Cona
Stev. 106.
V	Ljubljani, torek 9. maja 1939.
Leto W
Knez namestnik Pavle 8n kneginja Olga sta sinoči odpotovala na uradni obisk v Rim
Belgrad, 9. maja. m. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta na povabilo Nj. Vel. italijanskega kralja in kraljice odpotovala snoči v Rim na uradni obisk. V njunem spremstvu so: zunanji minister dr. Aleksander Cinear-Markovič, minister dvora Antič, dvorna
dama kneginje Olge, Olga Lozanič, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja divizijski gene-raJ Nikola Hristič, p od admiral Marijpm Polič, poveljnik vojne mornarice, še! kabineta t zunanjem ministrstvu Vukašin šečerovič, in uradnik v maršalatu dvora Dimitrij Gavrilovie.
Na topčiderski železniški postaji so bili ob slovesu zbrani kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Mehmcd Spaho, osebje tukajšnjega italijanskega poslaništva ter civilna in vojaška hiša N j. Vel. kralja.
Dr. Ant. Korošec o našem zadružništvu, gospodarstvu in politiki
Na včerajšnjem občnem zboru Zadružne zveze je imel predsednik senata in predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec burno pozdravljen naslednji govor:
»Veliko veselje pa tudi velika stiska se nam globoko vtisneta in treba nam je, da večkrat govorimo o njih. Tako je, kadar nam umrejo naši dragi, kadar smo bili priča kakega požara, kadar nas je zadela velika povodenj; to se ne da izbrisati takoj i« spomina, ne moremo dogodkom obrniti hrbta in se jih ne več spominjati^ iSato se ludi nam zadrugarjem ne sme nihče čuditi, da nam jo še vedno v kosteh strah pred nesrečo, katero je zadnja gospodarska kriza naredila v našem zadrugarstvu. Resnica je, da smo rane, ki jih je vsekala ta kriza v telo našega zadrugarstva, že večinoma zacelili, toda vse še ni tako, kakor je bilo in ta kriza in njene posledice so nam še vedno v živem spominu. Vendar lahko s ponosom podčrtamo dejstvo, katero naša javnost premalo upošteva. Zadrugarstvo je v zadnji krizi pokazalo, da stoji na čvrsti podlagi. Statistični podatki nam kažejo tole:
Za gospodarske krize je od 4.418 zadrug — toliko jih je v naši državi — samo 300 zadrug zaprosilo za odložitev plačil. V odstotkih pomeni to samo 6.7 .
Nasprotno pa je od 675 bank in drugih denarnih zavodov v naši državi zaprosilo za saščito 425 ali 63%.
Iz tega m vidi, da je zadrugarstvo vendarle pokazalo svojo odporno moč, svojo jakost tudi v najtežjih časih.
Kako je z zadrugarstvom, odkar sina prebrodili v glavnem krizo?
Mi vidimo, da zadrugarstvo dobiva copet nove prijatelje, kar se vidi iz zopetnega povečanja zadružnih edinie. Vidimo nadalje, da se je vpliv zadrugarstva v našem gospodarstvu zopet povrnil in še celo močno okrepil. Ugotoviti torej smemo, da je zadrugarstvo na obče pogledano v dobrem, razveseljivem razvoju. Zadrugarstvo si je zopet opomoglo.
Tudi državna oblast kaže zanimanje za zadrugarstvo. Mi imamo sedaj nov zakon o zadružništvu. Zakon je dober, moderen. V duhu tega zakona se izvaja sedaj reorganizacija vsega našega zadružništva. Tudi mi bomo danes svoja pravila spremenili po določilih zakona o gospodarskih zadrugah. Nadalje je vlada v finančnem
Bivši angleški kralj govori o grozotah vofne
Pariz, 9. maja. o. Bivši angleški kralj vojvoda V/imdeorski je imel včeraj pri spominski svečanosti na bojiščih okoli Verduna govor, v katerem je dejal:
»Prvič prelamljam molk, ki sem si ga sam naložil, to pa zaradi nevarnosti, ki ee nam bliža in ki bi utegnila obnoviti etrašne dogodke izpred četrt stoletja.
Na tem bojišču ležijo milijoni mrtvih. Govorim « tega zgodovinskega mesta, ker se globoko zavedam prisotnosti velike dTuž-be mrtvih ter sem prepričan, da bi se vsi ti mrtvi strinjali i mano, če bi mogli govorili. Ne govorim v imenu nikogar, temveč samo v svojem imenu in brez vednosti katerekoli vlade, samo kot vojak, ki se je udeležil svetovne vojne tu čigar največja že]'ja je, da se vojna ne (»novi. Vprašanje miru je življenjsko vprašanje narodov in ga ni moči gledati samo s političnega stališča. V modemi vojni bodo zmagovalci in premagani enako trpeli Brezvladje in pa zmešnjava bodo zagospodovale s svojo stisko nad vsemi. To je stvarnost tako za nemški kakor za angleSki in francoski narod. V osebnih odnošajih moramo prizadevati, da bi živeli v »loifi e sodržavami. Če ne bomo živeli » slogi, no bo nikoli prišla do izraza omika. Ali naj želimo uničiti omiko zato, ker v mednarodnem življenju ne bi mogli živeti tako kakor živimo t osebnem.
Prenehati mora nevarna propaganda, ki zastruplja duše narodov. Državniki, ki so si nadeli nalogo, obraniti varnost In zaupanje, morajo svojo nalogo razumeti kot dobri državljani sveta in ne samo kot dobri Francozi, Nemci. Amerikanci, Angleži. Največji uspeh, ki bi ga morala kaka vlada za svoj lastni narod doseči in ki ee ne bi mogel primerjati z nobenim drugim, je rešitev človeštva pred strašno usodo, ki se mu danes obeta. Ni moja dolžnost stavljati stvarne predloge. To je treba prepustiti onim. ki vodijo narode. Naj jim Bog pomaga, da etore svoje delo prej, preden bo prepozno.«
zakona prinesla odredbe, da se ministrskemu svetu da pooblastilo, da ozdravi zadruge, ki so še bolne. Dobili smo nazadnje tudi pravilnik za revizijo in pravilnik o podpori zadrugarstvu. Ne rečemo, da je vse storjeno, a gotovo je mnogo storjeno, da se zgradi lopet močno in solidno zadružno poslopje.
Zadrugarstvo je pot, po kateri hodi dober del našega narodnega gospodarstva. Zato je samo po sebi umevno, da je življenje, stanje zadrugarstva v bodočnosti odvisno tudi od splošnega stanja našega narodnega gospodarstva. In kako gledamo v tem oziru v bodočnost?
Moram ugotoviti, da se naš gospodarski položaj ugodno razvija in da se naši jugoslovanski gospodarski krogi trudijo, da delne motnje — na primer: v tekstilni industriji — odpravijo.
Res je, da nekatere druge države danes nimajo brezposelnosti in da industrija preživlja pri njih zlate čase konjunkture. Ne povejo pa. da poslovna živahnost ni izraz napredka in razvitka splošnega gospodarstva, ampak le posledica splošnega oboroževanja, ki pa mora na vse zadnje imeti tudi svoje meje in za temi mejami nove posledice.
Naše gospodarstvo pa se razvija normalno, zdravo, brez kakšnih injekcij, kakor je to v državah, ki imajo oboroževalno industrijo.
Po podatkih socialnih zavodov je tadi v naši državi zaposlenost narastla in Se raste. Povečana je zaposlenost delavstva v železni, lesni, tekstilni
industriji, pri javnih delih na cestah, na osuševanju zemljišč, pri regulacijah rek in hudournikov, pri gradnji železnic itd. Letošnji državni preračuni, pa tudi banovinski preračuni jamčijo zaposlitev še za nadaljni čas vsem panogam gospodarskega življenja — posredno ali neposredno ter dovolj dela tistim, ki hočejo delati. Vsled tega lahko rečemo, da bodočnost zadrugarstva ne kaže slabo, ker jih tudi za splošno gospodarstvo v naši državi ni. Zato pa se lahko zadrugarstvo res lepo, solidno in vsestransko razvija.
Dr. Korošec je nato govoril tadi • sporazumu
•	Hrvati ter dejal:
Vse niti še niso pretrgane. Danes ali jutri se lahko razgovori nadaljujejo, ker je sporazum še vedno mogoč. Če se je posrečilo rešiti 90 do 95 odstotkov spornih vprašanj, je gotovo, da se bodo mogla rešiti tudi ostala neznatna vprašanja, ki so brezpomembna v primeri z že rešenimi glavnimi vprašanji.«
Toda en oblaček leži nad vsem tem: Nihče ne ve, kaj bo z Evropo. Živimo v neprestani nervozi, v neprestani negotovosti, kaj bo jutri. Jugoslavija ima modrega, zelo modrega krmi-larja v znnanji politiki. To je naš knez namestnik Pavle (velike ovacije). On vodi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako skalo. Naša dolžnost je da imamo popolna zaupanje v njega, da sledimo njegovim inten-cijam in da ne nasedamo levičarskim elementom, ki hočejo dan za dnem izzivati in kaliti vodo. Naša Jugoslavija si želi miru in taka je tudi vsa njena zunanja politika. Tudi v notranji politiki hočemo normalne, mirne razmere.
Zadrugarstvo n*ma povoda, da bi črno gledalo v bodočnost.
Napovedi o sovfetsko-poljsko-romunskem sporazumu
Obisk sovj. odposlanca Potemkina v Bukarešti in v Varšavi
Bukarešta, 9. maja. m. Zastopnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin je včeraj popoldne dospel iz Sofije v Bukarešto. Romunski zunanji minister Gafencu mu je priredil v svoji vili intimno kosilo. Po kosilu 6ta imela oba zunanja ministra sestanek, ki je trajal dve uri, nakar je Potemkin obiskal turško poslaništvo. Zvečer ob osmih pa se je odpeljal v Varšavo, odkoder se bo vrnil v Moskvo. Časnikarjem Potemkin ni hotel povedati ničesar.
Agencija Radio poroia, da sta se danes romunski zunanji minister Gafencu in sovjetski odposlanec Potemkin razgovarjala tri tire in dosegla sporazum v teh toikah:
1. Raziiiteno je bilo stališče Romunije do Nemčije v primeru vojne.
2. Potemkin je izjavil, da se Kominterna odpoveduje vsemu podtalnemu delovanju v Romuniji.
3. Sovjetska Rusija se odpove vtem zahtevam do romunske Besarabije.
4. Romunija pristopi k črnomorski pogodbi, ki jo pripravlja turški zunanji minister in katere članice bi bile Rusija, Romunija, Bolgarija in Turiija.
5. Sovjetska vlada pošlje v Bukareito tvojega poslanika, ki je odšel v Moskvo po Butenkovi aferi.
Varšava, 9. maja. Sovjetski pomočnik zunanjega ministra Potemkin bo dospel nocoj v Varšavo, kjer bo imel razgovore z Beckom.
V	Varšavi so zelo zadovoljni, da je sovjetska vlada danes imenovala svojega veleposlanika v Varšavi. Sovjetsko vlado je zastopal v Varšavi že poldrugo leto odpravnik poslov. Zelo ugodno tolmačijo to imenovanje tudi zaradi tega, ker je Molotov takoj po prevzemu poslov storil to, česar Litvinov ni maral.
Vesti 9. maja
Nemški zun. minister govori o vojaški zvezi Nemčife z Italijo
Milan, 9. maj. o. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je po sklenitvi vojaške zveze med Italijo in Nemčijo nocoj odpotoval iz Milana v Berlin. Pred odhodom se je razgovarjal z zastopnikom lista »Popolo d’Italia< in dejal, da je navdušen nad sprejemom, ki mu ga je kot Hitlerjevemu zastopniku priredil Milan. Pri tem obisku se je prepričal, kako lažnjive so vesti francoskega tiska o tem, da je prebivalstvo Milana neprijazno Nemčiji. Ko je slišal mogočno vzklikanje na čast Hitlerju in Mussoliniju, je s pomilovanjem mislil na žalostne razmere, v katerih žive nekateri narodi, ki jih dan «a dnem zastrupljajo ■ lažmi. Po drugi strani pa je treba biti s tem zadovoljen, ker so laži vedno zanesljivo znamenje šibkosti. Močnim ni treba lagati.
Milanski fašizem je v njem pozdravljal politiko osi. Kar se tiče bodočnosti, sta nemško in
italijansko ljudstvo lahko mirna. Vojaška zveza, ki sta jo Ribbentrop v imenu Hitlerja in grof Ciauo v Imenu Mussolinija sklenila pri tern obisku, je nujen zaključek dejanskega stanja, ki je trajalo že dolgo.
