GLASILO OBČINE DOMŽALE 27. oktobra 2000 - letnik XXXIX, št. 13 stran 7 V Komendi je bita v okviru jesenskega kmetijsko obrtniškega sejma tudi regijska razstava govedi, katero so />rip ra vili go vedorejski društvi Domžale In Kamnik ter Kmetijski zavod Ljubljana. /. vfa to nagrad se lahko pohvalijo tudi govedorej-ci iz Občine Domžale, med njim tudi Lerniv-čevi iz Jarš. stran 6 Tudi v občini Domžale so šole in vrti i v okviru tetina otroka pripravili vrsto tradicionalnih pri reditev. delavnic, izletov in drugih srečanj in z njimi ponudili otrokom in odraslim priložnost in možnost za ustvarjalno preživljanje prostega časa, druženje in zabavo. Na fotografiji so najmlajši iz OS Rodica pri izdelavi ogrlic. To smo mi, gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale Oktober - mesec požarne varnosti Za varao ogrevanje doma Oktober jc tudi fetOS, kot že vrsto let nazaj, mesec požarne varnosti tudi v Sloveniji. Letošnje geslo: /A VARNO OGREVANJI-; DOMA nas še posebej opozarja, da moramo biti previdni v domačem okolju, saj se še vedno veliko požarov zgodi po malomarnosti v gospodinjskih in gospodarskih poslopjih. Statistični podatki kažejo, da število požarov še vedno narašča, vendar pa je opazno, da so to v glavnem manjši požari in s tem v zvezi tudi manjše škode. Nedvomno je k temu veliko pripomoglo pravočasno odkrivanje začetnih požarov ter ustrezna strokovna izobrazba tako občanov kot gasilcev in upravljavcev gasilske opreme, kakor tudi velik inlercs občanov, mladih in starejših, za gasilsko dejavnost, saj se prav vsi dobro zavedamo, kakšen hud sovražnik je ogenj. S približevanjem Slovenije Evropi smo tudi v Sloveniji obeležili 13. oktober kol evropski dan požarne varnosti, katere geslo je: MISI I NA POŽARNO VARNOST PRI DELU IN V ŠOLI. To geslo nas opozarja, da moramo biti previdni pri uporabi odprtega ognja, kajti hude posledice, ki lahko nastanejo zaradi naše nepazljivosti, so lahko katastrofalne. Evrobus tudi v Domžalah A SIOVCIIIJ.'I Med Dobom in Podreejem - na Irasi bodoče obvoznice, že dalj časa lahko opažu jele številne mlade, ki pridno »iščejo« izkopanine. Kot nam je povedala nospa Milena Horvat, vodja sistematičnega raziskovanja terena, ki poteka v okviru Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete \ Ljubljani, leto poleka, ker je bila ob topografiji v letu 1997 na leni območju odkrita keramika iz neotttskega in Mitičnega obdobja. Oh tem lahko vse naše bralke in bralce obvestimo, da v sodelovanju z vsemi, ki vodijo izkopavanje v naši občini, načrtujemo do konca letošnjega leta pripraviti predstavitev njihovega dela. (loto J. Petkovšeki prejemamo naročila aranžmajev za 1. NOVEMBER Cvetličarna bo odprto tudi 31. oktobra do 12. ure! V tem časo vam nudimo: - pestro izbiro svežih in suhih aranžmajev - krizanteme in nasade v posodah - sveče - sadike in zemljo. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon (01) 72 14 875 Kot smo napovedali v prejšnji številki, je bil 10. oktobra popoldne pred VELE Domžale EVROBUS, ki spada v program, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o procesu vključevanja v Evropsko unijo ter o vseh posledicah članstva na življenje slovenskih državljank in državljanov. Domžale so bik- predzadnja postaja na tokratni poti po Sloveniji. Ob prihodu v naše mesto so se z njim najprej seznanili dijaki Srednje šole Domžale. Prisluhnili so kratki razlagi Vesne in Nine, ki sta jim predstavili dosedttnji potek pogajanj, v katerih se Slovenija kot pridružena članica Evropske unije pogaja za polnopravno članstvo in pri tem opozarja zlasti na koristi, ki bi jih naši državi prineslo članstvo v EU: • zagotovitev stabilnega političnega in gospodarskega okolja, ki bosta spodbujala vsestranski družbeni razvoj • večja nacionalna varnost prek vključevanja v skupne mehanizme zunanje in varnostne politike • krepitev ugleda in pogajal- Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Vencija Perka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve vabijo občane in občanke na žalno komemoracijo, ki bo v torek, 31. oktobra 2000 ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. STRAN OBČINSKI SVET Predstavljamo Jurija licrtotu, svetnika SI.S SKD, Slovenske ljudske stranke ter najavljumo dnevni red 20. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 25. oktobra 2000. Več o njej bomo pisali v naslednji številki STRAN VOLITVE 2000 Objavljamo rezultate volitev v volilnih okrajih 10in II Državni zbor v STRAN 13 ČESTITAMO Predstavljamo dva para zlatoporočencev, ki so se odločili, da svojo obljubo, dano preti petimi desetletji, ponovijo, pn ludi gospoda Ivami hi Zarja, ki ima pravi mali muzej različnih starih predmetov, nuja vrt m vinograd, zbira razgled nit c, i>išc pesmi m jc ob tvoji 75 letim t petde setič osvojil Triglav. STRAN 15 Knjižnica Domžale Kar 1317 učencev je sodelovalo v Slovenskem knjižnem kvizu Prež.ihov Varane in Koroška, ki je potekalo tudi v okviru Knjižim e Donitili (davna nagrajenka naše občine tr Mana Leban, učenka Osnovne šole Vcmljti Perka Domlale STRAN 19 NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA Obvezna oprema za avto. dežnik, majice in Ica pe so nagrade, ki jih je za pravilno rešeno vprašanje v 12. številki namenil Servis Debec iz Mengša. Tokrat nagrajuje z majicami ORINI. STRAN 19-20 [ SPOROČILA.I Med številnimi sporočili boste našli tudi razpis kreditov o ugodnem kreditiranju podjetništvo m obrti ter ostalega zasebništvu ter opozorilo staršem, naj ne pozabijo oddali ponovnih vlog za znižano plačilo vrtca. LDS Spoštovane volilke in volilci v obtini Domtale V imenu stranke LDS, Liberalne demokracije Slovenije in v najinem lastnem imenu se Vam zahvaljujeva za visoko podporo na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije. Trudili se bom, da Vas ne bova razočarali! Cveta Zalokar Oražem Stana Stopar Dijaki Srednje šole Domžale so bili prvi obiskovalci evro-busa ske moči Slovenije tako na političnem kot na gospodarskem področju ter slovenskim državljanom zagotovitev pravic, ki izhajajo iž državljanstva EU • možnost soodločanja pri vseh vprašanjih sooblikovanja prihodnje Evrope in sveta, kar je ključnega pomena za dolgoročni razvoj Slovenije. • zagotovitev velikega notranjega irga za slovensko gospodarstvo • zagotovitev večje predvidljivosti in obvladljivosti poslovanja in zmanjšanja poslovnega tveganja ter zagotovitev novih razvojnih možnosti, ki jih daje gospodarska in denarna unija Številnim čestitkam in najboljšim željam, ki jih je ob 80. rojstnem dnevu prejel easlni občan prof. Stane liane, seje z vošeilom pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, ki je slavljem a obiskala na njegovem domu. Najboljšim željam se pridružuje tudi uredništvo. iMČeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih stran 7 GRINI nagrajuje □ Ločujemo da ohranjamo! rsi JAVNO KOMUNA1N0 PODJETJE, PRODNIK rt „ r, Naš častni občan, profesor Stane Habe, praznuje svoj HO. rojstni dan. Glasbeniku, kulturniku, sodelavcu, zvestemu prijatelju in spoštovanemu občanu se bomo poklonili Z osrednjo slovesnostjo ob njegovem jubileju, ki bo v četrtek, 23. novembra 2000, ob 19. uri Skupaj z jubilantom se bodo številne glasbene skupine sprehodile po poti njegovega ustvarjalnega dela, ki ga je v svojo knjigo o prof. Stanetu lluhetu. katera jc izšla prav te dni. zajel tudi dr Vclimir Vulikič. Predstavitev knjige bo S. novembra ob 19. uri. Obe predstavitvi bosta v Kulturnem domu Franca liernika v Domžalah, Dobrodošli! Dober dan bralci in bralke Prijetno topla jesen, ki včasih spominja na poletje, menda ne godi vsem. Nekateri uživajo v toplih jesenskih sončnih žarkih, drugi pa pravijo, da hi nižje temperature, kakršne naj hi prinašala jesen, bolje vplivajo na njihovo zdravje. Vsak po svoje ima prav in prav je, da smo ljudje različni, da nam vedno ne ugajajo enake stvari. Ob tem sem razmišljala, da najbrž vsebina, da ne govorim o posameznih člankih, tudi ne prepriča vseh naših bralcev. Nekateri to povedo naravnost, pokličejo v uredništvo, predlagajo, kaj bi bilo bolje, ob tem pa ne pozabijo tudi pohvaliti. Drugi le pohvalijo. Klicev, ki bi le grajali skoraj ni, vendar sem prepričana, da so med bralci tudi taki, ki jim Slamnik morda ni všeč. Oh tem pa vem, da ni niti časopisa niti posameznika, ki bi bil všeč vsem. V tem me je potrdil tudi moj znanec s svojim značilnim rekom, češ, da tudi Bog ni všeč vsem. Vse to sem napisala, ker si v večji meri želim, da bi se bralci s svojimi mnenji oglašali v našem časopisu in nam povedali, kaj lahko naredimo, da bi bil časopis boljši. Prejšna številka je izšla na 32 straneh zaradi predstavitve kandidatov za volitve v Državni zbor RS. Danes lahko preberete rezultate, dosežene v posameznem okraju, z.aradi obšimosti pa ne objavljamo rezultatov po posameznih voliščih. Če bi si teh rezultatov Želeli, nam napišite in morda jih boste lahko prebrali v naslednji številki. lokrat bi vtis rada povabi la k humanitarni akciji, v kateri hi Območno združenje Rdečega križu Domžale skupaj z našim Slamnikom, rado zbralo finančna sredstva za dvigalo dvema invalidoma v naši občini. Akcija, na katero smo vas opozorili že v dveh prejšnjih številkah, ni obrodila pričakovanih sadov, zato vam lokrat v besedi in sliki predstavljamo družino, ki potrebuje vašo pomoč. V kolikor Želite, da je vaše ime objavljeno v časopisu, pokličite. Iskrena hvala pa Radiu HIT. ki je družini namenil izkupiček od ene od iger na Domžalskem sejmarjenju, in g. Tonetu Ovnu. O njegovem prispevku lahko preberete v današnji številki. Tudi tokrat smo prejeli veliko število člankov, zato bodo morali nekateri počakati do naslednje številke, ki bo izšla 24. novembra. Vaše prispevke, ki naj ne hotlo tlnljši od tipkane strani (v izrednih primerih stran in pol), pričakujemo 13. novembra 2000 do 12. ure na naš naslov, Slamnik, Domžale, Ljubljanska 6Q, 1230 Domžale, lahko pa jih posredujete po e-mailu vera. vojska (puiom zale.si, ki se ga že poslužuje precejšnje število naših dopisnikov. Uživajte sadove lepe jeseni in svojega dela in ne pozabite misli G. C. Lichtenbcrga: Ravna pot je najkrajša, ven tiar traja najdlje, tla pritlemo po njej do cilja. Odgovorna urednica 20. seja Občinskega sveta Občine Domžale Ker 20. seja Občinskega sveta Občine Domžale poteka prav v času, ko opravljamo zadnje korekture tokratne številke, bomo o seji pisali v prihodnji številki, danes pa objavljamo le predlog dnevnega reda, o katerem svetniki in svetnice razpravljajo 25. oktobra 2000. O sprejetih odlokih in drugih aktih pa boste lahko prebrali v naslednji številki. območje urbanistične zasnove Domžale in drugih ureditvenih območij 1. Volitve in imenovanja 2. Obravnava in sprejem spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale 3. Obravnava in sprejem sklepa o sprejemu programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev občine Domžale za Obravnava in sprejem osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja Nova Dcpala vas - prva obravnava Obravnava in sprejem Odloka o občinski inspekciji, komu- nalnem nadzoru, občinskem redarstvu in finančnem nadzoru v občini Domžale - druga obravnava 6. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi cene zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov 7. Obravnava in sprejem Sklepa O izdaji soglasja za povišanje cen oskrbe s pitno vodo v občini Domžale 8. Obravnava in sprejem Sklepa 0 določitvi maloprodajne cene zemeljskega plina v občini Domžale 9. Obravnava in sprejem Sklepa 0 določitvi cene čiščenj;! komunalne - odpadne vode 10. Obravnava in sprejem Sklopa o izdaji soglasja k rebalansu finančnega načrta Stanovanjskega sklada občine Domžale za leto 2()(K) 11. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Kako jutri iz centra Domžal do avtoceste Z izgradnjo avtoceste Blagovica-Sentjakob se v Domžalah bistveno spremenijo prometne razmere, saj avtocestni priključek Domžale v Mlakah s svojima priključnima cestama proti Viru in proti centru povzroči prerazporeditev prometnih tokov. Magistralka, Savska in Ljubljanska cesta se razbremenijo, močno pa se poveča promet z jugovzhodne smeri - po Kopališki, Karantanski in Slamnikarski cesti, kjer obstoječe stanje cestne infrastrukture zaradi povečanih obremenitev ne ustreza več. V okviru avtocestnega programa bo zgrajena vpadnica od priključka Domžale do mostu čez Kamniško Bistrico na Kopališki cesti, za nadaljnji potek vpadnice proti centru pa je bila v letu 1998 izdelana prometna študija, na osnovi katere jc treba sprejeti odločitev o prometnem režimu v mestu, funkejj) nove vpadnice v mestnem prostoru, zagotovitvi prometne prepustnosti, obliki križišč in ureditvi obcestnega prostora z vidika prometne varnosti. Po izgradnji avtoceste se bo namreč težišče tokov preneslo na jugovzhodni del mesta, kjer jc treba zagotoviti zmogljivo vpadnico iz smeri AC priključka Domžale proti centru in urediti obcestni prostor. Vpadnica, po kateri naj bi v letu 2015 vozilo 10 do 12 tisoč vozil na dan, pa bo imela poleg prometne tudi širši urbanistični značaj, saj naj bi postali razvojna os v tem delu mesta, ob kateri se pričakuje pospešitev centralnih, poslovnih in rekreacijskih dejavnosti. Predlagane rešitve predvidevajo, da naj bi rekonstruirana vpadnica (Kopališka, Slamnikarska, Ka-rantanska) imela dva vozna pasova (vozišče, kolesarska steza in hodnik za pešce v skupni širini 14,5 m) z obstoječim prometnim režimom, pri čemer bi imela Slamnikarska ulica profil II m, saj na njej ni predvidene kolesarske steze. Ulica Matije Tomca bi postala dvosmerna ulica - brez sedanjih parkirnih površin, saj je zaradi povečanega prometa iz jugovzhoda ustreznejša direktna povezava v tej smeri. Zelo primerna bi bila ureditev dvopasovnice z vmesno zelenico in drevoredom, ki bi ločeval kolesarja od vozišča, vendar rešitev skoraj ne pride v poštev, saj zahteva bistveno povečanje potrebnih površin. V zvezi s križišči so predlogi naslednji: štirikrako semaforizirano križišče Ljubljanska-Karanlanska je nekoliko ustreznejše od rondoja, pri čemer se sedanji Karantanski dodala pasova za levo in desno zavijanje, kar zahteva tudi rešitev treh objektov ob križišču; za križišči Karantnnska-Slamni-kaiska in Kopališka-Krakovska jc najprimernejša rešitev, da se predelala v enoten rondo s petimi priključnimi kraki in dvema voznima pasovoma; za priključevanje športnega parka je najustreznejše krožno križišče, ki zadošča tudi drugim morebitnim potrebam (športna dvorana, sejem): za križišče Slamnikarske ceste in bodoče dvosmerne Ul. Matije Tomca se Slamnikarski doda pas za levo zavijanje, ukine pa se ločen desni pas; križišče Ul. Matije Tomca in Ljubljanske ceste se preuredi tako, da se doela pas za levo zavijanje in semaforna oprema. Scma-forni program sc usklajuje s sosednjim križiščem Kolodvorska* Ljubljanska, da funkcionirata kot eno križišče. Nova prometna ureditev vpad nice naj bi potekala v dveh fazah V prvi se razširi priključni krak Karantanskc ceste v križišče z Ljubljansko cesto, kor zahteva rušenje treh objektov, vzpostavi se polni profil Karantanskc ceste, uredi nova Kopališka cesta, novo krožno križišče pri Rcpovžu in preuredi križišči Slamnikarska-UI. Matije Tomca ter Ul. Matije Tomca. V drugi pa se uredi krožno križišče namesto dveh semafornih (Karantanska-Slamnikarskn in Kopališka-Krakovska). Ocena stroškov prve faze jc Savska cesta v Domžalah bo po zaključku del ponujala lepšo, predvsem pa varnejšo podobo. 320 mio sit, druge faze pa 85 mio sit. Z navedenimi ukrepi se doseže prometno učinkovitost vpadnice in ostale cestne mreže jugovzhodnega območja mesta, vzpostavi sc ustrezne elemente za varnost vseh udeležencev v prometu, hkrati pa cesta postane tudi osnova za skladen razvoj tega dela mesta. Občinski svet Občine Domžale je na svoji IS. seji v juliju Odlok o zazidalnem načrtu območja D IS - Toko sprejel in soglašal s predloženo idejno študijo. Ob tem je poleg drugih usmeritev zadolžil Občinsko upravo, naj čimprej prične s pripravljalnimi deli za lokacijski načrt za vstopno prometnico do centra Domžal. Občinska uprava je že naročila izdelavo o lokacijskem načrtu za omenjeno prometno vpadnico. O. U. OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev Občin;) Dotnžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, t radicionalncga, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Dotnžale, ki jilt bomo sofinancirali iz občinskega proračuna. 2. Prijave morajo vsebovati: - ime. sedež in status prijavitelja, - opis programa. - kraj in čas izvedbe, - predračunsko vrednost izvedbe programa, - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. 3. