za tako nismo žalostih!" je rekel starec. "Ko ja bil stric Jeroika v tvojih letih, je ropal ža črade pri Nogejdh in jih gnal čez Terek. Takrat si dal včasih imenitnega konja za mero vodka ali za burko." "Zakaj so jih dajali tako poceni?" je vprašal Lukaška. "Bedak, bedak, Marka!" je zaničljivo rekel starec. "Saj ropaš vendar zato, da se postaviš. A vi, mislim, ds niti videli še niste, kako se odžene konja. Zakaj molčiš?" "Pa kaj bi govoril, stric?" je rekel Lukaška. "Mani ae zdi, da smo mi vsa drugačni ljudje." "Bedak, bedak, Marka! Drugačni ljudje!" je odvrnil starec oponašajoč mladega kazaka. "Bil sem jaz drugačen kazak v tvojih letih." "Kakšen pa?" je vprašal Lukaška. Starec je zaničljivo zmajal z glavo. "Stric Jeroška je bil prostodušen, nič nI skoparil. Zato pa me je Imela rada vsa Čečnja. Ako ja prišel k meni kak prijatelj, sem ga napojil s vodko, ga pohvalil in ga prenočil; a kadar sem šel jaz k njemu, sem vzel seboj darilo, petkeft. Tako delajo pravi ljudje, a ne tako kakor dandanes: ko ja vsa zabave pri fantih ta, da grizejo buče in pljujejo luščine," je zaničljivo zaključil starec in ea oponašal, kako grizejo buča in pljujejo luičine današnji kazaki. "Poznam to," je dejal Lukaftka. 'Tako je." "Ako hočeš biti fant korenjak, tak bodi džl-glt, a ne kmet. Kmet konja kupi: dener položi In vzame konja. Pomolčala sta. "Saj je tudi tako dolgčas, stric, v vasi ali v kordonu; In nikamor na npreš iti razveeellt se. Ves narod ja boječ. Poglej tege Nezarja. Zadnjič smo bili v aulu; pa nas Je povabil Girej-han k Nogajcem po konje; nobeden ni hotel iti; a sam vendar nisem mogel?" "A stric, kaj? Mislil, da sem se posušil! Ne, nisem sa posušil. Daj ml konja, pa grem precej k Nogajcem." "Kaj bi prazne govorila!" je rekel Luka. "Ti mi povej, kako naj bom z Girej-hanom. Ima tako gladko čelo, slabo ja zaupati mu." "Girej-hanu lahko zaupaš, ves njegov rod je pošten; njegov oče mi je bil zvest prijatelj. Le poslušaj strica, nič slabega te ne naučim. Daj ga, da priseže, potem mu je zaupati. A če poj-deš z njim, imej pištolo zmeraj pripravljeno. Najhujše je, kadar začneš deliti konje. Enkrat bi me bil Čečenec skoro ubil; zahteval sem od njega po deset rubljev za konja. Zaupati—da, le zaupaj; a brez puška ne leži spat." Lukaška je z zanimanjem poslušal strica. "Kako je, stric? Pravili so, da imaš travo razganjavko," je rekel po kratkem molku. "Razganjavke nimam; a naj bo, naučim te, ker si vrl dečko in na starca ne pozabiš. Ali te čem naučiti, kaj?" "Nauči me, stric." "Želvo poznaš? Saj je grd vrag to, želva." "Kako bi Je ne poznal!" "Poišči njeno gnezdo in spleti plotek okrog, tako da ne more skoz. Kadar pride, gre okoli in okoli in tako spat nazaj; poišče travo razganjavko ip razdene plot« Tedaj pojdi drugo jutro zgodaj tja in poglej; kjer je razdrto, tam leži tudi trava razganjavka. Poberi Jo in nasi jo kamor hočeš. Ne bo zate ne zidu ne zapaha." "Ali si ti to poizkusil, stric? A?" "Poizkusil nisem; a pravili so mi pošteni ljudje. Jaz sem imel samo zagovor, da sem zmo-111 "Pozdravljena", kadar sem sedel na konja. < Kaka Je ta "Pozdravljena, stric?" "Al' tega ne znaš? Eh, kakšno ljudstvo! Tu le strica vprašaj. No, poslušaj In govori za menoj: Pozdravljena, hči v Sionu. Glej, Itralj tvoj. Mi sedamo na konje. Sefsnjs vpije. Zaharja kliče. Oče Mandriče, Človeka varuj. v, 7t» , / "Človeka varuj," Je ponovil starec. "Ali znaš? No, povej." "Ali, stric, mar te radi tega niso ubili? Ali je mogoče!" "Zelo pametni sta postali vi. A le nauči se in Izgovarjaj to. Ne bo ti škodovalo. No, jaz sem