Ve« italijanski tisk z navdušenjem pozdravila uradno sklenitev vojaške zveze med obema državama in jo razglaša za tisti kamen, ob katerem so se ali pa se še bodo žalostno razbili vsi obkoljevalni poskusi Anglije in Francije.
Washington, 9. maja. V zvezi s sklenitvijo nemško italijanske vojaške zveze tukajšnji diplomatski krogi posebno skrbno zasledujejo, kako se bo v bodoče zadržala Japonska. Gospodarski ameriški krogi so prepričani, da je Japonska trgo-vlnsko-politično preveč vezana na ameriške države in Anglijo, da bi se mogla odkrito postaviti ob stran osi Rim-Berlin.
Sklenitev gospodarske balkanske zveze
Bukarešta, 9. maja. o. Romunski zunanji minister Gafencu, ki «e je komaj dobro vrnil s krožnega potovanja po zahodno evropskih prestolnicah, pojde prihodnji teden na novo diplomatsko potovanje po Balkanu. Obiskal bo najprej Turčijo, za tem Atene in nazadnje Sofijo. Namen njegove poti je po zatrjevanju romunskega tiska, pridobiti Grčijo in Turčijo, za sklenitev gospodarske Balkanske zveze, v katero naj bi vstopila tudi Bolgarija. če se Gafencu posreči poravnati ob obisku v Sofiji vsa_ sporna vprašanjn med Romunijo in Bolgarijo, bi se to tndi utegnilo zgoditi.
Skrivnosti med Anglijo m Turčijo
Carigrad, 9. maja. V turških političnih in časnikarskih krogih še vedno razpravljajo o tem, ali sta Turčija m Anglija res sklenili obrambno in vojaško rvezo ali nc. Carigrajski list »AhJam«, ki je to novico prinesel prvi, jc bil ustavljen, češ da prinaša zlagane novice. Prav tako je vlada prepovedala tudi list »Haber«. Po drugi strani pa pravijo, da je nemogoče, da bi bil »Akiam« slabo poučen, zakai njegov ravnatelj je poslanec in zastopnik Turčije pri Zvezi narodov. Turška vlada novice ni preklicala, pač pa je kaznovala liste, ki so jo prinesli. Tudi ni naznanila nobene take oogodbe ooslanski zbornici ali senatu.
Francoski krogi polagajo veliko upanja v mirovno posredovanje sv. očeta Pija XII. in pravijo, da se bo papežu posrečilo tisto, kar se ni posrečilo predsedniku Rooseveltu, kateremu nemški voditelj Hitler ne zaupa.
Poljska vlada bo odklonila italijansko posredovanje v sporu med njo in med Nemčijo, vedo poročati nekateri angleški listi.
Uradno poročilo o poteku posvetovanj med Anglijo in med Rusijo bo menda razglašeno danes. Angleški poslanik v Moskvi je včeraj imel dolg razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovi m.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj dejal v poslanski zbornici, da Anglija odobravu odločne in pomirljive besede poljskega zunanjega ministra Becka in njegove predloge Nemčiji. _ Priznal je, da sta se pred govorom Poljska in Anglija natančno posvetovali. Nemškoitalijanska vojaška zveza služi samo miru in predstavlja zvezo 150 milijonov ljudi od Baltiškega morja pa do osrčja Afrike. Tako piše nemški tisk.
Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel bavarskega princa Konrada in pa skupino 800 španskih romarjev, ki so se mu zahvalili za nedavno spomenico.
510 letnico osvoboditve Orleansa po Devici Orleanski so praznovali včeraj v Franciji. Slovesnosti v Orleansu se je udeležil tudi predsednik republike Lebrun.
Bivši predsednik romunske kmečke stranke ter najpoštenejši romunski politik Julij Maniu je hudo zbolel.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel našega poslanika v Parizu Puriča, ki ga je prosil, naj bi francoska vlada prevzela skrb za naše koristi na Kitajskem.
Nemški protijudovski list »Hammerc, ki izhaja v Leipzigu, prinaša v zadnji številki Detwil-lerja članek o skrunitvi arijskega plemena in pravi, da je do prvega takega primera prišlo, ko je »Jud Adam zapeljal Arijko Evo, zaradi Česar je bil izgnan iz arijskega raja.« Bolgarske študentovske organizacije so izdale oglas, v katerem kličejo prebivalstvo, naj ne kupuje nemškega in italijanskega blaga. Predsednik romunske poslanske zbornice Sageann je včeraj dopotoval v Belgrad na razgovore s pred. naše zbornice dr. Simonovičem. Romunska vlada bo te dni Rprejela zakon o vo-litvi nove poslanske zbornice po korporativ-nem sistemu, kakor to določa ustava iz 1.1988. I rarcoski in angleški tisk piše o sklenitvi vojaške zveze med Nemčijo in Italijo, da zveza ne bo nič spremenila sedanjega stanja v Evropi in da je taka zveza držala Italijo pri Nemčiji že od vsega začetka.
Holandska kraljica Viljemina bo uradno obiskala Belgijo konec maja.
Vrhovni poveljnik litvanske vojsk« general Ra-stikis je snoči dopotoval v Varšavo na posvetovanja za sklenitev vojaške zveze med Litvo in I oljsko. _ Ta zveza naj bi bila odgovor na pogodbe, ki jih je Nemčija sklenila pretekli teden z Estonsko in Letonsko. Nemško-slovaška vojaška komisija se je sestala v Bratislavi in razpravljala o vseh vojaških vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Slovaško predvsem o nemških utrjevalnih delih na Karpatih m o bivanju nemške vojske na slovaških tleh.
Rusija bi ob vojni med Poljsko in Nemčijo zasedla baltiške države: Litvo, Estonijo in Letonsko in ima z Nemčijo glede tega tih dogovor — poroča londonski »Exchange Tele-graph«.
I« Češke so zadnje dni prepeljali v Nemčijo vse zaloge živeža, nakopičenega v utrdbah ob bivši češko-nemški meji. Zaloge so bile tolike, da bi lahko zadoščale češki vojski za leto dni.
Severne evropske države sklepajo o nemških ponudbah
C.	9- maja. m. Danes se bodo v
Stockholmu sestali zunanji ministri severnih držav, Švedske, Norveške, Danske in Finske, ki bodo skupno pretresale predloge nemškega rajha za sklenitev dvostranskih nenapadalnih paktov z Tno?111°1roe“ieni,ni državami. Finska, ki je že lela 1934 sklenila podobno pogodbo s Sovjetsko Rusijo, je za to, da ne nemška ponudba sprejme. Danski zunanji minister predvsem zagovarja težnjo Dan-ske, da bi ohranila v vsakem primeru strogo nevtralnost. Najverjetneje je, da bo na današnjem sestanku sprejeto stališče Danske ter se bo na ta način ohranila skupna politična smer v zunanji politiki štirih severnih driav.
Milijarde za obnovo SpanKe
Burgo, 9 maja o. Na včerajšnji seji španske vlade je gospodarski minister Penas predložil proračun za rama obnovitvena del' ki so potrebna po opu-stošenih krajih v državljanski vojni. Za prva dela je določenih pet milijard pezet (15 milijard dinarjev). Za vso obnovitev bo potrebnih nad 12 let, pri delih bo zaposlenih čez milijon mož. Prednost bodo imeli vojaki, ki so jih začeli zdaj odpuščati. Obnovitveni načrt obsega med drugim 20.000 km državnih cest,
21.000 km pokrajinskih cest ter 65.000 km občinskih cest, veliko itevilo mostov, elektrarn, jezov in namakalnih naprav, ki so bile uničene na površini
1.200.000 oralov. 600 milijonov pezet pa je določenih za popravilo pristanišč in svetilnikov, in za izpopolnitev obalne signalne službe.
Šport v zadnji minuti
Al Brovrn, ki «e je po dolgem času, katerega je bil zapravljal v čezmerni pijači in lenuharjenju spel povrnil k aktivnemu boksarskemu udejstvovanju, je v Newyorku v tretji rundi s knockoutora premagal Spanca Mariana Arillo. Borba je bila sicer zgovor-iena na osem rund.
Švica—Holandija, meddržavna tekma v rugbvju je končala e rezultatom 1:1.
Belgijska armada |e v rugbvju premaižala antfla-ško i rezulatom 2:0.
Občni zbor Zadružne zveze
Ljubljana, 9. maja.
^ »Včeraj dopoldne je bil v frančiškanski dvorani občni zbor Zadružne! zveze. Temu zboru je predsedoval predsednik Zadružne zveze g. dr. Anton Korošec osebno. Prisotni pa so bili delegati iz vseh naših krajev kot zastopniki vseh vrst našega zadružništva.
G. dr. Anton Korošec je bil ob svojem prihodu •ar 'dvorano deležen viharnih ovacij. Ko so je navdušenje, ki ga je bil izzval njegov prihod, nekoliko poleglo, je stopil na predsedniško mesto ter v ,lIV<K*u najprej pozdravil zastopnika kmetijskega ministra ter bana g. dr. Marka Natlačena, načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Podgornika, za njim predsednika Kmetijske zbornice g. Martina Steblovnika, zastopnika Glavne zadružne zveze g. dr. Avgusta Juretiča ter gg. senatorje in narodne poslance.
Ko je predložil vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, so vsi navzoči zadružniki priredili navdušene ovacije mlademu kralju in knezu namestniku. Zalem so bili odposlani brzojavni pozdravi ministrskemu predsedniku g. Dragiči Cvetkoviču, kmetijskemu ministru inž. Bešliču, finančnemu ministru dr. Djuričiču, gradbenemu ministru dr. Mihi Kreku ter ministru brez listnice Francu Snoju.
Nato je predsednik Zadružne zveze g. dr. Anton Korošec podal svojo poročilo o splošnem gospodarskem položaju. Njegov govor, ki je bil od vseh prisotnih sprejet v, največjim odobravanjem, prinašamo na prvi stran L
V imenu Glavne zadružne zveze ter Zadružne zveze iz Zagreba je zborovalce nato pozdravil gosp. dr, Avguštin Juretič.
Za njim pa je podal načelstveno poročilo ravnatelj načelstva g. Franc Gabrovšek, ki je v svojih izvajanjih ugotovil, da je lansko leto prineslo našemu zadružništvu po hudih sedmih letih precejšnje olajšanje. Dvignila se je likvidnost naših kreditnih zadrug, velik del je spet začel redno poslovati. Zveza pa je tudi sama utrdila svojo bilanco. Negotovo stanje v 6vetu je .precej vplivalo na splošno gospodarsko stanje. Nekoliko so neprestane grozeče vojne nevarnosti vzuemirljivo vplivale tudi na delovauje naših zadrug kot gospodarskih ustanov. Vendar pa lahko govorimo o postopnem izboljšanju položaja v preteklem letu. Likvidnost zadrug se je dvigala od meseca do meseca. Nekaj ovir je sicer še, ki motijo dosego popolne likvidnosti, toda tudi te bodo z delom in rednim poslovanjem, ki bo ljudem vrnilo zaupanje, kakor je upati, kmalu odstranjene.
G. ravnatelj Franc Gabrovšek je nato govoril o potrebi kreditnega zadružništva, o Privilegirani agrarni banki in zadružništvu, kjer je ugotovil, da je Privilegirana agrarna banka prav od časa, ko je bila začela izvajati likvidacijo kmečkih dolgov, z zadružništvom v neprestanem boju. Zadružništvu je naložila preko uredbe težko delo, ki se mu zadruge, ki niso hotele trpeti še večje škode, niso mogle izogniti. Z delom na obračunih in s pribav-Ijanjem vseh mogočih podatkov 60 bili zvezani stroški, ki jih nihče zadrugam ne povrne. Vsaka pomanjkljivost uredbe se tolmači v škodo zadrugam. Tako pri vprašanju zastaranja obresti in tako pri tožbenih stroških. 2e lani smo poudarjali, koliko je bilo delo Zveze zaradi likvidacije kmečkih dolgov, delo, ki ga nihče ni plačal. Uredništvo Zadružne zveze ja moralo na pomoč zadrugam, revizijsko in drugo delo pri Zvezi pa je zastajalo. Dve leti in pol se že sedaj dela na obračunih in ni še videti konca. Še vedno se ne da ugotoviti, koliko obveznic bodo zadruge še dobile,
V nadaljnem je g. ravnatelj Gabrovšek ugotovil, da bo novi zadružni zakon brez dvoma vplival na nadaljni razvoj našega zadružnega dela. Ta zadružni zakon bo vzpostavil večjo povezanost s centralo. Po tem zakonu je v preteklem letu — po dolgih in težkih notranjih bojih — prišlo do enotnosti in enakosti v vsem zadružništvu naše države. V preteklem letu je Zadružna zveza izvrševala revizijsko delo podobno kot v prejšnjih letih. Izvršenih je bilo skupno 341 revizij.