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. Programe lahko vložite do 9. II. 2000 na naslov: OBČINA IX)M-ŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE Vse dodatne informacije dobite na tel. si. 7220-100, interni 153 ali 151. O izboru programov, ki jih bomo sofinancirali iz proračunskih sredstev, boste obveščeni v roku 7 dni od dneva zaključka razpisa. Županja Cveta Zalokar Oražem, l.r. Jurij Berlot, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Na začetku vas prosim za kratko nschnn predstavitev bralcem Slamnika. Sem Domžnlčan, poročen, sin ima IX let, hčerki pa K) in X. Izobrazil sem se za kmetijskega inženirja, smer živinoreja, sicer pa vodim lastno podjetje EKO-AGRAI, ki združuje dejavnosti s področja kmetijstva in ekologije. Vaša pot v politiki je dolga in pestra. ZaCelo se jc z ustanovitvijo prve demokratične stranke Slovenske kmečke /veze leta 1989. pO prvih demokratičnih lokalnih volitvah sem bil od 1990 do 1993 Imenovan na mesto podžupana takratne velike občine Domžale. Nato sem poslal sekretar za občo upravo. V drugem mandatu sem bil član tričlanske svetniške skupine nekdanje SLS. ki je s svojo vlogo »jezička na tehtnici« lahko uspešno vplivala na odločitve občinskega sveta. Izkušnje sem si pridobival tudi kot kandidat /a poslanca v državnem zboru ter kandidat za Zupana. Izhajam iz generacije, ki je svoje prve izkušnje nabirala pri g Schwarzbartlu. Sedaj sem že tretji mandat svetnik v občinskem svetu. Se posebej intenzivno sem sodeloval kot podpredsednik programskega sveta SLS pri pripravi programa za volitve leta 1996. Katerim področjem namenjate kot svetnik največ pozornosti? Vedno sc zavzemam /a dobro javno upravo, za odprlo delo. Sicer menim, da občinska uprava dela dobro, razen občasnih »ustreljenih kozlov«, kol jc bila recimo kazen v višini 50.000,00 sil za napačno parkiranje. Pokazalo sc jc. da morajo v upravi včasih poslušali tudi nas. Zanimiva lema jc bila plinifikacija, kjer sem sc zavzemal za ustanovitev delniške družbe, kjer bi bili DomZalčani delničarji družbe in bi dobiček tako ostajal doma. Pri lem nas koalicija ni vzela resno. - Prizadeval sem si in si se za ustanovitev kmetijskega sklada na občini, kjer zaenkrat šc nismo uspeli, lako bi sicer zapostavljeno kmetijstvo ne imelo prihodkov samo iz proračuna ampak tudi neodvisno iz. sklada v katcrCga bi se nakazovala tudi znana sredstva iz naslova spremembe namembnosti zemljišč ob gradnji avtoceste. Uspeli pa smo v predlogu, naj občina nameni eno štipendijo namensko za šolanje otroka staršev s Statusom kmeta. Pa aktualne teme? Nasprotujem pozidavi središča Domžal. Zavzemam sc za ohranjanje industrije, npr. Univerzalc, ki jc ekološko ustrezna, da bodo naši občani imeli delo v domači občini. Vesel bi bil ludi premikov okrog gradu Kruni-perk. Kako ste zadovoljni s svojim delom in z. delom svetniške skupine SLS? Po sklepu upravnega odbora nekdanje podružnice SLS Domžale svetnika nisva bila posebej vezana glede strankarskih opcij. Zalo sc jc tudi večkrat zgodilo, da sva svetnika SLS različno glasovala, kar kaze na neko vrstO notranje strankarske demokracije. Vedno pa sva podprla za občane dobre predloge, ne glede s katere strani so prišli. Razumeti jc potrebno, da včasih nekaj, kar jc dobro recimo za Dob, ni dobro za Domžale in obratno. Tako pride do različnih znolrajstiaiikarskih interesov; poglejte recimo LDS in sejem v Mač-kovcih. Kako hi ocenili sodelovanje s svetniško skupino nekdanje SKD, še pott-bej v času po združitvi? Sam sem sc udeleževal skupnih usklajevanj. Uskladili smo sc v primeru pomoči podjetju Induplali. Seveda pa so obstajale ludi razlike, a jc to nekaj normalnega v političnem zi\ ljenju. V zadnjem času so se pojavile govorice o nekakšnem podpisu sporazuma svetnikov SLS z ostalimi levimi strankami v Domžalah. I/, prve roke: kaj veste o tem? Vem toliko kot bralci Domžalskih novic. Uradna združitev občinskega odbora SKD in podružnice SLS v enotni Občinski odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Domžale je za nami. Kaj pričakujete od nove združene SLS+SKD v Domžalah? Verjamem, da nova združena SLS+SKD predstavlja stranko, ki bo s svojim širokim programom in zaupanja vrednimi ljudmi uspela pritegniti še več simpatij, kol sla jih sicet poprej obe posamezni stranki skupaj Naša skrb bo predvsem skladen razvoj občine, tako ne bo v sicer eni najbolj razvitih občin še vedno nasilje brez osnovne vodovodne infra-strukulic. 0 tem smo govorili že pred leti. ko smo se zavzeli za večji vpliv krajevnih skupnosti. Hvala lepa. Pogovarjal se je ROK RAVNIKAR. Slamnik jc glasilo Občine Domžale m jc nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc. ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk). 1929 (2 številki), 1934 (I šlevilka). 19.15 (I številka). Domžalcc je izšel sc v letu 1958 (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 19*91, ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SA.SA KOS, IONI DRAGAR. PAVLI. PEVEC, JANEZ STIBRIĆ MARTA STARBEK. URBAN ZIDARSKI". ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJF.K-KOCAR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji X%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d.. Ljubljana. u 3 Več kot 5 km plinovodnega omrežja Letošnji program plinifikacije je v Občini Domžale zaobsegd predvsem gradnjo njzkotlačnega plinovoda na območju KS Slavka Slandra (Domžale Sever 1) ter KS Jaršc-Rodiea. Dela so se opravljala v naslednjih ulicah: Itrcznikova, Bernikova, Staretova, Triglavska, (ešminova, Kettejeva, Petrovčeva, Perkova, Šolska, Šubljeva, Prežihova, Rodiška pot in del Trdinove ceste. Celotna dolžina v letošnjem letu zgrajenega plinovoda znaša 5573,50 metra, v tem okviru pa je bilo zgrajenih tudi |78 hišnih priključkov. Celotna vrednost investicije znaša 98,144 mio sit, od česar smo večji del sredstev zagotovili iz pridobljenega kredita iz ekološko razvojnega sklada RS, del so prispevali krajani (kol bodoči uporabniki plina), del sredstev pa je zagotovila občina Domžale. V njenem okviru je delal poseben gradbeni odbor v sestavi: Aleš Škot jane, franci Gcrbcc, Pavle Pevec, Štefan Oražem, Jože Duhovnik in Romati Kodni, ki je dobro usklajeval aktivnosti med občino, obema krajevnima skupnostma in I*'"Nasedlim investitorjem. Dela so slekla 19. junija 2000, dokončna pa so bila 30. septembra 2000. Dne II. oktobra 2000 je bil opravljen tehnični pregled, IX. ok- tobra 2000 pa je bil opravljen končni prevzem /grajenega plinovodnega omrežja. Pogodbeni izvajalec del, zbran na javnem razpisu, je bil IMP. Promonl Montaža, d. 0. o., Ljubljana, z gradbenim podizvajnlccm del Gradinu, d. O. o., Ljubljana. Investicijo pa je na osnovi sklenjene pogodbe vodil in koordiniral OrastO, d. o. o., Domžale. Ob gradnji plinovodnega omrežja se je Zgradil tudi del omrežja kabelske televizije, opravljena pa so bila tudi manjša popravila oz. zamenjave na javnem vodovodu. Posebej pomembno je, da jc bilo ob vzpostavitvi v prvotno Stanje na Kettejevi in Ccšminovi ulici urejeno znižanje pločnikov ter na tak način omogočen nemoten prehod tudi za invalide z vozički. Novozgrajeno plinovodno omrežje omogoča vsem javnim zavodom Še par trenutkov in novozgrajeno omrežje bo predano svojemu namenu. na tem območju - osnovnim šolam Roje, Rodica in podružnični šoli Jarše ter vrtcu Rožic navezavo in prehod ogrevanja na zemeljski plin. Zgrajeni plinovod pa hkrati omogoča tudi začetek realizacije že sprejel ih zazidalnih načrtov na območju KS Jaršc-Rodiea. Zgrajeno plinovodno omrežje ne pomeni le okolju prijaznejšega načina ogrevanja, temveč jc pomenilo tudi odpravo drugih problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti na drugačen način. Tako smo na tak način rešili problematiko skladiščenja kurilnega olja v OŠ Rodica, odpravo ogrevanja na premog v Mnrkc-tu VELE Rodica, zagotovljena je že omenjena možnost realizacije zazidalnih načrtov, možnost ogrevanja na plin pa jc bila zelo dobrodošla za vse krajane omenjenega območja, zlasti pa liste, ki so načrtovali zamenjavo kurilnih naprav. /grajeno plinsko omrežje je bilo slovesno predano svojemu namenu v petek, 13. oktobra 2000, ko je ob OS rodica županja Cveta Zalokar Orazem prižgala plinsko plamenico. V kulturnem programu so sodelovali Domžalski rogisti in pevski zbor Osnovne šole Rodica, zbranim pa siti spregovorila tudi g. Pavel Pevec, predsednik KS Slavka Slandra Domžale ter ga. Andreja Jarc Pogačnik, ravnateljica OS Rodica. V. Evrobus tudi v Domžalah (Nadaljevanje s prve strani) • povečanje medsebojne trgo vinc in s tem pomembna spodbu da domači gospodarski rasti in po večanju zaposlenosti • konkurenca na notranjem ti gu bo motivacija in stimula* cija slovenskim podjetjem za izboljšanje konkurenčne sposobnosti preko razvoja novih izdelkov in storitev, uporabe sodobnih tehnologij in Stalnega zmanjševanja proizvodnih si roškov • boljši dostop do kapitala, opreme, znanja in Ichno-'"gi.i. prevzem standardov, tehničnih predpisov, osnovnih znanj in organizacijskih tehnik ter s lem dodaten vpliv na povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva • odprtje novih izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti slovenskim državljanom Mladi obiskovalci so bili najbolj navdušeni nad možnostmi šolanja in zaposlitev v tujini, medlem ko so starejši obiskovalci opozarjali zlasli na pomanjkljivosti. Med zanimivejšimi vprašanji so biki zlasti tista, kaj bo z. ilegalci, kakšne so možnosti slovenskega jezika v okviru II), problem enolne valulc. kakšne so možnosti pretoka delovne sile - tako z vzhoda kot zahoda v Slovenijo, kakšen bo proces pridružitve, kaj v primeru ne-sprejete potrebne zakonodaje oz. negativnega referenduma in po- Med obiskovalci evrobusa je bilo vse popoldne veliko otrok, ki so ob pomoči prijaznih deklet reševali različne uganke. dobno. Med obiskovalci je bilo zelo veliko najmlajših, ki so v pravi delavnici sestavljali države z njihovimi zastavami, staršem in v šolo pa odnašali številna gradiva, ki jih v EVROBUSU ni manjkala Nekatere obiskovalce pa so zanimali čisto konkretni primeri. Želeli so namreč dobiti naslove podjetij, s katerimi bi sodelovali: for-mularje za sodelovanje v EV. želeli so se seznaniti z zakonodajo na področju uvoza in izvoza, na področju patentov, predvsem pa so želeli zvedeli, kakšne so možnosti konkretnega sodelovanja na različnih področjih znotraj Evropske unije. EVROBUS je bila lepa priložnost, da se vsi. ki jih zanima, podrobneje seznanijo z EU jn vključevanjem Slovenije vanjo. Ce ste jo zamudili, potem vam se vedno ostane priložnost, da vaša vprašanja zastavite na evro-fon 0H0 2002, da poiščete informacije na http://evropa.gov.si; da pišete na evrofondPgov.si ali na evro-nabiralnik. Slovenska 29, 1000 Ljubljana. Na vseh zgornjih naslovih dobite tudi informativne zloženke in drugo gradivo. O. U. Začetek gradnje Hiša, grajena s srcem, ki bo sanjam zavetje V prisotnosti Številnih gostov, med katerimi so bili dr. Miha Brejc, minister za delo, družino in socialne zadeve, ga. Štefka Kučan, županja občine Domžale ter župani oz. predstavniki občin Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je bil v petek, 6. oktobra 2000 položen temeljni kamen in s tem označen začetek gradnje NASK H IS K, prve namenske novogradnje bivalne enote za odrasle duševno manj razvite v Sloveniji. vica zin. Na slovesnosti ob Jelovško-vi ulici v (■robijah je najprej spregovoril g Jože Mlakar, direktor IN( T Mengeš, in poudaril pomen novogradnje ler se hkrati zahvalil vsem, ki so in Se dobo kakorkoli prispevali, da bo NASA HIŠA že proti koncu naslednjega leta prijeten dom novih stanovalcev. (i. Mlakar je poudaril, da bodo varovanci v to okolje prinesli nekaj novega, sedanji stanovalci pa bek, Krka - kozmetika, Za-ja, Brodnik. Jiitianjka, Mini klub, Prandina, Blap s, I lat) trade, VVampum in Bo-max. Prijetno prireditev je vodila Maja Mol Gajič, manekenka in manekeni so prišli iz Studia DMD. gost večera pa je bil Andrej Sifrer. Otroci iz vrtca Mlinček potujejo okoli sveta Med pogovori z otroki mnogokrat naletim na zelo nevsakdanja in zanimiva vprašanja, npr. zakaj vsi ljudje ne govorimo isti jezik, zakaj se razlikujemo po barvi kože, zakaj morajo imeti nekatere ženske pokrite obraze, zakaj v puščavi nosijo dolge rokave in podobno. Na takšna vprašanja radovednih malčkov iz rokava ne stresc-mo vedno najprimernejših odgovorov. Zato smo se v vrtcu Mlinček vzgojiteljice odloČile, da spc-ljemo projekt POTOVANJE OKOLI SVETA. Zaceli bomo s spoznavanjem naše prelepe Slovenije, spoznali njene znamenitosti, običaje, ljudi, potem pa se bomo »potepali« tudi po drugih deželah in spoznali, kako živijo naši vrstniki drugje po svetu. Najprej pa smo se lotili ljudi, iskali smo razlike in podobnosti med nami. Ves mesec so otroci pridno zbirali in prinašali fotografije, razglednice, izrezke, revije in drugo, na katerih smo lahko opazovali ljudi različnih polti, invalide in bolne ljudi, revne in bogate, slavne in uspešne ljudi. Do vseh so otroci pokazali veliko mero strpnosti in spoštovanja. Skozi celo šolsko leto pa bomo spoznavali dežele, katere bodo otroci sami želeli spoznati. Otroci sami bodo iskali informacije, prinašali knjige, fotografije, prospekte. Naučili pa se bomo uporabljati tudi zemljevide in globus. K sodelovanju bomo povabili različne ljudi, ustanove in organizacije. Posebno se veselimo sodelovanja z UNICEF-om, ki nam bo pripravil posebne dobrodelne delavnice. V vrtcu bomo gostili tudi otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju iz Centra Dolf-ke BoštjanCiC. Predstavili sc bodo z igrico Zob sckalCek in Simon palce k. Pred kratkim nas je obiskala tudi ga. Tatjana Kotnik, ki je nekaj Časa preživela med Indijanci. Otrokom je na zanimiv naCin predstavila svoje bivanje med južnoameriškimi Indijanci. Otroci so ob diapozitivih, instrumentih in zanimivih predmetih (nakit, koledar na preprogi, indijanska oblačila) zelo uživali. Na koncu pa so »razočarano« ugotovili, da »pravih« Indijancev s perjanicami na glavi, poslikanimi obrazi in toki v rokah ni veC. Težko so si predstavljali, da so to Cisto »navadni« ljudje, ki živijo svoje življenje kakor mi. VILMA HROVAT VRTEC MLINČEK Sprejem prvošolcev na dobski OŠ Prvi korak čez šolski prag marsikdo pomni vse življenje. To je pomembna prelomnica v življenju otrok in tudi njihovih staršev. Tega dne se večina otrok zelo veseli. Spoznajo nove sošolce in svojo prvo učiteljico. Nova, lepa in prikupna torbica, nove knjige in novi pripomočki pripomorejo še k težjemu pričakovanju tega dne. Zato naj bi bil sprejem prvošolčkov topel, svečan in prijeten. Ta dan naj bi otrokom ostal v lepem spominu, da bi dobili veselje in voljo do obiskovanja šole. Bil naj bi tak, da bi se otroci znebili morebitnega strahu pred nepoznanim, da bi dobili občutek, da so v novem okolju pričakovani in zaželeni. Na vse to sva mislili tudi učiteljici, ki sva to leto sprejeli nove učence na naši šoli. Zato sva se že junija pričeli pripravljati in snovati načr-te za ta dan. Odločili sva se, da se bova prvi dan posvetili le otrokom, zato sva roditeljski sestanek organizirali že teden dni pred pričet-kom pouka. Naposled smo le do- čakali dan, na katerega smo se vsi pripravljali z veliko energije in veselja. Za to priložnost sva povabili lutkarja Braneta in Jožeta, ki sta s predstavo Kam pa kam kozle, razveseljevala otroke in njihove starSc. Poredni in norčavi kozle je na njihova lica privabil sproščeni smeh. Pred priCetkom predstave jih je pozdravila in jim dobrodošlico zaželela tudi ravnateljica, ga. Zdenka KreCan. Po konCani predstavi smo skupaj s starSi odšli v učilnico, ki jih je pričakala prijetno okrašena z likovnimi izdelki, ki so jih ustvarili njihovi predhodniki. Najprej je sledilo medse- bojno spoznavanje predstavljanje. Na mizah jih je že čakal karton in ostali potrebni material, iz katerega so izdelali kartonske lutke, ki so predstavljale njih na prvi šolski dan. Pri izdelovanju lutk so jim pomagali Starši. Svojo podobo so nato pritrdili na tablo, kjer sva predhodno že narisali poti, po katerih starejši učenci prihajajo v Solo. Pred šolo pa jih jc pričakovala učiteljica. Za spomin na prvi Šolski dan in naše prvo druženje sva izdelali sončke, ki sva jih vsakemu posebej obesili okoli vratu. Na sončkih jc bila zapisana tudi kratka pesmica. Ob tem so prejeli Se rumeno rutico, kresničko in beležko, ki so jih podarile zavarovalnice. Prvi Šolski dan sc jc bližal h koncu. Po napornem delu se prileze Se malica in seveda kot se spodobi za posebne priložnosti Se torta, ki jo je podarila Zveza prijateljev mladine Domžale. Tako se je končal prvi Šolski dan za 43 novih učencev, ki so ta dan prvič odprli velika vrata prave šole. Upava, da je bil odhod v šolo naslednji dan manj negotov. VERONIKA LEBAR in JADRANKA PETERC Vrtec KEKEC vabi Otroci, stari od 1 do 3 let, ki ste polni energije in se radi razgibavate. Pridite