zmeraj zapel "Oče Mandriče," pa je bilo prav," In starec *e Je sam zasmejal. "A k Nogajcem, Luka, na jahaj! To ni nič." "Zakaj?" . "Niso več časi za to, vi nista ljudje za to; zanič kazaki sta postali. In koliko so vam Rusov nagnali! Obsodijo te. Res, pusti to. Kaj vam bo! Da, midva z Glršikom sva nekoč . . ." In starec je hotel začeti praviti svoje brezkončne storijo. A Lukaška je pogledal skozi okno. "Je čisto dan, strie" ga je prekinil. "Čaa je. Pridi katerikrat k nam " "Kristus ta obvari! Jaz grem k Rusu; obljubil sem mu, da ga popeljem na lov. Dober človek je videti." (Dalja prihodnjič) Jaka želi svojim borcem srečno novo leto Serge) Keučič Zima 1941—prve zima "gobarjev", ki se bore v goreh. Hude je, kot Je ljudje ne pomnijo ie desetletjs. Mrzle, snega ogromno, a veter in metež še nikakor nočeta ponehati. Noge zmrzujejo v čevljih, prstov na rokah ne čuta, orožje ne dele kakor bi moralo . Pa kaj bi! Partiaane ni strah ovabov, pa Jih tudi mraza in zime ne sme biti« Sej ee včasih tudi ogreje* Pride kolone dva-bov v deset- ali tudi večkratni premoči Boj ae rasplamtl. da ti postane toplo pri duši In te-laau Včasih pa greš v vas Takrat Je praznik Sedeš za peč. gospodinje ti prineee kruha in mlaka Vidiš, da Ima rada par tisane in sa trenutek eo pozabljene vse težave preteklih in bodočih dni. "11. december 1941" Je pisalo na koledarju, ko je bil za Jakovo četo tek praznik Naptenifa ee Je v gorenjakih Rovtah Bor-d sede po hišah in pripovedu jejo Staro in mlado )• zbrano okrog njih Ljudje kar požirajo to prihajajo is ust parti- Zunaj Je mirno, Na koncih vaai so strsže, nsd vasjo pa trije opazovalci. Čas koaila ae bliža. Denes bo dobro in obilno Ubili so vola in nosnice te dfafti vonj kuha-negs mesa. Se malo, pa bo gotovo. Z opazovalnice pridirja v vas dežurni. "Kje ja tovariš komsndir?!... TovsriŠ komandiiir!,.. Jskaaa!" Jaka je ie tu. Ves zasopel mu pripoveduje dežurni, de se proti vaai pomika kolona Svatov. Kakih SO jih bo . . . "Četa v z boot) r' Prostovoljci na levo, vai ostali na desno*" V nsglici ae borci opaiatjejo in na levi ie stoji 40 fantov. Takoj krenejo na položaje. Treba je primerno sprejeti sovrstnika, ki jim niti pri kosilu ne da miru a temi svojimi prekletimi kolonami. - » če jih je le SO, bomo kmalu opravili. Niti koetla ne bomo zamudili. Medtem bo revno pripravljeno.,** modrujejo vedno naamejani in zadovoljni borci Dež ms nov Tonček repetira ml« treljea In pregleduje okvirje z m uničijo V klancu za ovinkom ceste ee ustavijo in poležejo za grmovje. Zelenci prihajajo izza ovinka Drug za drugim gredo. Pot jih pelje še v majhno kotanjo, v ka tari sa trenutek izginejo, nato pa spet na ravno cesto. "Pustite jih, naj pridejo čisto blizu! Samo tiho bodite!" lepa-taja naroča Jaka. A kakor nelaič se tedaj enemu Izmed borcev udre sneg pod nogami. Zahreščalo in zaropotalo Ja in majhne snežene kepice eo ea sakotalile po strmini. V tišini, ki je vladala, se borcem zde- lo, kot da bi nekdo s topom ustrelil. In le tiije Je poetalo. Le srca ao močno bila v napetem pričakovanju: eo tudi "oni" alilali, ali nieo? . . . Niao, kakor Ugleda Brezskrbno gredo naprej. Slišal pa je nekdo drugi. V grmu Je čepel in s svojimi dolgimi ušesi posluiel na vse strani, kaj se dogaja okrog njege. Hre-ščanje udirejočege se snega pa ga Je prestraiilo, da Je skočil is svoje skrlvalilča, na vee splav sdirjal po rebri na ceeto in po ceeti—Sva bom naravnost v naročje. "Vražji zajec!" ee je skoraj na glas iztrgalo borcu it ust. "Vse nam bo pokvaril!" Pa ae je zmotil? Ne pokverll, le celo koristil