Lep razvoj in napredek kaže Zadružna šola. Čez 800 absolventov te šole je danes po raznih krajih Slovenije na delu za zadružno misel. Na lem mestu ponavljamo že tolikokrat izrečeno misel, da ni namen Zadružne šole vzgojiti uradnikov za kakršnekoli druge poklice, ampak predvsem delavce po naših podeželskih zadrugah. Zato želimo, da pridejo v to šolo mladi kmečki fantje, ki ne mislijo zapustiti svojega kmečkega dela in poklica.
Pisarna opravi vsako leto veliko delo, saj je bilo odposlanih 18.776 pisem in Sl različnih okrožnic v 8382 izvodih in prejetih preko 11.598 dopisov.
Število člauic v začetku leta je bilo 707, v teku leta jih je pristopilo 36, odpadlo pa 17, tako da znaša število članic konec leta 1938 726. Likvidiralo je 11 zadrug, deloma zaradi novega zadružnega zakona, 6 zadrug je bilo izključenih.
Z vznesenimi besedami je ob sklepu svojega govora g. ravnatelj Gabrovšek slavil vztrajno delo, pridnost in marljivost, faktorje, ki se jim moramo Slovenci zahvaliti za vse, kar imamo.
Za poročilom g. ravnatelja Gabrovška je dal
o	računskem zaključku pregledna pojasnila rav-
Herw*y Allens
natelj g. dr. Jože Basaj. Zveza ej za svoje zadruge lani dobila pri Poštni hranilnici 78.6 milij. din 43% lombardnega kredita, nadalje od dravske banovine večje posojilo, tako da se je e tem zneskom znatno poživila likvidnost Zveze same kakor tudi njenih članic.
Nato je v imenu nadzorstva poročal predsednik, g. duh. svet. Ignacij Zaplotnik. Nadzorstvo je opravljalo svojo dolžnost v polni meri. Za načelstvo predlaga razrešnico, ki jo je občni zbor tudi soglasno odobril.
Nova točka dnevnega reda je bila izprememba pravil, ki je bila potrebna zaradi novega zadružnega zakona. Razvilo se je živo razpravljanje, sprejeta so bila nova pravila Zadružne zveze, in sicer v predlagani obliki a pojasnili, ki jih je dal tajnik g. Anton Kralj.
Pri ^slučajnostih so prišla na vrsto mnoga važna vprašanja, ki zanimajo naše zadružništvo. Zlasti pereče je bilo obravnavano vprašanje o taksiranju zadolžnic z ozirom na novo prakso davčnih obla-stev. Po pojasnilih je podpredsednik ravnatelj g. Bogomil Remec zaključil lepo uspelo skupščino Zadružne zveze, ki je v preteklem letu pokazala lep napredek našega zadružništva kljub temu, da se je morala boriti z mnogimi težavami.
Zopet drzen vlom v bufet
Kamnik, 6. maja 1939.
Zdi ec, 3a so se neki poznavalci razmer v tukajšnjih gostinskih obratih špecijalizirali na vlome v gostilne, kjer je največ upanja, da je kaj debiti.
. Ni še popolnoma odkrita sled za vlomilcem, ki je v noči 25. aprila vlomil skozi kuhinjsko okno z dvorišča v gostilno g. Leopoldine Podbrežnik, a se je enak vlom ponovil v noči od petka na soboto 5. maja. Doslej še neznani rokomavhar je vlomil v bufet g. D. Riedla pri železniški postaji Kamnik-mesto na ta način, da si je ogledal in zasnoval vlomilni načrt z vrta trgovca g. Stergarja na Šutni, nakar je preskočil vrtno ograjo in pričel s svojim delom. Zgornje svetlobno krilo kuhinjskega okna je bilo po noči odprto. Skozi to je okno odprl in zlezel neslišno v kuhinjo. Da je najprvo temeljito preiskal vse v kuhinji, kaže, ker je bila skoro vsa posoda v kuhinji razmetana in v neredu. Ker pa v kuhinji ni bilo nič zanj, se je podal v kuhinjsko shrambo, kjer je naložil nekaj klobas in drugih jestvin, nazadnje se je pa lotil še gostilniškega pulta, kjer sa bile razložene razne dobre reči. Nato je vlomil še v natakaričin predal in odnesi okrog 350 din gotovina ju cigarete.
Ljubljana od včeraj do danes
Dež in sonce, sonce in dež —: v tem znamenju potekajo zadnji dnevi. Nekaj minut imamo naliv, ki pa se kmalu ustavi: oblaki se preganjajo po nebu. Prav zares se je v letošnji maj preselil april. Narobe svet. V prirodi pa odganja rastje, da je veselje. Nevarnost za slano je že minula, ker so tudi noči že dovolj gorke. Zdaj tudi slana ne bi mogla napraviti prevelike škode, kajti sadno drevje je po večjem delu že odcvetelo.
Igle in icbljickc je jedel
Snoči okrog desete ure zvečer so bile reševalci poklicani v Stritarjevo nlico — javno. Tam 6e je bil nenadoma sredi ceste zgrudil neki M. H., ki je brez stalnega bivališča. Reševalci so ga brž prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je pojedel večjo količino žebljičkov in igel. K temu obupnemu koraku so ga privedle težke gmotne razmere.
Barake so prestavili
Tam za Ljubljanico, ob severni plati Mahrove hiše, že dolgo časa stoje barake, v katerih prodajajo manjši prodajalci čevlje, copate in podobno. Včeraj pa so se morali preseliti. Tako menda v Ameriki prestavljajo hiše in ogromne nebotičnike, kakor so pri nas včeraj selili stojnice. V Ljubljani za zdaj že preseljevanje in prevažanje barak vzbuja tolikšno pozornost, kakor jo v Ameriki vzbuja prevažanje nebotičnikov. Tam, odkoder 60 zdaj odpeljali barake, bodo menda nekaj prestavljali kanalizacijo. Kakšnih pet barak je bilo treba prepeljati. Postavili so v presledkih drugo zraven druge kar tja k mesarskim stojnicam. Prodajalci so se naglo znašli na svojih novih mestih. Pravijo, da je kraj še pripravnejši, ker je bolj suh. Za zdaj vedo samo, da bodo tam pri stojnicah ostali dober mesec, dokler tam, kjer so bili doslej, pod stopnicami, ne bo izpeljana kelanizacija in dokler ne bodo dovolj visoko dvignili in izravnali z okolico terena na severni plati Mahrove hiše.
Bran-i-bor je zboroval
Med najbolj važne narodno-obratnbne organizacije spada društvo »Bran-i-bor«, katerega ljubljanska podružnica je snoči zborovala. Zborovanje je začel predsednik prof. dr. Gorjanec, ki je pozdravil predsednika centrale »Bran-i-bora« prof. Rudolfa in zastopnika »Slovenske straže« gosp. Repšeta, ki sta tudi v toplem govoru pozdravila občni zbor. Nato je predsednik dr. Gorjanec podal svoje poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podatke. »Branibor« je v preteklem letu vršil važno narodno-obranibno delo, ki se je osredotočilo v osrednjem odboru. Njegovo delovanje je izključno kulturno in ima namen podpirati Slovence v tujini in jim pošiljati knjige najrazličnejše vsebine ter druge kulturne publikacije. To kulturno prizadevanje je za naše ljudi, raz-Iresene po vsej zemeljski obli, izredno važnega pomena. Pa tudi naši rojaki sami mr.ogo žrtvujejo za svoj obstoj, tako da jim naša podpora samo malo lajša skrb in žrtve pri kulturnem delu. Naša sveta dolžnost je, da jih pri njihovem delu podpiramo. Izredne, posebne razmere so v preteklem letu našega društva pospešile tudi sodelovanje med našimi tremi narodno-obrambninii društvi: Slovensko stražo, CM družbo in nami. Tem društvom so v teh težkih časih naložene velike in težke naloge. Med drugim smo ukrenili, da 6e naš narod v teh razgibanih časih pomiri in ob krepki narodni zavesti in ponosu dobi pogum in samozavest.
Tajniško poročilo je podal g. Prohaska, ki je med drugim navajal, da jo članstva že okoli 600, in sicer to samo v ljubljanski podružnici.
Ravnatelj g. Gogala je podal izčrpno blagajniško poročilo, pri čemer je zlasti grajal nerazumevanje imovitih ljubljanskih krogov za nar.-obrambno delo. — G. Slavko Ložar je podal revizijsko poročilo, nakar je bila podeljena odboru soglasno razrešnica.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava ljubljanske podružnice »Bran-i-bora<:	pred-
sednik prof. dr. Gorjanec, prvi podpredsednik odvetnik dr. Urbanc, drugi podpredsednik dr. I. Štuler, odborniki prof. Anton Oven, sodnik Josip Kokalj, ravnatelj Gogala, odvetnik dr. Franc Gabršek in trgovec Pavlin. V nadzorstveni odbor pa so bili izvoljeni; gg. Josip Pahor. Ivan Majdič in Lojze Ložar.
Po občnem zboru je predsednik prof. dr. M. Gorjanec izrekel še nekaj toplih besedi o slovenskih manjšinah v tujih državah, za katere toplo čutimo in kalerih ne bomo pozabili.
Planinšiči tabor na Pankraciju
Prvo majniško nedeljo je na Pankracu zaplapolala državna zastava. Planinci, izletniki, pevci Jadranasi in domačini so trumoma prihajali na vrh. Bilo je do 250 ljudL Izlet mriborske SPD podružnice je bil vzorno organiziran in je sijajno uspel. Saj je bil namenjen tudi domačemu ljudstvu na Remšniku. Ob pol 11 je župnik z Remšnika daroval slovesno mašo, pevci Jadranasi so peli cerkvene skladbe, med lepo pridigo pa se je župnik zahvalil planinskemu društvu za njegovo delo pri obmejnem prebivalstvu in za darovane knjige. Po maši se je ljudstvo zgrnilo pred cerkvijo, kjer je bil sestanek Mariborčanov z ljudstvom. Pevci so jim priredili vesel koncert z narodnimi pesmimi, ki so odmevale preko meja in v srcih slovenskih mejašev. Popoldne je zavladalo planinsko ljudsko veselje. Ob tej priliki je mariborska SPD podružnica ustanovila svojo posebno dodatno knjižnico pri izobraževalnem društvu na Remšniku in poklonila že sedaj do 200 kosov knjig in mladinskih knjižic, ki so jih darovali predvsem Cirilova tiskarna v Mariboru in drugi veljaki. Pri šaljivi licitaciji je bil nabran tudi izkupiček v znesku 170 dinarjev, ki je bil poklonjen revnim šolskim otrokom. Ob sodelovanju župnika Pavliča, vedno požrtvovalnih pevcev Jadranašev, ob naklonjenosti poročnika graničar ike četo g. Krivokopiča, orož-nistva in drugih je bila ta prireditev prav posrečena. Planinskemu društvu v Mariboru pa hvala in priznanje za njegovo pozitivno delo na meji.
Kratek odgovor dolgemu manifestu
Ljubljana, 9. maja.
V današnjem »Jutru« je Solnica, prevajalka in odbornica raznih pisatelsko-atrokovnib združenj ga. Milena Mohoričeva napisala ogorčen manifest zoper naš list, češ da je s poročilom o znani pravdi glede sina mariborskega primarija dr. Černiča brezobzirno ponižal in izpostavil sramoti sveta sodobno mladino ter se s tem v očeh ge. Mohoričeve neodpustljivo pregrešil. Z zgovorno In užaljeno gospo se ne bomo prerekali glede vprašanja, kdo je kriv, da je današnja mladina taka, kakor kažejo mariborski in drugi primeri. Ali so bolj krivi tisti, ki morajo o teh žalostnih primerih poročati, ali tisti, ki to mladino vzgajajo in oblikujejo? Podobnih reči je bilo in je na slovenskih šolah žal veliko. Ga. Mohoričeva pa je prvi manifest napisala tedaj, ko je šlo za gosposkega sina. Svetujemo ji, naj podobno stori vselej in za vsakogar. Še bolje pa bo, če bo namesto manifestov proti tistim, ki so obsojeni poročati tudi o žalostnih in najbolj žalostnih rečeh, skušala na področjih, ki 60 njej dostopna, delati za drugačno podobo slovenske mladine. Mislimo, da se strinja z nami v mnenju, da je razkroja, nestalnosti in negativnosti v naši mladini krivo tudi pisanje vseh vrst, ki dela iz za-Sih mladoletnikov in celo iz zločincev junake v imena take ali take svobode. Toliko v znamenje, da smo bili do manifesta ge. Mohoričeve pozorni, kolikor je le zaslužil.