skupaj s starši vsak ponedeljek od 17. do 17.45 na GIBALNE MINUTE v Vrtec KEKEC Radomlje. Zaceli smo v ponedeljek 9. oktobra 2000. Vabljeni! Martina V vrtcu Ostržek na Rodici Izvajanje projekta »Pojdimo k potoku« V vrtcu OSTRZEK sta bili v projekt »POJDIMO K POTOKU« preteklo šolsko leto vključeni kar dve od treh skupin: »metulji«, stari 4,5 - 5 let, in »pikapolonice« iz male šole. Naša opazovanja so vezana predvsem na potok Mlinščico, ki teče mimo vse vzhodne dolžine našega igrišča, torej je na dosegu naše radovednosti ves Cas. Primerjalno z Mlinščico smo opazovali tudi Kamniško Bistrico, kamor smo občasno odšli, pa tudi druge tekoče vode, ki smo jih priložnostno opazili na naših izletih: potok v gorah po poti proti Svetemu Primožu nad Kamnikom, RaCa, Volčji Potok. Redno, skozi vse leto, v vseh letnih časih smo hodili »obiskovat« načrtovane točke oz. kraje ob Mlinščici in tako zaznavali dogajanja, opazovali spremembe od prejšnjih opazovanj, fotografirali zanimivosti, po povratku v vrtec pa so otroci svoje doživljanje in vtise izrazili Sc likovno, plesno, z igro... Eden od rednih krajev našega opazovanja Naša prva stalna toCka opazovanja je bila z mostu, takoj ob vrtcu. Redno smo kontrolirali nivo vode, poslušali šumenje in sc v sončnem vremenu poigrali s svojimi sencami na steni hiše ob potoku. Jeseni 1999 smo se seznanili s podobo potoka kot tekoče vode bolj na osnovi opazovanja z razdalje poslušali šumenje, zasledili neljube odpadke... Najbolj so otroke vedno znova vznemirile divje race. Čeprav so jih s svojim navdušenjem skoraj vedno splašili. Jeseni smo določili točke našega načrtnega opazovanja. Pozimi smo ž.c odšli na breg. Od blizu jc potok Se bolj zanimiv, prav drzni pa vseeno nismo smeli biti. Vsaka starejša hiša ob potoku ima mlin, kar je naredilo na otroke močan vtis (izhajam iz risbic, saj je po opazovanju ob Mlinščici kar 60% otrok med drugim narisalo tudi mlin). Konec januara (bilo je ledeno mraz) smo z otroki doživeli prav veličasten prizor: popolnoma zamrznjena gladina vode jc okrog poldne pod močjo sončnih žarkov popustila in se je ob silnem pokanju ledu priplazila na površje tekoča voda, drsela kot lava, dokler ni preplavila ledu... Pomlad je na breg prinesla prve rastline, vse jc ozelenelo in poCasi so rastline tako prerasle breg, da je bil dostop do vode na nekaterih kiajih nemogoč. Na pragu poletja se nam je v sončnem vremenu prvič zgodilo, da nismo našli svoje sence na steni hiše ob potoku. Prvič v življenju so nekateri videli delujoči mlin (dvajset let je miroval). Podal) smo se v svet merjenja: številke otrokom bolj malo povedo, pa kljub temu kar dobro sklepajo... I'oleli meti počitnicami naša spoznanja bogatimo z igro z. vodo na igrišču: odlična je igrača Aquaplay, naši mali graditelji pa v mivki med drugim »izdelujejo« potok (čudno, da tu voda noče teči, ampak vedno ponikne)... Z izvajanjem projekta »Pojdimo k potoku« smo letos mnogo pridobili. Otroci so začeli opazovati, razvil sc je njihov raziskovalni čut, po- stali so pravi mali vcdoZcIjncž.i. Jeseni sc bo naša skupina deloma spremenila, to pa še ni razlog, da z našim raziskovanjem ne bi nadaljeval. Nasprotno, odšli bomo celo v vodo..... Iz. vrtca Ostržek MARJETA OSOLIN Srečanje katoliških vrtcev JABA - DABA - l)l je bilo slišati glasno izgovarjati čarobne besede iz otroških ust, ki so napeto in polni pričakovanj spremljali predstavo čarodeja Tonija. Mnoge njegove norčije in šale so privabile smeh na naša usta, pa tudi kakšna solzica ni manjkala. Še posebej bo ostala v spominu, enemu od otrok, njegova nagrada. Prislužil si je lep celodnevni izlet in to peš okoli Blejskega jezera. Fantastično!!! Otroci sc radi smejejo, zabavajo in radi spregovorijo o svojih občutjih. I>a bi bili ti občutki čimvečkrat lepi, bi morali zanje poskrbeti odrasli. Vzgo- jitelji smo poklicani, da po svojih najboljših močeh vzgajamo otroke in jih postopoma pripravljamo na svet odras-iih. Vendar kljub temu ne smemo pozabili, da so ravno ti lepi, sproščeni občutki vodilo, da lažje živimo svoje življenje in si ga že v sebi nc naredimo težkega, krutega. Na Raičovniku smo sc zbrali otroci in vzgojitelji katoliških vrtcev. Namen srečanja jc povezovanje naSih vrtcev v večjo skupnost, kjer lahko kljub veliki množici, ustvarimo prijetno vzdušje, ki jc danes v tem zamorjenem in zatohlem svetu. Se kako potrebno. Ta človeškost, preprostost in otroški smeh nam dajejo vedeti, da jc v naSih srcih še nekaj, kar lahko delimo z drugimi. Zelo pomembno je, da se stiki med ljudmi ohranijo, da ne izgubimo vezi, ki nas povezujejo in osrečujejo. Zahvala gre vsem vrtcem, ki so prišli, njihovim vzgoijiteljem. Čarodeju Toniju in njegovi pomočnici Tini, sa-lezijancu Janezu Potočniku, predvsem pa otrokom, ki s svojo otroško očarljivostjo lepšajo naš svet. vzg BARBARA LIKOVIČ Pogovor z go. Marjanco Bogataj, ravnateljico Novo vodstvo v šoli Roje Že 23 let ste zaposleni v OS Roje. Kariero ste začeli kot specialni pedagog in življenjska pot vas je pripeljala na delovno mesto ravnateljice šole s prilagojenim programom. Je to velika sprememba za vas? Je ogromna sprememba, ker lahko kot ravnateljica pravzaprav vidim delo naših specialnih pedagoginj z drugega vidika. Namreč tukaj kot ravnateljica nekaj naredim in lahko rečem, da je delo opravljeno in imam ob tem zadoščenje. V razredu pa delo ni nikoli Tečaj rolanja v vrtcu Urša Ko sem letos poleti opazovala naše otroke, ki so se kar povprek spopadali z umetnostjo rolanja. sem pričela resno premišljevati, ali je dovolj, da svojemu otroku kupiš opremo za rolanje in pripadajočo zaščitno opremo, potem pa ga spustiš v svet zabave na rolerjih. Nič kaj dosti ne premišljujemo, ko nas otroci prosijo za to ali ono igračo. Če je zadeva poleg vsega še trenutno v modi, pa sploh kaj dosti ne razmišljamo. Pa največkrat ni dovolj le nakup. Morali bi resno premisliti, kaj nam novi način igre našega otroka prinaša. Kakšne so nevarnosti, ali smo usposobljeni, da ga naučimo osnov gibanja, ali smo preverili, če je otrok primerno gibalno zrel in podobna so vprašanja, na katera bi si morali starši odgovoriti pred nakupom te ali one športne igrače. Ravno ta razmišljanja so me pripekala do prepričanja, da bi bilo dobro organizirati posebej tcCaj za otroke, ki si želijo teh znanj. Na tem tečaju se otrok nauči osnov gibanja, pridobi vedenjski vzorec, utrdi svoje psihofizične sposobnosti, pridobi veselje in vztrajnost za ta način igre in Se kaj. Tečaj smo izvedli v septembru, priložnostno kar na našem parkirišču, s tem, da so zaposleni in starši v tem tednu ljubeznivo parkirali nekje v okolici vrtca. Tečaja sc jc udeležilo okrog petinštirideset otrok. Ves teden so otroci pod vodstvom usposobljenega kadra in v krogu svojih vrtičkarskih prijateljev pridno vadili. Zadnji dan so pokazali svoje znanje prijateljem, vzgojiteljicam in pomočnicam, ter staršem. Neverjetno, koliko so v enem tednu pridobili. Na koncu so sc s trenerji celo domenili za ponovitev v spomladanskem Času. Prepričana sem, da je strošek plačila tečaja odtehtal srečni obraz otroka ob tem ko je prejemal diplomo. Verjamem tudi, da bo ta in podobni tečaji odtehtal nered na igriščih, celo cestah, kjer sc mladi rolajo. Pomagal pa bo tudi tako, da bo zmanjšal število polomljenih nog in rok, ki sc pojavljajo ob neznanju in nespretnih za-četnin poskusih na rolarjih. Ravnateljica vrtca Urša: DARKA BITENC opravljeno. Opraviti moraš nešteto drobnih stvari, vidnega efekta pa zlepa ni in delo ni pravzarav nikoli kno-čano. Ste zadovoljni s tem, kar ste v poklicu dosegli? Ja sem, nikoli nisem razmišljala o tem. da bom nekoč ravnateljica. Toda v tako prizadevnem, visoko strokovnem kolektivu sem z veseljem sprejela ta izziv. Delo v razredu me jc zelo veselilo, vendar so me moje kogledice ob odhodu v pokoj dotedanje ravnateljice gospe Emc Skcrjanc-Ogorevc pregovorile, da prevzamem to delovno mesto. Nihče z ustreznimi pogoji se ni javil na prvi razpis, na drugem pa sem bila izbrana. Prepuščam sc življenju in sem pripravljena sprejti nove izzive. Imate veliko načrtov, sprememb v vaši šoli, ki je posebnega pomena? V svojem programu sem si zastavila veliko načrtov in smo jih kar nekaj že uspeli realizirati. V tem času smo ustanovili celovit TEAM in pristopili k teamski obravnavi učencev. Ustanovili smo strokovno skupino, kot zahteva Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Staršem smo ponudili posebno ugodnost, da lahko enkrat tedensko svoje otroke prepuščajo v naSc varstvo do 18. ure. Poskušali bomo tudi eno soboto v mesecu poskrbeti za varstvo lc-ich otrok. To ugodnost smo jim ponudili zaradi evropskega delovnika, ker ima vedno več starScv probleme z varstvom, saj imamo otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za starše smo pripravili mesečne delavnice in predavanja iz tem, ki so jih sami izbrali na podlagi anket. Znano mi je, da ste se temeljito lotili čiščenja, odpeljali ste neuporabne klopi, stole itd. Ali to pomeni, da vse pričenjate na novo? Nc, to pomeni, da smo hoteli, da Otroci, stari od štirih do šestih let, ki radi ustvarjate, pridružite se mi v LIKOVNI DELAVNICI vsak torek od 17. do 18.30. Zaceli smo v torek, 10. oktobra! Pridite, ne bo vam žal! Jana Gospa Marjarjca Bogataj, ravnateljica OS Roje zaklonišče služi svojemu namenu, saj je bilo dobesedno natrpano z neuporabno, slaro opremo. Na šoli imate 1(12 učenca in učenke. Delo z njimi je dokaj zahtevno, imate prilagojen program. Ali se ti otroci lahko po končani šoli še izobražujejo in kje? Na Soli imamo razvojni oddelek, v katerega so vključeni otroci od 2. do 7. leta. Imamo 3 oddelke vzgoje in izobraževanja. V te oddelke so vključeni otroci od 8. do 20. leta starosti. Nekateri so tudi starejši leto ali dve, kar jc stvar dogovora med nami in starši. Nekateri slarši namreč nc želijo, da bi bili njihovi otroci prekmalu vključeni v delavnice pod posebnimi pogoji. Na šoli je Se II razredov s prilagojenim programom v katere so vključeni učenci od I. do 9. razreda. Glede na to, da vedno več otrok zadržijo v osnovni Soli, imamo letos I. in 2. razred kombinirani oddelek. Bojim sc, da se bodo posledice te »integracije« poznale čez vrsto let. Po končani šoli imajo naši učenci možnost vključitve v dvo in polletne programe, v dualni sistem izobraževanja ali se priučijo za razne poklice. V Soli dajemo velik poudarek razvijanju ročnih spretnosti posameznika, razvijanju sposobnosti in veščin s pomočjo katerih sc kasneje lažje zaposlijo. V zadnjem lelu dajemo poudarek izdelovanju izdelkov domače obrti (izdelovanje pletenih košar iz ličkanja in srobota, predpražnikov itd.). Moram reči, da so naši učenci znani kol pridni in spretni delavci in da s pridom uporabljajo naučeno v življenju. Naj šc omenim, da imamo v Soli organiziran fakultativni pouk angleškega jezika za učenec 6, 7. in 8. razreda, saj jc angleški jezik v vseh srednješolskih programih obvezen predmet. Ali je število otrok iz leta v leto višje? Imate dovolj kapacitet? Število otrok sc bistveno ne spreminja v zadnjih letih. Standardi in zahteve pa sc višajo, učencem in učenkam želimo nuditi čimveč možnosti za njihov napredek, zato bi posebej želeli večjo logopedsko učilnico, prostor za igralne terapije in delo nevrofizi-oterapevtke. Nujno bi potrebovali primeren večnamenski prostor za različne prireditve, skupinske razgovore in za delo številnih interesnih dejavnosti, ki jih imamo na šoli. Ustanoviteljice šole so občina Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Kakšna je komunikacija z njimi? Vam finančna sredstva redno nakazujejo in z. lahkoto pokrijete stroške? Glede na tO, da imamo visoko zastavljene cilje, šola naj bi bila visoko strokovna, odprla institucija za otroke s posebnimi potrebami in njihove starše, finančnih sredstev za pokritje stroškov zlepa ne bo dovolj. Imam vizijo, da bi Šola poslala center za pomoč osebam s posebnimi potrebami na področju vseh ustanoviteljic. Zato bomo potrebovali tudi pomoč sponzorjev in ostalih ljudi, ki 'so priprav- ljeni priskočiti na pomoč našim otro kom. Priliv sredstev ni vedno mesečen, vendar ustanoviteljice redno poravna vajo svoje obveznosti. Nekaj bi vas vprašala o vašem osebnem življenju. Imate družino? Imam prezaposlenega in pridnega moža ter tri otroke, ki se prebijajo skozi puberteto in pričenjajo svojo Življenjsko pol. Sedaj so prikrajšani za čas, ki so ga radi prebili skupaj, ampak moram reči, da imajo veliko razumevanja za moje novo delo. Poleg službe in družine imate tudi čas zase? Se ukvarjate s športom ali čem drugim? Sem družinski človek, posvečam se domaćim opravilom, vrtu, sadovnjaku, rada nabiram gobe, kostanj v tem jesenskem času. S kolegico hodiva pozimi na filnes in v gledališči'. Kada berem in si kadar mi dopušča čas ogledam dober film. SAŠA KOS Lep spomin na preteklo šolsko leto Bili so najboljši • • • Učenke in učenci letošnjega 7. h razreda Osnovne šole Venci ja Pcrka Domžale se lahko upravičeno pohvalijo s čudovitim dosežkom - v preteklem šolskem letu so si namreč pridobili laskav naziv najboljšega razreda na šoli. Za nagrado so se kmalu po začetku letošnjega šolskega leta odpeljali na tridnevni izlet na otok Krk. Veselje otrok sc je pričelo že takoj ob odhodu iz Domžal. Vožnja jc potekala ob dobri volji, polni pričakovanja ter prijetnega razpoloženja, saj so besede in pesmi glasno odmevale v avtobusu. Kljub temu da se med seboj dobro poznajo so njihova prijateljstva postajala tesnejša. Mnogim je bil dom na Krku Ze poznan in z veseljem so ostalim sošolcem razkazovali okolico doma in čudovita mala kopališča. Ni jim bilo dolgčas. Kopanje v blcSCcCc čistem morju je bilo na dnevnem redu vsak dan. Vik in krik je donel sredi morja, ko so sc vozili Z motornim čolnom in sc z »banano« prevračali ter zaplavali med morskimi valovi. To sta bila radost in sproščenost otrok! Veselili so se tudi nočnega pohoda v Malinsko ( obveznim sladoledom. Prav gotovo jc bil bolj slasten ob morski obali ob malih in velikih čolnih, ki so enakomerno udarjali z jambori. A kaj, ko pa tudi mlada duša postane utrujena. Dan odhoda jc bil umirjen, otroci so zapustili Krk v prijetnih mislih in sc srečno vrnili v objem staršev in v krog šole, ki sc je že pričela. Će pa jc kaj resnice v reku, da gre v drugo (ali morda v tretje) rado, potem sc lahko nadejamo, da se bo 7. beju tudi v letošnjem šolskem lelu posrečil zadetek v polno!? IVICA JANEŽ Najboljši razred v lanskem šolskem letu na OŠ Venclja Perka stran IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Regijska razstava govedi Uspešni rejci iz naše občine Govedorcjsko društvo Domžale, Govedorejsko društvo Kamnik ter Kmetijski zavod Ljubljana so v začetku oktobra v Komendi pripravili regijsko razstavo govedi, katere seje udeležilo tudi veliko rejcev iz naše občine. Ob tem se spomnimo, da smo pred leti imeli podobno občinsko razstavo v Dobu pri Domžalah, ki je zelo lepo uspela. Sicer pa so pri kravah lisaste pasme - mlcCni tip - zvonCek za prvo mesto pripeli kravi Lizi iz hleva Antona Kavke z. Brda pri Domžalah, ki Iz obeh govedorejskifa društev jc svoje živali v Komendo pripeljalo 57 rejcev, med njimi iz domžalskega trideset. Med X3 kravami in desetimi telički lisaste, črnobclc, rjave in rdcCc ci kaste pasme jc ocenjevalna komisija zbrala najboljše in najlepše ter jim podelila lićne zvonec in druga priznanja. Med dobitniki priznanj jc bilo veliko kmetovalcev iz naSe občine, največ priznani pa je prejela družina Alojza Ccrnivca, saj jc med mlajšimi kravami črno belc pasme njihova krava dobila prvo mesto, med starejšimi kravami so prejeli priznanje za drugo mesto, njihova pa jc bila tudi najlepša telica in najlepša krava razstave, osvojila pa je tudi naslov mis med črnobelimi kravami. sc lahko pohvali tudi z. najlepšo li-saslo kravo. Med »liskami« jc tretje mesto osvojila krava iz reje Marjana Oražma iz. Krtine. Zdravko Kržan iz Zej se lahko pohvali, da jc njegova krava hira pri mlajših kravah lisaste pasme osvojila tretje mesto, kravi iz hleva Janeza Hribarja z. Brda pri Domžalah pa je pripadlo tretje mesto med starejšimi kravami črno bele pasme. Med mlajšimi kravjimi jc bila krava s kmetije Janeza Slcvca iz Radomelj druga, tretje mesto pa je pripadlo njegovi telici. Drugo mesto je med telicami črnobele pasme prejela krava iz hleva Julija Orchka iz Gospe Julki Černivec je za uspešen nastop živali z njihove kmetije čestitala županja Cveta Zalokar Oražem in njihovi miss okoli vratu pripela zmagovalni zvonec. Zej, Najboljši mlijsi kavi rjave pasme sta imela Matej Ložar iz Male Loke in Janez. GaberSck iz Ccšcni-ka, najboljšo tclico pa Edi Cerar iz Doba. Med najlepše rjavke se je uvrstila krava Mateja Ložarja iz. Male Loke. Razstava, ki je bila organizirana v okviru jesenskega kmetijsko obrtniškega