je partizanaki zaaedi dolgouhec. Cisto blizu partizanov eo it bili ft ve bi. U le kakih 40 metrov Jih Ja ločilo od njih, ko so Mfledsll zajca ln Svabi ne bi bUi Sva bi , če ne bi planili po nedolžni stvarci Kajti Svaba nikoli ne izpusti prilike, kadar lahko dobi kaj dobrega za pod zob, pa nej bo to podarjeno, najdeno ali ukradeno. No in v tej svoji veliki vnemi za plenom so vsi hkratu skočili na zajca. Nastala je velika gneča. Odlična tarča za partizane. Jaka je za povedal ogenj. Vse partizansko orožje je za-grmelo. Nastla je vik in krik med hrabrimi Hitlerjevimi vojaki. Padali so drug preko drugega. Se en jurii—in v dvanajstih minutah je bila borba končana. Na snegu je ležalo 48 hit-lerjancev, enega so ranjenega ujeli, enemu pa se je posrečilo zbežati, da je lahko v postojanki, kot edini preostali od vse kolone, povedal svojim 'kameradom', kako je bilo. Jakovi fantje pa so zavriskali. Pred njimi je ležala spet lepa zaloga obleke in orožja. Mogoče najbolj pa je bil vesel Tonček, saj je v svojem jurišu sam zaplenil mitraljez, brzostrelko, puško in pistol. Kosijo v* Rovtah pa je' bilo že pripravljeno ln je teknilo kot le kaj. If'' Jakova četa ni ostala v Rovtah. Sla Je dalje na Črni vrh. Akcije so se vrstile dan za dnem. Razširil se je glas, da bodo Nemci selili ljudi iz Poljanske doline. 23. decembra se je žato četa podala v dolino, ehi stori vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila preseljevanja. Zagoreli ao mostovi po Poljanski dolini in izginjale so ivab-ske patrole. Žandarji ao prestrašeni pobegnili in pustili v žandarmeriji partizanom celo zalogo municije. Vso sveto noč se je borila Jakova četa in še dva dni zatem. Nato pa eo začeli Svabi z novo ofenzivo. Spoprijeli so se na cestah, ki peljeta v Gorenjo vas in Lučne. Prav na križišču obeh cest je stal star jugoslovaneki betonski bunker. Vanj se je vselil mitra-1 jezeč Tonček s svojima dvema pomočnikoma. * Že navsezgodaj se ja začel ples —in novi Tončkovi uspehi. " Pripeljal se je poln kamion vojakov. Tonček je—kakor Za poskušnjo—s^Histil prav kratek rafal. Samo 'pet nabojev. Toda bilo Je dovolj. Šofer je bil ubtt in kamion aa Je zaletel naravnost preko ograje majhnega mostu v vodo. Okrog 40 vojakov in oficirjev je ^rilo v zaprtem kamionu. Niti eden od njih ni prišel živ iz njega. Pobili ao se in utonili. . Svabi so privlekli topove. "Bunker je kar odskakoval, tako so nabijali vanj," pripoveduje Tonček, če ge vprašaš, ka ko je bilo. Toda vzdržal je i njem vseeno do enajste ure dopoldne. Potem pa so se vsi pomaknili nekoliko više. Svabi so napadali—naši odbijali vse napade. Pozno popoldne je bilo, nekako okrog četrte ura, ko je pričelo zmanjkovati municije. Tonček in pomočnika so imeli le le nekaj nabojev. Teiko Je bilo Tončku. Kljub vsemu temu se bo treba umakniti Prišlo je drugače. Po bregu ee je spuščal proti partizanskim položajem star možak. Težak nahrbtni kol ga Je tiščal k tlom. Svabi so ga opazili in streljali nanj kot za stavo. Toda on nič. Kar naprej, vedno bliie partizanom. Ni se ustavil, ni legel na zemljo, ni se pripognil za drevo. Ves naamejan Je prilel do čete. Obleka je v cunjsh visela od njega, vso ao raacefrele nemške krogle, tode zadele ga vseeno ni. "Pan t je, vam primanjkuje municije? Kajneda! Saj ee mi Je /delo, ker tole streljanje ie vseeno precej dolgo traja. Nekaj sem vam prinaael!"