Nočni požar v Kamni gorici na Gorenjskem
Podnart, 8. maja.
V noči od nedelje do ponedeljka se je vnelo gospodarsko poslopje, last gostilničarja in posest-p ? R.\ Vladimirja Kapusa v Kamni gorici pri Radovljici. Požar je najprej zapazil lastnik poslopja, ki je bdel v svoji gostilni in stregel gostom,
je skočil iz gostilne, je opazil, da se je ogenj vnel istočasno na dveh krajih v gospodarskem poslopju in je torej povsem gotovo, da je bil P°dtaknjen. Gospodar je s pomočjo gostilniških gostov rešil vso živino iz hlevov, dasi so je ogenj z bliskovito naglico razširil po vsem poslopju, v katerem je bilo precej sena in slame. Požrtvovalni gasilci iz Kamne gorice so bili kljub pozni nocni^ uri takoj na kraju požara in samo njim m uGZGvnGinu vrBincnu sg je zahvalili da se ogenj ni razširil na sosednje objekte. ’
Domači gasilci so topot prvič nastopili s svojo motorno brizgalno, ki so jo nabavili šele pred dobrim mesecem. Pokazalo se je, da je bila nabava motorke res neobhodno potrebna, saj tukaj ne moremo zlahka poklicati še kako drugo gasilsko čelo, ker na naši pošti ni telefona.
Gospodarsko poslopje g. Kapusa je pogorelo skoraj do tal. Kdo je ogenj podtaknil, je zaenkrat še zagonetka.
Mrtvo truplo so našli
Dole pri Litiji, 6. maja,
5.	maja so našli mrtvo truplo 42 letnega posestnika Kneza Jožeta iz Prelesja občina Št. Rupert, župnije Dole pri Litiji. 2e precej razpadli mrlič je ležal nekoliko stran od pota, pokrit z vejami. Na glavi ima rano in tudi na prsih se mu pozna vbodljaj noža. Gre gotovo za roparski napad. Pokojni Knez je odšel o,d doma že v nedeljo 30. aprila na kmečki tabor v Celje, in to že zgodaj v jutro proti žel. postaji Radeče. Pot je držala skozi obširni graščinski gozd »Jatno«, ki leži med Dolami in Svibnjem, Ker se ni vrnil ne zvečer ne drugi dan, so ga začeli iskati Jn povpraševati za njim. Sosed je šel celo v Celje na policijo, pa vse iskanje je bilo zaman. Našli so ga šele šesti dan sredi gozda, dobre pol ure cd doma. S seboj je imel nekaj nad 1000 din gotovine, žepno urn in dežnik, ropar mu je pobral vse in žepe obrnil. Zapušča ženo in edinega sinčka; bil je dober gospodar, pošten in miroljuben človek. Radeški orožniki zadevo preiskujejo, da bi se ji posrečilo izslediti roparskega morilca, da ne bo 6trah pred njim cele okolice.
Modernizacija ceste Maribor-Celje-Ljubljana
Maribor, 8. maja.
*	Manborska sekcija društva za ceste je prejela iz Belgrada obvestilo, da bo prihodnje dni razpisana licitacija za gradnjo prvega dela te važne ceste, m sicer za odsek Maribor—Frani. Merodajne oblasti so torej vsaj deloma ustregle nujni potrebi, da se izredno važna cestna zveza med Mariborom jn Ljubljano čimprej in temeljito modernizira, v endar pa bi bilo neobhodno potrebno, da bi se gradbena dela bolj pospešila, saj je vprav odsek te ceste med Mariborom in Slovensko Bistrico v obupno slabem stanju in predstavlja veliko oviro posebno za motorni promet, ki je na tej cesti izredno živahen. Upoštevati se mora tudi veliki pomen te ceste za mednarodni promet. Kato je iz nujnih gospodarskih, tujskoprometnik in prestiž-
nih razlogov neobhodno potrebno, da se važno vprašanje modernizacije ceste Maribor—Celje— Ljubljana ▼ celoti čim prej ugodno reši in da se potrebna cestna dela čim bolj pospešijo. Naše gospodarske in tujskoprometne ustanove kakor tudi prav posebno mariborska sekcija Društva za cesto v Ljubljani so merodajna oblastva ob vsaki priložnosti in s številnimi intervencijami opozorili na skrajno slabo^ stanje te naše najvažnejše cestne zveze in na škodljive posledice sedanjega stanja to ceste. Prepričani smo, da bodo na pristojnih mestih pokazali potrebno razumevanje za to splošno zahtevo in potrebo ter da bo velevažno in neodložljivo vprašanje modernizacijo ceste Maribor— Celje—Ljubljana še v teku letošnjega leta v celoti ugodno rešeno.
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Doktor Milchell se je rezgetal. »Lovec na sužnje. Pobegli lopov, škotski trgovski pomočnik in pogrebar — potemtakem firma pri najboljši volji ne more propasti.«
»Zakaj ne bi bil zraven še doktor medicine?« je rekel Antonio.
»Zakaj ne? Tudi pošten obraz moramo končno imeti zraven.«
•Zvečer je »konferenca« direktorjev ob želvini pašteti in burgundcu poklonila doktorju sto akcij za »dragocene zasluge ob ustanovitvi občega koristnega kreditnega zavoda«. Naslednjo jutro je »Trgovska in zemljiška banka« v New Orleansu odprla svoja edina vrata.
Po dveh lednili je bilo vplačanih tri tisoč dolarjev kapitala, danih dva tisoč pet sto dolarjev posojila, deleži pa so znašali sto osemdeset tisoč dolarjev.
Najzanimivejše pa je bilo, da je vsak človek verjel v podjetje. Celo Antonio je verjel. Šel je h Kreolcu, čigar last je bilo zemljišče, na katerem je banka stala, in ga v vsej tišini odkupil za štiri sto petdeset dolarjev. Tako je naslajala kasnejša državna banka v New Orleansu.
Zjutraj, na dogovorjeno nedeljo, je velikan Ilumble še pred senčnim vzhodom potrkal pri Batistu in pojasnil Antoniu in doktorju Mitchellu, da je. vse pripravljeno za pot.
»Monsier Jean je. pri Plim v Grande Terre. Pričakujejo vas.«
Doktor Mitchell je pogledal Antonia, kot da bi mu hotel reči ali ti nisem povedal?
Po brazdi so prišli preko Mississippija. Na d rt i ge m bregu so jih čakali osedlani konji. Po večurni ježi po blatu in govnu ob obali nekega kanala so prišli do mrtvegu stranskega rečnega rokava, ki pe je vil kakor globok, ozek žleb skozi močvirje. Ob obali je bil čoln, napravljen iz enega samega ogromnega izdolbenega cipresinega debla, z desetimi črnimi sužnji, k! so bili z verigo povezani skupaj. Poveljeval jim je star mornar Iz Kanarskih otokov, brez ušes in oborožen z dvema pištolama ter 6abljo. Ravnokar je pripenjal na bič nov jermen.
Leno vodovje se je gibalo v vijugi brez najmanjše sledi toka
skozi štirideset milj široko neprehodno močvirje. Kjer so bili bregovi preglednejši, «e je na obeh straneh reke videlo bohotno zelenje južnih gozdov, ki so bili, razen nekaj vzpelin in hribčkov, pogreznjeni v sivozeleno vodo. Želve in bobri so mrgoleli in brez števila čapelj jo stalo na eni nogi v senčnih tolmunih. Vse naokoli je vladala mrtvaška tišina. Samo ritmično udarjanja vesel in brezkončna pesem črncev je motila predpotopen mir teh močvirij.
V	pojemajoči dnevni svetlobi j® šinil Čoln Iz teme na široko ravnino Lake Cataouatche. Dolga vrsta ptičev je zletela kvišku in izginila v trstičju. Jezero je rdeče žarelo med črnima zidovoma cipres,-od katerih je odmevalo brenčanje račjih peruti. Ko se je stemnilo, so se slišali od vseh strani krehajoči glasovi aligatorjev, regetanje žab in vreščeči kriki nočnih ptičev.
Na majhni vzpetini so zakurili ogenj. Okoli in okoli pa je bila sama tema. Jezero se je bledo lesketalo pod soparnim nebom. Nemogoče je bilo razločiti, kje se konča brezmejni prostor in kje se začne zemlja.
»Kaj je tapadno od teh močvirij?« je vprašal 'Antonio poveljnika čolna.
»Opelousove prerije,« je odvrnil.
»In potem?«
»Liano Bstocado, senor.«
»In potem?«
»Morda Indija. Ne vem, to je zelo, zelo daleč.«
Z roko je pokazal v temo in pogreval ogenj, kakor za varstvo pred grozečo temo.
Ob drugem ognju je slišal Antonio nekega črnca, ki je s pritajenim in hrepenečim glasom pel v svojem polarabskem narečju:
»Dinah, ali še veš za majhen potok, tam v palmovem gaju —
Ali še veš za senco zelenih dreves in ribnik v sončnem lesketu, kjer nama je bilo tako lepo?
Lepo sva se imela, ti in jaz Dinah — srce. —
Toda sedaj se je poiok posušil in od bolečine so oveneli palmovi bregovi.
Kajti odnesla te je voda in tudi mojo zvestobo si grdo prevarila —
Ah, vrni se vendar in reci mi drago besedo!
Antonio ni vedel, koliko časa je ležal zvečer še buden, ko g;
o	sunil doktor Mitche 1 med rebra z ročajem pištolo. Rilo je l temno. V ogenj so vtaknili smolnate baklje in nadaljevali 6 poto vanjem. Sužnji so bili preveč utrujeni, da bi peli. »Ob Babilonski) vodah smo pustili svoje harfe na pašnikih,« je šlo Antoniu po elavi Ko se je zdanilo, so prekoračili Lake Salvador.
..... Nato so 6e vili zopet po brezkončnem močvirnem žlebiču do Lak' Vihers. lam so prenočevali še enkrat. Tretjega dne zjutraj so priši v suši rečni rokav in od tod naprej v lesketajoč baratarijski zaliv v pristanišču Grande Terre je bilo nekaj ladij 6 šest čuvarji vse naselje je imelo komaj dvanajst hiš. Vhod v pristanišče je za pirala topniška baterija. Nekaj skladišč za blago in mala ladjedel nica je_ bila v bližini. Po sipinah je bilo raztresenih nekaj barak v katerih so stanovali sužnji.
Povsod je Antonio opazil vzoren red ln disciplino. Mestece j' bilo čisto in lepo. Enonadstropne in podolgovate hiše fe kamenja ii ostrešja iz cipres 60 imele na oknih rože. Zdelo se je, da pripada t belo opažen a prestolnica s svojimi zelenimi oknicami kakemu višjem: kolonijalnemu uradniku. Razen baterije ni bilo opaziti nobenil obrambnih priprav. Množica sipin, vodnih globeli in plitvin je dajal: morskim roparjem naravno zaščito. Videli so ograjene vrtove in vrv
7.	vihrajočim perilom, čisto oblečene ženske in igrajočo se otroke Vsa dela so opravljali sužnji, ki jih jo imel tudi najpreprostejš mornar v zadostnem številu.
Mlad mož, po obleki sodeč trgovski pomočnik, jih je pozdravi in peljal v Larfitovo hišo. Oba brata sta pregledovala pošto nek' zaplenjene ladje. Prostor je bil opremljen elegantno kot kaka ladij ska kabina, morda ceio preveč razkošno.
»To je mož,« ja rekel Jean svojemu bratu in mu predstavil An tonia. »Govori špansko.«
»Dobrodošli, senor,« je rekel Pi&rre Laffite. »Kako je v Bnyonni' Slišal sem, du ste bili pred kratkim tam. To je moje rojstno mesto.' »Se vedno diši po ribi in česnu,« je odvrnil smeje Antonio, »Pripovedujte mi o tem,« je dejal Pičrr. »Sto dolarjev bi dal ZJ 'krožnik svežih sardin.« Sedli so in začeli kramljati.