sejma v Komendi, je pokazala, da imamo v naši občini kvalitetno govedo, bila pa jc tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in kmetijski pogled v prihodnost. Ob tem pa je trebit povedati, da so tako organizatorji kot vsi sodelujoči razstavljala v pripravo živali in v samo razstavo vložili veliko truda in naporov, njihova nagrada pa so bili številni obiskovalci, ki so odlično ocenili razstavo in sodelujoče živali. V. V. Gradbena dela v Mali Loki S šil il v jo ceste Mala Loka - Dragomelj se jc za Malo Loko zaključilo komunalno zelo uspešno leto. Stara, le tri metre široka cesta, že dolgo ni več ustrezala prometnim zahtevam. Nova širina ceste na tem odseku je sedaj pet metrov. Poleti je bil skozi vas zgrajen glavni kanalizacijski vod. Tako sc na kanalizacijsko omrežje Zc lahko priključi nekaj hiš v vasi. Za priključitev ostalih jc treba počakali še na gradnjo treh krajših sekundarnih vodov. Obenem z gradnjo kanalizacije so izvajalci med Malo Loko in BiSčami položili ludi vodovodno cev, ki pomeni novo zanko v vodovodnem omrežju in s lem zanesljivejšo oskrbo z, vodo. Posebej nas veseli, da so bile istočasno »kozi vas odstranjene stare azbestne cevi. Prav lako je Ml zaradi azbestnih cevi zamenjan tudi vodovod med Malo Loko in Dragomljcm. Povečala sc jc tudi protipožarna varnost, saj smo ob gradnji vodovoda dobili nekaj hidranlov, ki jih doslej nismo imeli. Ze spomladi so razširili javno razsvetljavo v vasi. I Via je financirala KS Ihan ob pomoči Servisa 1'ižcm. In kakšni so plani za naslednje leto? Želimo dokončati kanalizacijo, razširiti cesto tudi skozi vas in pre-plastiti ze omenjeno cesto Mala Dika-Dragomclj. Širitev je bila namreč izvedena le z grobim asfaltom in cesta zato potrebuje Sc končno prevleko preko starega in novega asfalta. JANEZ KOKAU Iskrena hvala vsem Čebelarska razstava v Ihanu V prejšnji številki ste bralci lahko brali o čebelarski razstavi, ki jc potekala v okrilju Turističnega društva Ihan. Ker so mi pri tem nudili pomoč v glavnem ljudje izven društva z izjemo g MiheliCa, ki je tudi tajnik Čebelarskega driišlva Domžale, bi se jim rada zahvalila še enkrat. Iskrena hvala vsem čebelarjem, ki so sodelovali na razstavi, posebno pa g. Marjanu KoSaku za prevožene kilometre, g. Janezu Goropečniku za uspešno vodenje, g. Dolničarju ter možu, ki mi je ves čas, ko mi jc bilo najtežje, stal ob strani. Prav tako se zahvaljujem slaščičarni I.ENČEK ler pekarni ROGIJIC za podarjeno medeno pecivo ter g Jožetu Rapctu za slastne dobrote iz. kuhinje. Prav posebna zahvala pa g Janezu Mihelčiču, ki mi jc pomagal s plakali, diplomami, reklamnimi panoji ter s svojo srčnostjo in idejami. Skupaj z ženo ter g Francem Grajzarjem so sestavljali komisijo za ocenjevanje medu. Hvala tudi vsem povabljenim, ki so se razstave udeležili. Upam, da jo bomo Sc kdaj lahko ponovili. MOJCA JANČAR Hvala pokroviteljem Igre brez meja Na sejmarjenju v Domžalah je bilo res veselo, prav tako pa tudi na že 12. igrah brez meja v Trnjavi, kjer so sc med seboj pomerile v bolj ali manj šaljivih igrah ekipe vasi Spodnje lokc-Žirovšc, Korena, Krajncga Brda, Krašnjc in Trnjave. Rdeča nit iger jc bil malce prirejen nogomet, gost pa kar sam Srečko Katancc, ki je iz Trnjave odSel bogatejši za prikolico brezovih drv. saj ima doma kamin, so rekli. Veliko smeha, medsebojno druženje in zabavno nedeljsko popoldne jc glavni moto organizatorja Športnega društva Krašnja. Vendar lake. kakor povsod so tudi tu potrebni donalorji. ki na veliko veselje vseh nas radi prisluhnejo našim potrebam. Tokrat je ekipo Irni.iu- pod svoje okrilje prevzel Servis Vcil /. Vira. Njemu in vsem ostalim pokroviteljem Iz Občine Domžale zato Sc enkrat hvala. DJD V Že|ah so ob Ulcarjevem znamenju dobili novo obojestransko avtobusno postajo, ki bo zlasti šolarjem zagotovila večjo varnost pri čakanju na šolski avtobus. Otroke z Brda in Goričice bo v šolo vozil kombi Starši šoloobveznih otrok iz vasi Brd in Goričica pri Ihanu so že dlje časa opozarjali prislojne organe in ustanove v občini ter Osnovne šole Domžale na močno povečan promet na edini cestni povezavi z Ihanom, kjer stoji podružnična šola. Po tako prometno nevarni cesti se v bližnjo Podružnično Solo Ihan v letošnjem šolskem letu odpravlja z Brda devet šoloobveznih otrok, med njimi dva prvošolčka, iz Goričice pa še sedem otrok. StarSi so se samoorganizirali in v mesecu septembru ob pomoći kombija Smučarskega kluba Ihan in KS Ihan sami zagotovili plačilo kombija, hkrati pa naslovili prošnjo za organizacijo in plačilo prevoza šoloobveznih otrok na pristojni oddelek Občine Domžale. Občina Domžale je prisluhnila prošnji staršev in bo od I. oktobra 2000 v proračunu zagotavljala finančna sredstva za vsakodnevni prevoz olrok z Brda in Goričice v šolo. Šolarjem želimo srečno vožnjo! 11 w Se o začetku jgradnje prizidka k OS Preserje pri Radomljah V prejšnji številki Slamnika smo pisali o slovesnosti ob začetku gradnje prizidka k OŠ Preserje pri Radomljah, ki bo ob gradnji OŠ Dragomelj osrednja investicija na področju vzgoje in izobraževanja v naši občini. Na prisrčni slovesnosti je ob županji Cveti Zalokar Oražem govorila tudi ga. Ana Nuša Ktrn, ravnateljica osnovne šole. Predstavila je šolo, za katero želijo, da učenci vanjo prihajajo zaradi znanja in dela, pri tem pa se zavedajo, da jim daje šola še dosti drugega. Ko je govorila o materialnih pogojih za delo učencev je med drugim dejala: »Za to delo mora imeti tudi vse materialne pogoje. Naši učenci, vsako leto jih je okrog 600, bivajo v lepi Soli, v prijetnem okolju. Trudimo se. da sledimo trendom poučevanja, trudimo te, da vsako leto z denarjem ustanovitelja - občine skrbimo za prostore, da jo v duhu dobrega gospodarjenja ohranjamo lepo in funkcionalno, tudi za naslednje rodove. Naša šibka točka je zagotovo izmenski pouk. Zato smo Sc toliko bolj veseli, da so gradbeniki že zaCeli z delom; zdaj niC veC ne skrbimo, da zaradi takih ali drugačnih uradnih postopkov naša nova šola ne bi zaživela. Res je, da bo to leto naporno za vse. Da bo najbrž hrup marsikdaj onemogočal normalen potek dela v Soli, da bo kdaj treba potrpeti zaradi nedostopnosti telovadnice in da je gibanje otrok okrog Sole omejeno. A pripravljeni smo na vse to in komaj čakamo na slovesnost ob otvoritvi našega prizidka. Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli k začetku gradnje ter se dotaknila tudi prihodnosti in načrtovanja dela v šoli, ki jo bo investicija nujno spodbudila. »Vsekakor se moram dotakniti tudi prihodnosti in načrtovanja dela v šoli, ki jo bo investicija nujno spodbudila. Ko bomo imeli rešene te prostorske pogoje, bomo pripravljeni tudi na devetletko Večina učiteljev je že usposobljenih za nove programe, tako da lahko optimistično na povem, če bo gradnja zaključena do konca naslednjega tekočega leta, da vstopamo v devetletko s šolskim letom 2002/ 2003. Navkljub burnim razpravam in celo dilemam, naj povem, da je to prva prenova šole, v kateri so sodelovali tudi učitelji, torej prail tiki, ki vedo kakšne so konkretne težave v Soli. Menim, da so vredni vsega zaupanja in da v tem duhu poprimemo za delo, ki nas Caka v prihodnosti. Želim si ravno takega zaupanja javnosti, predvsem staršev, saj so naši najbolj kritični ocenjevalci, obenem pa tudi edini resniCni sodelavci pri delu z otroki. Za konec Se enkrat hvala lepa vsem naštetim, hvala pa tudi vsem tistim, ki ste ali boste imeli konkretni opravek z našimi zidovi Ve liko gradbene sreCe!« Del nastopajočih na prisrčni slovesnosti ob začetku gradnje prizidka k OS Preserje pri Radomljah. Ko bo zgrajen prizidek, bo vse drugače ... Dan kmetic OZN jc po četrti konferenci o ženskah v Pekingu nizglasila 15. oktober /a svetovni dan kmetic. Verjetno ni naključje, da jc prejšnji dan proglašen za svetovni dan hrane. V jeseni sc človek skozi zgodovino na razne načine zahvaljuje za darove narave in s setvijo žila kol simbola kruha te razmišlja o naslednji letini. Kmet jc človek, ki živi z naravo. Slovenija kol majhna dežela je pomemben prostor v bodoči UH, čc sc bomo znali sami zavedali svojega življenjskega prostora in pomena družine Glavni pomen ohranitve slovenskega prostora predstavlja obdelava zemlje Kmetijstvo ni samo ekonomska osnova kmetom, ampak kategorija dejavnosti, ki ohranja atraktiven prostor tudi vsem ostalim nekmetom. Še bolj kot to sc moramo zavedali pomena pridelave zdrave hrane, saj se vse premalo zavedamo lakote kot posledice eko- loških nesreč, naravnih nesreč. Itd. Kmetijsko bogate države so bogate, ker se zavedajo ohranitve svojega naroda. V pridelavi hrane in ohranjanju podeželja Imamo pomembno vlogo kmetice; Kmetice smo organizirane v društva podeželskih žena. Društva podeželskih Zc- uspešne pri uveljavljanju svojih interesov. Zavedamo se, da bomo to zmogle le z veliko znanja in osebne ozaveščenosti, zato posvečamo veliko pozornost izobraževanju. Vedno smo pripravljene sodelovali ludi z. drugimi pri razvoju naših krajev. Voščilo kmeticam! Pridružujemo se voščilu Zveze kmetic Slovenije, da bi bile srečne in ljubeče žene lahko prepričljive pogajalke in odločne gospodarice na svojem domu. S ponosom še naprej prispevajte k ohranitvi podeželja in njegove tradicije. Svetovalka za kmečko družino: Marta Kos, univ. dip. ing. Predsednica Društva podeželskih žena Blagovica Trojane : Kali Prvinšck Predsednica Društva podeželskih žena Lukovica : Ivanka Smerkolj Predsednic a Društva podeželskih žena Domžale : Julijana Černivec Predsednica Društva podeželskih žena Tuhinjske doline: Vrankar Ivica na so sc leta 1995 organizirala v Zvezo kmelic Slovenje, ki šteje več kot 20.000 članic. Zveza kmelic Slovenije ustvarja pogoje za izboljšanje položaja žensk -kmelic v Sloveniji. Uspešne, samozavestne, enotne, vemo, kaj želimo, da bomo Naše delo, jesenske pridelke, kmečki kruh in še kaj ste lahko prepoznali v sredo 25. oktobra na ploščadi pred veleblagovnico Vele v Domžalah. O tem lahko več preberete v naslednji številki Slamnika. Pripravila: MARTA KOS Ne prezrite! Predavanja za kmečka gospodarstva na področju Upravne enote Domžale s področja zakonodaje Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželski!) /ena Domžale vse člane kmečkih gospodinjstev (žene in može, dekleta in fante) z območja (JE Domžale vabimo na predavanja s področja zakonodaje v mesecu novembru. Vsa predavanja bodo v prenovljeni dvorani Kulturnega (loma Janko Kersnik v Lukovici, kamor vas v lonci in urejen prostor vabi Občina Lukovica. Ka/pored predavanj: I. Informacija o uveljavljanju socialno varstvenih dajatev, storitev in uveljavlja- nju družinskih prejemkov. Sedanja zakonodaja, predvidene spremembe. Kdaj dostavljamo dokumente, višina katastrskega dohodka - osnova za pomoč, starševski dodatek ... Državna pokojnina in premoženje kmeta?.... Kdaj: V četrtek 9. novembra ob 9. uri dopoldne Izvajalec: Center za socialno delo. iz. poslava Domžale 2. Zdravstveno zavarovanje kmetov Obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pravice in dolžnosti, nadstandar, potrjevanje kartic, kmet bolniškem staležu, itd... Kdaj: v petek 10. novembra ob 9. uri dopoldne. Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Izpostava Domžale 3. Pokojninsko zavarovanje kmetov Razlaga novega zakona, pogoji za upokojitev, državna pokojnina, pogoji za pridobitev pokojnine - predaja kmetije, itd..., kdo jc obvezni zavarovance .... Kdaj: V ponedeljek 13. novembra ob 9. uri dopoldne Izvajalec: g. Kranjec. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, Ljubljana Dodatne informacije vam bodo v pomoč pri vaših odločitvah, saj so dajatve in pomoči povezane z dohodkom na kmetiji. Pridite v čim večjem številu. Ob veslite sc med seboj! VABLJENI! Ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih Star papir - več zbranega starega papirja, manj posekanih dreves Papir predstavlja petino hišnih odpadkov, tradicija ločenega zbiranja papirja je pri nas, predvsem po zaslugi mladih, Ze utečena. Iz starega papirja z reciklažo proizvajamo nov papir in s lem ohranjamo gozdove. V zabojnik za star papir SODIJO: - časopisi, revije, knjige - prospekti, katalogi, zvezki - pisma, pisemski in ovojni papir. - papirnate vrečke, kartonske škatle in embalaža prehrambenih izdelkov - kartonska embalaža za pralne praske in razne aparate - valovita lepenka Večje kartonske ali papirnate škatle je potrebno zgihati! V zabojnik za star papir NE SODIJO: - embalaža za globoko zamrzovanje - papirji, prevlečeni s folijo ali kombinacijo kovin (letra pak) - papirni krožniki in skodelice - vezni karton - kopirni in voščeni papir - celofan, staniol in plastika - zidne tapete, vreče za cement ali krmo - lepilni trakovi - embalaža za pijače - higienski papir Staro steklo - dragocena surovina Stekla je nekaj več kot 10** vseh odpadkov. Največ za okolje lahko naredimo, če dajemo prednost nakupu pijač v steklenicah za večkratno uponlbo in jih vračamo v trgovine, Slara sleklenica, ki je primerila za nova polnjenja, se lahko v ponovni proces polnitve vrne tudi 50-krat steklenice za enkratno uporabo pa zbira tno za ponovno predelavo in odlagamo v abojrdke za stekla Pro izvodnja reciklažnega slekla porabi 20% manj energije kot proizvodnja novega slekla in hkrali prihrani uvoz dragocenih surovin. V zabojnik za sleklo SODIJO: - steklenice in stekleničke - kozarci za vlaganje - druge steklene posode, razbiti kozarci Opozorilo S steklene embalaže je potrebno odstranili nesteklene pokrove, zamaške in sponke. Iz steklenic izlijemo tekoćino. V zabojnik za steklo NE SODIJO: - ogledala, kristal - steklo svetil - okensko steklo - armirano in svinčeno steklo - neonske in halogene cevi Pločevinke za pijače in plastenke Aluminijaste pločevinke in plastenke za pijače zaradi svoje praktičnosti predstavljajo čedalje večji delež embalaže za pijače, ki jo po uporabi zavržemo. V interesu varovanja okolja jih uporabljajte čim mani. Proizvodnji ,ihiminj|a je mm« z;i oko Ije zelo obremenjujoča zaradi velikih koitein potrebne energije in strupenih ostankov. Z reciklažo rabljenih pločevink bistveno zmanjšamo proizvodnjo novega aluminija in s tem prispevamo k ohranjanju čistega okolja V zabojnik za pločevinke in plastenko SODIO: - pločevinke za pijače - plastenke za pijače V zabojnik za pločevinke in plastenke NE SODIJO: - vsi ostali pločevinasti odpadki - plastenke za nevarne snovi (kemikalije, zdravila, čistita, kozmetične izdelke ...) Opozorilo Iz pločevink in plastenk izlijemo tekočino Umazanija deloma razvrednoti uporabnost odjiadm-ga IM tenala. zato je zaželeno, da vse predmete, namenjene redki ranju, vsaj na grobo očistite. Mmlmm if. ilgaM^tjuifej- Ekološki otok 02 SLAMNIK - oki IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran Utrinki z zaključka predvolilne kampanje Zadnji dan predvolilne kampanje jc Združena lisla socialnih demokratov pred Vele v Domžalah za občane in volilce organizirala celodnevno zabavno prireditev na kateri so sodelovali: glasbeni skupini Legcrcs in Red Distriet ter gledališka skupina Dejmo slišni leater s predstavo Biblija. Prireditev sta povezovala Danica SimSiC in AlcS Sazonov. Danica Simšič jc predstaviti kandidatki za državni zbor Andrejo Pogačnik Jare in Kristino Brodnik. Nastopil jc tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor, ki je v svojem govoru povedal, da jc stranka v vzponu in napovedal, da bo z. novo energijo zmagala na naslednjih državnozborskih volitvah. Pozitivno jc ocenil ludi obe kandidatki na volitvah in njuni značajski lastnosti, kot sta odločnost, pogum in vztrajnost. Ker je, kot je zaključil sreča na sirani pogumnih, bomo dosegli na volitvah nedvomno boljši rezultat kot pred Štirimi leti. Predsednik in kandidatki sta zaželeli srečo na volitvah tudi konkurenčnim Strankam, ki so postavile svoje stojnice na istem prostoru in nadaljevali pogovor z občani, ki so spremljali prireditev pod odrom. Mag. Majda Pučnik-Rude in mag. Tomaž Štebe se zahvaljujeva vsem, ki ste nama na volitvah namenili svoj glas. SDS Sor.ialDcnmkmti Uunailjc. ZLSD in obe kandidatki na volitvah za državni zbor Andreja Pogačnik Jarc in Kristina Brodnik se zahvaljujeva volilkam in volilcem za zaupanje. Mladi in politika Mladi forum Združene liste Domžale jc v ponedeljek, IS. septembra v Majčcvcm dvoru v JarSah pri Domžalah, gostil dr. Igorja Lukšića, prodekana na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in soavtor-ja knjige Nova socialdcniok racija. Na pobudo UudentOV različnih fakultet in Mladega foruma jc v svojem značilnem slogu sooblikoval triuro debato o poliliki, mladini, volitvah, identiteti političnih strank, vlogi cerkve in vere v družbi, ipd. Volitve so obred, ki spreminja identiteto vsem. Vzpostavijo sc novi kanali, materi-alizacija le poti se najde v bodočih poslancih, članih stranke, na novo se vzpostavi politični sistem. Člani političnih strank se identificirajo z. idejo stranke. Združeno listo veže moralna, pokončana drža, kar pomeni, da si ćlani stranke znajo jasno postaviti moralno mejo: do sem grem, naprej pa ne več, v nasprotju s pripadniki LDS ali SDS, ki jim je v navadi, da gredo preko vsega. Bistvo politike je v tem, kako ohranili razliko in jo hkrati utrjevali, so sklenili udeleženci. KRISTINA BRODNIK Informacija o ugodnostih članstva v ZSSS Kurilno olje s kreditom Delavske hranilnice Članice in člani sindikatov v ZSSS lahko v času kurilne sezone nabavite kurilno olje s kreditom Delavske hranilnice. Kreditno dokumentacijo in druge informacije dobite člani sindikata - kreditojemalci na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale ali pri svojem sindikalnem zaupniku v podjetju oz. zavodu. Kredit za kurilno olje lahko dobile z rokom vračila: 6, 7, 8 in 9 mesecev. Obrestna mera jc T+3% letno. StroSki zavarovanja so 1,5% oz. 0%čc pri zavarovanju kredita sodeluje sindikat. Znesek namenskega kredita se nakaže neposredno na žiro račun prodajalca kurilnega olja. Kurilno olje dostavi prodajalec kupcu-krcdilojcmalcu delavske hranilnice na podlagi sklenjene kreditne pogodbe in izvršnega plačila brezplač- Nova kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva Nova razvojna strategija LDS Prehodni čas je za nami, prihodnji svet pred nami LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Rezultati državnozborskih volitev so pokazali, da volivci in volivke tudi v Občini Domžale LDS zaupajo in podpirajo njene usmeritve in program, ki jim je bil predstavljen p> sproščala in aktivno spodbujala na znanju temelječe gospodarstvo, ne bo se vmešavala v odločitve podjetij ter se bo umaknila iz vrste dejavnosti. To bo povečalo konkurenco, pritegnilo strateške partnerje in nove naložbe ter dalo nov razvojni zagon. 