NOVA OPEL VECTRA UMETNOST V GIBANJU avtotehna WQS d.o.o. Mahkovic, SAVA pri LITIJI, Spodnji Log 27, tel./fax: 061/874-112 NOVA OPEL VECTRA OPELO update WINDOWS95 14.900 EXCEL F0R WIND0WS 95 69.420 P0VVERP0INT F0RWIND0WS 95 69.820 MIMM PROJECT F0R WIND0WS 95 98.800 OFFICE STANDARD FORWINDOWS95 105.300 W0RD WIND0WS 6.0 slovenski 66.820 Podjetje za svetovanje, in'eniring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 KRONA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.0.0. LJUBLJANA Tržaška 116,61111 Ljubljana Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA" še do 31.12.1995 VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA PIVOVARNA Laško CEMENTARNA Trbovlje LEK Ljubljana SVILANIT Kamnik MLINOTEST Ajdovščina KOLINSKA Ljubljana ... Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi. Pokličite, pridemo tudi na dom. ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodnjo kontiklnih leč, optika in trgo.-iMM drobno d.o.o. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCljSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO | KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. rr Al • UVODNIK • Sneg je čisto v redu zadeva. Da ga le ni treba "kidati" izpred vrat, se jeziti nad zlizanimi gumami, ker avto pleše po cesti. Še bolj nerodno je, ko stopicaš po pljundri, ker nikjer drugje nimaš stopicati. Mogoče je zgoraj našteto krivo, da se pozimi ljudje raje držijo doma. Vsaj tako je soditi, ko pa se, kaj prida aktualnega te dni ni dogajalo na cestah. Kaj takega, saj veste, ko prično sosedje spletati zgodbice, meje radovednosti pokajo, vrabci čivkajo,... Saj res, kje pa so te dni vrabci? No ja, tisti, ki jih ne pogrešate, dobrodošli. Čeprav se je 15-letnica izlaškega doma zgodila za zaprtimi vrati, smo bili zraven, ko sta starejše občane obiskala dr. Alojzij Šuštar in dr. Janez Drnovšek. Bili smo v Konjšici, kjer so proslavili svojo samostojno krajevno skupnost. Pa na rallyju. Zasavčank niti sneg ne odvrne od dobre vožnje. Povprašali smo, kako bo izgledala nova telovadnica v Zagorju. Majhne, zelene in nevarne,... niso nas okupirale Marsovke, temveč petarde. Če se snega ne bojite, pa brž na smuko. V smučarski prilogi boste našli vse, kar vas zanima. vič iz Hrastnika ■ OVN.CA; Slavko FOTO: Branko Klančar §1®^ /:x žil V ogledalu: Ferdo Dobovičnik Božično novoletna drevesca V domu praznujejo čemu javna dela \ obrt v Hrastniku Kšefti M)] Pošta za novo tisočletje s VI I l Ml Majhne, zelene in nevarne Pogovor: arhitekt Igor Ajtič Smučarska priloga !HD Bron in ilato v Zasavje w Izziv umu IB! Zmeraj kaj, da so ljudje veseli KOLEDAR DOGAJANJ 28. novembra - Objestneži, ki si namesto vrednih predmetov ali večje vsote privoščijo razmetavanje in uničevanje tuje lastnine, vlomijo v OŠ T. Čeč. "Potrudijo" se skozi pritlično okno glasbene šole in se "izživijo" v zbornici. Ob vsej stvari je zanimivo, kako je prav OŠ T. Čeč vlomilcem najbolj ljuba. 29. novembra - TD in KS Izlake novinarjem "naslikata" svoj kraj. Povod: podeljeno priznanje TZ Slovenije Izlakam za drugi najlepši turistični kraj v Sloveniji. 30. novembra - Dom starejših občanov Poldeta Eberla - Jamskega nalzlakah se pripravlja na december. Pa ne le zaradi pričakovanj novega leta in vseh prireditev, kijih navadno v tem času prirejajo zaposleni in stanovalci. Ne. Dom praznuje 15-letnico in vrsto dogodkov bo na programu prav zato. Med njimi tudi postavitev temeljnega kamna za nove prostore. 1. decembra - V dvorani na Stavbah se zgodi koncert Jerebovih pesmi v izvedbi MPZ Polšnik in MePZ Sv. Nikolaja iz Litije. Tudi ta večer je posvečen 850-letnici Litije in z njim velikemu Litijanu, skladatelju, zborovodji in organistu Petru Jerebu. 2. decembra - Pohod z baklami na Mrzlico, zdaj gotovo že tradicionalen, je doživetje, za kateregaje lahko žal vsakemu, ki ga še ne pozna. Zato tudi iz leta v leto večja udeležba ne preseneča, pa naj bo vreme takšno ali drugačno. Tokrat je sneg še prizanesel, čeprav vremenoslovci napovedujejo, da bo zima čisto zares pritisnila. Pa kar naj, saj bosta šele tedaj presenetljivo radodarno okrašena Trbovlje in Zagorje zablestela v vsem "bičkastem" sijaju. 3. decembra - Slovenski metropolit, ljubljanski nadškof, dr. Alojzij Šuštar nedeljsko 1. mašo opravi v večnamenskem prostoru doma starejših na Izlakah. Prvi izmed izstopajočih dogodkov ob obletnici je to in mnogim najlepše darilo. Mateja Grošelj E—5E5BEE—E Zasavc, Zagorje ob L,.Prodan trženje: Peterltvnikar, Si 64 M O* RoZtna, M,lan V.dn Oblikovanj, -166; fax: 64-494; Ali Mediad.o.o. andi Češko, Robert Halzer, -.v.v.v.v.v.v.v,v.-.v.-.v.v.-. 0Varna urednica: Tatjana i/ilm ,luhi. Raiii. IVO telo), Fanči Moljk (Miš , in računalniški prelom: tel.:061/37i-486;fax:06l/ .172-523). Tisk: Uka, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 2(1. julija 2c, 61- ,,,, :::: ■1 a gorje oh ormiranje Sav, 1 x-x-xx:xx '11 j! »11*111 •.■.■.•.•.v O.v, Nenaroct 125(1,64-166; las: 64-494: 5.5.1311111» J ;nih rokopisov m lotograiij x-x x :-x-x x x x-x'x x-x x x : x x x x-x-x-x-x-xvx;:: 1 UJM3J30V FERDO DOBOVI čim Četrt stoletja je že minilo, odkar Ferdo Dobovičnik na AMT pogodbeno opravljadelo inštruktorja.Je starešina v Zasavju. Pri tem ima namen tudi ostati, če bo le zakonodaja dopuščala. Upokojence pri njihovem honorarnem delu namreč omejujeta zakon o delovnih razmerjih in zakon o varnosti cestnega prometa. Pred oseminšestdesetimi leti seje rodil na zagorskem delu Bevškega. Ko je končal šesti razred osnovne šole, seje začela vojna. Pri štirinajstihje šel delat v Steklarno Hrastnik. Kot večina takratnih mladincev je sodeloval pri gradnji zasavske ceste Trbovlje-Zagorje. Pri šestnajstih se je v rudarski vajeniški šoli v Trbovljah učil rudarjenja. Leto za tem so ga dodelili v nemško vojsko. Partizani so ga skupaj s še štiridesetimi fanti iz vasi mobilizirali. Po vojni seje vrnil k rudniku. Pri enaindvajsetih seje oženil in kmalu za tem so ga poslali v Ljubljano, kjer seje šolal za rudarskega nadzornika. Do upokojitve je na rudniku opravljal različna dela: od vozača, kopaškega pomočnika, rudarskega nadzornika do glavnega jamskega poslovodje. Upokojenec je že od sedeminsedemdesetega leta. Z inštruiranjem pa seje ukvarjal že dobrih šest let pred upokojitvijo. Takrat je nalokaciji današnjega AMTja stala samo garaža. Spomni se, ko so pred osemnajstimi leti vsi inštruktorji in člani AMD pomagali pri podiranju stare Volajevehišein tako dobili precej materiala za graditev doma AMD. Pri teh letih je zanesljivo nabiral izkušnje. Poleg učnih snovi in nasvetov za varno vožnjo, še rad pove o zanimivih krajih v Zasavju. O posebnostih zasavskih toplic bi lahko na primer povedal več podrobnosti kot kdorkoli drug. Najraje hodi v Laško, kjer z ženo vsaj enkrat na teden obiščeta kopališče. Glede na to, da so bodoči vozniki različnega značaja, je treba obravnavati vsakega posebej. "Inštruktor ni samo pedagog, mora biti tudi psiholog. Nima se smisla jeziti, dvigovati glas," pravi Ferdo Dobovičnik. Saj si ga sploh ne morem predstavljati, kako bi povzdignil glas. Nasprotno. Njegovo jezo ali bolje rečeno nervozo izda način, kako glas zniža. Učinek je takojšen. Kandidat postane bolj pozoren. V trenutku se spomni, dagaje na enako napako inštruktor že opozoril. Spomni se tudi, kako bi mogel reagirati. Brez panike se sam popravi in se počasi obvladuje. Tako je mirno in prijetno inštruktor Dobovičnik pripeljal do vozniškega dovoljenja več kot tisoč in enega kandidata. Ghislaine Seifel islam B FfiTis tedna Miklavževi obhodi so za otroke še vedno velik praznik. Pod peharji Miklavžu napišejo svoje želje vsi, poredneži in malo manj poredni otroci. Foto: Tomo Brezovar Ureditveni načrti V decembru bodo v občini Zagorje potekale kar tri javne razgrnitve prostorskih izvedbenih aktov. Tako so pripravljeni osnutki Zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje Košenina na Izlakah, Zazidalnega načrta za kompleks SVEA, Ureditvenega načrta prenove stanovanjskega kompleksa Polje 1 - 32 v Zagorju ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za bencinski servis in avtopralnico. Javne razgrnitve bodo potekale v avli upravne zgradbe občine Zagorje ter za ZN Košenina v prostorih KS Izlake, za ZN SVEA in UN Polje pa v prostorih KS Jože Marn. Javne obravnave bodo v sredo, 20. decembra, v sejni sobi Občine Zagorje ob 16. uri zaUN Polje in ob 17. uri za ZN Sveater v četrtek, 21. decembra v prostorih KS Izlake ob 17. uri za ZN Košenina. Vsi občani, ki jih to zanima, so vabljeni, da si razgrnjene prostorske izvedbene akte ogledajo in se udeležijo javne obravnave ter eventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjige pripomb in predlogov. T.P. Legalizacija komunalne deponije Republiški rudarski inšpektor je maja letos z odločbo dovolil odlaganje na komunalni deponiji Neža le do konca letošnjega leta. Ugotovil je namreč nelegalno in nestrokovno odlaganje na bivšem površinskem kopu. V Trbovljah pa dragega prostora za odlaganje smeti ni. V tem času je bil narejen projekt, ki določa tehnologijo odlaganja in zadošča zahtevam rudarskega inšpektorja, ki bi brez teh rešitev lahko z novim letom prepovedal odlaganje. Prejšnji teden so se sestali člani komisije za ureditev deponije in vodstev občine ter rudnika ter sprožili aktivnosti, ki so potrebne za legalizacijo odlagališča. Ta teden bo izdano lokacijsko dovoljenje, kije osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvajanje del. Še v tem mesecu bo trboveljska občina izdala razpis za izdelavo projektov za komunalno deponijo na Neži. V tem mesecu bodo pripravljeni tudi predlogi premoženjsko pravnih razmerij med rudnikom in občino. S trenutno rešitvijo bo trboveljska komunalna deponija, na katero bo možno odložiti do 400.000 m3 odpadkov, dobila možnost za dokončno ureditev. Začasna rešitev komunalne deponije bo sedaj urejena po rudarski zakonodaji. Dogovori o regijski deponiji, ki naj bi reševala probleme petih občin, so še vedno nedorečeni, tačas pa je smeti vendar treba odlagati in začasne deponije predstavljajo dokaj hude zagate. Tudi, če se bodo v regiji dogovorili za skupno, bo od odločitve do ureditve preteklo nekaj let. Odlagališče na Neži je kljub svoji razsežnosti uporabno le za trboveljsko občino. I. L. Praznik obrtne zbornice Decembra letos praznuje Območna obrtna zbornica 25. leto delovanja Tako bodo pripravili razstavo dosežkov članov, izdali zbornik in otvorili prenovljene prostore. Razstava obrti in podjetništva bo od 14. do 16. decembra v prostorih pošlovno-stanovanjskega objekta na Trgu F. Kozarja v Varčevanje Če bi vsi in več varčevati, bi nam ostalo več za naložbe v gospodarstvu. Če bi nas vsaj malce višje obresti spodbujale, bi vsekakor bolj varčevati, ne le na krajše, temveč tudi na daljše proge. Takih čejev je še dosti več, pa nanje nihče ni pozoren. Danes je vnavadi poraba, trošenje. Že res, daje december čas večjih poseganj v naše žepe, res pa je to hkrati čas, ko smo dolžni snovati takšne ali drugačne načrte za prihodnje leto. Denarno varčevanje je zadnje leto spodbudno naraščalo, tolarsko in devizno. Vselej smo naglašali pomen tolarskega varčevanja, ker je ta z nacionalnega stališča pomembnejši, zlasti, če smo varčevali dolgoročnejše. Zdaj je v modi spet devizno varčevanje. Ljudje kupujejo vse več nemških mark, četudi so iz dneva v dan dražje, ker so prepričani, da jim tolarsko varčevanje ne prinaša toliko, kot devizno. Če pogledamo menjalniški tečaj vidimo, kako vsak tečaj marke raste na račun padanja vrednosti tolarja. Pravijo sicer, da menjalniški tečaj ne odraža pravega razmerja, da je pomembnejši podjetniški, ker edino ta prinaša izvoznikom koristi. Pa vendar ni povsem tako. Psihoza ali kot pravijo logika deviznega stanja duha je tista, ki poganja kvišku vrednost nemške marke na račun domačega tolarja. Na obzorju so spet nižje obresti za tolarske hranilne vloge, kar ni in ne bo spodbuda dolgoročnemu tolarskemu varčevanju in s tem večjim sredstvom za naložbe v gospodarstvu. V tem času bi bile bolj logične nekoliko višje pasivne obresti, s katerimi bi privabljali ljudi k večjemu vlaganju svojih prihrankov na hranilne knjižice, kaže pa, da so to le pobožne želje. In ker smo priča tudi vsake vrste drugim apetitom po večjih proračunskih sredstvih za vse vrste porabe, je utopično pričakovanje, po katerem bi imeli več denarja za gospodarske investicije. M. V. Hrastniku (nad banko). Predstavilo se bo 64 samostojnih podjetnikov in zasebnih podjetij ter nekaj poslovnih partnerjev z zanimivo ponudbo za obrtnike in občane. Javnosti bo na ogled od 14. decembra od 11.00 ure do 16. decembra do 12.00 ure, v četrtek, 12. decembra, pa bo odprta od 9.00 do 18. ure. Obnovljene prostore zbornice (kije nepogrešljiv del gospodarske dejavnosti) v centra mesta na Naselju A. Kaple bodo otvorili in v njih po krajši prekinitvi spet začeli z delom v četrtek, 7. decembra, ob 18.00 uri. Ob 25. obletnici delovanja bo izšel zbornik, ki bo ponazoril nastanek in razvoj dejavnosti, ki jo zbornica zastopa in združuje, nagrajeni bodo pa tudi dolgoletni člani zborice oziroma prej obrtnega združenja. F.M. n litijsko tromesečje V četrtek, 23. novembra je bila 7. seja Območnega odbora območne organizacije RK Litija. Na njej so pregledali dela zadnjih treh mesecev in sprejeli osnutke za naprej. Med drugim so obravnavali izvedbo vzdrževalnih del v prostorih območne organizacije RK Litija in nabavo opreme. Prostori že več kot 25 let niso bili ustrezno vzdrževani, zato je bil obseg potrebnih del velik. Na seji so podali poročilo o izvedbi krvodajalske akcije v oktobru, ko je bilo kar 452 krvodajalcev. Iz Območne organizacije RK Litija so povedali, da so v septembru izvedli 10-urno usposabljanje devetih ekip (63 članov) v nudenju prve pomoči ponesrečenim in izvedli prvo občinsko preverjanje znanja usposobljenosti ekip zaprvo pomoč po evropskih merilih, kije potekalo v OŠ Gradec. Največ znanja je pokazala ekipa iz Polšnika, ki seje udeležila tudi regijskega tekmovanja nalguinjeizmed21 ekip osvojila 5. mesto: V septembru so izvedli tudi tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil, nudili so pomoč socialno ogroženim občanom, se pripravili na krvodajalsko akcijo in na srečanje starejših občanov, hkrati pa je potekalo tudi letovanje predšolskih otrok na Debelem Rtiču. V mesecu oktobru so v Tednu otroka pripravili več aktivnosti, izvedli so krvodajalsko akcijo in srečanje starejših občanov na območju KS Litija - desni breg. Oktober je bil tudi mesec, v katerem so končno lahko uredili Svoje prostore. V novembru pa je bil oblikovan zahtevek za dodatna finančna sredstva iz proračuna občine Litija, saj glede na povečane aktivnosti in potrebe socialno ogroženih družin v okviru sedanjih finančnih sredstev teh nalog ni mogoče izpeljati. Organizirali so seminar za mentorje aktiva mladih članov na OŠ in pripravili srečanje starejših občanov tudi na območju KS Litija - levi breg in KS Kresnice ter tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil. Na seji so prav tako sprejeli sklep o izvedbi občinskega srečanja krvodajalcev, ki bo v soboto, 9. decembra, ob 15. uri. Sprejetje bi še osnutek delovnega progrartra območne organizacije RK Litija za leto 1996, katere glavne dejavnosti bodo: ureditev članstva, pomoč socialno ogroženim občanom, nudenje in utrjevanje sosedske pomoči, tečaj za organizatorje sosedske pomoči, srečanja starejših občanov, zdravstveno-prosvetna predavanja na terenu, oblikovanje zdravstvenih postaj, tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil, krvodajalski akciji, srečanje krvodajalcev, letovanje predšolskih in šolskih otrok, pomoč beguncem. Mateja Fornazarič Srednja šola Zagorje Na srečanju starostnikov, ki ga je 25. novembra organiziral RK Zagorje v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, so za hrano in postrežbo skrbeli dijaki Srednje šole Zagorje in ne Srednje šole za gostinstvo iz Zagorja, kot se nam je zapisalo v prejšnji številki. Za napako se opravičujemo. U.R. Božično-novoletna zato je pridobivanje kaznivo. Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se pozanimajmo, od kod prihaja, kupimo raje drevesca, ki prihajajo iz drevesnic ali preseka daljnovodov. Ti sta iz drevesnic bodo še bolj košata, kotizgozda. Kupimo majhna drevesa ali lepo vejo, saj mora dvometrska smreka rasti kar kakšnih 10, 15 let. da se bo nato 14 dni sušila v našem stanovanju. Kupimo smrečico s koreninami, v revirja, kamor sodi vaš gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in ostali, ki namensko pridobivajo okrasna drevesa, dobijo plombe na Zavodu za gozdove RS, Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki sopridobljenav drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Verjetneje odveč poudarjati, da jeprepovedano in kaznivo iti v gozd, izbrati košato smrečico ali dve, ju posekati in veselo odnesti domov. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 15.000,00 tolarjev (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz ali prodajo okrasnih dreves brez plomb pa jeza pravno osebno oziroma posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja, najmanj 100.000,00 tolarjev (79. člen Zakona o gozdovih). Marjana Tavčar Preseljeni ŠS Študentski servis v Trbovljah, s prostori na Ul. 1. junija 19, se je preselil na Gimnazijsko cesto 7, nasproti Gimnazije - Ekonomske srednje šole Trbovlje. T.L. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so od 24. do 30. novembra sredstva za mamograf prispevali: V spomin na pokojnega Jožeta Turka M. Janežič, H. Bole, M. Silvester, H. Kolman, Rijavčevi, Husu-jevi, Guličevi: 35.000,00 SIT, Frančiška Čepin, Hrastnik: 1.500,00 SIT, ansambel Interval Zagorje: 18.000,00 SIT. 10. novembra sta namesto cvetja na grob Zore Abram družini Rojko in Majcen za mamograf prispevali 5.000 SIT. Do 30. novembra ste tako zbrali že 16,825.098,95 SIT. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem. drevesca Bližajo se božični in novoletni prazniki, na kar nas spomnijo praznično okrašene trgovine s sijočimi umetnimi smrečicami, ki se jim bodo pridružile še visoke "gozdne" smreke na večjih križiščih in trgih. Večina si bo prinesla zeleni okras, pa naj si bo to vejica, venec, ikebana ali drevesce, tudi v svoje domove. Okrasili jih bomo, se ob njih veselili, ko pa se bodo s presušenega drevesa začele osipati iglice, ga odvrgli v smetnjak ali v najboljšem primeru znjim podkurili v peči. Drevesc, ki smo jih namenili za okras, ne čaka lepa usoda. Ker pa si večina med nami ne zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smrekovih vejicah, nekaj besed o tem, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih drevesc, da bi čimmanj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Najprej ekološka plat sekanja dreves: Če so drevesa izbrana strokovno, v okviru nege mladega gozda, to za gozd ni škodljivo, ampak koristno. Drevesca se lahko pridobiva tudi na presekah daljnovodov in na zaraščajočih površinah. Izjema so jelke, ki se jih zaradi ogroženosti ne pridobiva za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena, loncu, dajo bomo kasneje preselili v naravo, vendar jo imejmo na balkonu ali vrtu, ker sicer spremembe okolja ne bi prenesla. Bolje in lepše bo, če bomo okrasili kar lepo drevo pred hišo, lahko tudi listavec. Če smo se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo. Če drevesca izhajajo iz zasebnih gozdov, plombo pridobijo lastniki gozdov, če pa gre za gozdove v lasti države, pa izvajalska podjetja, kiimajopogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lastniki gozdov lahko okrasna drevesca pridobivajo iz gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove RS (17. člen Zakona o gozdovih, UL 30/93). Skupaj z odločbo Zavod za gozdove RS izda plombe oz. nalepke za označevanje okrasnih dreves. Na plombi j e označeno območjeizvora drevesa (Zavod za gozdove RS, OE Ljubljana) in leto 1995. Cena za posamezno plombo je 10 tolarjev. V ceno je vključen 5 odstotni prometni davek. Lastniki gozdov plačajo s čekom ali s potrjeno splošno položnico. Če želite podrobnejše informacijeo pridobivanju okrasnih dreves, se lastniki gozdov lahko oglasite tudi po telefonu na kraj evno enoto oziroma pri revirnem gozdarj u 3ss«s(c a V Domu starejših občanov Poldeta Eberla Jamskega na Izlakah praznujejo svojo 15. obletnico. In kot se za obletnico spodobi, sojo in jo še bodo slovesno obeležili. Delo zaposlenih v domu je trdo in predano. Skupaj z oskrbovanci in rehabilitanti sc zaposleni veselijo vsakega uspeha. Tudi žalost pride, ampak jo s skupnimi močmi premagajo. Seveda pave največ o utripu v domu povedati direktorica doma Irena Drenik. Kdo je ustanovitelj doma? Občina Zagoijeininteresna skupnost socialnega varstva. Dom je bil zgrajen v glavnem s sredstvi samoprispevka, svoj deležpajefinanciralatudi služba za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje tertakralna stanovanj ska skupnost. Kakšna je vaša kapaciteta? Obotvoritvijebila kapaciteta doma 108 postelj, prav kmalu pa so v domu spoznali, daje to premalo. Z adaptacijo mansarde v prvotni stavbi smopridobili 15 novih postelj. Tudi ta kapaciteta še ni bila zadostna, zato smo se leta 1986 odločili zaprizidekin pridobili 45 novih postelj ter funkcionalne prostore za razne aktivnosti in fizioterapijo. Kdo je dal pobudo, da se odpre tudi rehabilitacija? Ker so bili opremljeni prostori za fizioterapijo, so v domu dali pobudo, da odprejo tudi rehabilitacijo za svoje stanovalce. Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani -Soča, je prošnjo odobril. Tako se je začelo in danes imamo poleg svojih, še 15 stalnih postelj za rehabilitante od dmgod. Kdo je zdravnik v domu in koliko ljudi skrbi za oskrbovance? Konzilarni zdravnik je primarij dr. Ruža Ačimovič Janežič, ki prihaja v našo hišo že od vsega začetka. Dr. Berta Novak skrbi za rehabilitante tekom rehabilitacije, dr. Metoda Drnovšek pa skrbi za naše stanovalce v domu in jih obiskuje trikrat tedensko. Za 180 oskrbovancev skrbi 80 uslužbencev, različnih profilov. Tako imamo tri fizioterapevtke, delovno terapevtko, socialno delavko, pedagoga in ves potreben zdravstveni kader. Že sam podatek pove, da se lahko prav zaradi tega dovolj posvečamo stanovalcem. Kaj poleg nege še nudite svojim stanovalcem? Vsa nega in skrb. ki jo nudimo, stanovalcem še ne moreta biti dovolj. Oskrbovancem je dom postal njihov pravi dom. Prav zaradi tega je potrebno poskrbeti še za razne aktivnosti, ki stanovalce zaposlijotekom celegadne. Posledica starosti in bolezni je slab vid, zato po zajtrku pričnemo z informacijami, Id jih prinaša naše dnevno časopisje. Ker je zanimanje za to zelo veliko, imamo oblikovani dve skupini. Eno v stari stavbi, dmgo v prizidku. Vsak dan imamo odprto knjižnjico, kjer si stanovalci lahko izposodijo knjige. Vsi, ki potrebujejo fizioterapijo, se te tudi udeležujejo. Fizioterapija se začne že ob 7. uri in konča ob 19. uri. Naša zunanja sodelavka gospa Juvanova, je prav tako pomembna kerz našimi stanovalci dela kras‘na ročna dela. V domuimamo dramsko skupino. Taneigrale vokvim doma ampak gostujejo tudi dmgod po Sloveniji. V okviru doma prirejamo izlete za svoje oskrbovance po okoliških krajih, pa tudi širše. Prirejamo Metropolit dr. Alojzij Šuštar je pozdravil direktorico Ireno Drenik in udeležujemo se srečanj dramskih, glasbenih skupin, kar vse popestri življenje v domu. V domu starejših občanov v Hrastniku so predlagali, da bi se obiskovali. Mislim, daje to zelo dobra ideja kajti tako bomo lahko uslužbenci izmenjavali izkušnje, stanovalci pa negovali stara in sklepali nova poznanstva Kaj vam pomeni izgradnja jedilnice v novem delu? Dobili bomo več prostora za dmge aktivnosti vprostorih, ki so sedaj služili kotjedilnica Boste gradili še prizidek za pridobitev novih postelj? Ne. Skušamo slediti svetovnim trendom, ki želijo svojim stanovalcem popestriti vsakdan, jim zagotoviti nekaj zasebnosti. Zato se trudimo pridobiti več dnevnih prostorov in eno in dvoposteljnih sob. Vendar je čedalje večje število ljudi, ki iščejo prosto sobo v domu. V čem vidite rešitev? Nikakorne vizgradnji nekih domov, kamor bi stlačiti te ljudi. Bolj se navdušujem nad patronažnimi dejavnostmi, ki bi jih tudi dom lahko opravljal in pa dnevnim varstvom v domu. Prav to bi bil lahko prehod iz domače oskrbe na dom. Žal to pri nas še ni mogoče. To bodo morali odločiti na ministrstvu. Se vam zdijo vaši oskrbovanci zadovoljni? Mislim, da so zelo zadovoljni, ker jih poskušamo tudi dnevno zaposliti. Moram pohvaliti tudi svojce oskrbovancev. Kot lahko drugi opazijo, so obiski pri naših stanovalcih zelo pogosti. V dnchpraznovanjastepripravili stanovalcem pester program. Svojim oskrbovancem redno pripravljamo kakšen program. V tem tednu pa smo se še posebej potrudili. Tako je v nedeljo v domu maševal slovenski metropolit, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V ponedeljeksta stanovalce med drugim obiskala predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in ministrica Rina Klinar. Pripraviti smo tudi kulturni program. V torek smo otvorili razstavo ročnih del stanovalk. V sredo smo praznovali 15. obletnico z bogatim kulturnim programom, v četrtek pa pripravljamo literarno popoldne. V petek bodo obletnico s praznovanjem zaključiti uslužbenci doma. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem sponzorjem, ki soimeli res posluh pri tej naši obletnici. Tekst in foto: Romana Benko V Hrastniku že o proračunu Hrastnik - Na seji hrastniškega občinskega sveta so se svetniki poleg rebalansa proračuna za letošnje leto lotili že prve obravnave proračuna za leta 1996. Očitno je bilo gradivo dobro pripravljeno, saj kakšnih večjih pripomb svetniki niso imeli. Hrastničani so svoj proračun sestavili na podlagi usmeritev Minis trstvaza finance in ocenili, da bo za financiranje zagotovljene porabe v letu 1996 na voljo 404 milijone tolarjev. Polega tega načrtujejo, da bodo s prihodki za financiranje drugih nalog zbrali še 167 milijonov tolarjev. Prijavili pa se bodo tudi na vse javne natečaje resornih ministrstev in tako skušali izpeljati dodatne naloge, ki so potrebne za razvoj občine. Za občane je najbolj zanimiv investicijski del proračuna. Hrastničani nameravajo nadaljevati začete investicije, največji naložbeni zalogaj pa predstavlja nova telovadnica na Dolu. Svetniki so sprejeli Sklep o višini povračila za izkoriščanje in rabo naravne dobrine in komunale takse za leto 1996. Povračilo znaša za industrijo in obrt 30,17 sit/m3, za gospodinjstva, ustanove in kmečka gospodarstva pa 22,49 sit/m3. Komunalna taksa pa se z novim letom ne bo več plačevala. Sprejeli so tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 1996 (0,03868 SIT). Končno pa so potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Hrastnik. Za člana sosveta načelnika Upravne enote Hrastnik so imenovali župana Leopolda Grošlja in tajnika občine Janeza Kranerja in izdali soglasje k imenovanju direktorice Revirske ljudske univerze Romane Martinčič. M.P. ^ --------------------------------------------------------------- letih, predvsem po zaslugi zdravilišča Medijske Toplice, ki je v kraj privabilo nešteto tujihgostov. Seveda ocenjevalci niso prezrli tudi hiš domačinov, ki so prava paša za oči, pa hribčka, na katerem kot "koklja na gnezdu" čepi cerkvica, lepo urejene parke in vrtove. Komisija je zaključila z ugotovitvijo, daje, dasije medijska dolina ozka in zato vanjo posije le malo sončnih žarkov, v kraju dovolj prostora za rekreacijo: poleg plavanja se turist lahko odloči še za jahanje, tenis, poleti za vožnjo po toboganu, pozimi pa se lahko odpravi na smučišče na bližnjo Marelo. Krajani, katere je priznanje prijetno razveselilo, so zadovoljni, da so rezultati njihovih prizadevanj vidni tudi navzven. Hkrati pa j im ta pečat gostoljubnosti pomeni vizitko, s katero se bodo izkazovali v turistični ponudbi kraja. To pa je zanje tudi izziv, da raven, ki so jo dosegli ohranijo, oziroma še izboljšajo. Seveda pa je takšen uspeh mogoč le v kraju, kjer so rezultati del sad skupnih prizadevanj in odraz do brega medseboj nega sodelovanj a vseh, ki v kraju, s krajem in za kraj živijo in delajo. Vse to nedvomno še posebej drži prav za Izlake. R.F. Izlake - urejene in čiste Izlake - V petek, 24. novembra, so v Avditoriju Portorož podelili priznanja najbolj urejenim slovenskim krajem. Turistična zveza Slovenije (in z njo njena ocenjevalna komisija), ki je prireditev in poprej tekmovanje (pod geslom Moja dežela - lepa, urejenain čista) organizirala, je svoje delo opravljala po kategorijah. In v eni izmed njih (Turistični kraji) so Izlake zasedle odlično drugo mesto, takoj za Ptujem, kar kaže na skrb vseh prebivalcev za izboljšanje kakovosti življenja, ohranjanje domačnosti in gostoljubja, obo- Zimske službe nared Zasavje - V vseh treh Cestno podjetje Ljubljana, prisfoj dosti samih občin. Tako je v Zagorju za lokalne ceste katero sc jc že dogovorilo s - 11 skupnosti, ki opravljajo zimsko službo. Preskrbljeni so tudi s iliiliiliilllllililll.... službo. Preskrbljeni so tudi s O posipanje. V Hrastniku so pogodba za lokalne in ki ' /nritaiS,,., ISO k, iiilii aschnim ::::x:::x:::x:xt()xx(xxxx:::xx::xxx:x:::::::x:x:::x:x:::::::::x:::x:::x:::x Predsednik KS Izlake Janez Vidmar gatitev turistične ponudbe, urejanje in varovanje okolja ter uveljavitev Slovenije. Komisija, ki je od aprila pa do konca oktobra kar dvakrat pregledala vseh 92 tekmovalnih krajev, je ob podelitvi priznanja Izlakam v obrazložitvi poudarila, da je kraj, ki je poznan že iz Valvasorjevih časov, postal turistično zanimivejši v zadnjih |1 ..... IH 1 " || - raosočil. nakup nove*. ■Juga, priskrbela pa j zimske službe v občinah zares nared, pa bosfe Pri Sušniku pu~. Trbovlje - KS Zasavje je znana kot obrobno, onesnaženo in po besedah krajanov od vseh pozabljeno področje trboveljske občine. Posledica tega je, kot pravijo, nekako poniževalen in ignorantski odnos vseh dejavnikov v občini, ki skrbijo za "lepše in boljše" Trbovlje. Kot primer takšnega odnosa navajajo gradnjo znanega križišča pri Sušniku, ki po petih mesecih, kot ugotavljajo, "intenzivnega" dela še vedno ni dokončno urejeno. Spoznavajo, da očitno prav nikogar na občini ne zanima p o kakšni poti hodijo otroci izBevškega v šolo. Poseben primer so tudi obstoječi pločniki, katerih izg led in nečistoča so, po mnenju krajanov, prava sramota za splošne standarde današnjega časa, kakor tudi za odgovorne na komunali. Spričo takšnega odnosa občine do njih so se krajani samoorganizirali in tako dosegli vidne uspehe. Oglasila se je tudi občina, ki v odgovor ponuja dejstvo, da ni in ne more biti odogovorna za tako dolgo urejanje križišča in pločnikov, ki so z njim povezani, saj je investitor država oz. njena direkcija za ceste. Tudi sami so se že naveličali čakanja na dokončanje teh del in ravno zato venomer priganjajo izvajalca, naj dela vendarle opravi. Vendar pa so naleteli na nekakšno izmikanje, uspelo jim je le izboriti pravico, da si poiščejo novega izvajalca. Tu pa seveda nastopijo težave z denaij em. R.F. Načrti in dosežki Hrastničanov V letošnjem letu so (glede na količino prejetih sredstev) v Hrastniku uspeli uresničiti dosti načrtov. Tako so uredili javno razsvetljavo od Riklovega mostu proti Dolu, zaključili projekt gradnje poslovno -stanovanjskega objekta Ojstro 2 s štiridesetimi novimi stanovanji, končali s prvo fazo ureditve novega pokopališča na Dolu, napeljali vodovod Turje - Marno, izvedli toplifikacijo pretežnega dela Loga, pričeli z deli za gradnjo kanalizacijskega kolektorja v območju zazidalnega načrta ob Bobnu. Pii slednjih treh investicijah je poleg sredstev iz občinskega proračuna 25 do 30 odstotkov sredstev sofinancirala tudi država. V okviru krajevnih skupnosti je Hrastničanom uspelo (oziroma jim do konca leta še bo) modernizirati tudi nekaj cestnih odsekov, in sic.er: na Kovku, v Prapretnem, vKS Turje - Gore, v Podkraju, v Savni Peči in Bobnu. Na večino omenjenih odsekov asfalt polagajo prav te dni, krajani pa so morali zanj v nenaseljenih območjih prispevati 12 odstotkov, v naseljenih pa 30 odstotkov sredstev od proračunske vrednosti. Vsa dela izvaja Gradbena dejavnost Hrastnik, skupaj s TRBOVLJE _______________ Trgovina MONTEKUKULI Majcenova 4, Trgovina in usluge Del.fas.: 7.30 -19.30, ned.,proz. 8.00-12.00 UGODNO: ŠIPON in LAŠKI RIZLING HALOZE 0,71 BELLE DE JOUR 0,71 ŠAMPON ZA LASE 11 IN ŠE 263,70 998.00 199.00 Trgovina DEŽMAN Trbovlje JE OD 4.12.1995 DALJE ODPRTA VSE DNI V LETU OD 8.00 DO 21.00 URE. KSEFTIINFO - TEL. 64-250,64-166 Cestnim podjetjem Ljubljana. Občina Hrastnik je ena izmed redkih, ki se lahko sedaj, ob koncu leta pohvali, dajije uspelo uresničiti vse zastavljene načrte, za katere pa so porabili okrog 150 milijonov tolarjev. Prav tako so v Hrastniku že pripravili načrt za prihodnje leto. Nanj sicer gledajo nekoliko zadržano, saj bodo morali, kot ugotavljajo, glede na razpoložljiva sredstva program del nekoliko skrčiti. Upajo tudi napomoč države. Ta bi jim lahko pomagala z raznimi natečaji v komunalni infrastrukturi s krediti ali nepovratnimi sredstvi. Glavni projekt bo še vedno vodooskrba naselij Turje - Marno -Brdce - Brezno - Slatno, saj stari vaški vodovod ni zagotavljal povsem čisto in neoporečno vodo. Računajo, da bodo čez leto dni z napeljevanjem že v Breznem. Dela že izvaja GD Hrastnik. Za drugi cilj so si Hrastničani zadali ureditev zemljišča v območju zazidalnega načrta ob Bobnu. Gre za komunalno ureditev parcel- za obrtno cono, kjer so predvidene različne manjše stavbe za potrebe drobnega gospodarstva. Interes za to območjeje zelo velik, ne ve pa se, kdaj bo resnično v uporabi. Vrednost naložbe se vrti okrog štirih milijonov tolarjev. Veliko truda bo občina vložila v zazidalni načrt Korbarjev hrib, s katerim naj bi pridobili večj i garažni niz, otroško igrišče, zelene površine. Trentuno še pridobivajo projektno dokumentacijo. Z izvedbo druge faze bodo skoraj povsem uredbi pokopališče. Tako naj bi vsaj delno rešili težave pokopavanja. Postavili naj bi oporni zid ob glavni cesti ter uredili glavno povezovalno pot med bodočim in novim delom pokopališča. V okviru razpoložljivih sredstev bodo po posameznih krajevnih skupnostih polagali tudi asfalt, od tam pa na podlagi izkazanega javnega interesa brez izjemodvažali smeti. Seveda pa je uresničitev zadanih projektov odvisna tudi od občinskega proračuna. Rado Fele na Prvega januarja 1995 se je državna firma PTT razdelila na dva dela, na Telekom Slovenija in Pošta Slovenija. Pošta Slovenija je postala družba z omejeno odgovornostjo in je v državni lasti. Sedež nove firme pa se je iz Ljubljane preselil v Maribor. Takšna delitev telefonije in pošte je v svetu uveljavljena, pri nas je novost. Samostojnost pošte se bo povsem uveljavila do leta 2000, ko bo končano tako imenovano prehodno obdobje. V tem obdobju velikih sprememb ne bo. Prednostna poslovna usmeritev nove družbe je ustvarjanje pogojev za ekonomsko neodvisno poslovanje, ki naj bi bili dokončno ustvarjeni v štirih letih. Kljub temu, da naj bi bile spremembe Pošte Slovenije postopne, pa pošta doživlja razcvet. Od začetka leta je bilo odprtih 7 novih pošt. S tem je število poštnih enot naraslo na 529, ali povprečno ena poštna enota na 38 kvadratnih kilometrov. Poslovna enota Trbovlje je organizacijska enota pošte Slovenije. S trinajstimi poštami pokrivajo 351 kvadratnih kilometrov površine. Je najmanjša poslovna enota v Sloveniji. Kot zanimivost: druga najmanjša pošta v Sloveniji ima 36 pošt. Kljub svoji majhnosti pa jim dela nikoli ne zmanjka. 44 pismonoš dostavlja pošto 53.000 ljudem, oziroma skoraj 20.000 gospodinjstvom. Direktorica Pošte Trbovlje Tiljana Steban pravi, da se včasih nabereogromno dela. December pa je sploh poglavje zase. 115 zaposlenih komaj zmore delo. Včasih poiščejo tudi pomoč kakšnega študenta ali dijaka. Poleg samega raznašanja pisem in voščilnic, je ogromno dela tudi pri sortiranju pošte. Čeprav na nekaterih poštah v Zasavju uporabljajo stroje, ki jim lajšajo delo, ni lahko. Sploh če lj u dj e v nabiralnike mečej o pisma z nečitljivimi ali pomanjkljivimi naslovi. Pismonoše, ki žedolgo časa raznašajo pošto, lahko najdejo naslovnika že po imenu in priimku. Vendar ne vedno. Zato je še toliko bolj pomembno, da je na pismu polni naslov pisan čitljivo. V decembru, ko se j im promet pod voj i, je pomembna tudi pravočasna oddaja pošte. V 73ih poštnih nabiralnikih v Zasavju se dnevno nabere toliko pisem in dopisnic, da jih komaj praznijo. S 15. decembrom ponavadi ukinejo vse Direktorica poslovne enote Trbovlje Tiljana Steban dopuste in vsi se trudijo po svojih najboljših močeh. Za zaposlene na pošti, so tudi drugi prazniki delovni. Materinski dan, prvomajski prazniki in v zadnjem času še Valentinovo so prazniki, ki pomenijo povečanje poštnega prometa. Voščil je vsako leto več. Pošiljke od A do Ž Ljudem je mnogo dela, ki ga opravljajo na Pošti ponavadi skrito. Za uporabnika poštnih storitev se vse začne pri nakupu pisma, voščilnice alirazglednice. Končase z oddajo. Delo na Pošti pa se takrat šele začenja. Pisma, ko izpraznijo nabiralnike prinesejo v poštni center. Tam jih sortirajo, žigosajo znamke in jih odpošljejo tja, kamor so namenjena. Iz Zasavja vsak mesec v tujino ali v druge kraje po Sloveniji, odpošljejo kar 204.000 pisem oziroma dopisnic. Zraven morajo prišteti še 130.000 pošiljk, ki ostanejo v Zasavju. In to ni vse. Mesečno sprejmejo tudi 30.000 priporočenih pošiljk in 1.200 paketov, ki so namenjeni izven njihovega območja. Tudi za pisma, ki pridejo iz drugih krajev v Zasavje, je postopek podoben. Ko jih zjutraj pripeljejo in razvozijo s tovornjaki po različnih zasavskih poštah, jihje potrebno sortirati in razdeliti pismonošem. Pismonoše raznašajo pošto po 48 rajonih. Mesečno se nabere kar 330.000 pisem in dopisov, 50.000 priporočenih pošiljk in 3.000 paketov. Zanimiv je tudi podatek, da preko 40.000 Zasavčanov dobiva pošto šest krat tedensko, petkrat tedensko preko 5.000 in trikrat tedensko več kot 6.000 ljudi. Na Pošti' pa s tem rezultatom niso še čisto zadovoljni. Zato se trudijo, da bi pošto dostavljali čim večkrat tedensko. Trenutno si pri dostavljanju pošte pomagajo z enajstimi motornimi kolesi, trinajstimi avtomobili, dvajset pismonoš pa svoje delo opravlja peš. Ni slabo za najmanjšo poslovno enoto v Sloveniji, bi lahko rekli. Tržna usmerjenost Čeprav je lastnik Pošte država, delujejo zelo tržno. Nenehno se trudijo, da bi povečali svojo ponudbo. Poleg klasičnih poštnih funkcij, ki jih opravljajo vse svetovne pošte, prodajajo tudi vrsto neživilskih artiklov. Gre predvsem za razna darila. Od luksuznih telegramov in simpatičnih medvedkov ob rojstvu otroka, pa do večjih daril namenjenih za vrsto drugih priložnosti. Proti koncu leta poskrbijo za širok izbor božičnih in novoletnih daril. Od tistih najmanjših, pa vse do večjih in M decembra dalje. Kar preveč je vseh stvari, s katerimi se pošte ukvarjajo. Nekatere poštne storitve so mogoče ljudem manj znane. Ena izmed njih je gotovo opravljanje raznih bančnih poslov. Pošta ima urejene poslovne odnose z 21imi slovenskimi bankami. Poštna banka Slovenije pa je tako ali tako sestavni del pošte. Mogoče je prav •'///. '////. '//////////////.'V/////////. 1'..... en« ta Poit. Trnovlje opozarja decembru pravočasno od- pošiljke. Zaradi povečanega prometa lahko nepravo- Direktor pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec na otvoritvi prenovljene pošte v Zagorju. dražjih. Tudi v zasavskih poštah imajo na voljo veliko teh daril. Včasih jim kar nekako zmanjkuje prostora, da bi vsa darila lahko postavili na vidno mesto. V posameznih poštnih enotah prodajajo tudi glasbene kasete in CD plošče. O tržni usmeritvi priča tudi pred kratkim ustanovljeno podjetje Igre na srečo d.d., čigar lastnik je delno tudi Pošta Slovenije. Ena izmed teh iger na srečo je že tradicionalna Podarim - dobim. V bodoče bodo posamezne poštne enote skrbele za distribucijo kartic za to igro. Kartice bodo kupcem na voljo od 15. za upokojence zanimiv podatek, daje s pošto možen dogovor okoli pokojnin. In sicer v smislu, da vam pismonoša pokojnino na vašo željo prinese na dom. Poleg sodelovanja z bankami, se posamezne enote pošte ukvarjajo tudi z zbiranjem certifikatov. V zasavskih poštah lahko trenutno vložite svoj certifikat v družbe: Aktiva avant III, Arkada tri, Capinvest 2, Kmečki sklad 3, Kompas sklad 1, Maksima 3, Mercata, Vipa invest 3, Nika PD 2 in Modra linija. Zasavske, tako kot druge pošte, opravljajo tudi storitve s področja tako imenovanehitrepošteali EMS. Nekoč in danes Tiljana Steban pravi, daje bila v starem režimu pošta v podrejenem položaju. Veliko denarja se je vlagalo v telekomunikacije, na pošto pa so radi kar pozabili. Ko je bivši sistem PTT razpadel na dva dela (Pošta in Telekom), je bilo marsikaj treba začeti znova. Vendar, kot pravi direktorica poslovne enote Trbovlje, imajo sila sposobno vodstvo. Nemara to dokazuje tudi 29 slovenskih pošt, ki so jih letos temeljito prenovili. Zadnjo so prenovili v Zagorju, investicijo 44 milijonov tolarjev pa so si finančno delili z občino. Pošte pase ne obnavljajo samo zato, da bi se ob obisku stranke bolje počutile. Velik pomen dajejo funkcionalnosti in sodobnim sistemom, kot so na primer sodobni računalniški sistemi za usmerjanje pošte. Prehod na takšne sisteme bo tudi v Zasavju trajal nekaj časa. Verjetno se bodo kmalu lotili obnove še nekaterih pošt v Zasavju, ki po svoji funkcionalnosti ne ustrezajo potrebam današnjih poštnih objektov. Medtem, ko se pošte modernizirajo, prenavljajo in bogatijo svojo ponudbo, se posebna pozornost posveča turističnim poštam. Za turistično pošto se v naših krajih šteje pošta na Izlakah. Taje urejena, poskrbljeno je, da so na voljo tudi turistične razglednice kraja in filatelistične zbirke. Posebnost so tudi poštne izpostave na Dobovcu, PodkUmu in v Čemšeniku. To so majhne pošte s po dvema zaposlenima. Njihova ekonomičnost je precej vprašljiva. Vendar uprava o njihovem zaprtju ne razmišlja, saj je to v nasprotju z njihovimi načeli o čim večkratni dostavi pošte tedensko. Pošta Zagorje - sodobna In funkcionalna Objavo je omogočila Pošta Slovenije - PE Trbovlje ~omo Brt TLGE SlpOfGX p.o. I -'*UM 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 PO ZELO UGODNI CENI VAM NUDIMO: LEPILO ZA KERAMIČNE PL. NIVEDUR 25/1 'S' 1.150,00 IZRAVNALNA MASA ZA TLA 25/1 2.700,00 SANITARNA KERAMIKA (A klasa) 4delna že od 22.000,00 JUPOL 30/1 2.950,00 WC ŠKOLJKA (STRUMICA A klasa) 4.500,00 JUBOLIN KIT 30/1 2.500,00 BIDE (STRUMICA A klasa) 5.100,00 MALTEK LEPILA ZA SIPOREK 30/1 993,60 UMIVALNIK 57 cm (STRUMICA A klasa) 4.100,00 BAVALIT 40/1 2.500,00 TUŠ KABINA KOLPA (STRUMICA A klasa) 14.300,00 VALIT 30/1 2.990,00 TUŠ KAD 80/80 4.900,00 CEMENT SO/1 660,00 KERAMIČNE PLOŠČICE m2 že od 650,00 APNO 33/1 490,00 xxxxxxxxxxxx-x-xxxx-xxxx-x-xx:x-xvx STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA /N VES OSTALI GRADBENI MATERIAL PO ZELO UGODNIH CENAH! ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! sfpOfGX ZAGORJE TflflDe ... 1IH Pisne prijave pošlite na jvr^i naslov de 31.12,1465. Informacije na telefon« 0601/74-153,061)4/623-044 teve \ mRmsT TEVE VARNOSTJO Tovarna Eksplozijsko Mrnih Elektronaprav Cesta Zmage 7 61410 Zagorje Ob Savi Slovenija Telefon 0601/64 366 TEVE VARNOST išče ponudnika za najem fotokopirnega stroja s sledečimi karakteristikami: - 35 kopij/minuto, • vgrajena enota za dvostransko kopiranje (v podstavku), - format kopiranja A5-A3 - zoom od 50 - 200%, - posamični vlek papirja, ■ dodatna oprema: sortirnik, avtomatski podajalec, obračalev, - zagotovljen servis in redno vzdrževane j stroja. Pisne ponudbe pošljite na naslov: TEVE VARNOST Cesta zmage 7, Zagorje ob Savi. &S6 ISO 9001 Oeutschei Al* redit lenmosFat DAR# -- TGA- 7O0U7/9? 