Od tu in tam
O	težavah, ki jih preživljajo jugoslovanski trgovci, so v nedeljo govorili na občnem zboru zveze trgovskih združenj v Belgradu. Predsednik Nedeljka Savič je podal poročilo o splošnem gospodarskem 6tanju v državi, seveda gledano s 6tališča trgovca. Govornik je poudarjal, da je gospodarstvo lani mnogo trpelo zaradi političnih napetosti v Evropi. Kar je bila poboljšanja, pa sta ga v prvi vrsti deležni industrija in poljedelstvo ter zadruge, katere smatrajo trgovci za svoje n&jhujše konkurente. Tem zadrugam je bila posvečen tudi večji del obravnav na zborovanju, Trgovci 60 se izrekli za omejitev delovanja zadrug, dalje za popolno ukinitev veleblagovnic ter za prepoved krošnjarjenja.
Ogromno škodo je v okolici Novega Sada povzročila debela toča, ki je padala v soboto popoldne deset minut. Zbrali so 6e črni oblaki, kmalu po šesti uri pa je med gromom in. treskom začela padati gosta in debela toča. Vse je bilo na mah belo. Ko je neurje ponehalo, 6e je dala videti vsa škoda. Popolnoma so okleščena sadna drevesa, vinogradi, a v *!a so bili pobiti vsi spomladanski posevki. Skoda znaša več milijonov dinarjev.
Več novih letalskih prog je vpeljalo druitvo za letalski promet v naši državi »Aeroput«. Na občnem zboru v nedeljo je predsednik Rudolf Pile povedal, da se pri nas letalski promet ne more v toliki meri razviti kakor v drugih gržavah, največ zaradi tega, ker obratujejo letala zaradi vremenskih neprilik največ le pol leta- Po novi pogodbi, ki jo je družba sklenila z državo, se bodo dali načrti za razvoj našega civilnega letalstva v večji meri razviti, ker je vlada odobrila višje podpore. Družba si je nabavila letos tri nova letala. Vse običajne jugoslovanske linije bodo ostale v veljavi tudi letos, pač pa so bile ukinjene zveze s Prago, Tirano in Solunom. Uvede-»i sta bili progi od Dubrovnika v Split ter od Zagreba v Split. Namesto odstopivšega člana upravnega odbora družbe finančnega ministra Vojina Gjuriča je bil v odbor izvoljen Svetislav Hodjera.
Strahovita železniška nesreč* se je dogodil« v soboto proti večeru na Topčiderski postaji v Bel-gradu. Iz notranjosti Srbije je na postajo pripeljal izletniški vlak. Ker so bili vagoni nabito polni, so nekateri ljudje izstopali na obeh straneh vagona, ker niso vedeli, da takoj po odhodu tega vlaka pride v postajo vlak iz Belgrada. Ko je večja skupina izletnikov, ki je izstopila na nasprotni strani postaje, hotela preko tira, je pridrvel belgrajski vlak in podrl tri potnike. Dve ženski sta takoj obležali mrtvi, tretji pa se je le nekoliko pobil. Preden so ga mogli prepoznati, jc ta moški pobegnil, ker je dobil le lažje poškodbe.
Gledališke predstave za kmete prireja letos zagrebško dramsko gledališče. 2e pred dobrimi desetimi leti se je gledališka uprava lotila takih poskusov in se prepričali, da so kmetje iz bližnje zagrebške okolice v obilnem številu obiskovali sebi namenjene predstave. Tako so začeli tudi pred tednom pvire(ali predstave za kmete s programom, ki je po vsebini in igri dostopen kmetskemu ljudstvu. Nizke cene omogočajo, da so predstave vedno razprodane. Obenem pa prirejajo tudi predstave, v katerih nastopajo kot igralci kmetje sami. Seveda le v igrah, ki ponazarjajo kmečke običaje, svatbe, plese in podobno.
Okrog 600.000 kilogramov medu je lani pridelala revna Hercegovina, čebelarstvo v Hercegovini je že staro. Največ 60 za njegovo širjenje storili turški velikaši in frančiškani Ker so hercegovska brda in doline bogat« na dišečih in zdravilnih rastlinah, imajo čebele dobro pašo. Pred vojno je bilo v vsej pokrajini okrog 70.000 panjev, tako da je prišel po en panj na vsakega tretjega Hercegovca. Po vojni pa je število padlo in pride danes en panj šele na vsakega štirinajstega prebivalca. Čeprav je bila lani slaba letina, so čebelarji vendarle pridobili okrog
600.000	kg medu, ki so ga prodali po ceni 14—16 dinarjev za kilogram. Za revno deželo, kakor je Hercegovina, je izkupiček od medu lep narodni dohodek.
Policijskega stražnika jc ubil mesar Rudolf Stančič iz Zagreba. Mesar je svojo priležnico stalno pretepal, posebno kadar je prišel iz gostilne domov. Tudi v nedeljo zvečer so slišali sosedje iz njegove hiše vik in krik ter zalo obvestili policijsko stražnico O dogodku. Ko sta prišla policijska stražnika .Jakši2 in Kosanovič pred hišo in pozvala mesarja, je počila puška, a Jakšič se je mrtev zgrudil. Kasanovič je * največjo muko mesarja ukrotil in ga odpeljal na policijo. Pri raz-lelesen.iu Jakšičovega trupla se je ugotovilo, da je mesar streljal z lovsko puško in da je stražnika zadel točno v srce, ki je bilo prebito od 82 šiber. Mesar se je zagovarjal, da je bil popolnoma pijan, policijski zdravnik pa je ugotovil, da je bil le nekoliko vinjen.
Silno burno letno skupščino je imelo društvo »Merkur« v Zagrebu. Med elani te bolniške blagajne trajajo že dolga leta spori. Do večjih krega-rij pa je prišlo na občnem zboru v nedeljo, člani obeh opozicijskih list so ognjevito napadali staro upravo in ji očitali hude nepravilnosti v poslovanju. Zborovanje se je vleklo zato dva dni. Končno so se začela glasovanja o poslovnih poročilih in raznih predlogih. Vsakokrat je bila uprava preglasovana, končno pa še pri volitvah odbora. Dve opozicijski listi sta sestavili skupno listo in dobili 1udi večino. Končno je bilo sklenjeno, da stara uprava ne dobi razrešnice, pač pa bo posebna komisija pregledala poslovanje stare uprave.
Slučajno jc bil rešeu grozno smrti v prepadu
16 letni Spiridon Dobrovič iz Dubrovnika. Fant je šel za nagrado 10 dinarjev iskat v prepad klobuk, ki ga je nekemu^ tujcu odnesel veter. Dorovič je prilezel do polovico prepada, ko sc mu je noga izpodmaknila, tla je padel na dno in si polomil roki in nogi. Dva dni je ležal v lakem stanju in bi po vsej verjetnosti tudi umrl grozne suirti, ee ga slučajno ne bi opazil neki delavec in ga s pomočjo svojih tovarišev z veliko muko rešil.
Novo telefonsko centralo jo dobil Split. Centrala je nameščena v novi palači poštnega ravnateljstva in je veljala 9 milijonov dinarjev. Kot važno turistično mesto jo Split dobil tolikanj pričakovano avtomatično telefonsko cetralo, ki je »grajena tako. da jo bo mogoče za primer potrebe še razširiti. Ko bo tudi Dubrovnik dobil svojo centralo, bo vsa Dalmacija od Sušaka in Splita Pa do Dubrovnika povezana s telefoni.
Za pora* pri volitvah v gostinski odsek trgovsko in obrtniške zbornice v Banjaluki se je maščeval gostilničar Ivan Dželič. Pred mesecem so bile prve volitve, pa jih je oblast zaradi nepravi! nosti razveljavila. Takrat jo zmagal Dželič, pri orugih pa je zmagal protikandidat. Srdit zaradi poraza je Dželič poiskal tajnika gostilničarskega zciruženja v neki gostilni in ga nekajkrat kresnil a stolom po glavi. Tajnik je moral v bolnišnico, Uzelio pa v zapor.
Zveza za tujski promet je zborovala
Ljubljana, 9. maja.
Včeraj dopoldne je bil redni letni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji. Da bi bila javnost in zborovalci o delovanju v preteklem letu čim boljše in čim točneje informirani, je »Tujsko-prometna zveza v Ljubljani« izdala v obliki posebne, 35 strani obsegajoče »Poročilo o delovanju Tujskoprometne zveze v Ljubljani v letu 1988.«
V	tem^ poročilo so posebej obravnavana poglavja o splošnem tujskoprometnem delovanju, o sodelovanju z ^ oblastmi ter javnimi ustanovami, o upravnem in organizacijskem delovanju Zveze ter o sodelovanju s tujskoprometnimi organizacijami, o komercialnem poslovanju (kljub temu, da se je posrečilo v preteklem letu dvigniti razne panoge komercialnega poslovanja, je bila bilanca za 1988 za IG.253.31 din pasivna), o prodaji voznih kart (lansko leto je bilo pri ravnateljstvu drž. železnic prodanih 3,092.375 vozovnic, leta 1938 pa 2,837.152; v splošnem se jo v letu 1938 prodaja parobrodnih kart zvišala za 47 odstotkov, avtobusnih za več kot 37 odstotkov, aeroputa za 23 odstotkov), o bančnem poslovanju, o pavšalnih in skupinskih potovanjih, o propagandi in propagandnih edicijah (v to so vključeni podatki o propagandi s fotografijami, klišeji, diapozitivi, filmi, predavanji, rastavami, s publicistiko, e študijskimi potovanji, z vremenskimi poročili, informacijsko elužbo itd.), o premoženjskem stanju. Priložena je >Poročilu* zelo informativna tabela »statistični pregled tujskega prometa Slovenije v letu 1938«, dalje Seznam članov (društev) Tujskoprometne zveze, ob kraju pa sledi še resolucija s skupne plenarne seje, ki sta jo imeli Tujskoprometna zveza v Ljubljani ter Tujskoprometne zveza v Mariboru dne 10. septembra 1938 v Rogaški Slatini. V resoluciji je izrečena zahvala zlasti banski upravi, poleg tega pa resolucija izraža tudi nekaj prošenj na merodajne kroge za odpravo nedostatkov, ki še ovirajo razmah tujskega prometa pri nas. Na koncu pa apelira na vso našo javnost ter še prav posebno na naše gospodarske kroge, naj posvete vec pozornosti raznim pojavom, ki utegnejo v kakršnem J<oli oziru vplivati na nadaljnji ugodni razvoj našega tujskega prometa, kajti jasno je, da dandanašnji ugoden tujski promet poživi sleherno panoga našega gospodarskega življenja ter blagodejno vpliva tudi na kulturni in socialni razvoj naroda ter države.
Na včerajšnjem rednem letnem občnem zboru Zveze za tujski promet v Sloveniji udeležba ni bila tako številna kakor je bilo pričakovati. Precej slabo so bila zastopana zlasti zdravilišča. Magistralni ravnatelj mesta Celja, g. Ivo Šubic, ki jc kot prvi podpredsednik Zveze vodil občni zbor, je najprej pozdravil zastopnika bana dr. Rateja, načelnika trgovinskega oddelka banske uprave v pokoju, zastopnika mestne občine, predsednika Tujskoproinetnega sveta Ljubljane dr. Frana Steleta, zastopnika železniške direkcije dr. Jegliča, pošte dr Kita, zastopnika belgrajskega Putnika direktorja dr. Štern in zastopnika Tujskoprometne zveze v Mariboru inž. Šlajmerja.
O poslovnem poročilu se je razvila živahna debata, v kateri so nekateri zastopniki kritizirali posamezne pomanjkljivosti. Zlasti zadeva naše slovenske udeležbe na svetovni razstavi v Newyorku, je bila predmet obširnega razpravljanja. Na kritiziranja je odgovoril dr. Šubic, za njim pa je podal poročilo o proračunu za leto 1939 direktor dr. Žižek. Kakor je bilo iz njegovega poročila razvidno, bodo izdatki za leto 1939 znašali pri-
bližno 1,300.000 din. Dohodki bodo nekoliko nižji, primanjkljaj bo znašal približno 25.000 din. Po poročilu inž. Franca Zupančiča ki je govoril v imenu nadzornega odbora, je bila dosedanji upra-
vi	izrečena razrešnica. Pred prehodom k volitvam so bila izpremenjena pravila v toliko, da bo v bodoče znašalo število odbornikov 16 (namesto 12), število namestnikov pa se bo zvišalo od 6 na 8, pri nadzornem odboru pa od 4 na 6. Število namestnikov nadzornega odbora bo ostalo isto. Nato so bile volitve novega odbora, v katerega so prišli zastopniki vseh strok in ustanov, ki so v Zvezi zastopane (gostinski obrati, SPD, zimski šport, zdravilišča, tujskoprometna društva itd.).