2. korak - znanje za prihodnost LDS ustvarja posebne spodbude za mlade, sicer pa hoče prav vsem - ne glede na starost in spol - ponudili priložnost, da razvijejo in uresničujejo svoje sposobnosti Kakovostna javna osnovna šola odpira otrokom vrata v spoznavanje sveta v spoštovanje vseli ljudi ler kultur. Vsem mladim bomo omogočili pridobivanje splošne ali poklicne srednješolske izobrazbe, najmanj polovici pa se študij na višjih in visokih šolah. Zavzeli se bomo za dodatno izobraževanje učiteljev, vračali del šolnine odraslim, ki bodo zvišali stopnjo svoje izobrazbe, najboljšim bomo omogočali podiplomski studij ter študij na univerzah v tujini. Delež vlaganj v raziskave bomo povečali na raven razvitih držav. 3. korak - e-sloveni.ja, informacijska družba za vse Ker sta znanje in izobraževanje najvažnejši vrednoti in orodji uveljavljanja v globalni svetovni skupnosti, si bomo prizadevali za splošno računalniško pismenost in dostopnost do interneta, saj naj bi država Slovenija vsakemu državljanu in državljanki na posebnem strežniku brezplačno odprla naslov za elektronsko pošto. Do leta 2004 bomo v šolah usposobili najmanj 30006 računalniških mest. orodja za to pa rxxlo ž davčnimi olajšavami in sub-vcnciiaini iako vsakomur postala lažje dostopna tudi doma. 4. korak - protibirokratski program Sprostiti hočemo gospodarstvo in reformirali država da bo njeno delo pregledno, storitve dostopne, administracija učinkovita, sodelovanje z nevktdnimi organizacijami pri urejanju javnih zadev pa pravilo in ne izjema. Poenostavili in bistveno skrajšali bomo postopke od podjetniške pobude do uresničitve, zaposlenim v javni upravi bomo zagotovili ustrezen status od njih pa pričakujemo motiviranost za učinkovito delo, odgovornost opravljanje zaupanih nalog, predvsem pa zavzet in prijazen odnos do vseh ljudi. Omogočili bomo elektronsko poslovanje državljanov m z. državo in javnimi ustanovami. 5. korak - zagotovljena socialna varnost Uspešen gospodarski in splošni družbeni razvoj je temelj socialne varnosti vseh generacij. Posebej bomo poskrbeli za posameznike in skupine, ki so trajno ali začasno nezmožni sami poskrbeli zase. omogočili bomo socialno vključevanje vseh državljanov in državljank v družbeno dogajanje, nadaljevali z zniževanjem brezposelnosti, vse brezposelne pa bomo vključili v programe zaposlovanja Ostalih pet korakov bomo predstavili v naslednji številki. LDS Domžale Po dolgih in napornih pogajanjih sla Sindikat obrtnih delavcev in Združen jeza drobno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici v letošnjem lelu podpisala novo Kolektivno pogodbo med delavci in družbami drobnega gospodarstva. Nova kolektivna pogodba je napisana tako. da jo lahko mali delodajalci in njihovi delavci neposredno uporabljajo v vsakodnevni praksi, saj za njeno uresničevanje ne potrebujejo več nobene- ga dodatnega pravilnika ali drugega splošnega akta. Velja za člane Združenja za drobno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in pri njih zaposlene delavce in sicer do konca leta 2002. Po novi kolektivni pogodbi mora vsak delodajalec v pogodbi o zaposlitvi delavca urediti naslednja vprašanja: - sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja, - delovno mesto, za katero sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno ureja, ki nima sistemizacije delovnih mest, vsebovali natančen opis del in nalog, - poskusno delo (če se zahteva), - pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom), - kraj opravljanja dela, - delovni čas. letni dopust - ukrepe za posebno varstvo delavcev, - izobraževanje, - osnovno plačo in dodatke, - način ugotavljanja delovne uspešnost i, - način spremembe pogodbe o zaposlitvi, - konkurenčno klavzulo. - druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca. Ce delodajalec nima akta o sistemizaciji, mora Ic-ta k pogodbi o zaposlitvi priložiti opis opravil oziroma delovnih nalog, za katera delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi. Nova kolektivna pogodba določa, da delodajalci praviloma zaposlujejo delavce zii nedoločen čas, za določen pa izjemoma. Zelo pomembno jc, da lahko delodajalci prerazporedijo delavca na nižje delovno mesto ali na delovno mesto, ki jc oddaljeno več kot 50 kilometrov od njegovega stalnega bivališča, le z njegovim soglasjem. Skladno z mednarodno konvencijo in direktivami Evropske unije jc v novi kolektivni pogodbi urejeno tudi delo na domu, pri čemer so upoštevana tudi predlagana določila iz. predloga novega zakona o delovnih razmerjih. Kolektivna pogodba ureja tudi način odpuščanja lrajno presežnih delavcev. Po novi kolektivni pogodbi imajo delavci najmanj 20 dni letnega dopusta, natančno pa so opredeljeni tudi vsi kriteriji za odmero dopusta, razen uspešnosti, ki jo bo ocenjeval delodajalec. Delodajalec je dolžan delavcu vročili odločbo o številu dni letnega dopusta najkasneje do 28. februarja v letu, za katero sc odmerja letni dopust. Kolektivna pogodba govori tudi o varstvu in zdravju pri delu, pri čemer so upoštevana določila novega zakona Nova kolektivna pogodba obsežno govori o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih delavcev ler o povračilih stroškov v zvezi z delom. Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno na vnaprej določen dan, najkasneje pa do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Nadomestila plače so urejene kot doslej, s tem, da so odstotki nadomestil nekoliko višji. Osnova za izračun nadomestila plače jc plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Novost v kolektivni pogodbi jc tudi izplačilo plače na podlagi poslovne uspešnosti delodajalca. Kriterije za določitev plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalce in repre- Sindikat delavcev trgovine je prejšnjo soboto, z lepo proslavo v Kulturnem domu v Žalcu obeležil desetletnico obstoja in dela. Ob tej priložnosti je Republiški odbor sindikata delavcev trgovine najbolj zaslužnim za uspešno delo v sindikatu v minulem desetletju podelil priznanja. V slavnostnem govoru jc predsednik Sindikata delavcev trgovine zcnlativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemanju poslovnega načrta oz. ob začetku poslovnega leta. Nova kolektivna pogodba določa, da mora delavce ob izplačilu plače dobili pisni obračun. Delodajalec oh obračunu plače na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače. Regres za letni dopust je urejen kol v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Jubilejne nagrade so visje kot v splošni kolektivni pogodbi. Ohranja se tudi odpravnina pri upokojitvi. Kolektivna pogodba govori tudi o solidarnostni pomoči ter p prehrani med delom. Si roški prevoza za delo so določeni po ceni javnega prevoza. Če delodajalec delavcu zagotovi prevoz na delo, delavec ni upravičen do vračila stroškov. Kolektivna pogodba določa ludi prejemke vajencev in mentorjev. Nova kolektivna pogodba obsežno govori tudi o pogojih za delovanje sindikata. Podrobnejše informacije o pravicah iz kolektivne pogodbe za člane sindikata so na voljo vsak od 8. do 15. ure na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1., tel. štev. 72-41-325.' JUSTI ARNUŠ (SDTS) Franci IAVRAČ ugotovil, da je desetletno delo SDTS pomembno vplivalo na položaj trgovk in trgovcev. MoC sindikata je v solidarnosti - v zavesti, da si moramo med seboj pomagati, pomagati tistemu, ki mu je najtežje. Solidarnost pomeni, da ne vidiš le sebe, pač pa tudi tistega poleg sebe in mu pomagaš, ko mu je težko. To jc vrednota, ki jo moramo varovati z vsemi sredstvi Območni odbor sindikata Vir podpira povečanje dodatkov Sekretar republiškega odbora vzgoje in izobraževanja Bojan Hribarje člane območnega odbora Domžale na seji, ki je bila prejšji teden, seznanil s predlogom sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. S tem predlogom sindikat zahteva povišanje obstoječih dodatkov za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju in povišanje izhodiščih plač. Člani območnega odbora so predloge za povišanje plač podprli, obenem pa zahtevali: - izpolnitev obveze iz lani podpisanega dogovora med Ministrstvom za šolstvo in šport in sindikatoma o spremembi pravilnika o napredovanju v plačilne razrede, s katero bo uveljavljena možnost napredovanja vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za pet plačilnih razredov; - odpravo kršitev pravilnikov o napredovanju v nazive tako, da bodo odločbe o napredovanju izdane v zakonitem roku 30 dni, nc pa šele po enem letu, kot se dogaja sedaj. Opozorili pa so tudi na velike zamude pri izplačilu sredstva za opravljanje dela v zvezi s popravljanjem eksternih preverjanj znanja. Člani so postavili tudi vprašanje dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Predlagali so, da o tem čimprej razpravlja republiški odbor in prouči možnost vključitve dodatnega pokojninskega zavarovanja v pogajanja o dopolnitvah kolektivne pogodbe. JUSTI ARNUŠ Proslave ob desetletnici delovanja SDTS so se udeležili tudi udeleženci iz Domžal. Deset let sindikata delavcev trgovine stran IZ DELA DRUŠTEV IN ORGANIZAC Se en spomin z zadnjega izleta Društva izgnancev Domžale, ki so ob obisku Stan|ela posebej občudovali Fabijanijeve vrtove in se fotografirali tudi ob imenitnem mostu v njihovem središču. Društvo izgnancev Domžale Dolga pot do poprave krivic Člani društva izgnancev Domžale smo člani Društva izgnancev Slovenije, ki si že več kot desetletje prizadeva za dostojno in pravično poplačilo odškodnin vsem, ki so bili med drugo svetovno vojno izgnani. Društvo vseskozi opozarja pristojne državne organe, naj pohitijo s sprejemanjem potrebne zakonodaje, v zadnjem času pa so tako pri nas, kot tudi po svetu oživele razprave na temo prisilnih delavcev in kot kaže, se obetajo tudi konkretni raziillati, o katerih lahko veliko slišimo in beremo v različnih medijih. Društvo izgnancev Domžale se trudi, da hi bili njegovi Člani sproti informirani 0 vseh novostih na tem pOdrOCjtt lako smo vas redno seznanjali 0 vseh doslej spiejclih zakonih in njihovem izvajanju ter se pridruževali protestom drugih izgnancev, ker predlog Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine ni bil sprejet. Pričakujemo, da bo Državni zbor v novem sestavu eimpre-jc obravnaval omenjeni zakon in ga tudi sprejel. Na posebnem skladu za poplačilo vojne odškodnine se v ta namen že od leta 1995 namreč zbira 8,5 odstotka sredstev iz naslova kupnin in prav ta sredstva država neupravičeno zadržuje in zavlačuje sprejem zakona, ki bi omogočil izplačilo upravičencev. Teh pa je iz dneva v dan manj in zdi se, da država pravzaprav čaka, da bi pomrlo čimveč upravičencev. Vodstvo slovenskega društva izgnancev se trudi, da bi sc stvari premaknile in upamo, da jim bo to uspelo. Veliko veC o teh problemih ste že našli v zadnji številki VEST- NIKA, kjer je navedenih tudi vrsta podrobnosti. O vseh novostih vas bomo sproti obveščali. Žc danes pa vas vabimo, da sc nam pridružile na vsakoletnem novoletnem srečanju, o katerem boste pravočasno obveščeni. D. I. Zveza društev vojnih invalidov 55 let uspešnega dela V dvorani gorenjskega sejma v Kranju sc je preko 1800 članov Zveze društev vojnih invalidov Slovenije in njihovih svojcev udeležilo slovesnosti ob 55-letnici uspešnega dela omenjene zveze. Iz območja nekdanje občine Domžale se je slovesnosti udeležilo blizu sto udeležencev. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program, v katerem je sodelovala vrsta priznanih glasbenikov in igralcev, režiser in scenarist pri-icdilve pa jc bil Jože Logar. Udeležence je pozdravil predsednik Društva vojnih invalidov Gorenjske Ivan Košir, prisluhnili smo podžupanu Mestne občine Kranj mag. Štefanu Kadojiču ter številnim drugim govornikom, pozdrave pa jc zbranim poslal tudi predsednik države Milan Kučan. Svečano so podelili tudi priznanje in plakele najzaslužnejšim članom iz posameznih društev. Med dobitniki sta bila tudi Ivan Vesel iz ( csnjic pri Moravčah in Ivanka Jcv-šnik iz. Kamnika, ki jo je za priznanje predlagalo domžalsko društvo vojnih invalidov. Uradnemu delu srečanja je sledil družabnejši del prireditve, pred Med udeleženci slovesnosti je bil tudi g. Jože Brodar, predsednik domžalskih vojnih invalidov. katerim je znani pisatelj z.godovinopisec Ivan Jan predstavil svojo knjigo Škof Rozman in kontinuiteta. Organizatorjem, sodelujočim v kulturnem programu in vsem, ki so prispevali svoj delež pri izvedbi vseslovenskega sreCanja ob 55. obletnici ZDV1S, se v imenu vseh Članov DruStva vojaških vojnih invalidov Domžale zahvaljujem Tekst in foto: JOŽE NOVAK Nekdanje vzdušje ob lickanju koruze Lickanje koruze pri Antonoveu v ("ešeniku, ki ga že vrsto let organizira Turistično rekreativno društvo Turnše - Češenik. iz leta v leto postaja vse bolj prijeten, zabaven, prijateljski in obenem tudi koristen dogodek, tako vaščanov iz omenjenih vasi, kol tudi drugih znancev (letos celo zastopniki povabljenega Turističnega društva Jarše). Mladinski center Luka vabi na likovno delavnico Mnogi mladi ze dobro poznale dejavnosti, ki se odvijajo v Mladinskem centru (MK") Luka na Ljubljanski 34. V letošnjem letu smo bili zelo aktivni. Organizirali smo več računalniških in likovnih delavnic. V času počitnic pa smo organizirali skupne pohode na okoliške hribe. Obiskali smo ludi slari grad nad Kamnikom, odšli v Kamniško Bistrico, na nobeno, sc kopali v Savi... Dodobra smo se razgibali pri igranju badmintona in nogometa. Z oktobrom začenjamo LIKOVNO Dl I AVNKO IZDELOVANJA VOŠČILNIC v različnih tehnikah in iz različnih materialov. Delavnica bo vsak četrtek Od 17.-19. ure do Božiča. Delavnica je brezplačna. Mladinski center Luka pa je za VSO MLADINO ODPRT VSAK PETEK IN SOBOTO OD 17.