00 s TRGOVINA Z: GALANTERIJO ZA INTIMNO NEGO, PERILOM TER DRUGIMI ARTIKLI. NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN POŠTI, SEX SHOP d.o.o. CESTA 20. JULUA13 TELu 0601/61-740 61410 ZAGORJE OB SAVI DELOVNI CAS: VSAK DAN RAZEN SOBOTE IN NEDELJE OD 17.00 DO 20.00 URE. m Denisa Huber Prihodnost v račnnalnilai Država umov, univerzalna mreža, mreža vseh mrež, mati vseh mrež ali samo Mreža, vse to in še kakšen izraz bi lahko našli za največje in najbolj uporabljano računalniško omrežje na svetu. Morda se te besede res zdijo preveč vznesene, vendar jih v precejšnji meri potrjujejo statistični podatki. Namreč Internet danes povezuje okrog 70.000 manjših omrežij, okrog 5 milijonov računalnikov in približno 50 milijonov uporabnikov. Te vrednosti so le približne, saj omrežje naglo raste - "kot gobe po dežju". Cene se nižajo, Internet pa postaja vse bolj vsakdanji. Od skromnih začetkov, ko si računalnika doma ni še nihče predstavljal in ko so v prvo večje računalniško omrežje povezali nekaj strogo varovanih vojaških računalnikov, je minilo že več kot četrt stoletja. Zadeve so počasi, a vztrajno brstele ter doživele razcvet v zadnjih letih. Znanstveniki, raziskovalci, bibliotekarji, poslovneži so navdušeni nad neizmernim bogastvom informacij in storitev, ki jihponuja Internet. Največji vizionarji so napovedovaliprihodnost - kaj bomo jedli, s čim se bomo vozili, vendar nihče ni predvidel komunikacijskega medija, kibibil tako revolucionaren kot tisk ali televizija. Nihče si ni zamislil, kaj šele da bi predvidel sredstvo, ki bo spremenilo najpomembnejši vidik našega življenja - način občevanja med ljudmi. Sedaj je na nas ljudeh, kako bomo uporabili oziroma izkoristili možnosti, ki jihponuja globalna infocesta.Alipa nas bo spremenila v globalno skupnost zapečkarjev, ki bodo moledovali za informacijami. Morda se mnogim zdi vse to še daleč, vendar pa je nesporno, da je informatika zavzela ključno mesto tako v poslovnem kot zasebnem življenju skoraj vsakega posameznika, tako da brez nje skoraj ne gre več. Še več, njen pomen in nepogrešljivost se iz dneva v dan večata. To potrjuje tudi število prodanih računalnikov po vsem svetu v zadnjem letu -približno 60 milijonov. Informacijska tehnologija je poleg prodora v naše vsakdanje Življenje dosegla še nekaj - vrinila se je v naše vsakdanje razmišljanje, v naš materin jezik, saj besede kot so bajt, disk, hiperprostor in še vrsto drugih, skoraj vsi razumemo. Vse to je potrebno, da preidemo izsedanje postindustrijske v tako imenovano informacijsko družbo. Ali smo že na prehodu, kako se bo to odražalo v našem vsakdanjem zasebnem in poslovnem življenju, kakšen socialni in politični davek bo terjal ta prehod?! Določene spremembe se kažejo že sedaj. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ni vse zlato, kar se sveti, zato navdušenje upravičeno pojenja. S hitrim tempom informatike se pojavljajo tudi problemi, na katere nismo računali. Namreč potrebno seje zavedati, da se informatiko ne uporablja vedno v humane in poštene namene, ampak tudi v poslih, povezanih s kakršnimkoli kriminalom - od izrabe osebnih podatkov, do razpečevanja droge. Prav tako se veča razlika med bogatimi in revnimi. Prepad se le še poglablja. Bogati gredo svojo pot, če jih bodo revni hoteli dohiteti, jim bodo prvi dali posojila v raznih oblikah. Morda pa bo prišlo do manjšanja razlik zaradi prenosa znanja v "poceni" države, saj bodo bogati na ta način manjšali svoje stroške. Topa je drugi vidik globalizacije. Ob tem se velja zamisliti in vprašati, kje smo mi?! Katarina Lavš Aled odgovornostjo in radostjo starševstva Neizmerno rada se vozim z vlakom. Tisti, ki malo pred 14. uro odpelje iz Ljubljane proti Zagorju, mije še posebej pri srcu. To je vlak, ki mu brez globokoumnega besedovanja pravim "šola za Življenje". Česa vse se nisem na tem vlaku naučila! Škoda je le to, da ne potujem v ta konec ravno pogosto, zato pa takrat, kadar nanese priložnost, tembolj pozorno vsrkavam učenost, ki domuje na temvlaku. Večinapotnikovsodimedmlajšogeneracijo. Fantje in dekleta, ki opletajo s svojimi dolgimi nogami v prekratkih hlačah in jim dolge roke štrlijo iz rokavov, so mi dosti bolj pri srcu kot tistih nekaj zrelih moških in žensk, ki namrgodenih obrazov vstopajo na vlak in ti brez besed govorijo, da so - kot bi rekel moj znanec - dvaindvajset ur na dan jezni nase, ostali dve uripa na vse ostale. Ko sem spet nedavno potovala v Zagorje, vabila na srečanje z učitelji in starši otrok OŠ Slavka Gruma sem vedno vesela - sem dobila na poti do Zagorja brezplačno lekcijo, ki bi jo lahko naslovila z besedami pisatelja Davida Fontane Rasti z otrokom. Mama, ki je zadnji hip s svojim malčkom ujela vlak, je nervozno pogledala okrog sebe in se zapičila v dekleti, ki sta si sedeli nasproti, ob sebi pa je vsaka imela svoj nahrbtnik. Kljub temu, daje bilo še precej prostora, se je spravila nad mladenki in v eni sapi izrekla toliko očitkov na račun njunih staršev, šole, države, sistema... da je dekletoma zaprlo sapo. Vse bi se končalo dokaj mirno - dekleti sta namreč pograbili svoja nahrbtnika in brez besed odšli v drug vagon. Tu pa se pravzaprav zgodba šele začne. Ženska je hotela sogovornika. Obrnila se je po vagonu in ponovno začela temo o nevzgojeni mladini, ki objestno zaseda prostor, celo s torbami. Potem pa, ko ni bilo pravega odziva, deček, ki mu je bilo sedem, morda osem let, blekne: "Kaj težiš, če si živčna." Takrat pa nekdo, bolj zase, kot za jezno potnico, reče: "Svojega naj vzgoji najprej." In drugi, ki seje čutil poklicanega, da pove svoje mnenje, zadevo zaokroži: "Z otroki so tako same skrbi,potempa še nobene hvaležnosti." Potem nisem več "sodelovala" v tej potujoči šoli. Razmišljala sem o besedah in sporočilih Davida Fontane, ki ima več kakor petindvajsetletne izkušnje na področju otroške psihologije in preučevanja duhovne rasti. Bolj in bolj pritrjujem Fontani, da naš odnos do otroka sodoloča njegovo odzivanje na svet. Zato je starševstvo ena največjih odgovornosti in hkrati neponovljive radosti. In ko se vozim v teh potujočih šolah, ko gledam otroke, mladostnike, odrasle; ko razmišljam o preganjanju stereotipa o Zgolj napornem starševstvu, ki se najpogosteje konča z nehvaležnostjo, si vedno znova želim priložnosti, ko bom spet lahko spregovorila o sožitju med otroki in starši. Otroci so lahko čudoviti družabniki na dolgem odseku življenjske poti... veliki učitelji... pa tudi občutljiva ogledala naših lastnih ravni zavesti. Potujoča šola me vedno znova utrdi v prepričanju, da se je brezplodno vznemirjati zaradi napak drugih, saj na njihovo ravnanje v bistvu ne moremo vplivati. Prisluhnite sporočilu Davida Fontane: Stori, kar moreš sam, pa naj bo še tako neznatno, je najboljša pomoč svetu in najboljši nasvet otroku. Naj se vsak vedno znova sprašuje: Kaj lahko storim sam, da bo na svetu bolje? December je čas praznikov. Ko se leto izteka se najde vrsto izgovorov in priložnosti za praznovanja. Nekateri se veselijo s kakšno steklenico dobrega vina, s kakšno dobroto ali pa so veseli darila, ki jim ga prinese dedek Mraz. Ljudje smo vseh sort. Različni ljudje praznujemo na različne načine. Zato ni čudno, da nekateri svoje veselje ob praznikih najdejo v metanju petard. rečeno skromen, oziroma ga sploh ni. Petarde so zelo prisotne po šolah. Zato ne preseneča, da so učitelji v raznih šolah tudi letos že zaplenili precej petard. Prijave in zaplembe Petarde, te majhne, zelene palčke pa so lahko sila nevarne. Nepravilna uporaba lahko kaj hitro namesto bogve kakšnega zadoščenja ob poku, povzroči nesrečo. Razcefrani in osmojeni prsti niso naj hujše, kar se lahko zgodi. Najhuje je, če petarda povzroči trajno slepoto. Vprašanjeje, ali se tisti, ki petarde mečejo, zavedajo, kaj vse se lahko zgodi. In tudi če se; mogoče je prav nevarnost še dodatna spodbuda za junačenje. Bolj ali manj je jasno, da metanja petard ni mogoče preprečiti. Lahko se prepove, lahko se grozi s kaznimi, lahko se piše o nevarnosti. Petarde pa bodo še vedno pokale. Zato je morda bolj smotrno opozarjati o pravilni uporabi tega pirotehničnega pripomočka. Petarde so pirotehnični izdelek, kije uvrščen v 2. razred. V pravilniku o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnegapolnjenja, so pirotehnični izdelki 2. razreda namenjeni za male ognjemete. Poleg petard v tem razredu najdemo še rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, fontane, rakete ... V drugem odstavku 17. člena tega pravilnika, kije bil objavljen v UL RS 58/92 pa lahko preberemo: Ob upoštevanju navodil na izdelku lahko vsakdo uporablja pirotehnične izdelke 2. razreda. Otroci do 16 let lahko uporabljajo ta sredstva pod nadzorstvom staršev oziroma skrbnikov. no Pirotehnični iz rmalni nameni imeti škodljivi delki bm u hucin so sno lorabi Bi iiiiiiii; mmdmmm ne morejo cks plozivnih snov mh ter o drug štejejo za c *»" ih itpu ksp.0 -N - lil tOflU" 0 ti tekočinah, snoveh, n« mo*. In vendar imajo ravno otroci, mlajši od 16 let s petardami največ veselja. Mogoče je to tudi razumljivo. Otroškarazposajenostne pozna ovir. Petarde kot prepovedan predmet so še bolj vabljive in mamljive. Še sploh, če z njo ustrašiš sošolca, soseda ali mimoidočega na cesti. Nadzor staršev nad početjem svojih otrok pa je milo :x:x:x xxxxx/:x/xxxxxx//jxxxx:::x:::x:::x:::::::::::::x:x:x:x:::x:x::;x':':;xx-x:x::'x:x-:: Policisti bodo teto metanje petard obravnavali strogo. Vsakega, id ga bodo zalotili pri metanju petard bodo prijavili sodniku za prekrške. Nadzor bo še Predvsem okoli sakralnih objektov in tam, kjer se bo zbrala večja množica ljudi. Če bo zaradi metanja petard ali zaradi Lanski december je za policiste pomenil le nekakšen uvod v poostren nadzor nad uporabo petard. Primerjava razširjenosti kršitve javnega reda in miru v Hrastniku je zgovorna. Lani so na primer sodniku za prekrške prijavili 6 oseb, ki so metale petarde. Letos so jih prijavili že več kot 10, čeprav smo šele na začetku decembra. Tudi podatki iz drugih policijskih postaj so podobni. V Trbovljah so policisti zaplenili predvsem otrokom in mladoletnikom že preko 700, v Zagorju pa preko 100 petard. Policisti mladoletnikom, ki so mlajši od 16 let, petarde zaplenijo tudi, če ne kršijo zakona o javnem redu in miru. Precejšnjo pozornost posvečajo tudi preventivi. Gre predvsem za informiranje osnovnošolcev in dijakov o nevarnostih, ki jih petarde lahko povzročijo, in za obveščanje o sankcijah, ki doletijo kršitelje. Policisti se posebej pripravljajo tudi na božične praznike. Poostriti nameravajo nadzor okoli cerkev in drugih Otroci po petardah najraje posegajo. Tomo Brezovar m Petarde so zelo priljubljene pri oirociti. Največkrat pa se ravno otroci ne zavedajo nevarnosti, ki spremljajo poke petard. so pirotehnična sredstva otrokom čim težje dosegljiva. V primero, ie otrod kljub vsemu uporabljajo petarde, pa je nadzorstev statsev obvezno. objektov, saj je tam metanje petard še posebej moteče. Predlogi sodniku za prekrške se ponavadi napišejo le za slabo polovico tistih, ki mečejo petarde. Intervencij je precej več. Vendar ponavadi ljudje, ki prijavijo pokanje petard, ne dajo dovolj točnih informacij, kje in kdo petarde meče, zato se kršitelji pred prihodom policistov ponavadi potuhnejo. Pokanje se nadaljuje, ko policisti odidejo. Prodaja in uporaba V Zasavju pravzaprav ni trgovine, ki bi imela dovoljenje za prodajanje pirotehničnih sredstev. Vendar to ni ovira, da se petarde ne bi kupovale. Večinoma se petarde kupujejo v Avstriji in se v Slovenijo pretihotapijo, saj so tam bistveno cenej še in lažje dostopne kupcu. Naša zakonodaja za pirotehnična sredstva določa precej visoke norme shranjevanja. Trgovine v Sloveniji, ki imajo dovoljenje za prodajo petard, se morajo držati precej strogih navodil. Izdelki te vrste se na primer ne smejo razstavljati v izložbah, shranjevati se morajo v prostorih, kjer temperatura ne more preseči 75 stopinj celzija, največja količina pirotehničnih sredstev v trgovini pa ne sme presegati 20 kilogramov oziroma 60 kilogramov v prostoru, kjer ne poteka prodaja. Petarde, ki vsebujejo do 10 gramov črnega smodnika, lahko pri neustreznih pogojih hranjenja spremenijo svoje lastnosti. Zažigalna kapica, ki se vžge z drgnjenjem po šibični škatlici, naj bi povzročila vžig in pok smodnika v treh do šestih sekundah. Nepravilno hranjenje pa lahko povzroči, da smodnik eksplodira takoj. Petarda, ki poči v roki pa lahko povzroči hude opekline, izgubo kakšnega prsta ali celo vida. Nevarnost petard se povečuje, saj nekateri ljudje niso zadovoljni s pokom ene same petarde naenkrat. Da bi povečali njihov učinek, jih lepijo skupaj, Tudi streljanje s strelnim orožjem vseh vrst je pri proslavljanju prihoda novega leta precej razširjeno in priljubljeno. ali pa iz večih petard sestavljajo eno večjo. Petarde se mečejo tudi vkontejneje in koše za smeti, kjer njihov pok večkrat povzroči tudi kakšen manjši požar. Nevarne petarde V Zasavju v lanskem in letošnjem letu še niso zabeležili večjih poškodb, ki bi jih povzročile petarde. Na srečo. So pa petarde precej moteče. Še posebej, če pokajo v naseljih. Tudi okvare sluha so možne. Zgoraj omenjeni pravilnik sicer predpisuje, da jakost zvoka, oziroma poka ne sme presegati jakosti 115 decibelov na razdalji osmih metrov. Vendar to lahko velja samo za pri nas kupljene petarde. Vsekakor to ne velja za pirotehnične pripomočke, ki so kupljeni v tujini ali narejeni doma. Ponavadi so te petarde bistveno hrupnejše in tudi bolj nevarne, saj se lahko vnamejo. Nestrokovno sestavljanje je še toliko bolj nevarno, saj se ponavadi takšne petarde delajo kar v stanovanju. S tem se poveča možnost požarov. Strelno orožje Tudi streljanje s pištolami, lovskimi puškami in celo z avtomatskim orožjem jeproti koncu leta zelo priljubljeno. Glede na število orožja v Sloveniji je tudi zelo dosegljivo. Upoštevati je treba tudi veliko število pušk in pištol, ki so neprij avlj ene. B ližina vojne in sama desetdnevna vojna v Sloveniji je to število še povečala. Tudi v Zasavju se strelja. V zadnjih desetih letih so bili tako v Zagorju večkrat policisti obveščeni o streljanju iz ognjenega orožja. Še nikoli pa se ni zgodilo, da bi bil zaradi tega poškodovan človek. V dveh primerih je krogla sicer povzročila škodo na objektih, vendar ne veliko. Pred kratkim so zagorski policisti zaradi nedovoljene posesti strelne naprave (t.i. svinčnik) napisali kazensko ovadbo. Verjetno je to premalo, da bi vsaj omilili, kaj šele preprečili, novoletno streljanje. Zaradi dometa strelnega orožjaje nevarnost še večjakot pri petardah. Krogla lahko konča svojo pot kjerkoli, še posebej če je izstreljena v urbanem blokovskem naselju. Verjetnost, da bo zadela človeka, je sicer sila majhna, vendar so se taki primeri že zgodili. Zato je pri uporabi pištol in pušk previdnost še kako potrebna. Jure Nagode F" W Wi Pri osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju naj bi po spletih in zadregah z odkupom zemlje končno zrasla telovadnica. Projektiral jo je znani zasavski arhitekt Igor Ajtič iz Razvojnega inženiringa. Pravi, da gre za najmanjšo največjo telovadnico. Čeprav bo stala na najmanjši možni površini, bo namreč imela vse, kar imajo velike telovadnice. Prav zaradi omejenega prostora je imel projektant zelo zahtevno nalogo. Projektirali so jo več kot pol leta. "Pomagal nam je vrhunski športni kolega arhitekt Janez Urbanc," je poudaril Igor Ajtič. Po razgrnjenih načrtih sodeč se Zagorju in Zasavju obeta zanimiva večnamenska telovadnica. Lahko na kratko opišete, kako bo izglodala? Dolga bo 44 metrov in široka 30 metrov. Če bi bila večja, ne bi šla v prostor. V njej se bodo istočasno lahko odvijale tri dejavnosti. Če upoštevamo še staro telovadnico, bodo lahko naenkrat vadili pet dejavnosti. V novo telovadnico bosta vodila dva vhoda. Zunanji bo namenjen obiskovalcem, notranji pa tekmovalcem, športnikom in drugim nastopajočim. Torej ne bo namenjena le osnovnošolcem? Učenci nižjih razredov osnovne šole Ivana Skvarče naj bi imeli telovadbo še vedno v stari telovadnici. Večnamenska telovadnica pa bo namenjena učencem višjih razredov, klubom, športnim tekmam, prireditvam. Potemtakem je namenjen prostor tudi gledalcem? Da. Sama dvorana sega v višino približno šest do devet metrov. Kadar bo športna ali kakšna druga prireditev in bodo pregrade dvignjene, bodo potegnili ven premične tribune. Tako si bo rokometno tekmo lahko ogledalo približno 1000 gledalcev, če upoštevamo še200 stojišč, košarko pa približno 1400 gledalcev. Se bo streha nad dvorano lahko odprla? Streha je dvokapna, vmes pa je svetlobni pas. Ta se bo odprl samo v primeru požara, sicer pa bo dvorana klimatizirana. Pod svetlobnim pasom nasproti tribun bo plezalna stena. Bo v telovadnici morda tudi bazen za plavanje in vaterpolo? Ne, tega pa ne bo. Telovadnica je premajhna. Na tako majhnem prostoru bo imela naša telovadnica vse, kar mora imeti velika. To je najmanjša največja telovadnica. Pokriti bazeni niso prišli v poštev tudi zaradi neekonomičnosti. Pa teniško igrišče? Tudi ne, ker v Zagorju že sloji dvorana za tenis. Koliko pa bo vse skupaj stalo? Okrog 4 milijone nemških mark. Če se vrneva nazaj k videzu. Kje bodo garderobe? Garderobe bodo v objektu, ki spominja na pahljačo. Pravzaprav je ta tak zato, ker smo pri projektiranju prostor maksimalno izkoristili. Tudi arhitekturno bo objekt zanimiv. V prvi etaži je projektiranih šest ločenih garderob. Pri tem smo bili pozorni na sanitarno zasnovo. Zu nanj i hodnik bi lahko imenoval umazan del. Od tam bodo šli učenci oziroma športniki v garderobe, kjer se bodo preoblekli, stuširali in šli skozi druga vrata v "čist" hodnik, ki vodi do igrišča. V garderobe vodita tudi dva ločena vhoda. To pride v poštev pri raznih športnih tekmovanjih. Nasprotni si moštvi bosta imeli ločen vhod v garderobe in na igrišče. Poleg garderob so še prostori namenjeni pedagoškim pisarnam. Je v dvorani tudi kakšen prostor namenjen novinarjem? Tudi. Nad plezalno steno bodo luči, mogoča bo nastavitev raznih efektov. V dvorani bi brez težav snemali oddajo Poglej in zadeni. Poleg tegaje pet reportažnih kabin, namenjenih novinarjem, poročevalcem. Imajo tudi svoj vhod. In nadstropje nad garderobami? V drugo etažo vodi dvoje stopnic. Zgoraj naj bi bile učilnice, namenjene tehničnemu in likovnemu pouku za osnovnošolce. Ker je zunanja stena v steklu, so prostori še posebej primerni za likovni pouk. Ob tem prostoru je strelišče z zračno puško s šestimi stezami, s svojimi sanitarijami. Poleg tega so v drugi etaži še trije prostori namenjeni pisarnam. Večnamenska telovadnica mora imeti svoj management, se mora tržno preživljati. Kako pa se bodo razmejevali stroški? Osnovna šola naj bi imela stroškovno ločen sistem ogrevanja za staro in novo telovadnico. Seveda se vseh stroškov ne bo dalo razmejiti na enak način. Nova telovadnica bo stala na sedanjem športnem igrišču. Tako je. To pomeni, da bodo osnovnošolci za določen čas ostali brez svojega igrišča. Prav zaradi tega naj bi čimprej pričeli tudi z gradnjo drugega športnega igrišča ob novi telovadnici, za kar pa še ni danih vseh pogojev. Ko bo stalo novo igrišče, bo zaživel tudi bife, predviden v novi telovadnici. Je projektiranje telovadnice predstavljalo kakšen poseben izziv? Težko je napraviti nekaj iz navadne škatle in dvokapno streho. Mislim, da sem z delitvijo fasade dosegel nek prijeten izgled. Spet so tu vaša značilna okna, vidimo jih lahko na zagorski Živi, pa v Medijskih Toplicah,... Okna telovadnice bodo bolj podolgovata. Gre za postmodernizem, ki je nekako že preživet. Pravzaprav je dandanes arhitektura v krizi. Vračamo se nazaj. Vhodni del telovadnice bo imel antični poudarek. Stare Grke povezujemo s športom in mislim, da bo videz zaradi tega delo val Mimogrede, projektirali ste kompleks Medijskih Toplic, pa vendar se sedaj mnogi pritožujejo nad videzom. Da je vse preveč zaprto, odmaknjeno. Prišlo je do prikinitve odnosov med investitorjem in projektantom. Pet let sem skupaj z investitorjem pripravljal projekt, petkrat sem ga generalno popravil in investitor se je v vsem strinjal. Ko pa bi morali reči bobu bob, se je investitor ustrašil in pogodbo enostransko prekinil. Recimo travnik, ki sedaj služi parkirišču, je bil namenjen rekreacijskemu kompleksu z bazenom. Vrniva se k novi telovadnici. Kdaj naj bi bila nared? V začetku leta 1997. Nerodno je, ker začetna in zaključna dela padejo ravno v zimske mesece, kar ni v redu. Po pogodbi naj bi bila končana v enajstih mesecih po podpisu pogodbe. Tatjana Polanc foto: Jure Nagode INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 .:•:*!§ ArJ V-rt 4 V l V POTOVANJA - IZLETI LESTI 9.12.1995 1.650,00 SIT LENTI 16.12.1995 1.650,00 SIT LENTI 23.12.