Za novega predsednika Tujskoprometne zveze je bil izvoljen načelnik kraljeve banske uprave v pokoju dr. Fran Ratej, za prvega podpredsednika Ciril Majcen, predsednik Zveze združenj gostilniške obrti, za drugega podpredsednika pa Anton Volk, predsednik Zdraviliške komisije na Bledu. Upravni in nadzorni odbor pa bosta konstituirana z zastopniki posameznih strok in ustanov v tekočem tednu. Zborovalci so nato sprejeli naslednjo resolucijo:
Retolucija.
Redni občni zbor Tujskoprometne zveze y Ljubljani dne 8. maja 1939 soglasno:
1. odobrava vse korake, katere je Zveza pod-Vzela glede točke 4 uredbe o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije ter pooblašča predsednika Zveze, da skupno z vsemi zainteresiranimi organizacijami, predvsem % Zvezo kopališč ter turističnimi in gostinskimi zvezami ukrene vse potrebno za takojšnjo ukinitev odredb;
2. prosi, da ministrstvo za trgovino in indu-etrijO čimprej v smislu pooblastila točke 7 § 94 finančnega zakona za leto 1939/40 pripravi uredbo o sanaciji gostinskih obratov;
3. smatra za potrebno, da se dohodki ministrstva trgovine in industrije po določilih § 26 zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije v smislu pooblastila točke 2 § 95 finančnega zakona za leto 1939/40 uporabljajo tudi za podpiranje turizma kot važne panoge narodnega gospo-
4.^ V sedanjem času gospodarske, predvsem turistične depresije ne bi bilo primerno pobirati novo takso 50 din za vsak policijski vizum (točka 3 § 95 fin. zakona za leto 1939/40), četudi bi bila določena v tujskoprometne svrhe, ker bo uvedba teh taks povod protiuredb v drugih državah in ne bi bila v skladu z dosedanjimi uredbami za pospeševanje turizma v naši državi.
5. Praši, da se v uredbi o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo upoštevajo potrebe turizma tako, da se odsek za turizem osamosvoji in razširi v poseben oddelek za turizem.
6. Nalaga upravi Zveze, da z vsemi primernimi sredstvi doseže polno uvaževanje tujekopro-metnih potreb Slovenije pri vseh državnih in samoupravnih ukrepih predvsem glede turističnega fonda in v uredbi o sanaciji gostinskih obrtov;
7. odobri sklepe upravnih odborov obeh tuj-skoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru na skupni seji v Rogaški Slatini dne 25. avgusta 1938, da se razširi delokrog redakcijskega odbora obeh Zvez v tem smislu, da se poglobi delovna skupnost obeh Zvez, to je da v vseh važnejših skupnih zadevah Zvezi tudi skupno nastopata na podlagi posebnega pravilnika:
8. prosi, da se k ureditvi in upravi turističnega fonda pritegne tudi zastopnik Slovenije.
Razna poročila o zadnjem potresu
Ljubljana, 9. maja.
Meteorološki zavod na univerzi je do danes prejel nad 40 poročil iz raznih krajev Slovenije o zadnjem potresu, ki je napravil zlasti v Litiji veliko škodo, saj je nad 600 hiš več ali manj poškodoval. Škodo v Litiji cenijo do 250.000 din. —
V	nedeljo so mnogi Ljubljančani prihajali v Litijo, da so si ogledali škodo. Središče potresa je bila Litija. Potres je bil po splošnih poročilih lokalnega značaja. Mnogi ugibljejo, kaj jo bil vzrok temu potresu. Nekateri so mnenja, da so se v Sitarevcu, hribu, ki je že ves v notranjosti razkopan, kjer so velike premogovne jame, sedaj prazne, razne plasti porušile in se. jame zasule. To premikanje plasti naj bi pa povzročilo silovit potres, ki se je valovito širil tja do Celja in Savinjske doline, tja do Kočevja in Novega mesta, tja do Kamnika, Ljubljane in Borovnice. Drugi, ki poznajo geološko formacijo Zasavja, niso tega mnenja.
Šaljivi Litijčani zbijajo na račun potresa tudi razne šale. Neki gospod je celo naslovil na meteorološki zavod obširno poročilo in je predlagal, da naj mu preskrbe potresomer, da bo kot zvest učenec pokojnega profesorja Belarja vedno točno registriral litijske potrese. Sam pravi, da je bil prvi potresni sunek 5.10 litijskega časa. Zastopa teorijo o Sitarevcu in napoveduje, da bodo kmalu v Litiji nastale velike povodnji. Drugače navajamo iz nekaterih krajev kratka poročila o potresu:
Borovnica. Potresni sunek ob 5.10. Okna za-šklepetala. Vse se je zamajalo.
Hrastnik. Potres ob 5.10. Močan. Vse je za-valovilo. Potres je trajal nekaj sekund. Potres je spremljalo votlo podzemsko bobnenje. Sunki so prihajali od severovzhoda. Pohištvo v sobi je zaškripalo. Zamajali so se kozarci na kredenci. Potres je mnogo ljudi zbudil iz spanja, škode potres
v	Hrastniku ni napravil.
JTrebnje na Dolenjskem. Potresni prvi sunek ob 5.09. Zemlja se je zazibala, ko da bi mimo hišo vozil težak tovorni avto. Škode ni. Sledilo je hudo podzemsko bobnenje.
Kočevje. Potres ob 5.13. Dva močna sunka. Podzemsko bobnenje.
Ribnica. Potres ob 5.10. Trajal je nekaj sekund. Šipe so zašklepetale. Oboji so se dvignili. Škode ni. Ljudje so čutili dva kratka sunka.
Sodražica. Potres ob 5.10. Smer N—S. Trajal je 2 sekundi. Ni bilo nobene škode. Bil je potres precej močan.
Sv. Peter v Sav. dolini. Potresni sunek prvič ob 5.10. Sledilo mu je podzemsko bobnenje. Smer potresu vzhod proti zapadu. Potres je v presledku trajal 10 minut. En sunek je bil močan.
Vransko. Močan potres ob 5.10. Sledilo je hudo bobnenje, ko da bi po cesti vozil velik, močno naložen tovorni avto. Okna so zaškripala. Hiše so se zamajale.
Novo mesto. Potresni sunek ob 5.10. Bil je precej močan. Čutili pa ga niso vsi meščani. Nekateri so se zbudili iz spanja, Marsikdo ni pomislil na potres. Bobnenje so smatrali za drvenje tovornega avtomobila po cesti.
Vače pri Liliji. Potresni sunek ob 5.10 po cerkveni uri. Vso ljudi je močan potres zbudil iz spanja. Sipe so zažvenketale. Posode in steklenice sovse prevrnile. V šoli je padel omet. Po nekaterih lisah je s streh padala opeka. Ljudje so bežali iz hiš. Neka hisa je dobila razpoko.
Kal pri Sl. Janin. Prvi potresni sunek ob 5.10. Mnogi ljudje so se zbudili iz spanja. Ljudje so iz stanovanj pobegnili na prosto. Po stanovanjih se
je treslo pohištvo. Potres je trajal kake 4 sekunde. škode ni.
hlake pri Litiji. Prvi potresni sunek ob 5.10. fu m potres napravil nikake škode.
■ Sv■ ,P™e.l pri p™boldu. Ob 5.10 močan potresni sunek. Hise so se zamajale, škode ni.
Moravče. Po cerkveni uri potres ob 5.15. Trajal je dobn 2 sekundi. Bil je precej močan. Gozd je zasumel.
Ljubljansko gledališče
Dram«: Začetek ob 20.
Torek, 9. maja: Zaprto,
Sreda, 10. maja: »Othello«. Premiera. Premierski abonma.
Četrtek, 11. maja: Zaprto. (Gostovanje drame v Celju: »Othello«)
Petek, 12. maja: »2ivi mrtvec«. Red Četrtek, n,aia: »Utopljenca«. Red A.
Nedelja, 14. maja: »Žene na Ntekavuoriju«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
. Opera bo gostovala v tekočem tednu v Splitu »n Šibeniku in v tem času ostane operno gledališče v Ljubljani zaprto.
Sinarnogorsko okrožje ima drevi ob 20 sejo
v samostanski dvorani v Spodnji šiški. Točno in strogo obvezno za vse odbornike.
Vremensko porotno
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer 1 sko stanje I	Tempe- ratura v C®		Relativna 1 vlajra v % |	» § C it	Veter (smer, jakost)	Pada- | Vine j	
		• P £	d ' ■* a 3				ni/iu	a 1 cr. « M >
Ljubljana	757*0	17-1	110	85	10	NEi	12-7	dež
Maribor	756*	18-4	11-0	60	10	0	8-6	dež
Zagreb	757-2	17-0	11-0	80	7	ne5	50	dež
Belgrad	759-2	26-0	14-0	70	10	S,		PT
Sarajevo	759-1	18*0	13-t	90	10	S«	—	W>
Vis	759-0	19-0	12-0	90	10	0	?	dež
Split	758-9	17-0	101	90	10	0	10-0	dež
Kumbor	759-lJ	20-0	16-0	80	10	NE,	0-6	dež
Rab	758-i	14-0	9-0	90	10	sse5	7-0	dež i
Dobrovnlh	759-8	19-0	14-0	80	10	SE,	6-0	dež 1
>
Vremenska napoved. Večinoma oblačno, nestanovitno vreme; deževalo bo v presledkih, toplota nespremenjena.
tu
Koledar
Danes, torek, 9. maja.': Gregor,
Sreda, 10. maja: Antonin.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62( mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Obvestila
Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek, 11. maja, izlet v Žiri (Poljane, Trata, Do-bračeva). Sestanek: Kongresni trg. Odhod ob dveh popoldne. Zglasiti se je do četrtka ob enajstih v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 35 dinarjev.
»Sedejeva družna« v Ljubljani vabi svoje člane na društveni sestanek, ki bo v sredo, dne 10. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti 10 (dvorišče). Na programu je zanimivo, poučno in aktualno predavanje. — Odbor.
»Rejec malih živali«, 5. številka prinaša sledečo vsebina:: Naravna vzgoja piščancev. — Kako so se obnesle Kekikembel race. — Montaubanski golob. — Prišel je čas naperjavo6ti. — Če ima samica preveč mladičev. — Kako spoznamo spol pri mladih kuncih. — Kako prideš do okusnega kunčjega mesa. — Plemenski kozel. — Mladi rod k-anarčkov v valilnicah in njega prehrana. — Življenje v akvarijih. — Podlistek: Zaslužni možje. — Društven vesti. — Drobiž. — Po tujem svetu, — Posvetovalnica. — Tržne cene. — Mali oglasi. — Loterija rejcev malih živali. — List izhaja vsak mesec, stane 30 din letno ter se naroča v Ljubljani, Karunova ulica 10.
športne vesti
Jugoslavija premagala Irsko z 5:0. V prvem kolu tekem za Davisov pokal je jugoslovanska teniška reprezentanca premagala irsko reprezentanco z 5:0. Zmaga naše reprezentance je bila zagotovljena že v nedeljo, ko so naši igralci vodili z 3:0. Zato tudi iz razumljivih razlogov za obe včerajšnji igri posameznikov med Mitičem in Eganom ter Puncecem in Rogersom ni bilo velikega zanimanja. Obem igrani je prisostvovalo komaj nekaj sto gledalcev. Reden potek obeh iger je tudi močno oviral dež, ki je padal neprenehoma celo uro.
Prfd začetkom tekmovanja je sodnik Ilage-nauer izjavil, da je odbor za Davisov pokal irtal Češkoslovaško iz letošnjega tekmovanja ta Davisov pokal. Posledica tega bo verjetno ta, da bomo imeli letos v Zagrebu polfinale v evropskem pasu; polfinale bo le v tem primeru v Zagrebu, če bodo naše igralci premagali Madžare in Italijane.
V	prvi igri je naš igralec Mitič v treh selih premagal Irca Egana z 7:5, 6:3, 6:2. Egan je našemu igralcu nudil nepričakovano močan odpor. Tudi Punčec jo imel v zadnji igri z Roger-som^ mnogo opravka. Rogers se je branil tako odlično, da mu je občinstvo burno aklamiralo. Zmagal pa je v treh sefih Punčec, in sicer z 0:2. 6:4 in 6:4. S svojo drugo zmago je Punčec postavil končni rezultat 5:0.