-22. URE. Prisrčno vabljeni! Župnijska karitas Domžale, MIC Luka ludi letos so na prvo soboto v oktobru izkušene in spretne roke. vztrajnost in dobra volja ter spodbujanje kar dveh harmonikarjev (eden iz II) Knina in eden iz II) Jarše) botrovali temu, da se je oh prlčetku skoraj nepremagljiv kup natrganih sloržev se pred polnočjo preobrazil v obešeno koruzo pod kozolcem, pripravljeno za sušenje. In seveda, da nc pozabim omenili sc enega pogoja za opravljeno delo in veselje, v zvezi s katerim pravijo, da prazen žakel nc stoji pokonci in še manj, da kaj naredi. To jc odlična jedača, ki pa se jc s pohvale vrednim originalnim cvičkom stopnjevala v še boljšo, la nas je krepčala in navduševala že med samim lickanjem v obliki izvrstnega domačega peciva (najbrž sad izkušenih domačink, katerim gre posebna po- hvala), po končanem delu pa te v obliki krepke malice, ob kateri nisi mogel dolgo zdržati, nc da bi se je lotil (pohvala g Kovaču iz TurnS). In kaj je hii izstopajoči skupni imenovalce, ki je bil pri delu povezoval in spravljal v dobro voljo prek petdeset zbranih vaščanov, povabljenih gostov iz TD Jarše in drugih? Pesem, ki jc bila zapeta če že ne sto odstotno pravilno, pa prav gotovo iz srca in z željo, da slovenska narodna pesem na tovrst- nih druženjih ne ugasne. Skratka, koristno, ki v tem primeru predstavlja predvsem ohranjanje starega kmečkega opravila, je bilo tako letos, kot doslej, zares združeno s prijetnim. Prijetnim v obliki veselja in sproščenosti v medsebojnih odnosih, kar jc danes marsikje vse težje iz preteklosti priklicali nazaj v vaško življenje. In Sc obvestilo in povabilo hkrati: Turistično rekreativno društvo Turnše - Češenik vabi lelos prvič tako krajane vasi Turnše in Češenik kot tudi vse ostale zainteresirane, na t.i. pohod od Litije do Čateža, ki bo II. novembra. Vsekakor bodite pozorni na vabila v obliki plakatov z informacijami, ki bodo pravočasno izobešena! JOŽE KOZJEK Izlet v Slovenske Konjice TD Jaršc-Rodiea je organiziralo prvi izlet v Slovenske konjice, mesto vina in (vetja, ki Je leta I998 dobilo priznanje Kntene Floride za najbolj urejeno evropsko cesto in v lelih 19% do 1999 pečat gostoljubnosti TZS ter priznanje za najlepše slovensko mesto. Ker si tudi v našem kraju prizadevamo za čim lepšo urejenost, sc nam jc porodila misel da bi si Slovenske Konjice poblize Ogledali Vse nase delo temelji na volontcrskcm delu in ker jc bilo lc-lcga preko celega Icla mnogo, smo na izlet povabili člane, ki so od spomladi do jeseni sodelovali pri vseh delovnih akcijah, in tudi člane, ki nas v narodnih nošah zastopajo na vseh prireditvah, tako doma kol tudi izven naših meja. Z izlelom smo jim izkazali hvaležnost za opravljeno delo, združili prijetno s korislnim in dali vzpodbude za nadaljnje delo. Oblačno septembrsko jutro nam ni pokvarilo razpoloženja, saj smo sc dobre volje z muzikantom Janezom odpravili na pot. Za jutranjo »dezinfekcijo« grla smo poskrbeli z domačo medico, Spchovko in raznim pecivom. Ob prijetnem kramljanju, ki ga jc spremljalo naše pelje, smo prispeli v Dravinjsko dolino, v objem pohorskih gozdov, vinorodnih gričev in rodovitne ravnice reke Dravinjc. Za dobrodošlico nas je v Slovenskih Konjicah pričakala prijazna vodička ga Francka Kračun in nas odpeljala do podjetja Gozdič, kjer so nam postregli z divjačino, ki sc |e kljub naši popol niči dobro prilegla Divjačina je v preteklosti krasila predvsem plemiška omizja in bogatejše meščanske kuhi nje, dandanes pa postaja vedno bolj priljubljena v vsakdanji prehrani. Pri ogledu Starega mestnega jedra. katerega posebna značilnost jc potok sredi starega trga, ki naj bi predstavljal zmajevo slino (po legendi), smo občudovali skrbno urejenost kraja s številnimi cvetličnimi nasadi in čistočo parkov ler domačij. Ogled zalo zanimive mestne galerije Ricmcr nam jc pričaral življenje grajske gospode z Izvirnim pohištvom. V n.idžupnijski cerkvi Sv. Jurija Z 62 m zvonikom, kjer smo odpeli lepo pesem, smo občudovali glavni oltar s šestimi stranskimi (včasih 12) oltarji, ki predstavljajo ponos kraju. Pot smo nadaljevali po vinski turis-lični cesti, v vinorodne zlate Skulcc z. naravnim parkom in 85 ha vinogradov. Na kmečkem turizmu Zlati grič, ki ga odlikuje dolgoletna tradicija pridelave sadja in vin, smo se okrepčali z odličnimi pristnimi vini iz. njihovih vinogradov. Prelep je bil razgled na vinorodne griče z. vinsko trto. Pohvalijo sc tudi z igriščem za golf, ki leži v idiličnem okolju med vinogradi, neposredno ob mestecu. Igralna polja pa popestri potok, ki leče po sredini igrišča. V dvorcu Trcbni k nas jc v grajskem oblačilu prisrčno pričakal hudomušen »oskrbnik graščine«, in nam na šegav način predstavil posebnosti graščine, njenfi zgodovino in življenje grajske gospode, Sledil je ogled zbirke starih kočij in zeliščne galerije, kjer nam je predstavil tipična zelišča, zeliščne izdelke in postopke izdelave. Poskrbel jc za pravo veselo razpoloženje, zalo smo se težko poslovili od njega in sc napotili v Žičko Kartuzijo. kjer so prebivali menihi-kartuzijani z zelo strogim redovnim življenjem. Ukvarjali so sc [udi z lekar-nisi vinu. zdravilstvom, mlinarstvom, opekarslvom, #steklarstvom in drugimi deli, ki so služila za preživetje redovne skupnosti. Menihi so s svojim delovanjem puščali vpliv na dogajanja na Konjiškem in njihov red, duhovno polno a Skromno življenje, navdihu- |e kraj se danes Najstarejše gostišče Gas-liiž. kartuzi.janska klel in zeliščna lekarna oživljajo zgodovino med zidovi Kartuzijc. Zalo nas je pričakala bogato obložena miza z. zeliščnimi namazi in pristno domačo kapljico zeliščnih napitkov. To jc nerazvit kraj, kjer jc šc neokrnjnena narava in kjer občutiš pravo tišino in mir. Po ogledu vrtnarstva Polcgck, ki je bilo prava paša za oči, smo si ogledali lepo urejeno štajersko vas ZiCe. dobitnico bronaste medalje, z ohranjenimi obrtmi kovaštva, žage in mlina na vodo ter pletarstva. Zal se dcguslaci-je vin v slari obokani Kokolčevi kleli nismo udeležili, ker nas je na kmečkem turizmu Iršič z cnourno zamudo žc čakalo kosilo. Lepa lokacija, ki omogoča čudovit razgled v zeleno naravo in gostoljubna zakonca Iršič ter naš muzikant so pripomogli, da smo z glasbo, petjem in plesom v veselem razpoloženju preživeli preostanek dneva. Izlet, kjer smo ujeli šepet krajevnih legend in spoznali pomen življenja teh ljudi, nam bo ostal v lepem spominu. Mnogi pomniki bogate zgodovine kažejo, tla SO že generacije njihovih prednikov videle lepoto teh krajev in že- lele živeli, delati in pripadali temu kraju. Danes so Konjičani ponosni na svoje meslo in ustvarjajo takšno podobo kraja, ki jo radi delijo z obiskovalci. So samozavestni in gostoljubni, ker spoštujejo sadove Svojega dela in jih ladi delijo z vsemi, ki jih cenijo. Ob slovesu nam je ga. Kračunova podarila spominke s semenom sončnice, ki nas bo spominjala na nepozabni dan, ki smo ga preživeli skupaj. Njej in Turistično informativnem centru se za čudovito voden izlet vsi iskreno zahvaljujemo. Konjice, mesto cvetja in vina je treba videti, jih doživeti s številnimi lepotami in tako postanejo nepozabne. Nepozabni so nam ostali ludi naši vtisi, zato priporočamo tudi ostalim organizacijam, da si mesto ogledajo in verjemite mi, ne bo vam žal. Neven k a Narobe Jesenski izlet po Bizeljskem Če je jesen lepa, je tudi planiran in izveden izlet lep. Tako je bilo v sredo 4. oktobra letos, ko ga je Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale organiziralo za vse Občinske odbore v novo nastalih občinah. 137 izletnikov sc jc odpravilo na izlet ob 8. uri zjutraj in sc vračalo v poznih večernih urah, polni nove energije, lepih in zanimivih vtisov o krajih Hišnica ob Sotli in pokrajine Bizeljsko. Naše potovanje jc potekalo iz Domžal preko Trojan-Cclja-Šcntjurja, do Pod-četrlka s krajšim postankom v Alom-skih toplicah (možnost kopanja). Od tu smo se peljali na znano kmetijo Ježov-nik (Jelenov greben), Olimjc. Skupaj z lastnikom smo si ogledali jelenovo družino. V trgovini je bilo možno kupiti izdelke iz jelenovega mesa, ki slovijo kol prava specialilcla kraja in tudi izven. V prijetnem gostinskem ambicij-tu smo se okrepčali in pol nadaljevali v Sedlarjevo. Tu smo položili venec na spomenik, v spomin prihoda XIV. divizije iz Hrvaške na Štajersko, v noči ixl 6. 2. na 7. 2. 1944, ko so borci tc divizije stopili na Štajersko iz Hrvaške. Ob spomeniku jc prva recitirala Francka Kosmač, za tem pa smo vsi skupaj zapeli nekaj partizanskih pesmi in prižgali sveče. V lepem sončnem opoldnevu smo sc poslovili m popeljali k družini Zagmajstcr v Staro vas pri Bizeljskem. Tu nas je sprejela gostoljubna družina. Ob 14. uri smo obiskali še znano Gostilno »Kocjan« v Slari vasi, kjer smo imeli skupno kosilo. Po obilnem domačem kosilu sc je med udeleženci pojavil naš voznik Lojze Knavs s svojo harmoniko, in zvabil nekatere pare na ples. Izletniki so v prijetni družbi tudi zapeli. Med izletniki jc bilo veliko takih, ki smo prvič in verjetno ne zadnjič obiskali te znamenite turistične kraje. Zadovoljni z vsem smo se v poznih popoldanskih urah poslovili od gostiteljev Ivanke in Mirana Kocjana ter družine Zagmajster iz Stare vasi in se po isti poti vračali nazaj. V imenu vseh udeležencev in v svojem imenu, sc zahvaljujem organizatorju izleta, vodiču Rajku Hafnerju, vsem trem šoferjem in ostalim, ki ste sodelovali pri pripravah programa. Vsi skupaj pa si želimo pred koncem lega leta še en izlet. Zabeležil in foto: JOŽE NOVAK Spomenik *IV. diviziji, ki je v noči od 6. 2. na 7. 2. 1944 stopila na Štajersko pri Sedlarjevem. Ob spomeniku podpredsednik Območnega odbora ZB in udeležencev NOB Domžale Rajko Hafner in preživeli borec Gabrijel Pugelj iz Domžal. Vsi udeleženci smo zapeli nekaj partizanskih pesmi, recitirala pa je Francka Kosmač. Mednarodni dan starejših -v DU Vir OZN je 1. oktober razglasila za DAN STAREJŠIH. Zato tu di na Viru vsako leto obeležimo ta dan: imeli smo že predavanja, v goste smo povabili humorista, pripravili smo kulturni večer, poskrbeli smo za povezavo med mladimi in starejšimi ler tako skupno praznovali DAN STAREJŠIH in TEDEN OTROKA. l.ctos smo se odločili nekoliko drugače. Združili smo ta dan in kostanjev piknik ter zelo prijeten dan preživeli v prelepi naravi ob bajerju Črnelo Najprej smo z obiskom na domu zbrali prijave, da smo ugotovili, če so ljudje za tak način praznovanja. Bili smo prijetno presenečeni, saj se je prijavilo skoraj 150 starejših Odločili smo se, da bo vsak sam poskrbel za »dostavo« k bajerju, vse pa smo povabili, naj se priključijo skupinama, ki bosta k bajerju odšli peš ali s kolesi. Zbirni mesti sta bili v Dobu in pred trgovino na Ko-ličevem. Večina se je odločila Za kolesarjenje, nekaj pa nas |c vendarle odšlo pes in smo brez večjega napora zmogli ne preveč prometno pot do bajerja. Spotoma smo zvedeli nekaj zgodovine o bližnjih gradovih in ugotovili, da so kar preveč zapuščeni in neizkoriščeni v turistične namene. Ko smo se zbrali ob bajerju, je predsednica DU Vir vse res prisrčno pozdravila, jim čestitala k DNEVU STAREJŠIH, jih opozorila na letošnje leto, ki je namenjeno preprečevanju fizičnega in psihičnega nasilja nad starejšimi, ki so ga - na Žalost - mnogi deležni doma. v domovini, v bolnišnicah in drugod, čeprav prikrito, pa vendarle. Nekaj besed je namenila tudi jesenskim volitvam, kjer bomo odločali o poslancih, ki bodo štiri leta krojili naše življenje. Za še lepši dan so poskrbeli neulrudni muzikanti, lakoto smo pregnali s skromno pogos-tilvijo ter kostanjem, ki so ga utihnili naši kolesarji in upokojenke iz Doba. V vrste upokojencev smo sprejeli novega člana, zaplesali in skupaj ubrano ter veselo zapeli, da nam je dan kar prehitro minil. Še posebno veseli smo bili, ker so na srečanje prišli tudi taki, ki se drugih aktivnosti društva zaradi starosti, invalidnosti in vseh drugih mogočih obveznosti ne morejo udeleževati. Mislim, da so se med nami dobro počutili, saj srno skupaj vztrajali kar do noči in se potem veseli in zadovoljni vračali domov Moram pa se za tako prijeten dan nekaterim posebej zahvaliti. Zahvalo smo dolžni Ribiški družini Domžale, ker nam je odstopila prostor za srečanje, gostilni Ribič na Viru za vso dosedanjo pomoč pri našem delu, g. Hrovatu in muzikantom, dobskim upokojenkam in našim kolesarjem za kostanj, vsem pridnim gospodinjam za sladke dobrote, vsem tistim, ki ste poskrbeli za aperitive in sladek mošt ter še posebej vsem članom upravnega in nadzornega odbora DU Vir, ki s svojim delom in nesebično pomočjo resnično vedno pripomorejo, da nam srečanja in druge dejavnosti uspejo. Če sem še koga. ki bi si posebej zaslužil zahvalo, pozabila,-naj prosim oprosti, saj se ob koncu resnično zahvaljujem vsem, ki ste bili z nami na prazno vanju, ker ste s sabo prinesli dobro voljo in z nami vred počastili DAN STAREJŠIH HVALA VAM VSEM! BETKA POTOČNIK IZ DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Iz. Doma upokojencev Domžale Proti morju stran 10 Prizor z odprtja razstave v Ennigerlohju Mavrica v novi sezoni Novo jescnsko-zimsko sezono smo v klubu MAVRICA pričeli s pripravo razstave fotografij v nemškem mestu Fnnigcrloh v Severnem Porenju-VVestfaliji. Središče te pokrajine je znano univerzitetno mesto Miinster. Stiki med kulturniki tega mesta in kulturnimi društvi iz Kamnika in okolice so se pričeli pred desetimi leti. Kamniški likovniki so jih navezali s člani Likovnega društva ARTIG CRKATIV iz Knnigerlohja. Osebno pa je najbolj kriv za te stike predsednik njihovega društva, gospod Hahnel. ki je oženil Kamničanko. Po nekajkratnih izmenjavah in obiskih v obe smeri so srečanja postala tradicionalna in se razširila na več področij, zlasti na glasbeno in pevsko področje. Člani Mavrice iz Radomelj smo bili zaradi dobrega sodelovanja s kamniško kulturo in društvi povabljeni že na prvo srečanje leta 1992, po uspeli razstavi leta 1997 v Knnigerloh ju pa so nas gostitelji letos spet povabili, da v njihovem kulturnem domu, v prenovljeni stari žganjarni (Alte Brenherei) - odpremo razstavo. Odločili smo se, da na 45 fotografijah predstavimo našo naravno in kulturno-zgo-dovinsko znamenitost - VELIKO PLANINO - v štirih letnih časih. Poleg Članov MAVRICI: so na srečanje v Nemčijo potovali tudi člani istoimenskega mešanega pevskega zbora iz Srednje vasi v Tuhinju ler narodnozabavni ansambel VIHARNIKI. Po skoraj Ift-urni vožnji z avtobusom smo. dokaj utrujeni, takoj pričeli postavljati razstavo, kajti program našega gostovanja je bil zelo natrpan. Ze isti veCer smo prisostovali koncertu našega pevskega zbora v cerkvi Sv. Štefana blizu 13 km oddalje-nom mestu Bcckum. Naslednji dan. v nedeljo dopoldan, pa smo bili priče podobnemu koncertu V cerkvi Sv. Jakoba v l•'nningerlohju. Zares lepo m občuteno prepevanje slovenskih cerkvenih in umetnih pestiti so poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Istega dne popoldne smo v kulturnem domu odprli našo razstavo. Ob otvoritvi so spet nastopili naši pevci in zapeli nekaj slovenskih narodnih, njihovo petje pa smo obogatili z. barvnimi diapozitivi in tako ustvarili čudovito sozvočje pesmi in slike. V imenu gostiteljev nas je pozdravila predsednica njihovega kulturnega društva, gospa Rosi-da Eickelpasch, z. nase strani pa je prireditev imenitno vodila in hkrati prevajala v nemščino in obratno prof. Marta JanežiC. Razstavo je odprl župan mesta, gospod Hans Ulrich Brinkmann. Člani ansambla Viharni ki so imeli zlasti ob večerih veliko dela z zabavanjem tamkajšnjih prebivalcev. Med njimi je zelo veliko tujcev, (ios-litclji so nam povedali, da živi v mestu in okolici v zgledni slogi 32 narodnosti, med njim ne manjka Slovencev. Ko so li iz lokalnih medijev izvedeli za naš prihod in prireditve. SO tudi iz 50 km oddaljenih krajev prihiteli, da bi se srečali in pozabavali z nami. Viharniki so nastopili tudi v kulturno-zabavncni programu na predvečer mestnega praznika. V ponedeljek so nas gostitelji peljali na ogled zanimivega vodnega gradu Vischcring. Grad dobesedno stoji v vodi in je zaradi obrambe obkrožen s cca 30 metrov širokim kanalom. Kar prehitro jc prišel čas slovesa. Pospravili sinu našo razstavo, Viharniki pa in strumente in se vsi skupaj poslovili od prijaznih gostiteljev. Naslednje srečanje bo prihodnje leto v Kamniku, ko nam bodo ob dnevu narodnih noš vrnili obisk. Polni vtisov z gostovanja v Nemčiji se člani kluba Mavrica žc pripravljamo rta nove prireditve, ki jih imamo letos še v načrtu. V slabih treh mesecih - do novega leta naj bi odprli še tri razstave. Z razstavo PORTRET MOJSTRA IN PRIJATI I J A Se bomo najprej spomnili našega, pred poldrugim mesecem umrlega prijatelja, učitelja in častnega člana, mednarodnega mojstra fotografije VLASTJE ŠIMONČI-ČA. Razstavo bomo odprli 26. oktobra v Kulturnem domu v Radomljah. V GALERIJI DOMŽALE bomo 9. oktobra odprli retrospektivno razstavo z naslovom LJUBLJANA 70 -SVETOVNA METROPOLA in se z. njo spomnili velikega športnega dogodka pri nas, svetovnega prvenstva v košarki. Obletnica tega dogodka sovpada tudi s praznovanjem 50 letnice Košarkarskega kluba Domžale. Člani Mavrice pa se bomo ob tej priliki spomnili tudi našega letos umrlega ustanovnega in častnega člana VILIJA MAJHENIČA. Tretja, za nas vsekakor najzahtevnejša, pa bo slovenska pregledna razstava fotografij, katere izvedbo nam jc zaupala Fotografska zveza Slovenije. Na razstavi bo sodelovalo veliko število ljubiteljskih fotografov, včlanjenih v 30 društev in klubov Fotografske zveze Slovenije ter iz. zamejstva. Razstavo bomo odprli 23. novembra letos v kulturnem domu v Radomljah. Navedli smo samo najbolj odmevne prireditve, marsikaj pa se bo dogajalo tudi »za kulisami«, zlasli v naši video sekciji, katere člani tudi ne poznajo oz. si ne privoščijo počitka. Pred mlinom na veter v v Športno društvo Želva Radomlje Otroška olimpiada 2000 Tudi v nas, starejših, živi pustolovski in raziskovalni duh, zato se vsako leto v Domu upokojencev Domžale odpravimo na več krajših in en