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 29-12.1995 1.200,00 SIT LENTI 30.12.1995 1.650,00 SIT IKON MAD£N NA DUNAJU lb.12.95 cena 120 DEM Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTO TAXI STORITVE Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Zapišite si in ne pozabite: 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420. ivao3WI vr -IVUOB-m, - , cc < o D lil gggjTETJEQ RUDAR P-O- 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Dovolite, da vas povabimo na silvestrovanje v betel "Rudar". Igral bo ansambel AMI30S. 1. Silvertrovanje i vecerjoje 4.800 $11. Za te ceno ponujamo: Aperitiv, prekajen goveji jezik i hrenom, pljučna pečenka iellington, puranji zvitek, pompariiien, zelenjavna koiarica, lolata, ledena torta, kava, ob 24.00 uri kozarec penečega vina, po 24.00 uri tarnu i kiilim zeljem 2. Silvestrovanje brez večerje po teni 2.200 SIT. Za te ceno ponujamo: Aperitiv, ob 24.00 uri kozarec penečega vina, po 24.00 uri rarma i kiilim zeljem Rezervacije sprejemamo mo telejeM it. 26-733 v recepciji hetefo "Rudar". Preživite Mojlcpše moč z nami m ansamblom AMkSOSf S6PRIPOROČAMO IN ZAMVAIJ0J6M0 ZA VAŠC ZA0PANJ6 PCLAVCI GP ROPAR 5. državna razstava ptic v Trbovljah Društvo za varstvo in vzgojo ptic je tudi letos organiziralo razstavo ptic. Tokrat je to že 5. državna razstava. Pripravili so jo v avli DD Trbovljein trajaod2. - 7. decembra. Razstavljene ptice sije možno ogledati od 9.00 - 19.00 ure. Organizatorji so tudi tokrat za obiskovalce pripravili bogat srečelov. Za ogled so pripravili številne ptice raznih vrst, tudi papige in še kaj. Prava paša za oči in lepo ptičje petje za ušesa. T. L. Pohod na Kum Smučarsko društvo Trbovlje in Planinsko društvo Kum organizirata pohod iz Lontovža na Kum. Pohod je posvečen spominu na preminulega člana Sebastjana Malavašiča. Pohod bo v soboto, 16. decembra, pohodniki pa bodo na pot krenili izpred koče v Lontovžu ob 11. uri. G.S. Tematska konferenca KO Društva izgnancev Slovenije danes, 7. decembra, pripravlja v hotelu Medijske Toplice tematsko konferenco o vprašanjih vojne škode in vojne odškodnine. Referate na to temo sta pripravili predsednica komisije za socialno zdravstvena vprašanja Ivica Žnidaršič in predsednica medresorske komisije vlade RS Iva Pirya. Konferenca se bo začela ob 9. uri zjutraj. J.N. Zaščita rastlin KZ Trbovlje je v soboto, 25. novembra ob 9.00 uri dopoldan pripravila zanimivo predavanje strokovnjaka Slavka Zgonca iz Ljubljane. Govoril je o varstvu in zaščiti rastlin. Predavanje je bilo v predavalnici DD Trbovlje. T. L. ALB0R. EL HORIZONTE EN|jREARBE SUS PESTA Y EMPIEZA A VER. QUE< ESTAN S0MBRE LA PAT DELAC0SAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI TRBOVLJE fUKV mm | m ) svobode 1 le, 61420 Morije L«« OD 1 nU7 tel.: +386 601 26 333,26 056 [m JUil llfcj 2| 358,k,. +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Zlata poroka 17. novembra pred petdesetimi leti sta se poročila Mirko in Olga iz Kisovca. Točno 50 let in dan kasneje sta se vzela še enkrat. V občini Zagorje jih je ob njunem visokem jubileju sprejel župan in ju - kot je ob zlatih porokah navada, še enkrat poročil. Prava posebnost te poroke pa je ta, da je Olgina priča Vilko Grošelj, "potrdil" Olgino poroko tudi prvič, torej pred petdesetimi leti. Mirku je tokrat kot priča stal ob strani njegov vnuk Andrej Lapornik. Tudi slavje je bilo takšno, kakršno se spodobi. J.N. Prva vrsta od leve proti desni: Vilko Grošelj, Mirko in Olga Železnik ter njun vnuk Andrej Lapornik. Upokojenci in mednarodno sodelovanje V nekaj zadnjih številkah Zasavca smo žena kratko opisali dejavnost slovenske upokojenske organizacije. Ta je zelo pestra, raznovrstna, bogata in tudi uspešna. Bodisi na kulturnem, športnem, socialnem, gospodarskem in še kakšnem področju. Pri vsem tem moramo poudariti tudi to, da se DU v Sloveniji in tudi njihova zveza - ZDUS v Ljubljani, ne zapirajo vase. Široko so odprti tudi do sorodnih upokojenskih društev in organizacij izven države. Številna naša društva so tesno povezana z zamejskimi Slovenci, predvsem v Italiji, Avstriji, deloma tudi v Hrvaški in Madžarski. DU Trbovlje je pobrateno z DUizGoriške v Gorici onkraj meje. Izmenjaje organizirajo srečanja in razgovore. Gre za medsebojno izmenjavo menj, spoznavanje problemov DU, pa tudi za reševanje skupnih problemov upokojencev. Tudi iz narodnostnih razlogov je priporočjivo, da so naša DU tesno povezana s podobnimi DU zamejskih Slovencev. Tudi to je prispevek k ohranjanju slovenstva v sosednjih državah. T. L. Obračun dela trboveljskih upokojencev V četrtek, 30. novembra se je v novem večnamenskem prostoru DU Trbovlje na Ulici 1. junija 16 ob 10.00 uri začela letna konferenca društva. Zbralo se je veliko število članov, saj je bila dvorana povsem polna. Udeležili so se je tudi gostje: Vinko Gobec, predsednik ZDUS ter predstavniki sosednjih in pobratenih DU z Jesenic, Hrastnika in Zagorja, konferenco je s krajšim koncertom pričel moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom pevovodje Alberta Ivančiča, nato pa je nadaljeval predsednik Florijan Plevnik. Po izvolitvi organov letne konference, predsednikje bil Janez Zavolovšek, se je nato odvijal dnevni red. Najprej je bil na vrsti predsednik, ki je na kratko orisal delo društva v zadnjem obdobju, nato je generalni direktor Kolinske, Lojze Deželak s strani DU Trbovlje prejel pisno priznanje za njegov prispevek k delu društva in za prispevek Kolinske h gradnji novih prostorov. Lojze Deželak se je za podeljeno priznanje zahvalil in ob tej priliki DU Trbovlje izročil oljno sliko za nove p rostore v sporni n na nedavno umrlega Jožeta Pikla. Udeleženci so bili seznanjeni tudi s finančnim poslovanjem in s poročilom nadzornega odbora, o čemer sta poročala Frida Deželak in Jože Drnovšek. O delu posmrtninskega sklada je poročal Tine Lenarčič, Anka Raušl o delu kulturnikov, t. j. moškega in ženskega pevskega zbora ter VIS, o delu in uspehih športnikov je poročal Dušan Perpar, o delu planinske skupine je poročal Vinko Pfeifer, o delu izletniške sekcije in komisije za socialno delo Štefka Matko, o delu stanovanjske komisije Blanka Pucelj, o delu pravno svetovalnega referenta pa Janez Nerad. Iz poročil je bilo slišati, kako uspešno je bilo poslovanje društva v preteklem enoletnem obdobju. Vmes je predsednik društva podelil dve priznanji in sicer Pepci Tomšič za dolgoletno delovanje na kulturnem področju ter Jožetu Belecu ob njegovi 90 - letnici za dolgoletno športno in tekmovalno udejstvovanje vbalinarski sekciji DU Trbovlje. Slišali smo tudi poročilo Marje Kužnik, ki je poročala o najmlajši društveni dejavnosti - o delu literarne komisije. Vinko Gobec, predsednik ZDUS-aje obširno govoril o delu osrednje zveze DU Slovenije in o hudih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z vladno namero, da se zmanjšajo pravice upokojencev, predvsemv pogledu pokojnine. Potrebni so veliki napori, pa tudi podpora upokojencev vseh društev, da bi takšne tendence o omejevanju pravic upokojencev utišali. Poudaril je znova, da je ZDUS in z njim vsa društva nepolitična organizacija, da pa naj člani vplivajo na svoje stranke, katerim pripadajo, da se za pravice upokojencev potegnejo ob vsaki priliki. Sledili so še pozdravi predstavnikov DU z Jesenic, Zagorja in Hrastnika z dobrimi željami. Konferencajebila dobro pripravljena in tudi uspešno izpeljana, udeleženci pa so bili na kratko in jedrnato seznanjeni z opravljenim delom, uspehi in problemi, s katerimi se društvo srečuje. T. L. Vprečudovitosončnemzimskernjutru seje Skupina za samopomoč Koma iz Doma upokojencev Franc u5ko 51,^^ je s socialno delavko Danico in s šli timi 'zunanjimi sodelavci tel osmimi oskrbovanci doma in s kopalkami preživela čudovit dan v zdravili- uživali kot majbrnotrod - polno žfvžava smo prinesli. Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane je 28. novembra z drugo abonmajsko predstavo in izven gostovalo v Trbovljah. Uprizorili so veseloigro Georga Buchnerja: Leonce in Lena, ki jo je režiral Eduard Miler, sicer dober poznavalec nemške dramatike. Obisk predstave je pokazal izredno zanimanje za tovrstni žanr. Kot je povedal Zdravko Pestotnik, tajnik ZKO Trbovlje, kljub omejenim r > PARNASOVA POTA Ureja Franci Lakovič Alenka Leskovšek Prijatelju Nekoč si mi celo pripovedoval o njej. O tistih krvavih rokah, ki te kličejo, vabijo v objem strasti. Upiral si se. A njeni kremplji so segali po tebi, po tvojih očeh, srcu in -kar je najhuje - razumu. Vse, kar je bilo mladega v tebi, se je postaralo: vse, kar je bilo razumnega, je postalo noro, noro... Govoril si o krvavih rokah, jokal si zaradi smrtnega bliska v očeh... Nisi se več upiral, ker nisi razumel. Nisi znal razumeti. Nisi znal, ker je tvoja poštenost ostala nedotaknjena. Tiho si sklonil glavo in odšel krvavim krempljem naproti -s smrtnim bliskom v očeh. Vse si nas zapustil... V A sredstvom uspejo organizirati razne kulturne prireditve, med njimi abonmajske predstave, občinske revije in likovne predstave. "Morda je premalo plesnih oziroma folklornih prireditev," je dodal Pestotnik, "pa tudi literarnih večerov. Glede na razmere pa se mi zdi, da dobro poskrbimo za kulturno življenje." Dopadljivost predstave so bili tudi razkošni kostumi Alana Hranitelja. Z "veseloigro, ki to ni" je Slovensko mladinsko gledališče priredilo eno najbolj neulovljivih Biichneijevih dramskih besedil. Osnovna struktura zgodbe izhaja iz pravljice o dveh kraljestvih, dramaturg predstave Tomaž Toporišič je komentiral: "Leonca in Leno smo razbirali kot lucidno igro, senzibiliteta igre je izrazito sodobna. Zanimivost igre je, da je zelo fragmentarna. Študirali smo najprej posamezne like, potem pa odnose med osnovnimi protagonisti, na eni strani med moškimi in ženskami, potem sorodstvene vezi in nazadnje še odnose z dvorom. Zanimivost predstaveje, dapovezujeminimalistično izdelavo igre posameznih akterjev s koreografijo in celoto dvora, po drugi strani pa se več ukvarja z vizualnostjo." Predstava, kije v franžah sodobnosti podala nekaj asociacij o dolgčasu, ki obdaja sodobnega človeka, tega prefinjenega dolgočasneža, ki vse počne - zaradi dolgočasja: se poroča, hodi v službo, skrbi za naraščaj, se druži itd. Lenobajenajvečja pregreha, človek paseštevek vseobsegajoče naveličanosti, ki mu v ekstrakt življenja siplje le dvome in večno iskanje, ki se na koncu predstave izrazi v želji po novi veri in smotru življenja. Leonce in Lena sta razdvojena vsak po svoje in vpeta v svet, "ki je tako star, jaz pa sem tako mlad," kot izpove Leonce, Lena pa vidi edino odrešitev v trpljenju, ker je tudi nezadovoljna v obdajajočem jo svetu. Razmere življenja pa niso vedno tako nore, kot se zdijo, niti tako bleščeče, kot se svetijo. Tekst in foto: Petra Radovič m ZABELčžmO Hrastnik Mladinsko gledališče Svoboda iz Trbovelj bo v nedeljo, 10. decembra, na Dolu uprizorilo Molierevo komedijo Dohtar pu sil’. F.M. Trbovlje V torek, 5. decembra je ZKO Trbovlje organizirala drugo predstavo za lutkovni abonma. Lutkovna skupina Lučka iz VVZ Trbovlje je ob 9.00 in 10.00 uri v kinodvorani DD uprizorila igrico Muhe in mušice. Relik razstavlja - Ni dolgo, ko so se v Likovni galeriji DD Trbovlje člani likovnega kluba Do lik Z Zarjo od Korotana do Jadrana V pesmi je neizmerna moč... sega preko vseh meja, kijih je zarisala človeška roka. Ustvarja prijateljstvo in krepi mostove med ljudmi, narodi. Nas plemeniti in nam bogati življenje. Za ves slovenski narod pa ima poseben pomen. Izraža našo bitnost... V nedeljo, 26. novembra, je v Velikovcu potekalo 14. pevsko srečanje pobratenih moških pevskih zborov. Prireditve "Od Korotana do Jadrana" se je udeležil tudi moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj. Srečanje je vsako leto v drugem kraju, saj so organi-zatoiji zbori sami. Sodelovanje se je začelo leta '82, ko je bila podpisana listina o pobratenju (poleg Zaije so tu šeMoPZ Podjuna in MoPZ Foltej Hartman, oba iz Pliberka, MoPZ Tabor iz Trsta, MoPZ Franc Zgonik iz Branika ter MoPZ Vres iz Prevalj). Zaijani so se predstavili s pesmima Marko skače in Jutri gremo v napad, ob koncu pa se je vseh 150 pevcev predstavilo še s skupnim programom.. Zanimivo je, da seje slovenska pesem v tej dvorani prvič slišala šele leta '82, kajti od leta '46 do '82 je bila raba slovenščine v tej dvorani prepovedana. Poskusi predvajanja slovenskih iger so sicer bili že v letu '67, a so zaradi demonstracij nemško nastrojenih domačinov zamrli. Prav zaradi tega je bilo letošnje srečanje še toliko bolj pomembno in bo veijetno še dolgo ostalo v spominu, tako Zaijanomin ostalim nastopajočim, kot tudi obiskovalcem srečanja. Predsednik ZarjeAdi Polakin dirigentBlaž Rojko sta zagotovila, da takšnih srečanj tudi v prihodnje ne bo primanjkovalo, saj pevci v decembru pripravljajo še dve prireditvi. Prva bo 8. decembra v DD Trbovlje, kjer bo sodeloval tudi ženski pevski zbor iz Slovenskih Konjic, 22. decembra pa bo sledil tradicionalni novoletni koncert. Kaj pa o svojih vtisih pravijo mlajši člani? V kratkem pogovoru so Aljoša, Robert, Borut, Marko, Miha in Jure - sicer naj mlajši člani (16 let) zagotovili, da se kljub starostni razliki z ostalimi pevci odlično razumejo. Čeprav pojejo v zboru šele dva do tri mesece, se tu počutijo "kotdoma", zatok sodelovanju vabijo ostale- mlade ali manj mlade pevce. Neva Marn z Jesenic predstavili s svojo bogato bero likovnih del razne tematike. Sedaj pa, kot običajno vsako leto, gredo na Jesenice postavit svojo razstavo člani Društva revirskih likovnikov Relik Dadas. Razstavo bodo odprli 15. decembra v večernih urah v Salonu Dolik. Zato razstavo se člani Relika temeljito pripravljajo. Na razstavi bo sodelovalo preko 20 članov in članic s skupno 45-imi deli v raznih slikarskih tehnikah in z raznimi motivi. Razstava bo odprta do konca leta. Zdravko Dolinšek, znani trboveljski zlatar, oblikovalec in slikar je od 10. do 13. novembra sodeloval v Vidmu (Udinah) vltaliji na mednarodni zlatarski razstavi IDEAN AT ALB. Tudi tokrat se je predstavil z unikatnimi izdelki iz zlata. Polega njega so na razstavi sodelovali le še trije razstavljale! izSlovenije: AnitaPlaninšekin Tone Žigon iz Celja ter Stane Randl iz Ajdovščine. Dolinšek ni sodeloval v tekmovalnem delu razstave, čeprav je doslej že na številnih domačih in mednarodnih raz-stavah prejel številnapriznanja. Sicer so letos na tej razstavi sodelovali še zlatarji iz Nemčije, Avstrije in Italije. Vinko Trinkaus, znani slovenski pisatelj in naš zasavski rojak, ki je dolga leta živel v Hrastniku, sedaj pa že nekaj let v kmečkem naselju Liminjan pri Portorožu, je še vedno zelo aktiven. Po tridesetih letih je za tisk pripravil dramo Zrušek na kopi D. Prvo verzijo je ljubljanska TV uprizorila pod imenom Zrušek. Kar žal nam je, da jo je TV zbrisala s svojih trakov, ker so takrat trak potrebovali za planiško skakalno prireditev. Gledališča, tudi domača v rudarskih krajih, tega dela niso uprizarjala. Pisatelj j e dramo na novo napisal in jo pripravil za tisk. Rad bi zbral vsaj 100 naročnikov, da bi pokril najnujnejše stroške za tisk. Zato sejeobmil na ZKO Trbovlje, da bi mu po svojih močeh omogočili izdajo drame s prednaročilom. Drama v svojem bistvu razpleta dogodek izpred 40 let, ko je zaradi zruška v jami ubilo rudarja. Zavoljo tega je pisatelj pokazal na moralna razmetj a in nasprotja, obra-čune, krivice in moralno osveščanje prizadetih. Morda bi bilo treba pisateljeva prizadevanja v celoti podpreti, kajti rudarjenje v naših dolinah počasi, a vztrajno peša in se umika novim virom energije. Na bogata obdobja rudarjenja moramo ohraniti pričevanja in spomin tudi v obliki gledaliških del. V sredo, 13. decembra ob 17. uri bo v DD Trbovlje letni koncert Partizanskega pevskega zbora, katerega dirigent je prof. Franci Gornik. Vstopnice bodo naprodaj na OO ZZB NOV Trbovlje, Ul. L junija 19, od 6. decembra pa pri kino-blagajni DD Trbovlje. T. L. Zagorje Knjižnica na Izlakah je odprta vsak četrtek od 15.30 do 18.30 ure v Domu društvenih dejavnosti na Izlakah. Vabljeni so nekdanji in novi člani, članstvo za leto 1995 je brezplačno. V petek, 8. decembra ob 19.30 uri bo v DD Zagorje Gledališka sekcija EU Izlake uprizorila tridejanko Cvetka Golarja: Dve nevesti, ki jo je režiral Tone Rozina. Kot so napisali v svoj em gledališkem listu, se predstava poigrava tudi s sodobnim svetom, predvsem pa sporoča, da se barantanje z mladimi ne obnese, da imajo laži kratke noge, dobri gospodarji vedno vse dosežejo, ženska pa je za vsako hišo dobri blagoslov, saj, kjer so ženske, so rože; kjer so moški, je nered. Morda se bo misel splačalo preveriti kar na predstavi. P.R. Miklavževa opereta Ljudski običaji, povezani z Miklavževim dnem, so bili pri nas do nedavnega zatrti. Predvsem to velja za javne prireditve, medtem, ko so se družinske navade med vernimi ljudmi ohranile kljub nasprotujočemu javnemu mnenju. Spremenjeni časi nudijo priložnost za oživitev kulturne dediščine tudi glede Miklavževe tradicije. Zato se je župnija Kisovec odločila za Miklavževo prireditev, ki bo v novi cervki na Lokah v nedeljo, 10. decembra, ob 16. uri. MPZ Gloria bo v ta namen izvajal priljubljeno mladinsko opereto "Miklavž prihaja" v treh dejanjih, ki jo je skomponiral pokojni dr. Jerko Gržinčič leta 1931. Teologijo z doktoratom je opravil v Torinu, v Ljubljani pa je bil posvečen za duhovnika. Deloval je na hrvaškem, v Ekvadorju, Clevelandu in drugod. Zadnja leta je preživljal v Črnučah in leta 1985 umrl. Zelo lepo besedilo za opereto je napisal v sodelovanju z dr. Knificom in dr. Kosom. Delo je bilo prevedeno v češčino, hrvaščino, španščino, italijanščino, nemščino, angleščino in francoščino. Opereta j e še danes priljubljena, izvajajo jo po Evropi in Ameriki. Dan prej, 9. decembra, ob 16. uri si bodo opereto lahko ogledali tudi Trboveljčani. J.Č. Vsake toliko časa nas doleti nov val izdaj s kompilacijskih cedejih, poslušalci radia MARŠ imajo celo na Hrvaškem. "totega konca". Glavne zasluge za to ima so jih izbrali za tretji bend leta 1994, uspeh pa Simon Jurečič mariborska založba Front Rock. Nekatere skupine pa raje izberejo drugo možnost -zberejo denar in izdajo svoje izdelke v tako imenovani samozaložbi. Ponudbe "drugačne" godbe je več kot povpraševanja, zaradi česar se navadno proda le majhno število izvodov. Prav zato se takšni pogumni poskusi vredni občudovanja. Rezultat večletnega prizadevanja Mariborčanov V okovih je CD z naslovom Hard Sunshine Core. Na njem je za 36 minut glasbe. Med potovanjem po ozkih dolinah tega glasbenega žanra se nam v posameznih pesmih prikradejo primerjave z MDC, Bad Religion in celo Fugazi (vThePlague). Vseeno fantjedovolj prepričljivo odigrajo svojo verzijo (pretežno) melodičnega hardcore punka, ki ga bo vesel vsak njegov ljubitelj. Skupina je doslej sodelovala na nekaj V prejšnji številki smo vam obljubili poročilo s promocije prve kasete in CD plošče skupine 4 fun. Obljubo seveda držimo. Tule je naš "raport". Predstavitev je v diskoteki Life v Domžalah potekala v dveh delih. Že ob enih so člani skupine na tiskovno konferenco povabili predstavnike medijev. Ob pol devetih zvečer pa se je začel drugi del, ki so se ga prav tako lahko udeležili le povabljeni srečneži. Najprej je založba Megaton skupini podelilaplaketo zaprodanenosilce zvoka. V manj kot mesecu dni so namreč prodali 5.000 kaset ter 1.000 CD plošč. Ob polnoči pa se je .začelo zares. Seveda so največ pesmi zapeli člani skupine 4 fun. SkupinaAmorsejepredstavilazeno pesmijo, nekakšno mešanico country in reagge glasbe. DuetDAZ je zapel in zaigral njuno uspešnico Če me ljubiš, prvič pa smo v javnosti lahko slišali tudi dance verzijo pesmi Vedno. Sledili so D. J. Pero, ki sta ga spremljali mični plesalki, Sendi s svojo Nemirno krvjo, terNastjaDimnik. Obiskovalci pašo bilišeposebej navdušeni nad nastopom Deje Mušič. Pesem Ukradem te je sicer stara že več kot 10 let. Deja jo je namreč prepevala že s skupino Make up 66. Tokrat smo slišali plesno varianto te pesmi. Cole Moretti je vplesne ritme "preoblekel'' Tih deževen dan. Na koncu so nastopila še dekleta iz skupine Povver dancers. Večerje bil lep, obiskovalci zadovoljni, založba Megaton pa je dokazala, da se tudi na sončni strani Alp lahko naredi dobra dance glasba. Tomaž A. Štojs 4 fun v akciji Predstavitev CD plošče VIDEOTEKA MANO, Sallaumines 8, (na bazenu), tel.: 26-441 Devet tecIinov In pol (NiNE 1/2 Wečks, ZDA, 1986, Fox/KARANTANijA) Se še spomnite razvpitosti Zadnjega tanga v Parizu?No ja, kakorkoli že, Devet tednov in polje še eden v nizu razvpitih erotično obarvanih filmov z visokim proračunom in (pri)znano zasedbo, ki gradi zgodbo na erotični napetosti med glavnima igralcema in dogajanje popestri s kančkom skrivnostnosti in z rahlim priokusom škandala. Kim Basinger ni bila nikoli prej in nikoli kasneje tako ženstvena, kompleksna in čutna obenem, MickeyRourkepa...Ah,skorajdaodvečjezapisati, daje vzbudil čisto majčkeno zavisti v slehernem moškem srcu na tem svetu. Izjemno prepričljiva igra obeh glavnih igralcev. Elizabeth (Kim Basinger) simpatična pomočnica v umetniški galeriji v Sohoju nekega dne v kitajski prodajalni sreča enigmatičnega & privlačnega neznanca. Že njuno prvo naključno srečanje je prava mala mojstrovina namigov, implikacij in govora oči. Seveda se zgodba od tukaj naprej spretno izogiba klišejem ortodoksne romance. John (Mickey Rourke) ji že ob prvem resnem dotiku brez dlake na jeziku in drzno predlaga ekseperimentalno - erotično razmerje ter ji zaveže oči. Igra dominance, kjer John drži v rokah vse niti, Elizabeht pa se voljno vdaja njegovemu vodstvu, je več kot zanimiva. Če nič drugega, moramo Johnu priznati, da vsebuje zvrhano mero inovativnosti in udejanja vsa tista skrita sanjarjenja, o katerih lahko beremo v revijah tipa Penthhouse. Priznam. Ob glasbi Joeja Coockeija (You can Leave Your Heat On) se vedno spomnim na nepozabni streaptease Basingerjeve. Da ne naštevam naprej... Odnos kakršnega imata j e preveč eksploziven, da bi lahko ostal nespremenjen na vekov veke. Zato postane jasno, da ob vse globljem vdajanju njunim obsesijam prične trpeti diametralno nasprotno resnično (vsakdanje) življenje. V sak film s podobno zgodbo je v nevarnosti, da postane smešen, krut in/ah absurden. Režiser Adrian Lyne (Flashdance, Fatal Atraction) se je spretno izognil očitnim pastem in ga briljantno pripeljal do konca. Ocena: ****+ Tommy Adi Tudi Adi Smolar ne miruje. Bog ne daj, da bi crknu televizor je naslov njegove zadnje kasete, ki je izšla pred dobrim mesecem in pol. Adi ostaja zvest sebi in poslušalcem, saj so nove pesmi spet izredno duhovite in življenjske. Tudi CD je že v pripravi. Pravzaprav bi moral že iziti, pa seje spet zataknilo. Le zakaj naši založniki ne najdejo tovarn, ki bi se držale rokov izdelave? TAŠ Rock v decembru Letos se nam obeta kar soliden december. Nekaj bo koncertov, nekaj se bo dogajalo tudi na glasbeni sceni. Nekaj datumov je že znanih. 14. decembra bo v DD Trbovlje predbožični koncert Shirley Roden. Začel se bo ob pol osmi uri zvečer. 15. decembra napovedujejo žur trboveljski skejteiji. Več informacij zaenkrat še nimamo. Koncert večih skupin naj bi bil v Domu svobode v Trbovljah. 22. decembra bodo imeli predstavitev nove CD plošče Orleki. Adijo knapi, kot nosi cede naslov, boste lahko v živo poslušali v DD Zagorje. 