Na« naslednji nasprotnik je Madžarska, ki je v Bukarešti premagala Romune z 3:2.
»voboj z Madžarsko bo že ta teden, in sicer 1*., 13. in 14. maja. v Budimpešti. To srečanje je za našo igralce _ težja preizkušnja kot prvo. Madžarski teniški igralci 60 v zadnjem času mnogo napredovali, tako da bodo morali naši tenismani pokazati vse svoje znanje, da bodo v Budimpešti zmagali.
Ostali rezultati prvega kola tekem za Davisov pokal so:
Bukarešta: Madžarska : Romunija 3:8, Varšava: Poljska : Holandska 4:1,
Dunaj: Nemčija : Švica 3:0.
Potrli od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prezalostno vesi, da je naš ljubljeni soprogj ^ Jali ^ brat, stric in svak, gospod
Ivan Kapelj
kotlarski mojster in posestnik
'danes, dne 9. maja, ob 6 zjutraj, v 73. lotu starosti, previden s svetimi zakrament, za nmtrajoče po dolgi in mukapolni bolezni umrl Pogreb predragega pokojnika bo v srodo, 10. maja ob pol 4 popolduo ,z mrliške veze, Stara Pot 2, na farno pokopališče v Dev. Mariji v Polje 1 redragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Kranj, Ljubljana, dne 9. maja 1959.
Žalujoči ostali
.ff
Francija postala „dežela starce«1
V njej se grobovi hitreie odpirajo, kot pa teko zibelke
V eni svojih zadnjih številk piše francoski Časopis »Pariš Soir< o nevidnem sovražniku, ki se vedno bolj, čeprav neopazno približuje Franciji, in ji preti s poginom. Ta sovražnik je mnogo bolj nevaren kot vsi drugi, ki se danes pripravljajo na oborožen spopad s Francijo, na spopad, pri katerem bi se poslužili svojih najmodernejših izumov vojaške tehnike. Nevarnost, ki se skrivaj, in če se ne bodo razmere spremenile tudi z vso neizprosnostjo bliža in nosi s seboj 6mrt veliki evropski velesili Franciji, se ne da primerjati niti s še tako hudim porazom, ki bi ga morda v bodoči vojni doživela ta država na bojnem polju, in to nevarnost predstavlja dejstvo, da število rojstev v Franciji neprestano pada, na drugi strani pa se veča število smrtnih primerov. Žalostna je na primer ugotovitev, da je lansko leto v Franciji umrlo 34.741 ljudi več kakor pa jih je bilo rojenih. Zato se pisec omenjenega članka v >Pa-ris Soirju« upravičeno s strahom sprašuje, kam bo prišla Francija, če se ne najde zdravilo proti tej bolezni, ki odpira raje nove grobove, kakor pa da bi zibala novorojenčke in s tein tudi številčno okrepila francoski narod. Danes ljudje mnogo razpravljajo o novih topovih, letalih, mu-niciji, o pripravah za prihodnji spopad na bojnem polju, ne slišijo pa, kako francoski narod ob svojem izumiranju kliče na pomoč, ne morda v strahu pred tujo vojsko, pač pa v strahu pred grobom, v katerega se sam pogreza. Za noben narod ni hujše nevarnosti od tiste, kadar začne tako občutno padati število rojstev, kakor nam nudi zdaj v Evropi najlepši primer ravno Francija. To je najhujši sovražnik naroda, sovražnik, ki se 'icer bliža skrivaj, a gotovo.
Številke — ki vznem;r;a'o
Naj navedemo nekaj primerov, nekaj suhih Številk, ki so pa kljub temu, da so suhoparne, želo zanimive in mnogo povedo. Leta 1876 je število rojstev doseglo svoj višek. Tega leta se je v Franciji rodilo 1,022.000 ljudi. Od tedaj pa je bilo novorojencev vsako leto manj. Leta 1930 je skupno število novorojencev padlo na 750.000, leta 1937 pa se jih že ni rodilo nič več kot 616.000. Pri tem pa je treba pripomniti, da jih od tega števila odpade nad 40.000 na tujce. Z drugimi besedami se to pravi, da je število rojstev v Franciji v zadnjih 61 letih (od 1876 do 1937) padlo kar za najmanj 400.000. Obenem pa 6e je v tem razdobju priselilo v Francijo nad tri milijone tujcev.
Samo v zadnjih sedmih letih (od 1930 do 1937) se je število novorojencev amanjšalo za 110.000. V Franciji je imela leta 1750 vsaka družina povprečno še pet otrok, leta 1830 štiri, konec preteklega stoletja samo še po tri, danes pa ne !>rideta na vsako družino povprečno niti po dva otroka. V komaj štirih generacijah torej povprečno polovico manj otrok! Najžalostnejše pa so v lem oziru razmere v Parizu. Tu ne pride povprečno na vsako družino nič več kot en sam otrok. To so ugotovitve, ki vznemirjajo.
V 50 letih 12 miliionov Francozov mani
Predsednik Narodne zveze, ki se bavi z sanji ljudske naseljenosti, Boverat je v svoji knjigi, ki ji je dal naslov »Smrtni padec roj-
'i ■ ■
-
Najhitrejša angleška kopa letala »Spitfire«
stev«, šel v svojih razglabljanjih še dalje, ko je opozoril tudi na posledice, ki jih bo morala Francija pretrpeti v bližnji bodočnosti, če se število rojstev ne bo začelo spet dvigati. O teh posledicah je težko reči kaj drugega, kakor to, da bodo 6ilno tragične. Takole pravi v tej svoji knjigi med drugim:
»če bosta šla števili novih rojstev in smrtnih primerov v enakem ritmu naprej kot zdaj, bo število rojstev do leta 1&45 padlo na 475.000, do leta 1965 na 280.000, do leta 1985 pa na 127.000, smrtni primeri pa se bodo v istih letih pomnožili na 126.000, 229.000 in 429.000. Potem takem 6e bo v 50 letih število prebivalstva v Franciji zmanjšalo za celih 12 milijonov duš, kajti v bodoče — kakor je razvidno iz gornjih številk — bo število rojstev hitro padalo, število smrtnih primerov pa prav tako hitro naraščalo.
Francija je že danes lista država na svetu, ki ima največ starih ljudi. Celih štirinajst odstotkov jih je takšnih, ki so stari najmanj šestdeset let. če se število rojstev ne bo kaj hitro dvignilo, bo Francija imela v bližnji bodoinosti nad trideset odstotkov ljudi starih nad 60 let.
Primerjava z drugimi veles lami
Kako usodne eo zgoraj omenjene številke, se vidi tudi, če jih primerjamo z razmerami v totalitarnih državah, ki tudi v tem oziru bijejo neizprosen in uspešen boj z demokratičnimi državami, vsaj s takšnimi kot je Francija. Koliko uspešen je ta boj, se bo pa še lepše pokazalo v doglednem času, če bodo v Italiji in Nemčiji tudi v bodoče posvečali vso pozornost naravnemu prirastku ljudi, in če bodo v Franciji tudi v prihodnosti to vprašanje tako zanemarjali kot dozdaj. Od leta 1936 do 1938 6e je vsako leto število rojstev povečalo za približno za 70.000. V Nemčiji pa se je v zadnjih treh letih število rojstev povečalo za 300.000. Če primerjamo te številke iz Nemčije z onimi iz Francije, potem res ne more biti nobenega dvoma, kateri teh dveh narodov ima večjo bodočnost, Nemci ali Francozi.
F Angliji se je leta 1935 rodilo 120.000 ljudi več kot jih je pa umrlo, toda dvigati se je začelo nevarno tudi število smrtnih primerov.
Tudi v Rusiji je število rojstev od leta 1926 do 1937 znatno padlo. Pravijo, da za dva milijona. Te nevarnosti se je tudi Rusija zavedla in je vpeljala najstrožje kazni zo tiste, ki uničujejo človeška življenja, predno 60 bila rojena.
In končno še Japonska. Japonci pravijo, da se njihovo prebivalstvo pomnoži vsako leto približno za en milijon, če izvzamemo sovjetsko Rusijo, se v Evropi rodi na leto približno osem milijonov otrok, v Aziji s Kitajsko in Japonsko pa približno 17 milijonov. Premajhna obljudenost grozi v največji meri Franciji, preobljudenost pa velikim azijskim narodom.
To so danes glavna vprašanja, ki bi jim narodi morali posvetiti vso 6vojo pozornost, če si hočejo zagotovili bodočnost Ta vprašanja kažejo tudi določno, kje je nevarnost. Zato je treba poiskati sredstva, da se ta nevarnost odstrani, dokler je še' čas.
V Franciji fe več meščanov kot pa kmečk h I ud«
Do 19. stoletja so francoske družine imele po veliki večini precejšnje število otrok. Družine z enim ali dvema otrokoma so bile prava redkost. Vzrok temu je bilo na eni strani globoko versko življenje, na drugi strani pa tudi dejstvo, da si ljudje niso upali, oziroma niso znali z umetnimi sredstvi preprečevati rojstev. Število rojstev pa je predvsem padlo tedaj, ko so se zaradi raznovrstnih kvarnih vplivov omajala v ljudstvu krščanska načela, drugič pa tedaj — in to je šlo precej vzporedno s prvim — ko 60 ljudje začeli bežati z dežele v mesto, ko so si zaželeli gosposkega življenja in udobja. Še leta 1851 so prišli na enega meščana trije podeželski ljudje, danes pa je meščanov že mnogo več kot kmečkih ljudi.
Ne porok, pač pa otrok je mani
V zadnjih 70 letih se število porok ni zmanjšalo. Porok je še vedno lepo število. Vedno manj pa je med ljudmi smisla za pravo družinsko življenje, za domače ognjišče. Celo številnejše so bile poroke v dvajsetem stoletju kot v prejšnjem. Toda na žalost je ugotovljeno, da se s povečanjem števila porok ni zvišalo tudi število novorojencev. Težko je misliti, da ljudje ne bi mogli imeti otrok. Gotovo je, da jih nočejo imeti, Oni, ki žive daleč izven mest, bi narodu gotovo dali najkrep-
X.
v ■ v • x •
Po zgledu drugih držav naj bi se v Franciji
zmanjševal tudi osebni davek z naraščanjem družine. Tako je na primer v Nemčiji in Italiji. V6e to bi bila vsaj v neki meri gotovo uspešna zdravila, ki bi ozdravila in osvežila narod ter pregnala belo kugo.
Narod, ki si hoie zagotoviti bodočnost, in v katerem naj bi se vsakemu posamezniku boljše godilo, n*, sme dovolili žalostnega pojava, da bi se grobovi hitreje odpirali, kakor pa bi tekle zibelke!
Radijska postaja, ki jo vsak lahko nosi s seboj (Slika * angleških protiletalskih vaj)
kejše sinove, najbolj zdravi rod. Toda pri njih velja drugo načelo:
»Samo enega otroka, da se ne bo posestvo razcepilo, ko bo treba dati vsakemu svoj delež!* Spet drugače je pri tistih, ki žive v industrijskih krajih, ali v bližini večjih mest, ki so zaposleni kot delavci. Pri njih imajo navadno več otrok tisti, ki slabo zaslužijo, manj pa oni, ki se jim godi boljše. Ti slednji so morda preveč vdani alkoholu in otrok sploh ne morejo imeti. Zelo malo otrok imajo mestni delavci. Vzrok temu je dejstvo, da si mora tudi žena iskati zaslužka v kakršni koli 6lužbi, dalje želja po blagostanju, po čim večji svobodi Isto velja tudi za malomeščane, ki jim je glavna skrb čim večje udobje, ki mnogo stane. Pri vsem tem pa si pritrgujejo pri hrani in s tem 6labe svojo življenjsko moč in sposobnost. Nič bolj številne pa niso družine, katerih očetje in matere imajo vsega dovolj.
Takšnih mater se vse preveč polašča misel, da so ustvarjene za »višji cilje« kol pa je materinstvo. Ta usodna zmota pa je obenem pohujšljiv zgled tudi tistim spoštovanja vrednim ženam, ki niso pozabile na svoje pravo poslanstvo in ki so vse svoje življenje posvetile trdemu delu in trpljenju za svoje otroke.
Kje ie zdravilo?