celodnevni izlet po naši domovini. Ogledujemo si kulturne, zgodovinske in naravne lepote, ki smo jih spoznali že kdaj prej ali pa jih srečamo prvič. I etos so nas naše želje in pot vodili na Kras in proti morju. Kar 35 stanovalcev seje opogumilo za to malo daljšo pot. Zjutraj na dan odhoda sc jc takoj zjutraj zasmcjalo sonce in nas razveselilo, ko smo polni pričakovanja vstopali na avtobus. Z nami jc Slo tudi 9 spremljevalcev - delavcev Doma, tako da smo sc čutili varne in smo sc sproščeno predali vožnji. Najprej smo se podali proti Lipici, kjer vzrejajo najelcgantncjSc plemenske konje, ki so znani po celem svetu. Ogledali sinu si hleve, vad-bišča za konje in razstavo starih kočij. Medtem ko smo poslušali razlago našega vodiča o nastanku, razvoju in življenju Lipice in lipicancev, smo lahko božali, trepljali konje, se jim pustili ovoha vali in sc spoznavali s konji. Zanimivi so bili tudi mali žrebički šcllandskih ponijev, ki so veselo poskakovali v ogradi za svojimi materami. Preden sinu sc poslovili od Lipice, smo sc, seveda, pokrepčali s prigrizkom, ki so nam ga pripravili v kuhinji. Pot nas je vodila naprej proti morju in komaj smo čakali, da z vrha Črnega Kala zagledamo v daljavi morje. Ko smo ga uzrli, smo veselo začeli prepevati pesmi o morju, barkah, dekletih... Prav hitro jc šlo po ovinkih do Kopra, kjer smo sc obrnili levo in ves čas do Izole občudovali modro morje, ki sc jc bleščalo na naši desni. Kosili smo v hotelu Delfin, sc pozanimali za proste počitniške sobe, ker pa ni bilo prostora, smo se podali v marino, kjer naj bi nas čakala turistična barka Zlatopcrka. Ob veliki množici jaht, bark, čolnov in drugih plovil smo se malo zmedli in šele s pomočjo mobilnega telefona našli pravo barko. Malo nas jc tudi skrbelo, kako bomo vstopili na barko, saj to niso trdna tla in tudi stopnice so bile sirme ler zelo visoke. Kar nekaj nas jc bilo tudi na vozičkih, vendar sc z. voljo premagajo vse težave in polni optimizma ter pričakovanja smo odpluli proti izhodu iz marine. Kar hitro smo zapeli »Barčica po morju plava« in druge ricsmi. ki smo sc jih spomnili in opevajo morje. Potem smo sc predali morju, soncu in čudovitemu razgledu na striiiijansko obalo. Mesečev zaliv... Vse do slovcnsko-lirvaške meje sredi Piranskega zaliva srno se podali, nalo pa sc med občudovanjem Portoroža in hotelskega kompleksa obrnili in zapluli nazaj proti Izoli. Med potjo smo imeli tudi prijeten opravek, da smo gospo Vrbovec, ki jc bila pri svojih 92 letih prvič na morju, poškropili z morsko vodo, da je lahko okusila, da je morje res slano. Bilo jc smeha in veselja, poziranja BI fotografiranja za lepe spomine na morje. Naša dva gostitelja - mlada mornarja na »Rdečcpcrki« sla nas prijazno in varno pripeljala do marine, kjer nas jc žc čakal avtobus. Odpeljali smo se proti domu in sc Sc vmes ustavili za okrepčilo. Vso pot domov smo veselo prepevali »melodije po željah posameznih izletnikov« in sc okoli sedmih zvečer varno pripeljali domov. Prijetno utrujeni smo sc žc kar težko skobacali iz. avtobusa. Snovi za pogovor in obujanje prijetnih spominov pa bo do naslednjega izleta, ki se ga žc veselimo, dovolj. M, K, Gospod Lojze Golob, 21 let homški župnik le in učilnice, ure-anjc in obnova cerkve pa jc potc- vduševala za poglobitev vere in iskanje smisla življenja. Mladim je bil on krivec, da se je v našem občestvu zbudilo mnogo novega življenja Na veliki šmaren je minilo 21 let ob prihodu g. Lojzeta Goloba na Homec pri Kamniku. Fara-ni sc živo spominjamo dne, ko smo ga spoznali kot homškega kaplana, pomoč tedanjemu župniku gospodu Karlu Babni-ku. Bil je mlad in iz njega je sevala silna energija, veselje in božja luč. Farani smo ga vzljubili v prvem hipu in v župniji je zavel nov veter ljubezni in sodelovanja. Božja volja je bila, da jc bil kaplan le kratek čas, saj je po smrti gospoda župnika prevzel župnijo. To, kar sc jc že prve dni njegovega prihoda o njem govorilo, smo kmalu vsi spoznali za resni co. Gospod Lojze Golob jc bil od vsega začetka človek trdne volje, vesele narave in predanosti svojemu duhovnemu poklicu. Svojo podjetnost in gospodarnost jc dokazoval vsa leia od začetka svojega dušnega past i r-stva na Homcu. Najprej si je moral uredili stanovanje v starem župnisču, ki jc bilo v neprimernem stanju za bivanje. Sledila je gradnja nove kapc- Poslovilna maša g. Lojzeta Goloba, homškega župnika Foto: Toni Iglic opora in pomoč ter vzor v odločnem spopadanju s problemi, ki jih prinaša Življenje. Pogovor z njim nam je vlival novih moči. zalo je prav kala skozi vsa leta, saj jc sedaj prenovljena in žari v vsem sijaju. Obnovljen je bil ludi zvonik in mežnarija ob cerkvi. Gospod Lojze ni poznal počitka na gospodarskem in ne na duhovnem področju. Vedno jc bil prvi pobudnik številnih duhovnih gibanj. Znal je prisluhniti potrebam ljudi v stiskali in hotenjih po pristnej-ših odnosih med nami. Začutili smo. tla smo kot Župnija skupnost, ki Zi vi in dela za duhovno blaginjo vseh ljudi dobre volje. Veliko svojega časa in energije je posvetil delu z. mladimi, verouku, |ievskim skupf1 nam, duhovnim gibanjem, ki so mladino nu- na verskem, kulturnem, kal Nalivnem in drugih področjih. Iz. veroučnih mladinskih skupin so dozorela družinska občestva, katera se vedno črpajo zaklade ljubezni in prijateljstva, ki smo jih odkrivali v branju evangelija in pogovorih o izzivih sodobnega sveta. Ciospod Ijojz.e (iolob jc vzorno sodeloval / lokalnimi skupnostmi in društvi ter s svojimi idejami in vizijo sooblikoval javnO življenje. V letošnjem letu je na župniji slovesno obhajal srebrno mašo - pelin-dvajset let duhovniškega poklica. Enaindvajset let jc jc deloval na Homcu, svoje duhovno poslanstvo pa bo nadaljeval v Dobrovi pri Ljubljani Ob odhodu mu prijatelji in farani iz honiškc župnije želimo, da svoje delo nadaljuje z veseljem in navdušen jeni, predvsem pa z božjo pomočjo in Marijinim varstvom M. L. in B. J. Športno društvo Želva iz Radomelj je letos že drugič priredilo otroško olimpiado. Mlado športno društvo s sedežem v Radomljah, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, si je za svoje prioritetno delovanje zadalo razvijanje športne dejavnosti pri najmlajših in ženskah (organizirana vadba za starejše od 30-ih let na OŠ V. Perko v Domžalah). Prvo otroško olimpiado smo organizirali lansko leto na igrišCu pred OŠ v Radomljah. Kljub temu da nismo imeli velike propagande ali podpore sponzorjev, se je prireditve udeležilo preko trideset, letošnje leto pa že blizu petdeset malčkov v starosti od treh do sedmih let. Ti so z velikim veseljem in spretnostjo premagovali različne ovire - tekali, skakali, prenašali balone na loparjih v stajico, metali na koš, streljali na gol. si podajali ali odbijali žogo čez mrežo, kobacali po različno sestavljenih blazinah, ipd. Ker so pri OS Radomlje začeli z gradbenimi deli. smo IctoSnjo olimpiado organizirali v športnem parku v Jaršah, kjer nam je ND Jarše velikodušno odstopilo prostor. Pro- gram je bil podoben lanski olimpiadi, vpletli smo tudi nekaj novosti. Starši so ves čas lepo sodelovali z otroki, jih usmerjali, spodbujali, jim pomagali, čc jc bilo potrebno, in S£ tudi sami preizkusih v nekaterih veščinah. Med tekmovanjem so se malčki odžejali ob sokovih, po končani so se najraje spuščali po poligonu, se plazili, kobacali, kotalili in skakali po blazinah, do malo starejših, ki so žc radi tekmovali in sc primerjali med seboj, do staršev, ki so z velikim veseljem sodelovali in z. navdušenjem opazovali njihove spretnosti. Za lepo preživeto sobotno dopoldne bi se radi zahvalili učencem in olimpiadi pa jc vsak od njih prejel medaljo in skromen priboljsek. Zmagovalci so bili namreč vsi - od najmlajših trikotnikov in stiiilctnikov, ki učenkam iz. OS Preserje pri Radomljah, ki so pomagali pri organizaciji in vodenju posameznih skupin otrok. OŠ Radomlje in OS V. Perko Domžale, ki sla nam posodila športne rekvizite in ozvočenje in sadje - zelenjavi Izvir Radomlje za sadje. S takšnimi in podobnimi dejavnostmi bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj jih je premalo, bile pa bi zelo dobrodošle, še posebej za otroke, ki niso vključeni v vrtec, saj jc športna vzgoja v tem obdobju zelo pomembna za razvoj naših malčkov. OLGA KRISTAN ŠRAJ in META PIRNAT RADOVIC Vloge za znižano plačilo vrtca Starši, ki imate otroke v vrtcih in ki uveljavljate znižano plačilo, naj bi oddali ponovne vloge na vašo matično občino najkasneje do 15. novembra 2000. Obrazec naj bi dobili v knjigarni. Predvidevamo, da jc precej staršev obrazec žc dobilo in jih oddalo na občino, večji del staršev pa obrazcev najbrž Sc ni oddalo. Konec meseca oktobra je namreč v prodaji pričelo obrazcev zmanjkovali. Ministrstvo za šolslvo in šport je vrtcem in občinam šele 24. oktobra pojasnilo, zakaj v prodali zmanjkuje obrazcev. Ministrstvo namreč zaključuje pripravo sprememb in dopolnitev Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Predvidevajo, da bo pravilnik objavljen najkasneje v začetku novembra. Po objavi pa bodo v prodaji na voljo novi obrazci. Starši, ki ste obrazce že oddali, jih boste morali morda dopolniti. O tem boste obveščeni. Starši, ki obrazcev nimate, pa pošljite vaši matični občini vlogo brez obrazca in sicer dopis z vašo izjavo, da nameravate uveljavljati znižano plačilo. Vlogo boste kasneje, ko boste imeli na voljo obrazec, dopolnili. Dopis pošljite na občino do 15. novembra, v primeru da ste občani občine Domžale, na naslov: Občina Domžale. Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69. V vlogah za znižano plačilo se bodo upoštevali dohodki iz preteklega leta. t. j. leta 1999 in premoženje. Novoodmcrjcno znižano plačilo sc bo na podlagi teh vlog uveljavilo s L 1.20(11. SlarSem, ki znižanega plačina nc bosle uveljavljali, bo vrtec te naprej oz, na novo od 1.1. 2001 obračunaval polni prispevek, lo je 80% cene programa, v katerega je otrok vključen. Slarše posebej opozarjamo na 32. člen Zakona o vrtcih, ki določa, da se plačilo staršev določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo mi zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Ker lestvica upošteva le dohodek, premoženje pa se posebej ne vrednoti, 5. odstavek istega člena omogoča, da občina določi višje ali nižje plačilo, izkazanega dohodka, čc ugotovi, da jc dejanski socialni položaj družine boljši ali slabši, kol kažejo dohodki. To ugotovi na ta način, da se poslužuje mnenja socialne službe ali davčnega organa. Vsako leto se v mesecu februarju ob prejemu položnic za obračun vrtca za mesec januar na upravi vrtca zglasi več staršev z vprašanjem: »Ali ste podražili vrtce?« ali pa: »Ali jc mogoče, da se je vrtec pocenil?« Razložimo jim, da sc cena vrtca oz. programa ni spremenila, pač pa sc jc spremenil njihov prispevek k ceni programa. Nekateri starši pa neprijetno presenečeni v mesecu februarju s prejemom položnic s polnim zneskom ugotovijo, da so pozabin vložiti vlogo za znižano plačilo, ki bi jo morali vložiti žc novembra prejšnjega leta. Opažamo, da imajo starši težave pri razumevanju in ločevanju pojmov cene programa v vrtcu in prispevka staršev k tej ceni programa. Ob objavah novih cenikov si večinoma pogledajo le pripadajoče prispevke po dohodkovni lestvici in si rečejo, da je lo njihova nova cena za vrtec, pozabijo pa si izračunati, kolikšna je njihova subvencija OZ, razlika do celotne cene programa. Po informacijah Ministrstva za šolstvo in spori starši v povprečju v Sloveniji krijejo le 30% cene programov v vrtcih, 70% cene pa se krije iz občinskih proračunov. Povprečni prispevek staršev za vrtec v Sloveniji je 14.311 sit. V občini Domžale je povprečni prispevek Maršev k ceni vrtca .18% OZ, 19.362 sit. V povprečju 62% torej obema Domžale subvencionira oz. doplačane staršem mesečno na otroka pri kritju stroškov za vrtec. V višini 20% subencionira vse starše nc glede na dohodek in premoženje, nadaljnja subvencija pa jc odvisna od dohodkov in premoženja staršev. Cene programov so po vrtcih v Sloveniji različne. V Vrtcu Domžale je cena programa 54.328 sit za I. starostno skupino in 45.478 sit za II. starostno skupino. Poglejte si vaš prispevek, ki jc razviden na položnici in izračunajte razliko do eenc programa. Ugotovili boste, da prejemate visoko subvencijo iz občinskega proračuna - vsak mesec in to kar nekaj let. Starši, ki otrok nimajo v vrtcih, teh subvencij niso deležni. MIJA JERMAN - VRTEC DOMŽALE stran 11 DESET LET CPV DOMŽALE 10 let Centra požarne varnosti Domžale Včeraj, danes jutri Center požarne varnosti Domžale Iclos beleži 10-letnico ustanovitve, zato je mesec požarne varnosti priložnost, da se z njegovo dejavnostjo in nacrti podrobno seznanimo. V Sloveniji domžalski eenler vzbuja posebno pozornost, saj je domala, edinstven po organizacijski obliki, katere rezultat je velika racionalnost in učinkovitost. Čeprav je ( VPV v sestavi Hcliosa, s svojo dejavnostjo pokriva območja občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin ter s 24 urno pripravljenostjo varuje in nudi pomoč ob požarih, nesrečah z nevarnimi snovmi, prometnih in drugih nesrečah, ki ogrožajo ljudi in njihova premoženja. Pogovor z vodjem poklicne gasilske enote CPV Rudijem Volčinijem, varnostnim inženirjem, razkriva marsi-kaj zanimivega. Ker vas utegne prepričati, da (TV potrebujemo, saj zagotavlja visok standard varnosti pred požari in drugimi nesrečami. 11 pajmo, da bo tudi v prihodnje tako. • Koliko časa si že zaposlen v Heliosu in kaj je bilo tvoje prvo delo? V llcliosu sem zaposlen Zc petnajsto lelo. Prvo zaposlitev sem opravljal pol leta pripravništva v vzdrževanju, od tedaj pa sem ves cal v gasilski službi. • Zakaj si se odločil, da greš med gasilce? takrat so v Hcliosu zaceli pomlajali gasilsko sluZbo, ker sem imel primerno vrsto izobrazbe, malo pa sem gasilstvo tudi Zc poznal od prej, sem pać prisd k gasilcem in tam sem ostal dO danes. • Z izgradnjo Centra pozorne varnosti se je gasilska dejavnost v Hetiosu precej spremenila. Kako ocenjuješ začetek delovanja CPV? Dejstvo je, da llelios potrebuje profesionalno ekipo gasilcev, ki niso samo preventivei, ampak tudi operalivei. Z i* gradnjo Centra požarne varnosti in delovanjem naših gasilcev tudi kot opera tivcev, se je zagotovo dvignil kvalitetni nivo naše službe Na drugi strani pa je Se več pridobila lokalna skupnost z nad-standardno ponudbo na tem področju. • V desetih letih se je profesionalna eki- Rudi Volčini pa CPV spopadla s številnimi požari in drugimi nesrečami, ki so zahtevale hitro in učinkovito pomoč. Kakšne trende opažate pri tem? V dcselili letih smo se res Ze prekalili in se lahko merimo z vsemi poklicni- Okrogla miza ob 10. obletnici Deset let dela intervencijske enote za požare in druge nesreće na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin je bila priložnost za temeljito oceno dosedanjega dela in poglobljeno presojo, kako tudi v prihodnje zagotavljati visok standard vrnosti pred požari in drugimi nesrečami. To je bilo opravljeno na okrogli mizi o organiziranosti in delovanju poklicne enote CPV v prihodnjem obdobju, na kateri so poleg županov oz. predstavnikov občin, gasilskih zvez. predstavnikov Uprave Hcliosa sodelovali tudi predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, podjetij, zaposleni v CPV in drugi. V drugem, prazničnem delu srečanja pa je llelios d.d. ob 10-lctnici delovanja Centra požarne varnosti številnim skupnostim in posameznikom podelil priznanja za izjemne zasluge pri ustanovitvi in delovanju Centra požarne var-nosii Domžale. Ena izmed najpomembnejših nalog CPV |e, da poma- ga v primeru požarov. Ta-ole so člani CPV skupaj s prostovoljci gasili stanovanjsko hišo 3. oktobra v Studi. mi enotam pri nas (to nam priznavajo tudi drugi), kar se tiče kvalitete kadra. Sodobni požari so postali strokovno veliko bolj zahtevni, kar spomnile se zadnjih požarov v industriji. Včasih je bilo pomembno, da je bilo na požaru čim več ljudi, danes pa se usmerjamo predvsem v manjše intervencijske enote, ki pa morajo hiti podprte s kvalitetno opremo. Te enote pridejo na požari.