- Snel je kol z ramen, ga obrnil okrog in Iz nJega se je vsula municije! Fantje bi ge najraje poljubili. Toda niti besede niso mogli spraviti čez ustnice, tako jih je zadela njegove požrtvovalnost in junaštvo Spet ao napolnili orožje in s gostim streljanjem krili umik moiaku, kl se je vračal domov, tja nekam na Pasjo ravan ali proti Koširjem Ni preteklo mnogo časa, ko Je apet nekdo prttel po bregu navzdol To pot ni bil molki, ampak lanska. 2ens onega kmeta, kl Jim Je prej prinesel municijo Tudi ona ni prišle presnih rok. V ceksrju. ki ga je prtneela. so bile klobase, kruh in iganje* ... "Dobro ee drilte, fantje* Ne dajte Jim, da bi nam poiigali in nas pobijali!" je govorila in hodila od borca do borca. Partizani so jo svarili, naj se skrije. Toda ni hotela. Kot skrbna mati jim je delila, kar je prinesla s seboj, potem pa spet odšla. In partizani so se borili že dolgo kljub sovražnikovi premoči. Borili so se za življenje in domačijo starega kmeta in njegove žene, borili so se za deset in stotisoče naših ljudi, ki so, kakor ona dva, hrabri in požrtvovalni. Borili so se za njihovo življenje in imetje in sa svojo veliko domačijo—domovino. Toda noč je Že bila, ko so se morali umakniti, kajti prihajalo je vedno več sovražnikov. Uspeh njihovega boja je bil: preko 300 padlih Svabov v dveh dneh! Spet so zagazili v visoki sneg. Preko Poljanska dolina.ao šli, pod Rubnikom, čez blegašlco cesto v Selško dolino in od tam na Sv. Mohor. Ko so prispeli tja, se je že nagibal h koncu zadnjr dan 1941. leta. Pri Sv. Mohorju so se delili. Ena četa je šla na novo akcijo v Podnart, uničiti most in izprazniti trgovino, druga pa je krenila proti Draigošam. V svetli, mesečni noči je gazila Jakova četa proti Draigošam. Zasneženi gozd se je lesketal v mehkem, sinjkastem soju luninih žarkov. Vaje visokih smrek so se pod težo snega sklanjale globoko k tlom, kakor da bi narava napravila prelep bal-dahin nad stezo, po kateri se je pogasi potfiikala četica partiza nov. Nihče ni govoril. Silvestrov večer je bil in vsakemu so misl hitele v prihajajoče leto. Kako bo? Bo še velika boja? Bo kma lu konec vojne? Kdaj bodo lah ko spet brezskrbno stopili v svojo domačo vas? . . . \j* rahlo sopenje in šum udi rajočega se snega je bilo slišat Nad kolono so se v mrzli zrak dvigali rahli oblački gorke sape ročne*. > Kjer se je kdo ustavil—tam je počival. Naalonil se Je na drevo, ali pa snel z ramena* nahrbtnik in sedel nanj. Spanec je legal na oči, poln sanj in prividov je tipal iz mraka. S čelav kolona se je od borca do borca Širil glas: "Komandir Jaka želi vsem borcem srečno novO leto! Žel jim mnogo zmag in uspehov, ieli jim svobode v tem letu!" In od konca kolona ae Ja spet pomikalo šepetanje na čelo, komandirju: "Tovariš komandir, želimo enako!" Prišlo je novo leto, leto zmag in uspehov. Toda svobode v tem letu še ni bilo. Minuli ao le trije Silvestrov! večeri, preden je svoboda priila. Komandir Jaka in mnogi, premnogi—skorl vsi nje-gpvl borci je niso dočakali . Razni mali oglati ASSEMBLERS Light, clean assembly work on lighting fixtures ' 8 a. m. to 4:30 p. m. 3032 W. Fulton St. / • Haymarket 9350 4 B-OY FOR INTER-OFFICE and FACTORY MESSAGES !V.\ * Excellent Opportunity M. BORN & CO. 1060 W. Adama St. CAR WANTED Please 1 Won't somebody sell me a car? Any kind. Willing to pay a good price. Call at once Aberdeen 1851 JANITORS FOR OFFICE BUILDING -Prefer one who had other janitors in charge { U. S. STEEL SUPPLY CO. 1684 N. Throop Street Rami mali oglati i Press girls •Jffjf «f" Experienced for silks; steady work Good pay ENGLEWOOD CLEANERS AND DYERS 406 W. 71st St. - HUD. 1957 WOMEN MACHINE OPERATORS - On Ladies' Sportswear MAJESTIC DRESS SHOP 310 W. Jackson Blvd. (5th Floor) CRAWFORD 8141 WHY TAKE LESS WHEN