Da, kje je zdravilo tej bolezni? Poglejmo, kako so rešili to vprašanje na primer v Nemčiji. Tam dobe novoporočenci od države določeno vsoto denarja kot posojilo, ki ga potem v mesečnih obrokih vračajo Dolg začno plačevati po štirih mesecih, odkar so 6e poročili. Mesečni obrok znaša en odstotek izposojene vsote. Vselej, kadar se takšnim zakoncem rodi otrok, se dolg zmanjša za 25 odstotkov. Če imajo torej štiri otroke, denar, ki so ga dobili od države tedaj, ko so se poročili, ni več posojilo, pač pa nagrada zato, ker imajo toliko otrok. Mlada žena pa se mora odpovedati vsakemu poklicnemu delu. S tem se žena vrne na mesto, za katerega je ustvarjena — k domačemu ognjišču, k družini.
Nek nemški specialist pravi, da je ta ustanova za podpiranje novoporočencev in za pospeševanje ljudskega prirastka rodila v petih letih svojega obstoja (ustanovljena je bila leta 1933) sijajne uspehe. Rodilo se je v tem času 900.000 zakonskih otrok več 300 000 jih je bilo več_ prav zaradi teh podpor in ugodnosti, ki jih uživajo novoporočenci, ostalih 600.000 pa jih gre na račun drugih činiteljev: prepoved, da bi zakonci ubijali svoje otroke, še preden so bili ti rojeni, prepoved čezmernega veseljačenja itd.
Ob 12 uri so se Fe zganili
Tudi v Franciji so se zganili, čeprav že tako rekoč ob 12. uri. Dne 12. novembra lani je bil sprejet zakonski osnutek, ki je stopil v veljavo letos 1. aprila in ki določa družinske doklade za tiste, ki imajo več otrok To so doklade na vsakega novorojenega otroka, ki se ravnajo pač po tem, koliko oče zasluži Določeno je takole: Za prvega otroka se očetova plača zviša za 5 odstotkov, pri drugem za deset, pri tretjem in pri vsakem naslednjem pa za 15 odstotkov. Oče, ki ima samo enega otroka, pa izgubi pravico do te doklade, ko je otrok-edinec star pet let.
Drobne novice
Včeraj dopoldne eo v Rimu slavnostno odprli belgijsko akademijo. Slovesnosti eo 6e udeležili vojvoda Piemontski, prosvetni minister Bottai. belgijski prosvetni minister de Viart, belgijski poslanik in namestnik rimskega guvernerja. Govorili so italijanski prosvetni minister Bottai, belgijski prosvetni minister in predsednik belgijske akademije. V6i govorniki so podčrtavali kulturne zveze, ki obstoje med obema državama, ki ki ee bodo z ustanovitvijo te akademije še poglobile.
*
V	Košicah v Mali Poljski je kmetsko prebivalstvo slovesno izročilo vojski 2 letali in 2 strojnici. Slovesnosti so prisostvovali namestnik predsednika vlade Kyjatkowski, general Lučinski, zastopniki krajevnih oblasti in več tisoč kmetov in delavcev.
*
Nemca Mullerja, pomočnika voditelja narodno socialistične skupine v Argentini, ki so ga aretirali v zvezi z afero pri ponarejanju listin, eo izpustili in ukinili proces proti njemu. Obenem so uvedli kazenski postopek proti ponarejevalcu listin Jirgesu.
*
Včeraj je minilo mesec dni, odkar so italijanske čete vkorakale v Albanijo. Albansko prebivalstvo poudarja z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo, kolikšno pomoč je duce izkazal albanskemu narodu in kako živo se italijanske oblasti zanimajo za albanski narod. Vsi listi prinašajo na prvih straneh poročila o tem zgodovinskem dnevu in navdušeno pišejo o novi dobi v albanskem življenju, o dobi blagostanja in napredka pod okriljem fašibtovske Italije.
Programi Radio Ljubljana
Torek, 9. maja: 11 Šolska ura: Splošno in družili* sko življenje Savinjčana. Pokrajinska oddaja, vodi g. Ljubo Žnuderl — 12 Po domače (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 «N’ mal čez jezero...« Koncert slovenskih koroških pesmi (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 16 Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, na harmoniko spremlja g. Avgust Stanko — 18.40 Človečki tip: in značaji (g. prof Etbin Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Naža narodna pesem (Branko čobanovič) Bgd — 19.30 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 2B Iz slovanskih oper (Radijski orkester) 21.15 Orgelski koncert (g. prof. Matija Tomc) — 2B Napovedi, poročila — 22.15 Pisan drobiž (plošče).
Sreda, 10. maja: 12 Baletna glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Duet citer (gg. E. Mezgoliz in M. Hebein) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Letalska industrija in država (g. Čolnar Janko); b) Šotor za izlete in taborenje (g. Miroslav Zor) — 18.40 Pomladanski ljudski svetniki (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura: Zagrebška družina v petnajstem stol. (Srdja Cokič, publ.) Zgb — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — * Prenos Iz Maribora. Proslava W letnice obstoja bone šole Glasbeno Matice Maribor — 22 Napovedi, poročila — 22.1S Audran: Maskota, skrajšana operet1* (p!o5če — izvajajo člani parskih gledališč).
Sovjetski medved se ne gane naprej: tako si Nemci predstavljajo angleška in francoska prizadevanja la sklenitev vojaške zveze z Rusijo
To je bila vsak dan njegova najtežja, najgrenkejša dolžnost. In danes še zlasti.
Nato se je naglo vrnil k svoji mizi ter brž zvrnil vase še kozarec. Ko je spil, ga je treščil na mizo, da se je razletel.
Dokler je stotnik Courtney brisal imena na črni deski, je vladala v kantini strahotna, naravnost smrtna^ tišina .. Celo gramofon je prenehal hreščati. To le bil pogreb dveh tovarišev... Najkrajši, a najbridkejši pogreb...
Po tem težkem, hudem trenutku je spet zavladal vesel, prevesel in prisiljen hrušč. Courtney si je privoščil za zabavo naloga, da bo upijanil Scotta. Ta se ni dal dosti prositi. Praznil je kozarec 7.a kozarcem... Oči so se mu začele nekam nenavadno svetiti...
To veselje je pretrgal vojak, ki je obvestil Courtneya:
»Stotnik, major vas kliče!«
Courtney je takoj odšel v poveljnikovo sobo.
Major Brand je čakal stotnika očitno slabe volje. Hladno mu je velel:
»Poročajte mil«
Courtncy se je postavil po določilih in
začel dajati majorju Brandu uradno poročilo o poletu.
V	začetku poročila je opisal vse običajne kratke formalnosti pri odletu, potem pot proti sovražnikovim položajem, potem pa je nadaljeval:
» . .. Zatem smo varovali bombnike, ki 60 imeli nalogo, da razstrele in uničijo most na železniški progi... To se jim je v kratkem posrečilo, ne da bi bil sovražnik kaj mogel. Nato so se obrnili ter se vsi srečno vrnili na svoje oporišče. Trpela so edino lovska letala, ki 60 jih varovala. Mi smo izgubili dva stroja. .. in dva moža. Russella in Sleaverja smo že zbrisali s seznama pilotov v oddelku »A«...«
Po tem kratkem poročilu je legla med njiju mučna, težka tišina .. .
Major Brand je nemirno hodil po sobi in ni dejal ničesar, Courtney ie čakat besede od njega, pa je ni bilo. Stotnik je bil v točilnici že popil kozarec več, kakor pa bi bilo treba. Zato ga je molk majorja Branda dražil še bolj, kakor bi ga bil 6icer.
Ko je major ie kar naprej koračil po
i	prostoru, je Courtneya nenadno minila
I	potrpežljivost in so ga popustili službeni
oziri. Planil je iz uradne stoje proti majorju in mu nervozno zavpil v obraz:
»Vi ste odgovorni za smrt teh dveh novincev! Ni bilo jima treba treščiti na tla. Kako ste le mogli zapovedati, naj letita v boj, saj 6te vdeli, da sta neizurjena ...«
Major Brand se je pri teh besedah ustavil, se obrnil, potem pa naglo 6topil h Courtneyu, Njegov bledi obraz se je pomaknil čisto do stotnikovega obraza,
, potem pa je siknil:
} »Da .. . Jaz sem odgovoren. Toda vi nič manj. Vi bi bili morali bolje paziti na njiju in na vse... Nalašč 6te leteli nad nemške f«>6toianke ... Izzivali ste ... Namesto, da bi bili opravili samo, kar vam je bilo naročeno, ste uganjali neumnosti ... Kaj menite, da je meni prav, da smo izgubili dve letali... In dva človeka .. .«
i	Ta trenutek se je primuznil v sobo Scott, ki se je že malce opotekal, česar je bila kriva zabava v točilnici. Poveljnik Brand ga ni zapazil in je nadaljeval:
»No, povejte, kaj mislite zdaj! Odgovorite mi! Na dan z besedo. Nič se vam ne bo zgodilo ... Jaz sem ubijalec, kajne? Ubijalec najboljših fantov.
Courtney je ta trenutek postal pozo' ren na obupani zvok v majorjevem gla^ su. V trenutku je razumel, kako mora biti Brandu hudo in žal. V sobi je spet vse potihnilo, iz tišine je rasla zadrega.
Scott se ni vedel kam dejati, čutil je, da ne spada v to razpoloženje in se je samo smehljal. Iz točilnice je sililo v sobo pritajeno petje in razglašena godba ...
Courtney je dejal zdaj s skoraj mehkim glasom:
»Oprostite, poveljnik!«
Še preden je mogel nadaljevati, se je vmešal Scott, ki je z njegovimi besedami dobil poguma. Hotel je pretrgati to mučno stanje in je dejal:
»Hajdi, Courtney, bomo zapeli! In vi, major, tudi. Pojdite z nami, da ga zvrnemo mero ali dve. Kaj bi tisto. Saj je zdaj vse v redu in vse končano!«
Napol pijani pilot je premagal oba s svojim govorjenjem. Vsi trije so krenili v točilnico.
Piloti tam notri so jim brž naredili prostor. Major Brand je sedel 6 svojima spremljevalcema za mizo v kot. Ko je popil prvi kozarec, si je oddahnil, si pogladil čelo, potem pa dejal stotniku:
»Veste, Courtney, saj nikogar ne dolžim ničesar. Nihče ni kriv. Res, treba bi bilo boljših pilotov in boljših letal. Fantje niso izurjeni... Pa kaj hočete. Saj veste, kako je. A vendar je naše oporišče najboljše na V6ej fronti. Trčimo! Živeli!«
In spet je zavladalo veselje in prijateljstvo.
Čez čas se je Scott nagnil Courtneyu do ušesa in mu dejal:
»Brand je izgubil živce .., Toda drugače je dobričina. Rajši bi naredil vse sam, kakor pa, da mora pošiljati nas tja gor. Tebe ima rad. Zaupa ti, zato te ima rad.«
Potem je pustil stotnika in zavpil strežniku:
»He, fant, daj mi ga *• naprstnik!«
Pomolil je natakarju kozarec, ki je držal blizu četrtinke.
Piloti 60 se krohotali in vpili:
»Naj Scott katero pove!«
Scott se je obrnil po sobi:
»Tepci, kaj naj vam povem, ko »te pa tako brihtni. Morda vas bo zanimalo, kako sem prvič letel in kako sem prvič padel? To je doslej najslavnejše dejanje v moji zgodovini. V čudovitem zavoju 6em zakolovratil ravno na 6treho tuje hiše in v sobo ..«
Piloti so se krohotali dalje in spraševali:
»No, in kaj 6i delal tam?«
Scott se je previdno ozrl okoli sebe ter položil prst na usta:
»Ne zamerite, malo me je sram in ne morem praviti tega pred poveljnikom-Kaj bi si mislil, kakšen d .. sem!«
Spet se je dvignil smeh. Se major sam se je 6mejal dobričini Scottu, ki je znal skrbeti za zabavo tudi v najhujših uran.
Zdaj se ie Courtney naredil, kakor da je strašno razžaljen: _
»Tovariši, veste kaj. To je preveč. Jaz sem dobro vzgojen fant. Ne morem poslušati takih besedi, ki jih pripovedujejo zgubljanci, kakor je Scott. Zapojmo rajši Našo pesem! Pesem Oddelka ,A.«■ »Zapojmo, zapojmo!« se je oglasilo, od vseh strani. Courtncy je zavpil:
»He, Scott, daj glas!«
Kje! Scotta je ta trenutek vr^lo po tleh. Hotel je pokazati kdovekaj, pa ga niso več noge držale in ornah"'1 je ' tla ter povalil s sabo še star stol in mu polomil noge. Toda pesem se je vseeno začela.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Hesetna naročnina 12 din, fa Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitar jeva ulica 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nliea *
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joic Krahiar*{. —: Iedajateli ini. Jote Sodja. Urednik: Mirko JavornlK-