26. decembra bodo za fešto poskrbeli ŠKLABOVCI. V goste bodo povabili Petra Lovšina in Viteze obložene mize. Tudi to se bo dogajalo v Domu svobode Trbovlje. Prireditelje decembrskih žurov vabimo, da nam KAJ, KDAJ, KDO in KJE bodo še kakšne fešte, sporočijo na naslov Zasavca. J.N. ftnuniicc Živjo! Te dni je mnoge otroke (tudi srednješolce) obiskal "stric Miklavž." In verjetno so bili mnogi med nami najbolj zadovoljni, čejimje ta prinesel "škaf' dobre voljein prijaznih besed za njihove starše. Sedaj se boste vprašali, zakaj ? Zato, ker se je v šoli končal prvi semester in prav gotovo je marsikdo pridelal kakšno grajo. Seveda je to zelo "prijetna" novica za nas in seveda tudi za naše starše, ki bodo marsikomu pokvarili kakšen dan veselja. Toda vsi se bomo drug semester še bolj potrudili in zvišali naše ocene, ter tako razveselili učitelje, starše in seveda same sebe. Sedaj bomo prav gotovo nekaj dni uživali in občudovali prve snežinke. Pa nikar se preveč ne kepajte. Saj veste, mnogi znajo zaradi tega zelo težiti. Saša Plesne vaje! Vsi plesalci, ki plešete s srednješolkami iz Srednje ekonomske šole, POZOR! Ko boste prišli naslednjič na plesne vaje, obvezno prinesite s seboj copate ah plesne čevlje. V nasprotnem primeru boste lahko vaje predčasno zapustili. V sa ta uradna oprema j e potrebna, ker se bojda parket v telovadnici preveč umaže in uniči. Torej, na naslednjih vajah bomo plesali v copatah! S.G. Novoletne želje Bližajo se novoletni prazniki in gotovo se že sedaj mnogi odločate, kako, kjeins kom boste preživeli najdaljšo noč v letu. Seveda je potrebno ugotoviti tudi, koliko bo stala naša zabava, kaj bomo podarili prijateljem, koliko bomo morali prispevati zažur,... Nekaterim prijateljem bomo poslali voščilnice, na katerih bodo zapisane dobre želje. Vsi skupaj pa lahko pišemo dedku Mrazu in Božičku, kaj naj prineseta našim učiteljem. Zato pošljite svoje predloge na naš naslov, kije še vedno isti: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2/c, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "za darila". Seveda bomo vse prošnje objavili in mogoče jih bosta naša dobra stara možaka tudi izpolnila. Torej pišite nam, veseli bomo vaše pošte! S.G. J L Blagajna IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORJE odprto 7.30-14.30 64-058 sobota 8.00-11.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-616 sobota DEJAVNOSTI - zbira hranilne vloge in depozite občanov in pravnih oseb - vodi žiro račune in tekoče račune občanov in ciilno pravnih oseb - opravlja plačilni promet (položnice) - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun ustanoviteljev, bank in drugih finančnih organizacij - opravlja menjalniško poslovanje. ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 61411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 UGODNOSTI - v vseh trgovinah KZ IZLAKE lahko plačate blago s hranilno knjižico ZASAVSKE H KS. Pri takšnem nakupu nad vrednostjo 500,00 SIT vam nudimo POPUST v višini 4% od vrednosti nakupa - opravljamo najcenejši plačilni promet (vplačilo občanov, društev in civilno pravnih oseb na žiro račun podjetij s splošno položnico) - UPOKOJENCI lahko prejemajo pokojnino preko H KS - najugodnejši menjalniški tečaji ZA HRANILNE VLOGE JAMČI REPUBLIKA SLOVENIJA! VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNIL I NA NAS! __ SALON POHIŠTVA LECVJ^Co) Obtežijo 19, 61411 Iztoke, tel.: 0601/73 631 SPALNICE že od 77.800,00 SIT dalje SPALNICA AVONA 111.000,00 D IT, ROSE 114.970,00 OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POSTELJA Z ZABOJEM ZA POSTELJNINO: 140x200 48.820,00 160x200 52.670.00 180x200 59.060,00 SEDEŽNE GARNITURE LASTNE PROIZVODNJE EKSKLUZIVNA PONUDNA dnevne sobe Mladim Zasavcem .... mm® : ■ m®m : .. m®m . : ........s Spel smo v šoli naravoslovja. Zadnji-- nismo povedati,koliko sedmošokevje bivalo v ,\jdi in Trilobitu; dve skupni sto šteli 36 oziroma 38 učencev. Ime avtorja, ki Je opisal življenje v vam izdajamo, da je prispe v. \ v.v.v.'.:-v v.-, v.v-*■ V-*.'i Č,- sle , Mojem Mn .1.1 Ml ir M,.11 lali„„ Bh»ll,,. Prav tako bomo veseli vtisov o novoletnih prireditvah - dobrih In manj dobrih. Sicer pa ohranite mirno kri. Ni potrebna, da bi zaradi novoletnega direndaja opustili učenje. Se dva tedna Dedek Mraz Prišel je že težko pričakovani praznični mesec december. Takrat nas obdarijo trije dobrosrčneži: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Spominjam se nekega zimskega večera, ko sem gledala skozi okno. Pričakovala sem, da bom zagledala dedka Mraza, kako se pelje s sanmi, ki jih vlečejo jeleni, a se ni zgodilo nič. Pomislila sem: "Morda je pozabil name in me ne bo obiskal." Tedaj stopi v sobo mami in mi reče: "Simona, pojdi spat, pozno je že. Veš, ko boš spala, ti bo dedek Mraz v košaro prinesel tisto, kar si želiš. Takrat, ko otroci spijo, se odpravi na pot." Odšla sem spat in sanjala, kako je dedek Mraz prišel pome ter me na saneh popeljal čez bele poljane v njegovo zasneženo palačo. Pričakala me je cela vrsta palčkov, zajčkov, jelenov, medvedov... Vprašali so me, kaj si želim. Povedala sem, da si želim sadja, knjigo pravljic in barvice. "Želja se ti bo uresničila." Spet smo zlezli na sani in se odpeljali. Položili so me v posteljo ter rekli: "Lepo praznuj novo leto!" Zbudila sem se iz sanj. V sobi je stala mami. "Presenečenje te čaka na mizi. Hitro steci v kuhinjo." "Seveda, dedek Mraz!" sem vzkliknila. Sanje so se mi uresničile. Na mizi me je čakala polna košara želj enih dobrot Še zdaj se spominjam tistega čudovitega dne, ko mi je bilo pet let in sem še verjela v dobrosrčnega dedka Mraza. Simona Dobčnik, Litija Ponedeljek, 6. november Prvi dan smo si šli ogledat slovensko-avstrijsko mejo. Najprej smo prišli do prve sosednje kmetije. Imenujejo se Komež. Tam je prav posebna hiša -KAŠČA. Uporabljajo jo za shranjevanje koruze, pšenice, rži, žita. Največkrat pa za sušenje prekajenega mesa. Njena posebnost je ta, da je iz samega lesa in ima posebno streho - skodlje. Skodlje so zelo drage in zdržijo od 25 - 40 let. Naslednja postaja je na hribu, od koder je čudovit razgled. Videli smo jame, ki so jih med vojno uporabljali vojaki, ki so varovali mejo. Bil je razgled nad polji, travniki in njivami. Če si bolj razločno pogledal, si videl mejo med Slovenijo in Avstrijo. Na avstrijski strani je zelo velika njiva - last nekega posestnika. Na slovenski pa so majhna polja, last velikih kmetov. Bolje se godi avstrijskim kmetom, kot slovenskim zaradi stroškov za stroje. Videli smo tudi sončni zahod. Sonce je točno ob 16.30 uri zahajalo na avstrijski strani. Uživali smo. Nadaljevali smo pot po gozdu. Prišli smo točno do mejnega kamna. Obhodili smo mejo. To mejo zdaj varujejo vaščani v vasi Libeliče. Med vojno bi morala pripadati Avstrijcem, vendar so se odločili za slovensko državljanstvo. V sebi so globoki Slovenci. Temnilo se je že in odšli smo domov. Dobro smo se oblekli, saj nismo vedeli, koliko časa bomo danes v naravi. Odšli smo po dolgi makadamski cesti. Končno smo po pol ure hoje zagledali trikotno kapelico. Bila je na robu gozda. Na njej so narisani svetniki: Sv. Urh, Sv. Jožef, Sv. Mihael, Sv. Jernej, Sv. Florjan. Ta kapelica je stara 700-800 let. Pri kapelici je križišče med Strojno, Libeliško goro in Zelenim bregom. Žene strani, kije rumena, je kapelica gledala proti Ravnam. Z druge, ki je bela, gleda proti domu Ajda. Z modre strani pa proti Strojni. Nekaj metrov naprej stoji spomenik. Taje posvečen partizanom. Nanjem z velikimi črkami piše: SVOJO SRČNO KRI SMO DALI ZA SVOBODO TEBI. Nadaljevali smo pot naprej. Od tam je razgled po Mežiški dolini. V njej so iglasti gozdovi, travniki, pašniki, listavci, hribi, strmine... V gozdu so doma mufloni in damjaki. Mufloni so divje ovce, imajo zavite rogove, damjaki pa so podobni jelenom in imajo ploščate rogove. Tam je bila tudi farma muflonov. Ustavili smo se na Janeževi kmetiji. Tam je na ogled črna kuhinja. Ta kmetija je stara okrog 260 let. Tam imajo tudi lesene križe, ki jih je že 260. Vsak praznik, ko so trije kralji, dodajo enega. Ob 15.30 smo se zbrali pred šotorom. Spoznali smo gozdarko Metko. Pokazala nam je drevesa, grmovje, LUBADARJA in nas o tem poučila. Prvo grmovje, ki smo ga videli pred domom, je bila TISA. Ima iglice in rdeče plodove, ki so strupeni. Videli smo tudi brezo, ki ima tanko listje; včasih sojo Indijanci imeli za kanuje. Drevo PIONESA, ki ne živi dolgo -od 70 - 80 let, hrast pa tudi do 1000 let. Glog ima bel cvet in je zdravilen za srce. Plodove paima rdeče. Videli smo tudi lipovec; moški predstavnik. Od lipe ga ločimo po tem, da ima po listih rjave dlačice, lipa pa bele. Pogovarjali smo se tudi o lubadarju, ki je škodljivec. Uničuje predvsem smreke, zato se imenuje smrekov lubadar. Iz gozda smo se vrnili ob 16.30. Imeli smo PP Pogovarjali smo se o ugrizih, pikih, zastrupitvah z alkoholom, zastrupitvah zaradi hrane, pesticidov, u vbodih. zastrupitvah c C02... O vsem tem nam je govorila biologinja Melita. Petra Simončič, Zagorje Mladi člani RK Dol, 4. december - Mladi člani RK na dolski šoli so tudi v letošnjem šolskem letu aktivni. Konec septembra so organizirali izlet na Debeli Rtič, v oktobru so poslali na RK Slovenije 100 metuljev miru, v decembru pa izdelujejo čestitke za ostarele občane. Sodelovali bodo tudi na prireditvah zanje in jih obiskali v domu za ostarele. Mentorica krožka je Ivanka Kirn. F. M. Trbovlje - Mladi karateisti TIKE so se minuli vikend na povabilo Kenbukan federacij e udeležili predbožičnega turnirja v Regensburgu v Nemčiji. Na turnirju je nastopilo 400 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije in Slovenije, trboveljsko ekipo so sestavljali Tomy Cestnik, Poldi Herman, Franci Ceferin, Jernej Simerl, Miha Kovačič in Mitja Štruc. Vodila sta jih trenerja Bogdan Simerl in Borut Markošek. Borut je bil na tumiju v vlogi sodnika, ki jo je zelo dobro opravil in zaradi tega sodil še večino finalnih borb. Kljub slabšemu ocenjevanju se je v finalni del v katah uspelo uvrstiti Hermanu, Kovačiču in ekipi v sestavi Cestnik, Ceferin in Herman. V finalu, kjer je bilo sojenje realnejše in tako so na koncu osvojili Kovačič 3., Herman 4., ekipa pa 5. mesto. Športne borbe so mladi tekmovalci začeli zelo motivirano in z veliko volje ter želje po uspehu. V predtekmovalnih borbah so morali pokazati precej več znanja od drugih nasprotnikov, če sojih hoteli premagati. Kljub temu seje Štrucu in Ceferinu uspelo uvrstiti v finale. V finalu je Štruc moral priznati premoč svojega nasprotnika. Ceferin je tudi finalno borbo, tako kot vse druge, dobil z maksimalnim rezultatom in že pred iztekom regularnega časa. Ta uspeh je bil le še večja motivacij a pred začetkom ekipnega tekmovanja, kjer je nastopilo 16 ekip. Trboveljska ekipa (Simerl, Ceferin inHermanjje vse svoje nasprotnike premagala gladko, atraktivno in brez izgubljene borbe, vse do finala, kjer so se pomerili z ekipo Salzburga iz Avstrije. V 1. borbi je Simerl zopet atraktivno premagal svojega nasprotnika. Ko je že kazalo, da bo to uspelo tudi Ceferinu, so mu sodniki za udarec z nogo v glavo namesto zmage prisodili kazen ter takojšnjo diskvalifikacijo. Tako je odločitev ostala na Hermanu, ki pa je že po nekaj sekundah poslal na tla svojega agresivnega nasprotnika, kije brezglavo napadel. Finalni dvoboj se je tako končal 2:1 za Avstrijce. Kljub porazu so mladi Trboveljčani osvojili vse simpatije številne nemške publike in vseh ostalih nastopajočih. Franci Ceferin je na koncu osvojil še pokal za najboljšega tekmovalca v športnih borbah. Omenimo še izvrstno organizacijo turnirja. Trboveljčane je med bivanjem na svojem domu gostil predsednik Kenbukan federacije, po rodu Slovenec, Stanko Ku mer, za kar sc mu trbovelj ski karateisti iskreno zahvaljujejo. F. G. ^..... ■■■■ - ■ ■ Republike je bila v 15. minuti (31:40), katero pa so domačini do konca nekoliko znižali (42:48). V drugem delu so domačini zaigrali kot prerojeni in želeli zmagati za vsako ceno. V nadaljevanju srečanja razigrane litijske peterke Bošnjak, Šetina, Ivanovič, Bassin in Šiško gostje niso mogli zaustaviti. Trener gostov Herksel je zaradi petih osebnih napak izgubi najboljše igralce: Oken wa, Lenassijain CižmiČa. M.Š. Krka Novo Mesto - Zagorje 101:87 (53:47) Novo Mesto, dvorana Marof, gledalcev 400, sodnika Koščak (LJ) in Rihtaršič (Slovenske Konjice). Krka: Samar 16, Stepaničev 8, Petrov 28, Smodiš 12, Bajc 16, Vučkovič 16, Novina 5, Župevc, Strašek. Zagorje: Draževič 13, Galič 33, Ponjevič2, Roj ko 21, Mlakar 3, Kofol 2, Korun 4, Poznič 9, Kranjc, Omahne. Na začetku so eni in drugi varčevali z močmi v obrambi. V napadu so iskali najboljšo priložnost pod košem, kjer sta prihajala doizrazaGalič inSmodiš. Nato seje razigralSimon Petrov, kije dosegel dve trojki zapovrstjo. Zagorjani so ugo-vaijali sodnikomaJJraževiča sta umirila z dvema tehničnima napakama, ker seje nešportno obnašal. Domači pa so igrali svoj ritem igre in povedli za 4 točke pri rezultatu 21:16. Kratek preblisk pri gostih je rezultat preobrnil. V treh minutah so pokazali svojo pravo igro v obrambi in napadu. Nato so spetzašli v sivopovprečje in domačinom prepustili igro. ROKOMET Za las prekratki Ormož - Dol 23:22 (12:14) Ormož, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Tomšič (Lj) in Wutej (Mb). Ormož: Feguš, Žunec, Potočnjak 2, Fridrih 1, Miliči č, Praprotnik 6, Grabovac 2, Rajh 4, Kirič 4, Žalodec 1, Javemik 3, Šulek. Dol: Sikošek, Potočnik, Hribar 3, Selak 1, Krajnc, Piškur 1, Špacapan 2, Šterbucl 3, Raušl 9, Vidmar, Moljk 3, Logar. Dolani so bili skozi vso tekmo v novi ormoški športni dvorani enakovreden tekmec domačinom, ki so doma še kako nevarni. Prvi del so varovanci trenerja Stanka Anderluha celo dobili. V vratih je blestel Klemen Sikošek, v napadu pa znovaDarko Raušl, ki igra na prvoligaški ravni. Zelo dobro je delovala tudi obramba s tesnim pokrivanjem organizatorja igre Alena Potočnjaka. Dolani so z dobro igro nadaljevali tudi po odmoru, znova pa so bili strelsko razpoloženi mladi igralci. Šterbucl, Špacapan, Hribar in Selak vse bolj opozaijajo nase. V zadnjih sekundah pa so imeli dolski rokometaši precej smole. Pri izidu 23:22 je Raušlu z žogo spodrsnilo, sodnika sta dosodila korake in ostalo je pri domači zmagi. S.F. Dve zmagi SPOT Rudarja Trbovlje - Mladinci so na prvem od štirih turnirjev v domači dvorani premagali Gorenje (22:20) in Veliko Nedeljo (25:18). Tako so varovanci trenerj aDušana Žagarj a že po uvodnem turnirju prevzeli vodstvo na lestvici. Najuspešnješi strelec pri SPOT Rudarju na sobotnem turnirju je bilUroš Drobnič s 14 zadetki, Podbregar je dosegel 9, Kolobarič 8, Ramšak 5, G.Šikovec 3, Gričar in VranešiČ po 2, Klemen in Bohor Č pa po 1 gol. Omeniti velja tudi dobre obrambe vratarjev Hančiča in S.Šikovca. S.F. Zagorski veterani odlični Zagorje - Zaradi kopice težav tradicijo zagorskega moškega rokometa nadaljujejo le veterani. Letos so zabeležili nemalo uspehov. Zadnj o zmago so dosegli minul o soboto, ko so v konkurenci Stične, Krmelja, Usnjarja in Branika dobili turnir v Ivančni Gorici. V finalni tekmi so po boljšem izvajanju sedemmetrovk premagali Usnjarja iz Šmartnega pri Litiji. V rednem delu srečanje je bil izid neodločen 6:6, uspešni strelci naj strožjih kazni pa so bili Bohorč, Medved, Ule in Dečman. Slednji je bil s sedmimi zadetki tudi najboljši zagorski strelec na tem turnirju. Poleg že omenjenih igralcev so v Ivančni Gorici nastopili še Vovk, Ramšak, Lekše, Jelen, Pungartnik in Frelih. S.F. KOŠARKA Tudi favorite se da ugnati Iskra Litus - Republika 83:81 (42:48) Litija, športna dv., gledalcev 550, sodnika Strnad (Domžale) in Vučkovič (L J). Iskra: Bassin 6, Japič, Ivanovič 24, Jovičič, Peršič, Bošnjak 16, Stojakovič, Šetina 21, Šiško 16. Republika: Devetak, Okenwa 16, Le-nassi 6, Petrovič 18, Prevodnik 17, Čižmič 16, Žakelj, Zgonc, Likar, Sterle 8. Ekipa Iskre Litusa, kije nastopila brez Gregorja Peterlina in brez kaznovanega Kandžiča, je bila izredno trd oreh za varovance Vojka Herksla. V prvem delu je bila igra izenačena, čeprav so gostje iz Postojne vodili praktično vseh 20 minutz večjo ali manjšo razliko. Naj večja razlika v korist D.G. KEGLJANJE Zormanov rekord odnesel zmago Dadas Rudar - Gradis Norik 4:4 (5311:5322) Gantar - JJEržen 888:847, Hribar -Pintarič 880:900, Mažgon - D.Eržen 854:834, Izgoršek - Krže 880:862, Novak - Zorman 899:993, Stoklas -Blaha 910:886. Domači kegljači so ekipno zaigrali zelo dobro, dobili štiri posamične dvoboje, vse skupaj je "uničil" fantastični Slavko Zorman. Zrušil je kar 993 kegljev, postavil nov rekord kegljišča in bil seveda najzaslužnejši, da soigralci iz Dvig forme Trbovlje - Po blesteči predstavi s Preventom v 8. krogu prve lige so rokometaši odlično formo pokazali tudi v prekinitvi državnega prvenstva. V tem času so namreč dobili dve odigrani prijateljski tekmi. Drugoligaša Lisco so v Sevnici premagali s 36:18, Krško pa v športni dvorani v Leskovcu z 32:24. Kot vse kaže se Trboveljčani nahajajo v izredni formi in upajmo, da bodo tako uspešni tudi na naslednjih dveh gostovanjih v Hrpeljah. V soboto se bodo pomerili v prvenstveni, v sredo pa v povratni pokalni tekmi (prva tekma je bila na sporedu včeraj).Omenimo še, da sta dva trboveljska igralca Jani Čop in Zoran Senčar minuli teden nastopala v dresu slovenske državne reprezentance. Čop je igral tako v Ljubljani kot Kutini, Senčar pa le v gosteh. Niti eden se žal ni vpisal med strelce, obema pa veljajo čestitke, saj seje reprezentanca tudi z njuno pomočjo uvrstila na evropsko prvenstvo. Pričakujemo lahko, da bosta oba reprezentančni dres oblekla tudijunija nazborunajboljšihrokometnih reprezentac stare celine v Španiji. S.F. ^ ........................................... C 23. karate turnir Trbovlje - Karateisti "TIKE" se pripravljajo na 23. karate turnir Trbovlje '95. S konkretnimi aktivnostmi so začeli že mnogo prej, turnir pa bodo izvedli v soboto in nedeljo, 16. in 17. decembra. V zadnjih letih je turnir prerasel slovenske meje. Lani je nastopilo že preko 600 tekmovalcev iz 6 držav. Letošnji datum izvedbe pa je našel mesto v tekmovalnem koledaiju Svetovne karate zveze, kar je prvič v nekaj manj kot 30 letni zgodovini slovenskega karateja. Tudi letos pričakujejo številno udeležbo, prijave pa že prihajajo. Skrb za namestitev tistih, ki bodo prišli od daleč, so letos že drugič poverili Turistični agenciji rent-a-car Mobil iz Sevnice, ki seje v sodelovanju s karateisti kar dobro znašla. Pri obeh nosilcih aktivnosti upajo, da bodo z organizacijo uspeli. Prepričani so, da bo nekaj zadovoljstva tudi pri vzporednih subjektih, še posebej v treh zasavskih dolinah, ki lahko iz te prireditve iztržijo nekaj tudi na gospodarski strani. Občane Trbovelj, Hrastnika in Zagorja pa že danes vabijo k ogledu tekmovanja. F. G. slovenskega glavnega mesta ekipno postavili boljši rezultat in prejeli dve točki. Izid je bil tako neodločen. Dadas Rudar, pri kateremje bil še enkrat najboljši Uroš Stoklas, ostaja na 4. mestu prvoligaške lestvice. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele 27. januarja. Do tedaj bodo številni tumiiji, med njimi tudi odprto prvenstvo Trbovelj. S.F. Lep uspeh Rudar-Gradis Norik6:2(2392:2387) Hočevar - Lužar 382:358, Mlakar -Rozina 407:397, Tušek - Horvat 412:409, Lopan - Dremelj 386:401, Burja - Čadež 415:402, Podlesnik -Urbanc 390:420. Srečanje med Trboveljčankami in Ljubljančankami je bilo sila napeto. Slavile so domačinke. Premagale so ekipo, ki drži 2. mesto na lestvici. Še posebej dobro so zaigrale Saša Burja, Sonja Tušek in Ani Mlakar, nasploh pa nobena od igralk ni razočarala. Zensko prvoligaško tekmovanje se bo nadaljevalo 27. decembra. S.F. Litija že prvoligaš? Trbovlje - V drugi kegljaški ligi so odigrali 11. krog. Vodilna Litija je z najvišjo možno zmago 8:0 odpravila moštvo Ljubelja. Najboljši posameznik je bil Jerič, ki je podrl 915 kegljev. Po končani tekmi je kapetanMarjana Jeric povedal: "Želimo si, da bi nas na koncu sezone do zasledovalcev ločila tudi le ena točka in bi se uresničile naše želje -uvrstitev v prvo Slovensko kegljaško ligo". Trener Kos pa: "Uspeh, ki so ga tekmovalci dosegli v prvem delu tekmovalne sezone, je rezultat garaškega dela celotne ekipe v pripravljalnem obdobju v juniju, juliju in avgustu. Fantje niso poznali kegljaškega počitka, niti v naj hujši vročini. Doseženi rezultati so tudi sad težkih tekem na tujih kegljiščih, ki sojih igralci za klubsko prvenstvo KK Litije, kar se je poznalo s polno pripravljenostjo vseh." Manj uspešni so bili kegljači hrastniškega Eha, ki so s 6:2 klonili v Žalcu. Na lestvici še naprej vodi Litija, ki ima pred Ehom in Ljubeljem sedaj že kar 6 točk prednosti in sije morda že priigrala vstop v prvo ligo. S.F. in M.A. ATLETIKA Novice Trbovlje - Tradicionalnega teka po ladjedelnici Uljanik v Puli se je letos udeležilo preko 2000 tekačev iz Italije, Nemčije, Norveške, Slovenije in Hrvaške. Pionirske kategorije so tekle 2 km dolgo po ladjedelnici, ostali udeleženci pa so tekli na 8 km. Med več kot 300 tekači v skupini dečkov do 10 let je premočno zmagal Vulnet Misimi. Pri deklicah 11 in 12 let pa je po silovitem finišu zmag alaZečija Misimi, medtem, ko je Aleksandra Tomovič zmagala med starejšimi deklicami. Med tekači glavnega teka sta med mladinci Jure Berčon in med člani Lovro Petrin zasedla 3. mesti,Cveto Ivšek pa je bil 12. P.K. KARATE V Zgoniku solidno Trbovlje-Na tekmovanje za "6. pokal Zgonika" so bili poleg zamejskih povabljeni tudi klubi iz Slovenije, med njimi tričlanska ekipa "TIKE" Trbovlje: Dragan Babič, Sejo Ručnič in Katja Zore. Skupno je v katah in športnih borbah nastopilo nekaj manj kot 200 tekmovalcev. Trboveljska ekipa se je navkljub mladosti dobro odrezala. Dragan je že osvojil 1. mesto v svoji starostni in pasovni skupini.Sejo inKatja sta nastopila v isti skupini. Sej oje osvojil solidno 5. mesto, Katja pa sije morala ob koncu deliti 7. in 8. mesto. Organizatorje vsem nastopajočim ekipam podelil lep pokal za sodelovanje. F. G. LOKOSTRELSTVO Zagorje- V GozdMartuljkuje minulo soboto potekala zaključna tekma v 3D CAMO pokalu za leto '95. Zagorski lokostrelecAlojz Pavlovič, ki že tekmuje za LK Valvasor (Zagorje) je v stilu com-pound neomejeno zasedel odlično 2. mesto s samo 3 tremi točkami zaostanka za prvim mestom. Drugi lokostrelec iz novega kluba Pavel Savšek, pa se tekme ni udeležil, ker je sredi priprav in treningov za UNIVERZIADO '96 ter izbirnih tekem za EP INDOOR '96. Za sezono '95/96, ki seje začela 1. novembra, bodo za LK Valvasor nastopali 3 tekmovalci v stilu compound neomejeno. P.S. MALI NOGOMET Občinska liga Litija - Prvo mesto je od začetka do konca občinske lige zasluženo v posesti ekipe Omahen Transport. Da pa zadnje kolo ne bo nezanimivo, so poskrbele preostale ekipe in rezultati v zadnjih kolih. Namreč, kar 5 ekip ima možnost osvojiti 2. mesto oziroma 3. in 4., kar prinaša lepe nagrade. Po razporedu sodeč pa bo prav zadnje srečanje lahko določilo vrstni red. Rezultati 9. in 10. kola: Peki - Stavbe 1.4, Omahen Transport - Šentlambert 7:1, Bar Baron - Ford Servis Hribar 6:2, Stavbe - BarDomik0:5,Litijski Oglasnik - Omahen Transport 0:2, Bar Dornik -Bar Baron 4:3, Ford Servis Hribar - TNT 4:2, AMKO - Litijski Oglasnik 1:1.Lestvi ca: 1. OmahenTransport25,2. AMKO Izolacije 17,3. Bar Dornik 16,4. Litijski Oglasnik 15, 5. Trgovina Mojca 14, 6. Stavbe 13,7. Bar Baron 11,8. Šentlambert 9, Peki 9, 10. Servis Hribar 4, 11. TNT. S. K. Zmaga v Ljubljano Radeče-V radeški športni dvorani so izvedli tradicionalni memorialni turnir Dušana in Janeza v malem nogometu. Tokrat je nastopilo kar 48 ekip. Zasavski predstavniki niso bili ravno uspešni. Izjema je Salomonov oglasnik iz Jevnice (če ga sploh lahko prištejemo med zasavske ekipe), kije osvojil 3. mesto. S.F. ŠAH Hitropotezniki Trbovlje - Trboveljski šahisti so se udeležili hitropoteznega šahovskega tekmovanja 2. lige Vzhod. Turnir je potekal v Grižah, sodelovalo paje 8 ekip. ŠK Branik Maribor je ponovno osvojil 1. mesto s 13 meč točkami in pokazal, daje v letu '95/96 najmočnejši klub v 2. ligi Vzhod. Šahisti trboveljskega Rudarja so osvojili 2. mesto zli meč točkami. Tretji so bili šahisti iz Griž, 4. ŠK Velenje, 5. Sevnica, 6. Slovenska Bistrica, 7. Radlje, 8. Branik 2. Udeležba na turnirju je bila slabša zaradi nekaterih večjih nagradnih turnirjev po Sloveniji. Za ŠK Rudar so nastopili in osvojili naslednje število točk: Zalokar 9 Jazbec, Kotnik in Dušak po 8 točk. M.V. Razpis šolskega tekmovanja Trbovlje - Tekmovanje v šahu bo 9. decembra ob 9. uri v OŠ Trbovlje v večnamenskem prostoru. Pravico igranja imajo učenci OŠ Trbovlje. Igrali bodo na pol ure z ocenjevanjem partije. Pari se bodo določali računalniško. Igralo se bo v dveh skupinah, ločeno dečki in deklice. Število kol bo odvisno od števila udeležencev. Zmagovalec v skupini dečki bo postal prvak OŠ za šolsko leto '95/96, zmagovalka v skupini deklic pa bo prvakinja OŠ za leto '95/96. Iz vsake skupine se jih bo 8 uvrstilo na Občinsko prvenstvo Trbovelj. Organizator bo priskrbel za udeležence malico. Tekmovanje organizira OŠ s sodelovanjem ŠK Rudar Trbovlje. M.V. Trbovlje - Po teku v Puli seje končala letošnja atletska sezona. Rezultati članov AK Rudar so kljub izredno skromnim pogojem več kot odlični. Med člani je zmago na atletskem pokalu Slovenije v teku na 3000 m ovire dosegel Lovro Petrin, F rane Guzejje bil na 5 km drugi. Prav tako je bil Petrin 3. na državnem prvenstvu na 3 km ovire in 4. na 1500 m, Guzej paje bil 3. na Krosu Dela na Ravnah. Pri pionirkah je zmago na Krosu dnevnika dosegi aAleksandra Tomovič, 2. je bila tudi na DP za ulične teke v Brežicah, tam paje pri mlajših zmagalaZeČija Misimi, kije bila tudi 4. na Krosu Dela. Številne zmage so atleti dosegli na uličnih tekih in krosih, tako v domačem, kot v mednarodnem merilu na številnih tekmovanj ih v Sloveniji in tudi v Avstriji ter na Madžarskem. Velik napredek je pokazal Vulnet Misimi, pa tudi ostali mladi atleti bodo v prihodnje ob zavzetem delu še napredovali. Program delaje zajemal poleg tekmovalne dejavnosti tudi organiziranje številnih priredi te v: tradicionalni Gorski tek Trbovlje, 1 .junijski tek, od letos združen z olimpijskim tekom,... Požrtvovalno delo peščice zanesenjakov je omogočilo izvedbo programa s pomočjo številnih pokroviteljev AK Rudar. S pomočjo sponzorjev so atleti dobili 2.000.000,00 tolarjev sredstev in materiala za izvedbo programa dela. Velik prispevek so dodali še starši članov, ki so tudi letos omogočili prevoz na tekmovanje -preko 12.000 km brez vsakega nadomestila. Izredno skromna finančna podpora s strani športne zveze ne zagotavlja niti 5% potrebnih sredstev za nemoteno izvajanje dejavnosti in zato so odšli nekateri najboljši člani v druge klube. Na nekaterih šolah ni več atletskih krožkov in tako ni več kontinuiranega sodelovanja na množičnih spomladanskih in jesenskih krosih. Premalo je terminov za telovadnice v zimskem obdobju in tako so atleti prisiljeni trenirati v slabem ozračju ob nizkih temperaturah na stadionu ali kros progi na Kipah, ki pa sojo uredilil. Čeprav spremljajo dejavnost številni problemi, pašev prihodnjem letu ne bo zmanjšala. Mnogi pokrovitelji so obljubili pomoč tudi v prihodnje, za kar se jim bodo atleti oddolžili na tekmovanjih z odličnimi rezultati in z reklamiranjem njihove dejavnosti. Hkrati se za pomoč vsem zahvaljujejo. P.K. Pa smo ga dočakali. Sneg, seveda. Tisti, ki radi smučajo, so bili zagotovo že vsi na trnih. Še preden so zjutraj dobro odprli oči, so se vlekli k oknu in zijali na piano. Še nič. Snega od nikoder. Popoldne so se smukali po kleti ali podstrešju (odvisno od tega, kateri prostor so namenili shrambi) in loščili smučke. Pancerji od lani so že malo tesni, poravsani, raztrgani,... Tudi palice bo potrebno zamenjati. Glede pajaca pa, no ja, bo že še zdržal. Bo moral, ker je denarnica ob novem letu tako ali tako prehitro prazna. Ko je oprema nared in zapade sneg, je treba poiskati le še primerno smučišče. Predstavljamo vam tri najboljša, najbolj bela in najbolj primerna smučišča, ki komaj čakajo, da se jih dotaknejo vaše (nerodne) noge. Pa hitro na branje, potem pa na smuko. Obilo užitkov in čim manj polomljenih kosti! Smučišče Smrekovina Smučišče se nahaja na terenu k.o. Marija Reka, občina oziroma upravna enota Žalec, pod Mrzlico na "Smrekarjevem travniku"; od tod tudi izvira ime Smrekovina. Zajema okrog 13.500 m2 površine s povprečnim nagibom terena približno 19 stopinj. Smučišče je teptano. Do smučišča je pot dostopna s ceste Trbovlje - Prebold, približno 500 metrov od lovske koče na Podmeji v smeri Prebolda. Cesta je urejena tudi za avtobusni promet vse do parkirnega prostora tik pod smučiščem. Parkirni prostor lahko sprejme hkrati do 4 avtobuse in okrog 50 osebnih vozil. Vlečnicaje tipa PIONIR (sistem POMA), dolžine 365 metrov in kapacitete do 700 smučarjev na uro. Višinska razlika med zgornjo in spodnjo postajo je 73 metrov. Ob smučišču se nahaja objekt upravljalca vlečnice in smučišča. V objektu so klubski prostori RSD TET, soba za prvo pomoč, prostori za vzdrževalce smučišča in pa čajnica odprtega tipa, kjer so skozi vse leto na razpolago topli in hladni napitki, hrana po naročilu, v času smučarske sezone pa tudi razne enolončnice. Čajnica oziroma bife je prav zaradi priljubljenosti Smrekovine kot izletniške točke za popoldanske družinske izlete odprta tudi izven smučarske sezone, praktično vse leto in sicer ob delavnikih od 14.00 do 22.00 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9.00 do 22.00 ure. V neposredni bližini čajnice se nahaja dobro vzdrževano balinišče, za vse tiste, ki si zaželijo balinanja. Na razpolago so še razna otroška igrala. Tako so zadovoljni tudi otroci. RSD TET ne razvija tekmoval-negasmučanja, pačpajevso svojo dejavnost posvetilo rekreativnim smučarjem. V to sodi vsakoletno organiziranje tečajev smučanja za otroke in odrasle v času šolskih počitnic ter organiziranje raznih tekmovanj za delovne kolektive in druge organizirane skupine. Po simbolični ceni je namreč na razpolago vsa potrebna oprema za izvedbo slaloma in veleslaloma vključno z organizacijo in za to usposobljenim kadrom. Obratovalni čas: delavniki: od 12.00 - 17.00 ure prazniki, sobote, nedelje: od 9.00 - 17.00 ure Cenik smučarskih kart: celodnevna za odrasle: 700.00 SIT celodnevna za otroke do 14 let: 450,00 SIT poldnevna za odrasle: 450.00 SIT poldnevna za otroke do 14 let: 350,00 SIT Smučišče Smrekovina /%y\ Pri Vidrgarju Gostišče s prenočišči Pri Vidrgarju, ki ga vodita Franc Vidrgar in Jože Žibert, premore 180 sedežev, 82 ležišč, vrt, posebno sobo za zaključene družbe in seminarje, jedilnik z domačimi jedmi, pristna vina, poročno sobo. Poleg vsakoletne ohceti po starih običajih, se Pri Vidrgatju lahko pohvalijo tudi Z LASTNIM SMUČIŠČEM Z VLEČNICO (150 metrov). Kdor ne smuča, se lahko sprehodi do GEOSSa na Slivni, se poda na lov ali ribolov. Kdor pa smuča, bo Pri Vidrgarju gotovo zadovoljen. Smučišče že obratuje. Cene smučarskih kart v letošnji sezoni: celodnevna karta za odrasle 900 SIT popoldanska karta za odrasle 700 SIT celodnevna karta za otroke 700 SIT popoldanska karta za otroke 500 SIT V ceno vstopnice je všteta tudi malica, ki vas bo okrepčala med smučanjem. Dobrodošli! S Gostišče s prenočišči %U*t 'IMbVflrtVjll Žibert Jože s.p. odprto vsak dan od 9.00 do 23.00 ure Smučarski klub Zagorje -SRC Marela V Smučarskem klubu Zagorje so se dobro pripravili na smučarsko sezono. V SRC Marela so opravili vrsto vzdrževalnih del na žičniških napravah. Še posebej pa so se trudili za dograditev ceste Siporex - Marela. ki naj bi bila še letos asfaltirana in jo bodo tako lažje, še posebej pozimi, vzdrževali. Prednost smučišča je v tem, daje blizu večjih naselij. Sedežnica je od glavne ceste oddaljena le dobra 2 kilometra. Na Mareli je tudi smučarska koča, kije oskrbovana skozi vse leto ob vikendih, praznikih in tudi po naročilu. Sedežnica na Mareli je ena redkih v Sloveniji, ki obratuje vse leto in to takrat, ko obratuje tudi smučarska koča. Cene prevozov na žičnicah v sezoni 1995/96: dnevne vozovnice: odrasli 1000 SIT otroci (do 14 let) 600 SIT seniorji (nad 60 let) 600 SIT dopoldanske oziroma popoldanske vozovnice: odrasli 600 SIT otroci (do 14 let) 400 SIT seniorji (nad 60 let) 400 SIT tedenske, sedemdnevne vozovnice: odrasli 3.600 SIT otroci (do 14 let) 2.300 SIT seniorji (nad 60 let) 2.300 SIT vozovnica za sedežnico enosmerna: odrasli 150 SIT otroci 80 SIT Za člane SK Zagorje in Smučarske zveze Slovenije velja 10 % popust. Dopoldanske vozovnice veljajo do 12.30 ure. Popoldanske pa od 12.30 do 17. ure. Da bo smučanje na Mareli še bolj zaživelo, so se v SK Zagorje odločili, da boste lahko ob torkih smučali za polovično ceno, le cena sedežnice bo tudi takrat enaka. Osebje SRC Marela se bo potrudilo, da boste z uslugami res zadovoljni. Pričakujejo vaš cenjeni obisk. -mm. 11 H__ Hrastnik - 29. novembra ob 18.05 uri so bili policisti PP Hrastnik obveščeni, da je na cesti proti Trbovljam prišlo do lažje prometne nesreče. Vozili sta trčili z ogledali, pri tem je nastalo na avtomobilu S.L. škode za 80.000 tolarjev. Drugi voznik je s kraja nesreče pobegnil, za njim še poizvedujejo. Hrastnik -1. decembra ob 12.15urijeM.M. policistom sporočila, daji je nekdo poškodoval parkirano vozilo. Izkazalo seje, daje V.B. trčil v vozilo in odpeljal dalje, čeprav gaje nekaj ljudi opozorilo, daje povzročil škodo. Hrastnik - 1. decembra je D.R. vozil od Marnega proti Dolu. Ko je pri Slatnem zavijal desno, je v njegov avto z zadnje strani trčil G.A. Vzrok je premajhna varnostna razdalja. Oba voznika sta bila lažje poškodovana. Hrastnik - 2. decembra okoli devete ure zjutraj se je na cesti za Savo zgodila hujša prometna nesreča. M.B.je zapeljal na magistralno cesto, pri tem je izsilil prednost pred P.I. Pri trčenju vozil je nastalo za700.000 tolarjev škode, prišlo je tudi do hujše telesne poškodbe otroka, ki je bil v avtomobilu M.B.-ja. Ostali udeleženci prometne nesreče so bili lažje poškodovani. Zoper M.B. bodo policisti spisali kazensko ovadbo. Trbovce - 1. decembra ob 13.50 uri je na Koloniji 1. maja pred voznika B.P. na cesto skočil otrok. B.P. je pravilno vozil proti Neži, otroka pa je zbil z levo prednjo stranjo vozila. Otrok je dobil le odrgnine. Zagorje - 3. decembra zvečer je voznik C.U. zaradi neprimerne hitrosti izven naselja Loke zapeljal s ceste in se prevrnil. C.U. se je poškodoval in odpeljali so ga v bolnišnico Trbovlje. Škode je za 200.000 tolarjev. Zagorski policisti opozarjajo voznike, da so v preteklem tednu spet zabeležili kar nekaj primerov padajočega kamenja na cesti iz Zagorja proti Litiji. Voznike opozarjajo na previdnost, saj je padajoče kamenje povzročilo že marsikakšno prometno nezgodo. Trbovlje - 28. novembra so vlomili v OŠ Tončke Čeč. Storilci so v šoli naredili veliko razdejanje, odnesli pašo le nekaj malega gotovine. Pri vlamljanju so naredili za 150.000 tolarjev škode. Trbovlje - 30. novembra so zaenkrat neznani storilci vlomili v barako na delovišču ceste proti Čečam. S škarjami za železo so porezali ključavnico in odnesli za 300.000 tolarjev tehničnih predmetov. Vlomili so tudi vkontejner, ki se nahaja zraven. Iz kontejneija je izginilo za 800.000 tolarjev strojev in opreme. Zagorje - 3. decembra popoldne so bili zagorski policisti s strani občanov obveščeni, da so trije mlajši moški preskočili ograjo diskonta Trebušak. Patrulja jih je opazila na notranjem dvorišču diskonta, vendar je vsem trem uspelo zbežati. S prihodom so policisti pravočasno preprečili krajo. Kisovec - v noči iz 28. na 29. november so neznanci vlomili v osem kleti v stanovanjskem bloku vKisovcu. Storilci so si postregli predvsem z vloženo ozimnico, sadjem in alkoholnimi pijačami. Hrastnik - 3. decembra j e L.B. prijavil tatvino avtoradia. Radio so mu odnesli iz avtomobila, ki je bil zaradi okvare celih 5 mesecev prekrit s cerado. Škode je za 90.000 tolarjev. V preteklem tednu so hrastniški policisti razjasnili tatvine avtomobilskih značk. Kradli so jih otroci. Na PP Hrastnik smo izvedeli, da se tatvine te vrste dogajajo večkrat. Ko storilce najdejo, se tatvine umirijo, nato pa se zopet pojavijo. Obračun pri okrogli hiši 2. decembra sta se pri okrogli hiši sprla B.J. in L. J. Kaj sej e v resnici tega dne dogajalo ni znano, saj imata oba svojo zgodbo. Dejstvo je, daje L.J. iz žepa potegnil nož in štirikrat zabodel B J. Rane na srečo niso bile usodne. Padel s strehe N.i nakladalni poM.i|i Ceineni.ime i Trbovlje se jčiš, novembru ob 15.40 zgodila je: udrla streha m D l. je padel z desetih liliji- : ' j Razmetane rože Zagorski policisti so bili 3. decembra s strani U.F. obveščeni, daje nekdo na grobu njegove družine razmetal rože. Policisti so ugotovili, da materialne škode ni. Grob je bil samo razmetan. Kdorkoli storilec že je, bi se najbrž moral pogovoriti z živečimi in se ne znašati nad grobom. Aufbiks Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da bo aufbiksarje vzela. Vendar ne takoj. Najprej je v anale aufbiksarske zgodovine treba zapisati rezultate predzadnjega kola zimskega dela sezone. jlt Včasih smo gledali partizanski film, v katerem so si banditi na mostu s Švabi izmenjavali ujetnike. Zdaj pa si aufbiksarji na mostu izmenjujejo srepe poglede in grde besede. Vsaj trboveljski most uporabljajo v te namene. Tako sta se zadnjega novembra na savskem mostu sprla V.J. in P.S. Ko se je V.J. naveličal uporabljati verbalne oblike obračuna, je na dan potegnil kar nož. Na srečo ga ni uporabil. P.S. pa gaje vseeno zašpecal pristojnim uniformirancem. jj- Drugi dan v decembru je poskus vpisa v Guinessovo knjigo rekordov propadel W Trboveljčanu K.B. Ugotovil je namreč, daje še najbolj talentiran za vožnjo v vinjenem stanju, in daje to njegova priložnost za vpis v knjigo rekordov. Vendar so mu večno slavo in pripadajočo čast onemogočili pristojni uniformiranci. Ustavili so ga le trikrat. Nato so ga, ne da bi imeli razumevanje za njegovo postavljanje rekorda, pridržali v nekem prostoru, na katerega ni niti pomislil. Tam seje streznil in rekord je šel po zlu. jR Isti dan je v hrastniškem Pointu razgrajal D.A. Ali je tudi on skušal podreti kakšen 0 rekord, ni znano. Znano je le, daje skušal podreti vsaj namizni nogomet. Kdo ve, mogoče se niti ne zaveda, daje podrl rekord v teku na sto metrov. Ko je na kraj dogajanja prišla ustrezna uniformirana komisija, jo je D. A. že stisnil. ^ ...............— Zadnji letošnji ženski turistični rally "Gradovi na Slovenskem" je potekal v soboto, 2. decembra, udeleženke pa so tokrat-med vožnjo lahko spoznavale gradove med Ljubljano in Kranjem. Čeprav seje tokratni rally odvijal skorajda "na domačem terenu", sta sc ga udeležili le dve posadki iz Zasavja. Štartno številko 14 je vozil Vugo voznice Marine Strinljan iz Mlinš in sovoznice Bože Strmi jan iz Kandrš. Enajstico pa je vozil Vugo voznice Romane Benko iz Zagorja s sovoznico Nado Bukovšek iz Zavin, katerima je na pot ob drugih sponzorjih pomagal tudi Zasavc. Spretnostni vožnji v Ljubljani in na Brniku sta zahtevali urno sukanje volana (tudi zasavskih voznic) Na tokratnem rallyju so si udeleženke (lahko) ogledale Tivolski dvorec, Cekinov grad, grad Bokalce, grad Smlednik, grad Valburga, grad Brdo, grad Preddvor, Pristava Hrib, grad Turn, grad Hrib, grad Strmol in grad Fužine. Tokratni start rallyjaje bil izpred AvtohišeReal v Ljubljani, cilj pa na parkirišču Javnih skladišč (BTC) v Ljubljani. Skupno so udeleženke prevozile 105 kilometrov, zakar so imele narazpolago, vključno z eno uro za kosilo v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, dobrih pet ur časa. Uradni zaključek rallyja, večerjo, torto, diplome in še kaj, so udeleženke pričakale v pivnici Kratochwill v BTC-ju v Ljubljani ter se razšle v prvih urah nedelj skega j u tra. Na kontrolnih točkah so udeleženke tokrat dobile tudi pet kuvert z vprašanji, ki jih je bilo treba na cilju oddali. Oddati pa so morale celo rešeno križanko, ki so j o tudi prejele na eni izmed kontrolnih točk. Vse, ki so pravilno odgovorile na vseh pet vprašanj, so tekmovale za nagrado glavnega sponzorja. Po nekaj izločilnih vprašanjih, je na odru ostalo še pet voznic, ki so morale, vsakanasvoj listpapirja, napisati letnico, kdaj so družini Kodeli (nekdanje lastnike gradu na Kodeljevem v Ljubljani) podelili plemiški naslov. Najbolj seje pravilnemu odgovoru (leto 1654) približala Romana Benko, kijena svoj list napisala letnico 1650, za nagrado pa je prejela zlato ploščico Avtohiše Real iz Ljubljane v vrednosti tisoč nemških mark. Po razglasitvi rezultatov paje v Zasavje odšel še bron, ki si ga je z odlično vožnjo prislužila posadka Strmljan-Strmljan in ju je od drugouvrščene posadke ločila ena samakazenska točka. To tretje mesto je do sedaj najboljša uvrstitev kakšne posadke iz Zasavja na rallyju "Gradovi na Slovenskem". Voznica Marina Strmljan, ki nima stalne sovoznice, je na rallyju "Gradovi na Slovenskem" sodelovala že šestkrat. Sama pravi, da se rallyev udeležuje, ker rada Čakanje na "idealen" čas Na koncu so morale svojo spretnost med keglji na terenskem vozilu domače izdelave pokazati tudi sovoznice (za volanom Boža Strmljan in Nada Bukovšek) vozi, ker ima rada izzive in tudi zaradi druženja, kije sestavni del vsakega rallyja. "Končno gre en pokal tudi v Zasavje, čeprav zaenkrat le za tretje mesto,"ješedodala.SicerpaimaMarinaStrmljan doma še kakšen rally pokal, saj je bila druga v ženski konkurenci tudi na avgustovskem turističnem rallyju letos na Izlakah. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. Opoldanska "pripeka" na Brdu pri Kranju in "sončenje" zasavskih posadk Vse udeleženke je v pivnici Kratochvvill obiskal in obdaril tudi Miklavž. Vsaka je dobila liter tekočine za pranje in proti zmrzovanju vetrobranskega stekla, sprej za odtujevanje avtomobilskih ključavnic, kemični svinčnik, deset dekagramov kave, zobno ščetko in srebrno verižico. c .. Sponzorji ekipe Benko-Bukovšek so bili: Avto- moto društvo Zagorje II Avtomehanika Razpotnik Matjaž in Zasavc. "Človek ne more zanikati, da Je primarno duhovno bitje. Vsak išče smisel življenja: na razumski, intuitiven ali izkustven način. Pri nas se duhovnost predvsem opira na krščansko tradicijo, za postindustrijsko dobo pa je značilno zlivanje vseh kulturnih gibanj," pravi prof. dr. Janez Musek. Živimo v dobi neslute-nega znanstvenega in tehnološkega razvoja. Bistvenih vprašanj o smislu in končnosti človeške eksistence pa se še nismo dotaknili. Veijetno so prav zaradi tega za današnji čas značilna različna duhovna iskanja tudi zunaj institucionalnih (cerkvenih) okvirov, saj že vnaprej postavljene dogme in odgovori na določena vprašanja ne morejo več povsem zadovoljevati vseh ljudi. Sodobna duhovnost naj bi človeka spodbujala, da sam išče odgovore na svoja bivanjska vprašanja, saj se nihče ne more odločiti namesto nas. Ni ravno prav, če imamo okultno (skrito, čutilom nedostopno) in t.i. parapsihološko znanje načelno za nekakšno vrsto praznoverja. Znano je, da so človekova čutila nepopolna in da empirična preverljivost ne more biti temelj resničnosti. In kaj j e duhovnost? Z duhovnostjo označujemo vse, kar leži za zunanjo pojavnostjo, kar je vzrok in gibalo 'sveta; ukvaija se torej z občutljivimi energijami, ki so skrite za masko oblike in barve. Resničnost duhovnega razvoja ni odvisna od teologije ali verske dogme, najti pa jo je moč v izročilu izkušenj mistikov in svetnikov vseh časov in kultur: bodisi krščanske, sufistične, budistične, hinduistične, taoistične ali židovske, agnostične... Notranja praznina, ki jo nekateri občasno drugi pa kar stalno nosijo v sebi, je univerzalna lastnost naše dobe. Vendar pa so v avtentičnem iskanju smisla, ljudje lahek plen "instantne" duhovnosti. Duhovna gibanja bi morala spodbujati notranja iskanja posameznika, ne pa mu le nuditi okvire, v katerih se počuti vame. Saj lahko drugače takšno gibanje le odvrne človeka od njegovih življenjskih nalog. Človek se razvija le ob lastnem iskanju. Mnogi se iščejo preko osebnega trpljenja, bolezni. Dostikrat postane človeku šele takrat marsikaj, za kar si je doslej zelo prizadeval, nepomembno. Lestvica življenjskih vrednot se mu spremeni. Duhovnost naj bi nas torej povezovala z življenjem, ga osmislila, ne pa nas oddaljila od njega. Primer zlorabe duhovnosti bi lahko bil, ko človek, ki ignorira realnost, v kateri ima težave, išče duhovnost v neki skupini. Tu naj bi se počutil varno, skupina naj bi mu nadomestila ljubezen, ki jo v zunanjem svetu ne najde. Tak človek, ki ima npr. razne probleme v službi, družini..., se pred njimi umakne v skupino, ne poskrbi pa, da bi se realnost izboljšala, lahko postane odvisen od te skupine in njene duhovnosti. Če si na pravi duhovni poti, potem postajaš vse bolj v stiku s samim sabo, s svojim duhovnim jedrom, z ljubeznijo, in če ljudje okoli tebe tega ne čutijo, je s teboj in tvojo duhovnostjo nekaj narobe. Vsakdanje življenje je glavni kriterij duhovnosti. Duhovna gibanja in skupine pa so nam lahko v močno oporo in pomoč, saj skrivajo v sebi možnost odkrivanja tega, kar v resnici smo. Mia Južina Najpreprostejša vprašanja so najgloblja. Kje si se rodil? Kje si doma? Kam greš? Kaj delaš? Od časa do časa razmisli o tem in opazuj, kako se tvoji odgovori spreminjajo. Richard Bach Kaj pa vi? Se kdaj sprašujete o smislu življenja, o tem kdo ste, zakaj ste... Verjamete, da poleg materialne narave obstaja še kaj? Kaj pa vam v trenutkih notranje praznine, žalosti, samote najbolj pomaga, da se ponovno radostite življenja? T akšna in podobna vprašanja smo zastavili nekaterim naključno izbranim Zasavčanom. Romana Bizjak, višja knjižničarka, Zagorje: Ne ukvarjam se s temi vprašanji, saj niti ne verjamem v nadnaravne sile. Pomembna se mi zdi realnost, ne pa tisto, kar nekdo čuti in misli. Pomembno se mi zdi to, Kar je. Pod pojmom duhovnost razumem to, kar si ti o sebi misliš, neko človeško dušo... Ne vem. V trenutkih samote pa mi najbolj pomaga kakšna umirjena glasba, kak sprehod po gozdu ali pa dobra knjiga. Branko Arh, prodajalec, Kisovec: Smisel življena vidim v tem, da človek dela dobro. V Bibliji sem našel pravo bistvo vsega: zakaj smo tukaj na Zemlji, kaj se bo v prihodnosti zgodilo... Najbolj pomembno v življenju je to, da smo dobri in pošteni, da pomagamo drugim. Iz Svetega pisma sem spoznal, da obstaja tudi višja sila, ki jo mi ne moremo videti, jo pa zaznavamo, ko gledamo okrog sebe to stvarstvo, ki ni moglo nastati kar samo po sebi. V Sv. pismu piše, da je Zemjo ustvaril Bog Jehova. Človek ima tu tudi zapisane zakone, po katerih naj bi se ravnal. A ljudje se tega ne držijo, zato tudi je takšno stanje, kakršno je. Štefan Felicijan, trgovec, Trbovlje: O smislu življenja se nikoli ne sprašujem, ker se nimam za kaj. Vemo iz kje smo, kaj smo, tako da se o tem ne sprašujem. Pomembno se mi zdi, da življenje opraviš tako, ko je treba. Življenje je ena velika igra, ki jo moraš prav odigrati. V nadnaravne pojave ne verjamem. V trenutkih notranje praznine pa mi najbolj pomagajo razne ideje, vizije, ki mi dajo elan za vnaprej. Alojz Krajnc, grafik, Hrastnik: Smisel življenja je, da si čim bolje ustvariš svoje privatno življenje in da pomagaš družbi. Duhovnost je zame vera, ta pa je stvar posameznika. Zaenkrat še ne verjamem v nadnaravne pojave. Mislim, da si mora vsak sam začrtati svojo črto življenja in hoditi po njej. Ah je ravna ah kriva, to pa je tvoja usoda. Vsak si mora tudi sam poiskati svojo družbo, kjer se lahko sprosti, izrazi žalost... Slavko Janežič, upokojen ing. strojništva, Trbovlje: O smislu življenja nisem nikoli razmišljal. Mislim, daimavsaksvo-jo notranjo, duhovno plat. Verjamem v nadnaravne pojave in da poleg materialne narave obstaja še vehko drugega. To so vse tiste vrednote (poštenje, dobrota...), etične stvari. Pomembno je, daje v družini sreča, zdravje - vse to je pomembno brez materialnih dobrin. O nenavadnih pojavih in kdo stoji za njimi, Je bilo govora na predavanjih, ki jih je v novembru po Zasavju prirejalo Gibanje za razvoj zavesti. "Za marsikoga bo to, kar bo slišal, morda šokantno, toda jaz sem o tem sto odstotno prepričana, saj te stvari že dolgo časa preučujem," je dejala Ljudmila Goričar, ki Je vodila srečanja. Na svetu ni več ravnovesja, ne v naravi ne na nobenem drugem področju človekovega življenja. Obmjenost na materialno plat življenja pušča v človeku praznino. Sredi tega kaosa pa se pojavlja nekaj, kar nam bo pomagalo najti pot iz težav in kriz. Toše skriva za pojavi, ki mu pravimo čudeži. Čudež je dogodek, ki nas spravi v začudenje, saj je v nasprotju z našim razumskim spoznanjem. Lj udje, ki doživljajo takšne pojave, nanje različno reagirajo. Če ga opazujejo le s stališča razuma, jim bo ta takoj začel dokazovati, da to ni mogoče. Za tem pojavom iščejo sleparijo, goljufijo, trik. Lj udje, ki odreagirajo "s srcem" pa dopustijo možnost gledanja še z drugega vidika. Odpre se jim nova dimenzija. Za današnji čas je značilno ogromno, teh paranormalnih pojavov. V tej množici je nekaj takšnih, ki so trik, veliko pa je tudi takšnih, ki jih znanost ne zna razložiti. Še posebej pa je zanimiva prav posebna kategorija čudežev, z izjemno pozitivnim učinkom na ljudi. Poglejmo nekaj primerov. Zgodilo seje septembra letos v Indiji. O tem so poročali mediji širom sveta, tudi pri nas. V Indiji je mnogo templjev, mnogo kipcev bogov, ki jim ljudje darujejo hrano. Tako je tudi tistega septembrskega jutra prišel v tempelj človek in ponudil kipcu žlico mleka. Mleko mu je pred očmi izpuhtelo v zrak. To je ponovil večkrat in vedno je bilo tako. O tem je obvestil ljudi v sosednjem templju, kjer so "eksperiment" ponovili in zgodilo se je povsem isto. To se je kmalu razvedelo po Indiji in vsi so drveli v templje, da bi sami poizkusili, ali božanstva res pijejo mleko. Vsakemu se je zgodilo isto. To se je dogalo v večih templjih hkrati. Mnogi so to razumeli kot znamenje, da prihaja doba zla h koncu. Znan je tudi čudež, ki se je dogajal v Italiji, kjer so Marijini kipci točili solze iz krvi ali iz čistega olja. Zanimiva so tudi prikazovanja svetlobnih križcev v Ameriki, Franciji, Nemčiji... Ali pa fotografije, ki jih ljudje posnamejo ob različnih priložnostih, potem pa se na njih pojavi nekaj, kar prej ni bilo. Tudi v Sloveniji se dogajajo takšne stvari. Ljudmila Goričar je opisala dva primera in pravi, da se je s temi ljudmi tudi sama pogovarjala. V Mengšu živi v hiši večja družina in z njimi je živela tudi zelo religiozna tašča. Po njeni smrti so iz hiše odnesli vse nabožne kipce in podobice. Nad posteljo so sneli tudi sliko Jezusa, zoznačenim srcem. Ko so sliko sneli, je bilo na steni narisano srce. Steno so prebelili. V hiši so ohranili le eno sliko, kije tudi povezana s svetopisemsko zgodbo, kjer Jezus drži za roko umirajoče dekle. Ko so sneli to sliko, je bilo za njo, na steni, še večje srce. "Energija, ki je iz njega sevala, je bila nekaj nepopisnega. Usmiljenje, sočutje, ljubezen," pravi Ljudmila. Naslednji čudež se je dogodil v Ljubljani, nekemu tridesetletnemu moškemu. Bilo je lansko leto, ko seje vračal iz službe. Ravno seje ukvarjal s ključavnico na kolesu, ko se mu je približal neznan človek in ga ogovoril: "Ali ti povem številko ključavnice?" in povedal mu je pravo, nato pa nadaljeval: "Ti pa res nimaš sreče s kolesi, lansko leto so ti enega ukradli. Očeta imaš v bolnišnici, v tern nadstropju in tej sobi..." Povedal mu je vse detajle - kakšno bolezen ima oče, o izidu operacije... Vse napovedi so se uresničile. Videti je bilo, kot da človek pozna sleherno podrobnost iz njegovega življenja. Ko mu je vse razložil, je izginil. Ljubljančan je bil pretresen nad nenavadnostjo dogodka in zgodbo povedal ženi. Vendar pa, ko je prišeldo sredine zgodbe,jeni mogel več nadaljevati ampak je začel jokati. Ni pa znal razložiti, kaj je razlog tega. Po tem dogodku je bil dolgo časa povsem spremenjen. Tudi cigarete se ni več dotak- nil, ni se več razburjal... Ljudmila Goričar pravi, daje za te ljudi značilno, da jim ti dogodki sežejo zelo globoko v srce. Čudeži se lahko dogajajo najrazličnejšim ljudem, lahko tudi celi skupini. Znanje pojav v Keniji, kjer je množica šest tisočev ljudi doživela prikaz človeka, oblečenega v belo. Nekaj časa jim je govoril, nato pa izginil. Ljudje so ga prepoznali kot Kristusa. In kdo se skriva za temi pojavi? Po besedah Lj udmile Goričar povzroča te pojave visoko razvito duhovno bitje, ki ni tukaj prvič. Različne kulture ga poznajo pod različnimi imeni. To je Kristus ali Maitreya. Pred dva tisoč leti je deloval skozi svojega učenca Jezusa, tokrat pa Maitreya prihaja osebno in bo viden in otipljiv za vse ljudi. Že od leta 1977 biva v Londonu in v resnici ni krščanski voditelj, ampak prihaja kot učitelj sveta. Njegovo poslanstvo je opozarjati na odnose, ki jih imamo do samega sebe in do narave ter nam pomagati v najbolj kritičnih časih. Ni prišel zato, da bi naredil kaj namesto nas, saj ne bo nihče na silo posegal v naša odločanja in dejanja Tu bo zato, da nam svetuje in pomaga In zakaj se kar ne pojavi? On upošteva svobodno voljo ljudi in to lahko naredi šele takrat, ko bo povabljen. Sedaj le opozarja na svojo prisotnost z nenavadnimi pojavi. Ogromno ljudi že ve zanj, a novico zadržujejo zase. Razodel se bo tako, da bo uporabil televizijo. Vsak bo lahko videl njegov obraz na TV, tisto, kar ima povedati, bo vsak notranje jasno slišal. Ljudem bo moral dokazati, daje, karje. Vse pa bo popolnoma v naših rokah - ali bomo nasvete, ki jih bo dal upoštevali, ali pa ne. Mia Južina THE EMERGENCE-inbrief BACKGROUND INFORMATION AH the grčat nfigtem pt is« thc tdea of a futter mveimm fo be given hy a latete Teadser. Christian* hupe for the teatra of thc Otte, ihe BusMfešm loofc far ifoe Corning of eeother Botklha itheimt Mm - lito* awah (hc linam Mahdi. te iiinduN a ecteparmtšm wf Kristina, and tbe 3cws %' Mrssiah. Študent* oftibecsotec tradi-noa kis.nv sli test- as ditTereot name* for ribe same todmdual the lord Masirava, te Wf;ri(t Teachcr, the hcad of the Spir-iteutl Hserarvhy of Masten-. stal ihey loofc k* Hb> unmmcnt Tetam now. In the esntterte traditiun, thc wml •Christ" is ixX thc name itn individual. fctit of m Office m Mnctkm mthm te fiimtrchy of Maslen. Thc. present holdci oftiiM ©fficc, Maitreva, the M aster <4 ali thc Masters, bas beea te Christ For te past T,&Qd ago ki Palestine by ovmhndow-ieg His dsuiple Icsus - new te Maaer lesus. Maitmya*s spiritual teaeh-ing: MaMrsya imemfe to. teaeii Itumarirv "te uit of Sctf-radi- /attott", Tbe first ^teps are esty of ritimi, slcfcmy of vpirit MaUreya’s social conctm h fofieeted in His list of prion fies: m adequatc supplv of te nght food, *kqu*e bousing and .shefter fr-r ali, heallhcarc and educattos) as a aniversal right mamed te. a few words- "Share aod save ihc wor!d.*" Ilič prepantltons for His puhlic cjncrgenee have aow 'hsm completed. S;nce late 1991, Maiircja -s ca£tyidg mA u sctics of appearauces. On I $ Tutte 1988, Hc appeared atiracidotej', “tmt afte bim', at a pta^ertealteg A message o! hope for manklnd Razposajenost narave je v Konjščici še posebej vidna: poleti sonce delavne kmete že zarana požgečka in kliče k delu, pozimi pa barometer prevečkrat pokaže stopinje pod ničlo, a narava s svojim čopičem raje slika belino rose ali megle, namesto, da bi jih navdušila s snegom. Ljudje so v tistem koncu, več kilometrov nad Renkami, kleni in trdoživi, večino dni pregarajo na njivah, nekaj mlajših pa se vozi na delo v mesto. V vasi imajo cerkev, katere zavetnik je sv. Jernej, štiriletno litijsko podružnično osnovno šolo, že več let pa tudi trgovino in seveda domačijo Šuštar, kjer se zberejo, ko postane višinski zrak naporen. Tam premeljejo ali tudi skrešejo svoja mnenja. V nedeljo, 3. decembra, so v Konjščici praznovali krajevni praznik in ni jih bilo zbranih dosti manj od vseh 153 krajanov. Krajevni praznik Konjščice sta obiskala tudi litijski župan Mirko Kaplja in glavni tajnik občineMarjan Hostnik, ki sta sprvapodebatirala s svetom nanovo u stanovlj ene kraj evne skupnosti v sestavi predsednika Janeza Beje in članov: Zori Fele, Darka Kranja, Slavka Žurge in Poldeta Vodenika. V razgovoru so si bili enotni, da je pridobitev nove krajevne skupnosti korak naprej, saj so bili v KS Polšnik zastopani v manjšini, le-ta tudi ni prisluhnila večini njihovim interesom. Mirko Kaplja je omenil, daje to že devetnajsta po vrsti KS v občini Litija, zdaj se zavzemajo še za združitev KS Levi breg in KS Desni breg. "Na pobudo KS Konjščica," je še pripomnil Kaplja, "sem vesčas gledal pozitivno. Upam, da bodo s skupnimi napori uresničili čim več in poskrbeli za razvoj KS." Ustanavljanje nove krajevne skupnosti se je vleklo skozi vse leto, pri tem je institucionalni del uredila občina Litija, z referendumom pa se je za samostojno dolgoročnem planu imamo še vodovod Konj ščice in Raven ter asfaltiranje ceste." V Konjščici imajo štirideset let napeljano elektriko, deset let pa telefon. Kot jerekelFranci Rokavec, predsednik litijskega občinskega sveta, pa sedaj resnično obstajaupanje, da se v tem koščku litijske občine stvari obrnejo v boljšo plat. Z novo krajevno skupnostjo so krajanom očitno ugodili, saj na praznovanju ni manjkalo obložene mize s potico, makovim in lešnikovim pecivom, sadno rulado, marmornim kolačem in še bi lahko naštevali dobrote, ki so jih spekle skrbne krajanke, med njimi tudi Nevenka Vodenik, ki je dejala: "Vsi smo komaj čakali samostojno krajevno skupnost. Mislim, da je prednost že v tem, da sekrajani dobro razumemo, smo si pripravljeni prisluhniti." Marija Čop, ki ima v Konjščici že več kot pet let podružnično trgovino, je povedala, da je tamkaj življenje svojevrstno: "Z odpiralnim časom se prilagajamo prihajata na delo iz Litije. Letno pripravita z učenci (tudi tistimi do 8. razreda, ki se vozijo v litijsko osnovno šolo) več kulturnih programov, takšnih ob miklavževanju pa sploh ne zamudita. V tokratnem kulturnem programu so nastopajoči povedali, da vsako leto pričakajo dobre može. Letos jih je Miklavž obiskal ob njihovem krajevnem prazniku, jim prinesel koš daril, obenem pa jih pobaral, naj ne posnemajo snega, ki zjutraj lahko leži, temveč mora vsak šolar navsezgodaj v šolo po novo znanje. S svoj im obiskom j e krajane prij etno presenetil tudi ravnatelj VVZ Litija Franc Končar in jim med čestitkami zaželel, da imajo velike možnosti, da si izboljšajo pogoje življenja. S sodelovanjem KS odločilo 90 odstotkov vseh krajanov. "V veliko oporo," je dodal Janez Beja, "nam je bil tudi podkumški župnik Jože Erjavec, ki pri nas mašuje, skrbi za bogato duhovno življenje, obenem pa je pomagal zbirati finančna sredstva za to, da smo opravili nekatera dela. Med njimi dograditev mrliške vežice s.čajno kuhinjo, v delu krajanov, kjer jih je večina kmetov, ti pa so poleti na njivah do poznih večernih ur, zato trgovino odpremo šele ob 20. uri, pozimi je odprta trikrat tedensko od 16. do 17. ure. S hrano oskrbujemo tudi šolo." V tamkajšnje življenje sta se vživeli tudi učiteljici Lojzka Žičkar in Sonja Perme, ki in složnostjojim bo nemara uspelo. Po kulturnem programu, ki so ga sklenili z mislijo: "V naši vasici je zmeraj kaj, da so ljudje veseli," je zbrane pozno v noč zabaval ansambel Zlati klasi. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar RENAULT 4, YUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C \MMM IM§S7@30 mmmm 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 \MM □ a ° ©IM telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 MARUTI MARUTI M ADI iti ann n v uectma tv/ctha AX FIRST 1.1 3V .... 14.400 DEM AX CABAN 1.1 5V .... 15.000 DEM AX IMAGE 1.1 5V .... 16.100 DEM ZXREFLEX 1.4 5V .... 20.100 DEM BBEB .......................... PANDA TREKKING 4x4 .... že od 17.200 DEM PUNTO 75 SX 3V 18.990 DEM (kovinska barva, odbijači v barvi karoserije, elektr. paket, meglenke,okrasne letvice) * rabljena vozila PANDA 1000. ZX AVANTAGE 1.4, ik 1 letn letnik 993;, cena 1991, cena 8.800 DEM , 13.000 DEM V SOBOTO, dne 9.12.1995, od 9h do 15h, Vas vabimo v Avtoservis Špajzer, na Partizansko cesto 51, v Trbovlje, na uradno predstavitev novih fiatovih modelov. FIAT BRAVO IN FIAT BRAVA O CIMOS INTERNATIONAL B888888888888888888888888888888 RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT v Zasavju SSBSB AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51 ,: 61420 Trbovlje, tel 060 FIA' * prodaja vozil CITROEN in FIAT * pooblaščeni servis za vozila CITROEN * nudimo vam avtomehanične, avtoklepar st, avtoličar skr storitve v /; ;::; opreme prodaja rezervnih; delov in dodatne /24 m jr f i I ; Kjl I i * Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le _ I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I ^Jakrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE IMATE ZA NOVO LETO PRAZEN VIKEND? Bi radi zaslužili brez truda? Pokličite na tel.: 64-250 ali 64-166.Dopoldne. PRODAM garsonjero 28 m2, tel.: 27-321. NAJAMEM manjše stanovanje, tel.: 61-964. PRODAM dvosobno stanovanje, 1. '89, CK, KTV, TEL., sončna stran, vseljivo 7/96, cenapo dogovoru, moj naslov: Stojan Mrva, C. Zmage 24, Zagorje. PRODAM garažo z urejeno dokumentacijo nad Strojegradnjo Trbovlje, tel.: 27-464. RAZNO PRODAM bikca sivca, 170 kg, dostava brezplačna, tel.: 71-297. PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje (razteznaposoda, črpalka, cevni termostat), tel.: 42-150 po 17. uri. PRODAM poročno obleko za visoko, vitko osebo in dva zimska plašča, oba skupaj za 15.000,00 SIT, tel.: 76-321. PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. PRODAM zamrzovalno omaro in 2 soda, 100 in 60 litrov, tel.: 62-459. PRODAM verige SPIKES-SPIDER - montaža 30 sek., ugodno, tel.: 62-098. PRODAM prevleke za sedeže in "tepihe" za R Clio RT, tel.: 62-098. IŠČEMO klaviaturista, tel.: 64-285. MLADA, črna muca išče topel dom, tel.: 63-250. INŠTRUKCUE INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri ter SLO, MA in FI za 1. letnik srednje šole, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in za 1. in 2. letnik srednje šole ter nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12. -14. ure. INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. SREČANJA IŠČEM prijatelja do 50 let za občasna srečanja in prijeten klepet, pisma na šifro: "Novo leto". AKVIZITERSTVO IŠČEMO akviziterja z lastnim prevozom za prodajo tržno zanimivega izdelka, tel.: 26-442. STORITVE NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624. RENT A CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386. •N::::: tt:::' ta:" ••'S# fož'.......-:gg........:g: "g* TRGOVINA .is—I..m, m.m Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 1 58 g;.....»g g:..........f® gr... g.........x:>: g:-.......gg.. - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst Tp zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa.plute in PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19“, ob sobotah 700 do 1300 J#*;/' nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket / Ss J - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in X F- j dekorativnega blaga / 0 kV -posteljnina /.M J J: J J I ...g I ..J j ... Frizerstvo ZCJNA Žejna Osmanovič s.p. Cesta 9. avgusta 30, 61410 Zagorje tel.:0601/62-024 Delovni čas: pon.,tor.: 7°°-1400 • sre., čet., pet.: 1200-1900 _ soboto: T-]lw CENJENE STRANKE Obiščite nos, mi po se bomo potrudili, do boste z nomi zadovoljni. Izkopi in prevozi po konkurenčnih cenah. BRDCE 40, 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/43-521 Matjaž KOLENC STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO GOTOVINSKA POSOJILA BREZ POLOGA Potrebujete gotovino za nakup avtomobila, stanovanja, za gradnjo ali adaptacijo hiše ali gotovino nasploh? Potrebna je redna zaposlitev. Vse informacije dobite na tel.:. 063/814-643 ali na mobitelu 0609/613-769. Delovni čas: od 800 do 17” ure. llžlfil MEDiCUS CUKAT, NATURA SANAT ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška cesta 4 63270 Laško Od 10.11.1995 daIJe vs»k peteIc od 16 do 20 ure SAMOPLAČNIŠKA ORTOPEDSKA AMBULANTA-POSVETOVALNICA ORdlNIRAjo: SPECIALISTI ORTOPEDI BOLNIŠNICE VALDOLTRA 1 B5555 llliilMl InFoRMAcijE IN REZERVAcijE TERItMNOV NA TEl. št. 065 751 556 iifiŠi: ' ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška cesta 4 63270 Laško BliŽA se NAjdAljŠA noč v Ietu. VaImmo Vas, dA jo z VašImI NAjdRAŽjiMi In VašImI pRijATtlji pREŽiviTE skupAj z nam! v ZdRAvilišču LAŠko. PoSTREfjli VAM boMO Z dobROTAMI NAŠE kuhiNjE. V NOVO Uto boMO ZApUsAli Z ANSAMbloM KRISTALI. InFoRMAcIJe IN REZERVACijE pO TEl. št. 065 751 556 LIVARNA d.o.o., C. Tončke Čeč 45, TRBOVLJE na podlagi sklepa direktorja razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: Stanovanja št. 20, bruto površine 48,20 m2 na ulici Dom in Vrt 46,61420 Trbovlje. Izklicna cena je 2,400.000,00 SIT. Ogled je mogoč dne 09. decembra 1995 med 9.00 in 11.00 uro no lokaciji, kjer se stanovanje nahaja, ali po predhodnem dogovoru na telefon 0601/27-381. Javno dražba bo v petek, 15. decembra 1995 ob 13.30 v prostorih Livarne d.o.o., Cesto Tončke Čeč 45, Trbovlje. Pogop sodelovanja: 1. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. 2. Varščina znaša 10% izklicne cene in se vplača na ŽR 52700-601-14632 pri Agenciji za plačilni promet Trbovlje s pripisom "za javno dražbo". 3. Udeležba na dražbi je mogoča samo z dokazilom o plačani varščini. 4. Kupcu, ki mu na dražbi pripada stanovanje, bo varščina upoštevana v kupnini, drugim pa se brez obresti vrne najkasneje v 5 dneh. 5. Davek na promet nepremičnine in druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. 6. Pogodba z uspelim kupcem bo sklenjena v 8 dneh po končani dražbi, rok plačila pa je 30 dni po sklenitvi pogodbe. 7. V primeru, da kupec ne sklene pogodbe v 30 dneh po javni dražbi, izgubi pravico do vračila varščine. 