WE PAY MORE? for your furniture, rugs, gaaXtove«. sewing machines and refrigerator«. One piece or complete flat. ROCKWELL 4640 .................... II URADA OKRAJNEGA KLERK A OKRAJA COOK. ILLINOIS DRŽAVA ILLINOIS ) m OKRAJ COOK ) V smislu določb člena št. 34 Pri msmegs zakon« države Illinois, na tem mestu isjavljsm, ds as botfe rs bile barv* papirja primarnih glaaov* nic reapektirsnih strank ca Primarne volitve, ki ae bodo obdrftsvsle v okraju Cook, iavsemši mest Berwyn. Chicago. Chicago Heights in Harvey, mesto Cicero In v mestecih Elmwood Perk. Morton Grove, Skokie. Sum-mh in Stlckney v torek. S. aprila 1946, bodo kot sledi: DEMOKRATIČNA STRANKA --------- ROŽNATE REPUBLIKANSKA f STRANKA ...................P LAVE V SPRIftt TEGA sem dal moj podpla In ftiS okraj* Cook, dne 30 marca. A. D. 104* MICHAEL J. FLVmV okrajni klerk (PEČAT) okraje Cook. UUnob We have several openings for 1st Class DIE REPAIR MEN also ELECTRICIAN for third shift 10% bonus for night work. Wonderful working conditions. Time and ft over 40 hours. Double time on Sunday Phone, write or apply Mr. Moody JOHNSON MOTORS Div. of Outboard Marine and Manufacturing Co. Wsukegsn, 111. ALTERATION LADIES & FINISHERS ON LADIES* COATS & SUITS Good Wages - Steady Work STAYSON SHOP 4722 Sheridan Road APRILS Razni mali HISA NA F^OD] Proda » dve stanovat^ hiša v odločenem okr.,? $100.00 me^no. Proda da iz Kalifornije. CsauS Oglasite se osebno pri 3S31 Wsat 28ih Lee Angslaa. Calii^J men i DIE MAKERS and TOOl MILL HAND Steady work 45 hour, OSCAR F. CARLSON MOO Irving Park Rd. NEW SCREENS FURNISHED - OLD SCREENS REWIRED Copper - Galvanized and Plastic Screen Wire DAHLCREN'S INC. 5811 Lawrence . - Ave. 8671 8357 So. ftalated - - Vin. 4470 BRICKLAYERS and CARPENTERS ' CITY WORK - TOP WAGES Apply t FRANK McGLADE Dearborn 8784 EXPERIENCED COATMAKER fod good and reliable established firm: Highest pay. Good working conditions. Apply Room 1822 - 105 S. La Salle St. STRESEN-REUTER WALTER A., INC. PRESS GIRLS Dry Cleaning Plant Oriole Cleaners 735 N. Pulaski Van. 5090 GIRLS General Binding Work WE WILL TRAIN YOU REVISED HIRING RATES Highest rates for experienced 7:15 A.M. to 3:45 P.M. 3:45 P.M. to 12:15 A.M. 10:45 P.M. to 7:15 A.M. STEADY EMPLOYMENT W. F. Hall Printing Co. 4600 W. Dlversey MEN Experienced for CRATING - WRAPPING A ORDER PICKING Steady work - Time H over 40 hour« Very good wages Shelby Craft Co. 2734 W. SUPERIOR Humboldt 1811 POWER SEWING Machine Operators LIGHT. EASY WORK 5-DAY WEEK Opportunity for sdvancemcnt BEST PAY See Mr. Brown BENNETT LANDON WEB CO. 3488 N. Oakley Ave. Bru 4728 Bank Bookkeeping I Operators Experienced or laoKpertoaced 40 hour week Good salary and opportunity for advancement Central National Bank 7» W. Roosevelt Road Assembly and Press Operate 100 Women N< If you want a good per on Day or Night Shift«, fortable working condition«! We can furnish you with that you will like, became qfl Starting Wages and Frequent] ACT NOW 1621 Walnut St Near Lake & Ashland HAYMARKET 4050 Exiensioa 10 - * a T - -1 stenograph! PERMANENT • V < with progressiva organluj good SALARY 5 day week Bonus and other benefit! Minnesota Mining] Mfg. Co. 1500 S. We»temAi Mr. Nelson Tel. Mod WOMEN Bakery Wori ! DAY h and ' EVENING HOURS NO EXPERIENCE NEED A&P BAKER! 4248 W. 47th Stri (47th St. Bus to door)' Tel. Virginia OKU RADIO delo do« 200 deklet in ft u ui p»odukU»»l SE NE ZAHTEVA IZKUŠENOSTI 71c takoj od 76c po 4 tednih '■id™ ,4 ®u ■ ;1 Avtomatično povišanje do 94c Stalso del* Calvin Manufacture! Corporation 4545 Aufu»u