8. Stanovanje se kupuje po sistemu "videno-kupljeno". LIVARNA d.o.o., Cesta Tončke Čeč 45, TRBOVLJE na podlagi sklepa direktorja razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: Tovornega avtomobila LAP LAMOS tip 1213/42, letnik 1989, moč motorja 96 KV( kasonar s cerado, neregrstron. Izklicna cena je 1,070.000,00 SIT. Ogled tovornjaka je mogoč dne 09. decembra 1995 med 9.00 in 11.00 uro ali po predhodnem dogovoru na tel.: 0601/27-381. Javna dražba bo v petek, 15. decembra 1995 v prostorih Livarne d.o.o., Cesta Tončke Čeč 45, Trbovlje s pričetkom ob 12.00 uri. Pogop sodelovanja: 1. Na dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. 2. Varščina znaša 10% izklicne cene in se vplača na ŽR 52700-601-14632 pri Agenciji za plačilni promet Trbovlje s pripisom "za javno dražbo". 3. Udeležba na dražbi je mogoča samo z dokazilom o plačani varščini. 4. Kupec, ki mu na dražbi pripade tovorno vozilo, mora najkasneje v 8 dneh plačati celotno kupnino. Varščina se kupcu vračuna v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v 5 dneh. 5. Prometni davek in vse druge stroške prenosa lastništva plača kupec. 6. Po plačilu celotne kupnine kupec prevzame tovorno vozilo. V kolikor kupec v 8 dneh ne prevzame tovornega vozila, mu varščina zapade. 7. Tovorno vozilo je naprodaj po sistemu "videno-kupljeno”. VEDA O VODENJU, OD BE LAVI PREOSTALI DELDffiLA PO PODIRANJU OTROŠKA TV ODDAJA (RADOVEDNI) SESTAVIL DAMJAN KOVAČ TRAVNIK GERMANSKI OREL OBVODI MIHEVC SULFID TRGOVEC BREZ MORALNIH PREDSODKOV VELIKO Z ROMUNSKO MESTO OBLIKA IME- NA MIRA MADŽARSKA NARODNAJED RIMSKI BOG LJUBEZNI VEOENKAV ŠIVILJSTVU GL MESTO J VIETNAMA , BOB ZA ŠTIRI OSEBE BENETKE UPORABA BARVA ČRNOGORSKA REKA MESTO V ZALEDJU BOKE KOTORSKE EGIPČANSKI PISEC IZ NAVKRATUE POGLAVAR PRI ARABSKIH PLEMENIH ENOCELIČNI ORGANIZEM ALUMINIJ ŠPORTNI KOMENTAR MIHELIČ UPRAVITELJ USTANOVE APARAT ZA ROBERT REDFORD AVSTRALSKI OTOK PRED BRISBANEOM DRŽAVA MADRIDSKI MUZEJ DELAVEC Z EKSPLOZIV. SREDSTVI GOSTINSKI OBRAT SOU OCETNE KISUNE KRISTIAN ZEMELJSKO JEDRO IZ NIKLJA IN ŽELEZA JAPONSKI VODITELJ HIROBUMI NEMŠKI ŠPORTNI TV PROGRAM SLOV.V1NO- ROONO OBMOČJE SLOVENSKA SLIKARKA KOBILICA INGRID SALVENMOSEF MADŽARSKI PLAVALEC DARNY1 EGIPTOVSKO MESTO NA LEVEM BREGU NILA SLOVENSKI LUTKAR MAJARON GRŠKA POKRAJINA BREME PRINC IZ MAHAB-HARATE ŽIVUENSKA TEKOČINA MADŽARSKO MESTO OB RENT1SZI PRAVO- SLAVNA PODOBA THURMAN SAJOVIC MOČ, VELJAVA ZLASTI V BOGASTVU SAHARSKO GOROVJE 60 MINUT NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 7. 12. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Darilni paket v vrednosti 4.000 SIT, Vivod d.o.o. 2. nagrada: Darilni paket, v vrednosti 2.500 SIT, Vivod d.o.o. 3. nagrada: darilni paket v vrednosti 1.500 SIT, Vivod d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 42/95 1. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač in dve prazni kaseti, Videoservis Zalokar, Matic Tesla, Novi log 19e, Hrastnik 2. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Videoservis Zalokar, Joža Forjan, Vreskovo 43, Trbovlje 3. nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, Video-servisZalokarJoži Rihter, Trg F. Kozarja 14, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do 13.12.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 43/ 95: PSIČKA,KREMA,PREDOR, GVANAK, ROKA, PARABOLA, ISA, ARENA, ID, ANAKONDA, KETTE, NANA, TURBINA, ROG, JAZZ, AH, ANE, MEKA, ABE, ST, SEDEJ, NIKOLA, KELLER, NEGRO-FIL, ELA, EVRIDIKA, RE, KAČA, DRUGEC, DERA, AGEN, BOB, RITEM, TERAS A, APEL, NORIK, KAMEN, LARA, AKORD, STENA. assflac trgovina NEHA tg Franca Fakina 36, 61420 ttovjle IbL 0601/27-843 NUDIMp VANI: * IGRAČE * KERAMIKO * KOZMETIKO odprto od 9 -12h In 16 - 19h soboto zaprto me hoon vetrn mmvvmvm £aloiiW Trg Franca Fakina 2a tel.:0601/27-266 TRBOVLJE £cXo)nM Cesta zmage 12a tel.:0601/61-893 ZAGORJE Maša bodočnost Od 12.11. do 4.12 so se v trboveljski porodnišnici rodili: 1. 12.: Julija Polak, hči Diana, Daija Centrih, sin Jure; 2. 12.: Karmen Tratnik, hči Simona, Sabina Grum, hči Alja; 3. 12.: Suzana Simonič, sin Matej; 4. 12.: Hermina Gričar, hči Sabina. Iskreno čestitamo! V mornarici Oficir vpraša novinca: "Znate plavati?" Mladenič se živčno obrne k svojemu kolegu in šepne: "Kaj sem ti rekel, ladij tudi nimajo!" Gorenje Gorenj c pride na bencinsko črpalko in vpraša: "Koliko stane kaplja bencina?" Črpalkar: "Za vas, gospod, je zastonj." "Potem mi ga pa nakapajte trideset litrov." Na centrali V hišni centrali zazvoni telefon. Telefonistka: "Izvolite, prosim?" "Ali dela pri vas gospod Košir?" vpraša moški na drugi strani. Telefonistka: "Ne! Taje pri nas samo zapo s len." Zvestoba Žena Marta: "Zakaj pa ti, Jurij, meni ne verjameš, da sem ti zvesta?" Mož Jurij: "Saj ti verjamem!" Marta: "Zakaj pa potem v spalnici zmeraj potrkaš na vrata omare?" Ponoči Žena: "Dragi moj, mislim, da boš moral izpreči." Mož: "Zakaj pa spet to?" Žena: "Še ponoči kličeš tajnico." Na sodišču Sodnik obtoženemu: "Gospod Košir, rad bi vedel, zakaj ste obdržali prstan, ki ste ga našli na cesti?" Košir: "Zakaj neki! Saj piše na njem Večno tvoj, a ne?" Štorklja Bučkova mama: "Buček, štorklja ti je ravnokar prinesla sestrico. Bi jo rad videl?" Buček: "Raje bi videl štorkljo!" OVEN Vse, kar vas je skrbelo, je končno za vami. Vaš borbeni duh uživa v trenutkih zmage. Partner vas obožuje in to je tisto, kar vam je najbolj všeč. Št.: 25. BIK Doživljali boste same lepe in ugodne trenutke. Nevezani Biki se lahko nadejajo novih ljubezenskih pustolovščin. Od vaših finančnih uspehov bo imela korist vsa družina. Št.: 17. DVOJČKA Vse vam bo šlo tako, kot ste si zamislili. Razveselil vas bo izrazito pozitiven odnos partnerja do vas. Poskušajte dokončati začeto delo. Št.: 4. RAK Lepo vam bo. Kljub temu pa bo sreča na vašem obrazu bolj ali manj odraz sreče vaših bližnjih. Polni ste energije, zato pogumno naprej in nadoknadite zamujeno. Št.: 24. LEV Vsi ljubezenski problemi so za vami. Občutili boste naklonjenost partnerja, čakajo pa vas tudi druga ugodna presenečenja na poslovnem področju. Št.: 31. DEVICA Zopet so pred vami srečni dnevi. Iskren ljubezenski zanos bo prava nagrada za ves vaš vloženi trud. Razgrnili vam bodo nove poslovne programe. Št.: 15. TEHTNICA S partnerjem boste morali poravnati neke stare račune, vse pa zaradi boljšega in skladnejšega odnosa. Prišlo bo do malce nervoze, a bo vse izpadlo dobro. Št.: 2. ŠKORPIJON Razburkana čustva bodo preplavila vas in partnerja, zato si boste želeli počitka. Lepo vam bo in tudi na poslovnem področju boste uspešni. Št.: 7. STRELEC Veselo bo v tem času pri vas in z vami. Ne bo manjkalo niti tihih in erotičnih užitkov, ko ostanete sami s partneijem. Vsaka vaša poslovna poteza bo uspešna. Št.: 28. KOZOROG Mirne in skladne odnose vezanih Kozorogov ne bodo pokvarila niti predpraznična nakupovanja vašega partnerja. Nevezani Kozorogi se pripravljajo na odločilen napad. Št.: 12. VODNAR Optimizem in dobro razpoloženje bosta krasila vašo ljubezensko zvezo. Nevezani Vodnarji boste končno imeli izredno priložnost zaplavati v nemirne vode skupnega življenja. Št.: 3. RIBI To bo srečen čas za vse Ribe. Cenijo vas kolegi s poslovnega področja, saj boste eni redkih, ki boste leto zaključili izredno pozitivno. Št.: 14. ilUlPlli RAZSTAVE TRBOVTIF, V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja se bodo do konca leta zvrstile razstave likovnih del in izdelkov učencev VVZ in osnovnih šol iz Trbovelj. BOŽIČNO NOVOLETNE PRIREDITVE TRBOVI ,-TF, 9. decembra ob 15. 30 bosta v avli DD nastopila S pidi in Gogi. KONCERTI TRBOVI. TF, V petek, 8. decembra, ob 19. uri bo v DD Trbovlje celovečerni koncert ŽPZ Slovenske Konjice in MoPZ Zaija iz Trbovelj. V sredo, 13. decembra, ob 17. uri bo v DD Trbovlje letni koncert Partizanskega pevskega zbora, dirigent prof. Franci Gornik. Vstopnice so naprodaj na OO ZZB NOV Trbovlje, Ul. 1. junija 19 in pri kino-blagajni DD Trbovlje. GLEDALIŠČE ZAGOR-IF, 8. decembra ob 19.30 uri bo dodatna gledališka predstava za abonmain izven. Člani gledališke sekcije ETI Izlake bodo zaigrali Dve nevesti Cvetka Golarja. HRASTNIK MG Svoboda iz Trbovelj bo v nedeljo, 10. decembra, naDolu uprizorilo Molierevo komedijo Dohtar pu sil'. ŽUR & KONCERT TRBOVT.TF V torek, 12. decembra, ob 19.30 uri v gledališki dvorani DD Trbovlje bo koncert Zorana Predina. ŠKLAB V igro ŠKLABOMANIJE bodo vstopile klubske izkaznice. Z njo bodo imeli ŠKLABUCI ugodnosti. Če pristopne izjave še niste podpisali, se podvizajte. PREDAVANJE TRBOVI ,.TF, 11. decembra ob 18. uri bo v rdečem salonu hotela Rudar javno turistično predavanje: Kitajska v sliki in besedi danes. Predaval bo svetovni popotnik Jožko Mulej iz Ljubljane. Vstopnine ni. 1.-1. ZDAJ ŽIVIM -VIII Resnik (3) 2- 3. LENOBA - Don Mentony Band (5) 3. - 2. TVOJE NOGE BOSE - Agropop (4) 4. - 4. UJEMI ME - Pow«r Dancers (2) 5. -1. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ - Pop Design (1) 12. LUCKV LOVE - Ace of Bas« (3) 2.-1. CLOSE TO Y0U - Whlgflold (5) 3 - 3. KISS PROM A ROSE -Seal (4) 4,- 5. Y0U'LL SEE - Madonna (2) 5 -1. INSIDE OUT - Culture Baal (1) Jg Mo] naslovi Glasovanje po dopisnicah do torka v tekočem tednu. • i s y 5 1 ti s vsi televizijski kabelski sistemi sl pridržujejo previto do spremembe programa RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 7.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 IZBOR ZA NAJLEPŠO SLOVENKO, polfinale (p), 10.30 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 SKUP ZMETAN MOJCA KOVAČIČ PETEK 8.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 SKUP ZMETAN (p), 10.45 VIDEO STRANI. 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI MOJCA LAVRINŠEK, 21.15 FILM TEDNA SOBOTA 9.12.1995 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 IZBOR ZA NAJLEPŠO GOSPO 95 (posnetek iz Preddvor), 16.30 FILM TEDNA (p), 17.30 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 11.12. 1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 IZBOR ZA NAJLEPŠO GOSPO 95 (posnetek iz Preddvor), 1030 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT TOREK 12.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 1020 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA - KARMEN RAJEVEC, GOST: DELAVSKA GODBA TRBOVLJE SREDA 13.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 RADIO ZOS - GOST: META MALUS ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK 7.12.1995 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 8.12.1995 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 9.12.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDELJA 10.12. 1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 11.12.1995 20.00 ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 12.12.1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 13.12.1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE E TV ZASAVJE ČETRTEK 7.12. 1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.10 MINI PET, 2030 EPP, 20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN,21.15 EPP REPORTAŽA: ETI (p), 21.25 NE ZAMUDITE PETEK 8.12.1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 2030 UP, 2032 NE ZAMUDITE (p), 203 5 3-2-1-START (p), 21.05 ŠPORTNI GOST MESECA: TINA KRIŽAN (p), 2130 NE ZAMUDITE SOBOTA 9.12. 1995 830 VIDEOSTRANI NEDEUA 10.12. 1995 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 930 EPP, 932 NE ZAMUDITE, 935 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 MINI PET (p), 10.05 EPP REPORTAŽA, 10.15 POZOR, SNEMAMO (p), 10.25 REZERVIRANO: MIKLAVŽEV VEČER (p), 11.55 NE ZAMUDITE PONEDELJEK 11.12. 1995 830 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP, 2032 NE ZAMUDITE, 20.35 KULT & URA, 2130 NE ZAMUDITE TOREK 12.12. 1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 REZERVIRANO: GLASBA NA ETV - ALEKSANDER JEŽ (oddaja v živo - vodi Karmen Cestnik), 21.30 NE ZAMUDITE SREDA 13.12.1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00PONE-DELJEK NA ETV, 1930 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEO-BUM 40,20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 7.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EFP, 1515 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 8.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 17.00 MLADINSKI VAL.1845 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 9.12.1995 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 10.12.1995 8.00- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 m Sveti fffihlavž Škof, ki mu nihče ne zapira vrat Miklavž je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove, sevedale pridnim, poredni pa so prepuščeni kazni njegovih spremljevalcev - parkeljnom. VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 11.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 1615 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 12.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 13.12.1991 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EH3, 1515 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 1615 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM O življenju sv. Nikolaja, oziroma Miklavža, kakor mu pri nas pravimo, ni dosti znanega, pa še to je večina prepletena z legendami. Rodil seje v drugi polovici 3. stoletja bogatim staršem, ki pa so svoje premoženje delili z reveži. Njegovo ime -Nikolaj - pomeni "zmaga lj udstva". Starši so ga vzgojili v veri in mu omogočili šolanje. Posvetil seje študiju in poglabljanju v veri. Njegov stric, ki je bil škof, pa ga je posvetil v duhovnika. Ko so mu zaradi kuge umrli starši, je podedovano premoženje razdelil med reveže. Njegov stric je dal sezidati samostan, kjer je Nikolaj na stričevo prigovarjanje in prošnjo redovnih bratov prevzel službo predstojnika - opata. Po stričevi smrti je romal v Sveto deželo in po vrnitvi bil postavljen za škofa v Miri (današnje Demre v turškem okrožju Antalya). V času Dioklecijanovih preganjanj kristjanov je bil gotovo velik pogum voditi cerkveno skupnost. "Če naj imajo moje besede moč, da bodo segle do srca, moram svojim ovčicam biti za zgled v vseh krepostih," je imel Nikolaj navado reči in se je po teh besedah tudi ravnal. Bil je usmiljen in dobrotljiv, živel pa je asketsko. Preganjanja so doletela tudi njega. Ječe je bil rešen šele leta 313, ko je cesar Konstantin priznal kristjanom enakopravnost. Na koncilu v Niceji leta 325 je skupaj z drugimi škofi obsodil Alijeve zmote. Umrl je v visoki starosti okoli leta 350. Kmalu je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov tako na vzhodu kot na zahodu. Leta 1084 (ali 1086) so njegove ostanke prepeljali v Bari (Italija), kjer so shranjeni še danes. Legende mu pripisujejo kopico čudežev. Na daljavo je rešil po nedolžnem obsojene krvnikovega meča. obvaroval tri obubožane sestre pred sramoto, rešil mornarje nevarnosti na morju, ugrabljenega mladeniča pripeljal nazaj v očetovo hišo in obudil tri umorjene študente, ob hudi lakoti je srečno pripeljal ladjo z žitom v Miro - zmeraj in povsod je prijazen pomočnik, ki ne odreče nikomur v stiski. Zato ni čudno, da ga za svojega zavetnika priznavajo mornarji, ribici, popotniki, mlinarji, študenti... ponekod na Slovenskem pa tudi drvaiji in žagaiji. Priljubljenost na slovenskih tleh dokazuje tudi okoli 200 cerkva posvečenih njemu, od tega tudi ljubljanska stolnica, v naši okolici pa cerkev v Zabrezniku (župnija Čemšenik) in loška cerkev v Trbovljah. Pa naj vam Miklavž med svojim obhodom poteši katero od skritih želja in vas obdari tudi z nekaj svoje dobrosrčnosti - pa ne le v decembru. Branko Nimac ETV Zasavje je v december, mesec praznikov in veselja, skočila z nekaj zanimivimi oddajami. Najprej je Marjeta Drnovšek v oddaji Športni gost meseca v ponedeljek gostila najboljšo slovensko teniško igralkoTino Križan. V torek pa je Karmen Cestnik (še polna vtisov iz Las Vegasa, kjer jebila teden dni) skupaj z Miklavžem na Miklavžev večer delila lepe nagrade zagorskim osnov- nošolcem. O zmagovalcih kviza kaj več v naslednji oddaji. ETV Zasavje pripravlja v decembru še več zanimivih oddaj. Prihodnji torek bo glasbeni gost v oddaji Karmen CestnikAleksander Jež, ki bo predstavil svojo novo ploščo. Seveda bo pripravljenih spet nekaj nagrad za tiste, ki znajo pravilno odgovarjati na nagradna vprašanja, Sandi pa je obljubil, da bo kot pravi muzikant kakšno zapel tudi v živo. Ta mesec bo imel precej dela tudi glavni tehnični mojster na televiziji ETV Zasavje, Trboveljčan Luka Pišljar. Luka je po duši radijski človek. Vendar seje tudi na televiziji odlično ujel in v studio ETV prinesel veliko tehnične profesionalnosti (imel je dobrega učitelja, radijskega tehničnega mojstra Jožeta Naglava). Še posebej ga sodelavci cenijo zaradi mirnega vodenja oddaj v živo, saj vedo, da bo Luka za mešalno mizo znal ukrotiti tudi kakšnega televizijskega škrata. Že nekajkrat je pokazal, da bi bil tudi dober voditelj oddaj in morda bo v prihodnosti kaj več časa tudi za takšne projekte. Vedno je nasmejan in s svojim pridobil naklonjenost večine nasmehom bi si prav gotovo gledalcev, pardon, gledalk. Luka Pišljar je priljubljen tudi pri sodelavcih. Redakcijajetmic toplo pozdravlja odločitev uredništva Zasavca ki je zadnjo številko opremila s kondomom. O pravilnosti tega dejanja najlepše priča dejstvo, daje bila kljub višji nakladi številka razgrabljena. Celo nekateri redni bralci, ki si Zasavca redno sposojajo, so se tokrat odločili za nakup. Redakcijajetmic tudi ne goji nikakršne zamere, ker se tokrat večina bralstva z Zasavcem ni spopadla kot navadno od zadaj, ampak se ga je lotila na prvi strani. Gre za večinsko stališče Redakcije jetrnic. Drugačno mnenje enega naših članov, dva predloga naših sodelavcev in dve mnenji naših organov pa objavljamo na desni polovički. Redakcija jetrnic Po kaj v šolo? V Trbovljah prihaja do napačnega razumevanja vloge hramov učenosti. Tako so letos že drugič vlomili v Osnovno šolo Tončke Čeč. Čeprav so šole odprte ustanove, jih velja obiskovati praviloma le v času pouka; in čeprav naj bi ponujale čim širši spekter znanja, sem zelo specialne ključavničarske veščine vendarle ne sodijo. Šolski svetovalec Zaradi pomanjkanja prostora tokrat omenjamo le eno med aktualnimi pridobitvami regije. Več domačih in gozdnih živali je bogatejših za steklino. Novi funkcionarji Do nebroja funkcionaijev so se dokopali tudi v Združenju delodajalcev Slovenije. Iskanje znanih zasavskih obrazov med njimi ni jalovo početje. Tu so: Franci Čeč, Radeče papir Vladimir Draksler, Komunala Trbovlje Ludvik Hribar, Rudis Trbovlje Jože Klanjšek, PAK 4 Trbovlje Marija Knaus, TKI Hrastnik Bojana Pirkovič, ETI Izlake Jože Smrkolj, EU Izlake Jože Spolenak, Tovarna pohištva Trbovlje Miro Štrajhar, SVEA Zagoije Nives Venko, KSP Hrastnik Alojz Zalokar, Termoelektrarna Trbovlje Vojka Železnik, KSP Hrastnik l^tok Živko, TEVE Varnost elektronika Zagoije Ločeno mnenje Odločitev uredništvaZasavca in navdušenje nad nj im v Redakcij i jetrnic je nesprejemljivo. Namesto obrazložitve vam ponujam svetal vzor iz kulturne Poljske. Edina poljska tovarna kondomov deluje blizu mesta Krakov. V enem letu so obseg proizvodnje povečali kar za polovico. Zaradi povpraševanja po kondomih pa bi ga lahko še bolj, vendar je večina od sedemsto brezposelnih v temkraju prisluhnila svojemu župniku, naj kljub svoji socialni stiski ne sodelujejo pri tem nemoralnem delu. Črni Revir Dodati navodilo Podpiram strnjeni korak, vendar bi le-ta moral biti manj pijansko zatikajoč se. V naših ambulantah smo morali dvakratposredo-vati, ker zavitku ni bilo priloženo pojasnilo, kaj v njem sploh je in kako naj se uporabi. Zagorjan M. je, prepričan, da gre za žvečilni gumi, kondom vztrajno žvečil toliko časa, da mu je počila proteza. Verjetno bo zdaj tožil Zasavca, saj mu Zavod za zdravstveno zavarovanje ne priznava stroškov nove proteze. Pri Hrastničanki S. pa je bil potreben kirurški poseg, saj je kondom pogoltnila. O okoliščinah, ki so privedle do neprijetnosti, ni želela govoriti, in je storitev poravnala samoplačniško. Beli Revir Kratko in jedrnato Le tako naprej. Manj pisanja in več kondomov! Studio za marketing Redakcije jetrnic Bolj enakopravno Hvalevredna poteza, vendar se spet pozabljajo mali ljudje. Trboveljčan G. je iz zanj prevelikega kondoma želel narediti dva manjša. Kondom je tako na gospodinjskem varilnem strojčku skušal razpoloviti, vendar seje manever pokazal kot neuspešen. Tako je bil ob Zasavčevo darilo, nekoristno jeporabil del svojega prostega časa in zapovrh še nekaj električne energije. Omenjeni Trboveljčan zato upravičeno predlaga, da so v prihodnje ob takih akcijah priloženi kondomi različnih velikosti. Tako ne bodo nekateri avtomatično obsojeni na koristno in drugi na nekoristno darilo. Rdeči Revir Ne za sežiganje Ob podpori akciji Zasavca hkrati opozarjamo, da je treba uporabljene kondome strokovno skladiščiti oziroma uničiti. Odločno nasprotujemo, da bi se le-ti sežigali v pečeh trboveljske cementarne. Zelena frakcija Redakcije jetrnic Na zdravje V trbo veljskilskri so kulinarično ponudbo obogatili skuhanim vinom. Kuhano vino pogreje človeka tako kot, recimo, topel radiator, le da ne povzroča škodljivega zmanjševanja vlage v zraku. Ocena Redakcije jetrnic: ZELO ZA ?▼▼▼▼ f f ff f žggšk s i X, X .X. ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav ^5 zavarovalnica triglav Celje - skladišče D-Per 6/1995 ZO Banka Zasav Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d 5000002442,44 COBISS o LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi r ■ j u% NAROČILNICA ZASAV C. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi 'j, tel, 0601 /64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC ..................................... j .........................I......... ' krai ................... Postna St............. j tl...................... #1...................... ' ■....................... podpis......:........... | , NAROČNINO BOM PLAČEVAL: 1 _ ^sproth trimesečna poHeVio ^ustrezno obkroži) j