šče hitro, lokaliziraju jKižar in aktivirajo še dodatne enote z več ljudmi, da sc požar dokončno pogasi. • Koliko časa potrebujete od klica do odhoda na intervencijo? Če je ekipa v enoti, izvozimo brez problema v dveh minutah. Ker pa smo veliko na terena in del ekipe izvoz s le-rena, potrebujemo včasih kako minuto vi i: I i čast so v primerjavi s prostovoljnimi enotami bistveno krajši in ravno tu je prednost poklicnih enot. Pri požaru pa se vse zgodi v prvih petih minutah in ta čas moramo lovili, čc hočemo uspešno posredovali. • Usklajenost različnih dejavnikov ob požarih in drugih nezgodah je zelo pomembna. Kakšne izkušnje imate pri sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi? lahko se pohvalimo, da smo bili v Domžalah prvi. ki smo uvedli visoko stopnjo sodelovanja med poklicnimi in prostovoljnimi enotami. Mi smo lako maloštevilni, da večjega požara sami nc moremo pogasili, smo pa zelo hitro na po. žarišču in požar lahko zadržimo in organiziramo laktiko. S tem olajšamo pri- Ko ves, kam greš. Audi Na zalogi vsi modeli. od novtga A2 do A8, allroad, multitronic ... Posebna ponudba promocijskih vozil. Samo pri nas vam kupljeno novo vozilo dostavimo tudi na dom! DOMŽALE Informacije Ljubljanska e. 1 - Domžale - Tel. 01 72 16 185 Eden od članov CPV je mlademu tekmovalcu nazorno predstavil nalogo, v kateri |e moral z vodnim curkom zbiti tarčo. hod prostovoljnim enotam, ki sc lahko v miru zberejo in odidejo na intervencijo. S tem zagotovo zmanjšamo škodo, ki hi lahko nastala, Lahko rečeni, da na požarih odlično sodelujemo. • CPV ima kar precej razširjeno dejavnost. S čim se pravzaprav ukvarjate? Ukvarjamo se predvsem s pokrivanjem operativne in preventivne dejavnosti v Hcliosu. Poleg tega imamo pogodno za posredovanje pri požarih z občinami, ki so nastale iz bivše domžalske. Imamo tudi pogodbo z Upravo za zaščito in reševanje, za posredovanje pri prometnih nesrečah in nesrečah / nevarnimi snovmi na našem območju. Poleg naštetih dejavnosti imamo tudi komercialni del. ki zajema servis in prodajo gasilnih aparatov in ostale gasilske opreme, pooblastila in preizkus hidrantov in za izobraževanje kadrov s področja požarnega varstva. • Reševanje ljudi in premoienja zahteva vrhunsko usposobljenost in opremljenost. Teren, ki ga pokrivate se razteza od tefko dostopnih vasi in zaselkov do mestnih središč z visokimi stavbami. Ali imate ustrezno opremo za take posege? Vsekakor je oprema bistvena za uspešno tlelo. Je pa ta oprema veCkrat nerazumljivo draga in zalo zelo težko dosegljiva. Prava muka, glede na razpložljiva sredstva jc sestavili TinanCno konstrukcijo za nakup malo večjega vozila. Poleg tega naletiš še na nerazumevanje, kot da bi kupovali za svoj prestiž in nc /a skupno dobro. • V večini podjetij so ukinili gasilsko službo in se sedaj očitno zanašajo na CPV in prostovoljne gasilske enote. Ali podjetja financirajo ta del dejavnosti CPV-ju, tudi takrat ko ni nezgod in ne gori? V naši okolici obstajajo podjetji, ki bi morala po zakonu imeti poklicne ga- silske enote, ker pa smo mi blizu, so te enote ukinili. Vendar pa mi od tega nimamo niC, samo delo, ko pride do požara. • Koliko bi približno stala intervencija poklicne gasilske enote, če bi jo podjetja morala plavati sama? Nekje so izračunali da povprečna gasilskega intervencija stane 100.000,00 SIT. vprašajmo pa se koliko je stala intervencija v Gorenju. Po mojem prepričanju glede na število gasilcev, tehnike in porabljen čas. gre ta številka v milijone. Večina intervencij v industriji pa spada med zelo drage. Vendar pa je ta cena zanemarljiva s Škodo, ki bi sicer nastala. To pa so številke s katerimi je zlahka upravičili obstoj gasilske enote. • Ali so po vsem tem občine, kijih s svojo dejavnostjo pokrivate bolj radodarne z denarjem? Občine imajo za naše dejavnosti sicer velik interes vendar, bi bile lahko bolj radodarne, pri dodelitvi linančnih sredstev Resnica je ta, da imajo z relativno nizkimi sredstvi pokrito 24 urno dežurstvo profesionalne ekipe, ki je ves čas v pripravljenosti. Odločitev, koliko pomenimo za lokalno skupnost, pa je v njihovih rokah. • Kaj bi biti treba storiti in spremeniti, da bi tudi kot posamezniki imeli večjo skrb in odgovornost za požarno varnost, tako doma kot v sluibi? Pripraviti se - to pomeni imeli doma vsaj en ročni gasilni aparat, s kale-rim znamo tudi delati. V službi pa resno vzeti opozorila na nevarnost in usposabljanja, ki se dokaj redno izvajajo. Tu smo lahko zgled drugim. Večkrat pa gredo slvari v obratni smeri. Žalosten oškodovanec v požaru, pride k nam kupit gasilni aparat in prosi naše gasilce naj ga podučijo glede rokovanja z njim. Zato mi ponujamo vse sodelavcem in občanom periodična predavanja iz požarne varnosti, ki pa se zaenkrat še niso prijela, potrudili pa se bomo da se bodo. Pogovarjal se je MARJAN BOLH AR 11. gasilsko srečanje v Ihanu V okviru meseca požarne varnosti je Prostovoljno gasilsko društvo Ihan skupaj z Gasilsko zveze Domžale v gasilskem domu v Ihanu pripravilo že enajsto tradicionalno gasilsko srečanje. Akademija je bila namenjena tudi počastitvi 45. obletnice Gasilske zveze Domžale. Ta edinstvena prireditev v naši državi je tudi letos privabila številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi predstavniki prijateljskega PGD Srednja Bistrica ter Gasilske zveze Kamnik. Polna dvorana je najprej prisluhnila Fantom iz vasi Komenda, nato pa enemu najuspešnejših slovenskih naroclnoza-bavnih skupin Ansamblu bratov PoljanSek. Zbranim jc po pozdravu V(xlilelj;i Borisa Kopitarju spregovoril Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter predstavil letoSnjc aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti v naši občini. Hkrati se je zahvalil ihanskim gasilcem za lepo organizirano svečano akademijo ter vsem nastopajočim v programu. Nato smo prisluhnili Martinu Zlobku, citrarju s Križa, o tem, da Gospa Slavka je prejela priznanje za živl|enjsko delo, ki ji ga je izročil g. Nande Starin, predsednik PGD Ihan, čestitkam pa se je pridružil tudi g. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale. »nič ne etikuj, pridi nocoj« je zapeki Viktorja, nastopili so učen-ci Osnovne šole Ihan, zaploskali pa smo tudi pevkam Mori, Regi-iii in Angelci, ki pojejo v skupini Ljudske pevke Ginko. Viharno smo pozdravili tudi nastop Marjana Zgonca in nato zaploskali ob najsvečanejšem dogodku prijetnega večera. Kot vsako leto so namreč tudi letos ihanski gasilci podelili priznanji dvema krajanoma, ki sta še posebej veliko prispevala k razvoju tega območja. Za življenjsko delo, ki sta ga v celoti namenila razvoju Krajevne skupnosti Ihan sta priznanji prejela gospa Slavka Pogačnik in gospod Zvone Slovnik. Gospa Po-gačnikova zlasti za požrtvovalno delo v turističnem druStvu, pri narodnih noSah in pri urejanju okolja, g Slovnik pa za opravljeno delo na področju komunale in društev. Gasilci iz Ihana pa so se spomnili tudi prijateljskih gasilskih društev, ki so se jim oddolžila s priložnostnima dariloma. V nadaljevanju programa so se ponovno predstavil Fantje Z vasi ter Ansambel bratov PoljanSek, ob zaključku pa je zapel gostitelj Boris Kopitar, ki je skupaj z Marjanom Zgoncem ter Viktorijo pripravil presenečenje v obliki petja terceta. ki je tako navdušil obiskovalce, da so morali pesem ponoviti. Tudi tokratna enajsta akademija jc popolnoma uspela. K temu so prispevali vsi nastopajoči, zlasti voditelj Boris Kopitar ter organizatorji Prostovoljno gasilsko društvo Ihan s predsednikom Ferdinandom Starinom na čelu, pohvalil i pa velja tudi vse sponzorje. S svečano akademijo ob mesecu požarne varnosti tako gostitelji kot številni prisotni gasilci dokazujejo, da pri svojem vsakodnevnem požrtvovalnem delu ne pozabljajo, da je kultura, pa tudi prijet no druženje pomemben del življenja njih m njihovih prijateljev. V. Pomembna naloga CPV in delavcev v Heliosu je, da znajo pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati začetne požare. Tako je nazorno to pokazal Roman, član IGD Helios. Oktober - mesec požarne varnosti Za varno ogrevanje doma (Nadaljevanje s prve strani) Vsesplošnim požarno preventivnim aktivnostim v Sloveniji se je pridružila tudi Gasilska zveza Domžale, v okviru katere so v letošnjem letu potekale številne aktivnosti, od katerih naj omenil le najpomembnejše: - praznovanje jubilejev: poleg 45 letnice uspešnega dela Gasilske zveze Domžale smo v okviru zveze proslavili 120 letnico obstoja Kil) Domžale ki jc ob tej prilož nosti predalo svojemu namenu kombinirano vozilo Mercedes 16/ 24. ter 110 letnico KiD Dob, ki je svojemu namenu izročilo nov kombi; - 20 let uspešnega sodelovanja z gasilci iz pobratene Gasilske zveze Koprivnica, s katerimi uspešno sodelujemo na vseh področjih in pričakujemo še boljše povezave med posameznimi društvi obeh zvez; - 10 let delovanja Centra za požarno varnost na Količevem, ki predstavlja pomemben dejavnik varstva pred požarom in je opra vičil naša dosedanja pričakovanju; prepričan sem, da bo tudi v pri hodnje pomemben člen v skupni verigi prizadevanj na tem področju: - kontinuiran napredek na ope-rativno-prevcnlivncm področju, kjer posebno skrb namenjamo iz ohrnZevanju ter pridobivanja no vih članov gasilcev in podmladka, v pripravi pa je tudi srednjeročni plan razvoja gasilske dejavno* ti za obdobje 2001 do 2005; - uspešni nastopi na občinskih gasilskih tekmovanjih, kjer sodelujejo vse kategorije od pionirjev do veteranov; udeležba je zadovoljiva, rezultati pa kažejo na visoko strokovno usposobljenost in Željo po čim višjih uvrstitvah na tekrno vanjih. Omenim naj tudi tekmovanje za pokal Domžal in Doba ler ligaško tekmovanje v Domžalah: - velike uspehe srno dosegli na področju pionirsko-niladinske dejavnosti; izvedli smo kviz tekmo vama za mlade, kjer je zmagala ekipa KiD Studenec, kar štiri na še ekipe pa so sodelovale na državnem tekmovanju v Kočevju, članske ekipe pa na državnem tek movanju v Mariboru. Na tekmovanju Mladi gasilec je bila ekipa iz OS Jaršc-Kodica druga, uspešno pa smo sodelovali tudi na drugem taboru mladih gasilcev v Lj-beličah; - omenim naj tudi veliko skupno gasilsko-reševalno vajo vseh enot civilne zaščite občine Doni žale, ki je bila izvedena ob 120 let niei Kil) Domžale. - uspešno sodelovanje posameznih gasilskih društev iz GZ Domžale z društvi iz drugih zvez Kot vsa leta doslej smo tudi v letošnjem oktobru povečali aktivnosti zlasti operativno-preventivnih enot. kar pomeni, da gasilska zveza in prostovoljna gasilska društva izvajajo gasilsko reševalne vaje ler organizirajo tekmovanja vseh po pulacij - od veteranov do pionir jev, dneve odprtih vrat gasilskih domov in druge aktivnosti Pomembne so tudi sektorske in občinske vaje, saj sc na teh oblikah usposabljanja operativno članstvo seznanja z možnostjo nastanka r>o zara in taktično izvedbo obrambe ter napada na ogrožene objekte. Opravili bomo tudi operativne preglede društev, v počastitev meseca požarne varnosti je KiD Ihan odlično organiziralo že II. akademijo. Vsem Čestitam ob mesecu požarne varnosti in jih pozdravljam z našim pozdravom: NA POMOČ MARJAN SLATNAR, predsednik Gasilske zveze Domžale TEDEN OTROKA stran 12 S športom proti nasilju Športni vikend na OS Venclja Perka Razne oblike nasilja se pojavljajo v vseh segmentih človekovega življenja in delovanja. Tako se s tovrstnimi problemi v zadnjem času vse več srečuje tudi šola. Zavedamo se, da se da nekatere oblike nasilja z ozaveš-ean jem in izobraževanjem v veliki meri omejiti. Prav zato seje OŠ Venclja Perka v preteklem šolskem letu odločila sodelovati v razvojnem projektu z naslovom: »Oblikovanje preventivnega programa za zmanjševanje nasilja«, ki bo potekal dve šolski leti pod okriljem Zavoda za šport. Dejavnosti projekta bodo potekale skozi vse šolsko leto in bodo namenjene tako učencem kakor ludi njihovim staršem. V okviru projekta borilo izvedli: • delavnice za ućence in učitelje, • tematsko oblikovane razredne ure, • predavanja za učence, starše in učitelje. • okrogle mize na teme preprečevanja nasilja, • razširjene ponudbe interesnih dejavnosti, • izvedba športnega vikenda za učence in njihove starše. • med urami športne vzgoje pogovor o nasilju v športu in nje govem preprečevanju V začetku Tedna otroka smo izpeljali športni vikend z naslovom »S ŠPORTOM PROTI NASILJU«, ki je potekal od petka. 29. 9.. do nedelje, 1. 1(1 2000 in sicer: od 15. do 19. ure, od 12. do 17. ure in od 13. do 17. ure športnega vikenda zoval dlje časa. Tako se je na vadbo prijavilo okoli 60 mamic s svojimi hčerami in preko 30 očetov, ki želijo, da jim njihov sin pokaže, kako se igra ... Za tako veliko število prijav gre vsekakor zahvala vsem učiteljem, ki so sodelovali pri pripravi športnega vikenda (Bojan BOKALIĆ, Urša PINTAR. Bojana SILAHIČ, Bojana KOLIČ, Nataša FABJANČIČ, Primož PARKEU) in vsem ostalim sodelavcem, ki so pomagali pri njegovi izvedbi. S tovrstno dejavnostjo preprečevanja nasilja mislimo nadaljevati tudi v prihodnje, verjetno kot samostojni inovativni projekt, pri Čemer pa upamo, da nam bo na pomoč, predvsem s finančnimi sredstvi, priskočila tudi občina Domžale. PRIMOŽ PARKEU Teden otroka v vrtcu Domžale Vrtec Domžale je poseben vrtec. V njem je sedem enot in vsaka enota ima svojo usmeritev, skozi katero načrtuje vzgojno delo. Taki so: športni vrtec, vrtec k naravi, vrtci oh potoku, vrtec z lutko, vrtec s poudarkom na ljudski pesmi ter plesu in še hi lahko naštevala. Oh tednu otroka so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic pripravile številne dejavnosti za otroke. Želele so. da hi bil teden še posebej zabaven in zanimiv. Zapisale so nekaj najzanimivejših utrinkov. • Ob tednu otroka smo v enoti »Krtek« dneve popestrile z. likovnimi delavnicami, v katerih so otroci izdelovali ogrlice, risali na les in izdelovali izdelke iz naravnega materiala, ki ga je v jeseni v izobilju. Pri tem so otroci zelo aktivno sodelovali in vsak si je želel izdelati več izdelkov. V mali Soli so sc navdušeno lotili peke kostanja Kar težko so pričakali, da je bil pečen in so se z. njim lahko sladkali. Ves teden smo dneve popestrili z. glasbo, pravljicami in lutkami za otroke. Igre, zabave, aktivnosti in dobre volje nam zares ni manjkalo. Vsi »Krikovi« iz Ihana v petek v soboto v nedeljo Namen bil: • ie pritegniti učence in njihove starše, da se skozi pestro ponudbo športnih dejavnosti družijo in spoznavajo preko Spor ta, • koristno preživljanje prostega časa, • staršem približati šolo. Tako smo staršem in njihovim otrokom odprli vrata šolske telovadnice in jim ponudili različne igre z žogo (košarko, nogomet, odbojko), badminton, namizni tenis, aerobiko, za najmlajše pa zabavne otroške igrice. Odziv otrok in njihovih staršev je bil dober, saj smo imeli vse tri dni velik obisk. Da so bili obiskovalci res zadovoljni z našo ponudbo in izpeljavo, kažejo tudi številne pohvale sodelujočih z željami, da bi podoben vikend izpeljali še kdaj. Izvedba športnega vikenda pa je bil le uvod v redno tedensko vadbo, ki bo potekala za starše in učence naše šole, skozi vse leto pod geslom »Pripelji mamo na aerobiko in pokaži očku, kako se igra«. S tovrstno vadbo želimo, da športni vikend ne bi ostal le nekajdnevno druženje otrok in staršev, ampak da bi jih šport pove- Poletna šola v naravi za otroke OŠ Rodica OS Rodica že vrsto let uspešno organizira poletno šolo v naravi, ki sc je otroci radi udeležijo. Od 7. do 14. septembra 2000 SO letošnji pctošolct preživeli nekaj nepozabnih dni v Mladinskem letovišču ZPM Ljubljana Vič-Rudnik v Pacugu, zalivu med Strunjanom in Reso. Poletno šolo v naravi smo pripravili in vtxlili učitelji OŠ Rodica. Poudarek je bil na učenju in izpopolnjevanju tehnike plavanja, pa tudi na izkustvenem učenju, saj so bili vzgojnoizobraževalni cilji, ki izhajajo iz učnega načrta, preneseni v naravo, vsebine in dejavnosti pa so sc ujemale tudi s projektoma Zdrava in Ekošola, katere že nekaj let izvaja OŠ Rodica. Šole v naravi sc je udeležilo 56 otrok. 6 učiteljev in I vaditelj in je vsem ostala v prijetnem spominu. ANK A ČRNK IVKOVIČ • V vrtcu »Cieidom« smo letos v tednu otroka in na dan boja proti mučenju živali priredili ( icidomov ZOO. Ideja, da bi otroci lahko v vrtec pripeljali svoje ljubljenčke, je bila všeč vsem, hkrati pa smo imeli mnogo pomislekov, kako takšno prireditev izvesti in kako poskrbeli za varnost. Malo nam je nagajalo vreme, a tisto popoldne je bilo sončno in prijetno toplo. Na prireditev jc iz vsake skupine prišla več kot polovica otrok in njihovih starScv, nekaj sosedov in prijateljev, zelo laskavo pa se sliši tudi to, da so nekateri celo koristili dopust, da SO bili lahko z. nami in svojim otrokom. V enem izmed alrijcv smo razstavili hišne ljubljenčke, otroci in starSi so lahko ustvarjali v dveh likovnih delavnicah, pekli smo kostanj, obirali jabolka, ki so zrasla na našem vrtu, in popoldne je prehitro minilo. Poslovili smo sc, ko je bila že noč. »Cieidom« iz Količevcga • V vrtcu »Mlinček«, so se v tednu otroka pričele številne dejavnosti za otroke. Tako sc jc začel program »Lastovka« za potencialno nadarjene otroke in »Cicibanovc urice« za otroke, ki niso vključeni v dopoldanski program vrtca. V sredo so otroci iz skupine »misk« pripravili lutkovno razstavo za vse otroke iz vrtca, v četrtek pa so si ogledali gasilsko postajo na Količevem. V petek smo pričeli z. velikimi pripravami na naše praznovanje I. rojstnega dne. To je bil dan odprtih vrat za zunanje otroke, ogled male galerije in obisk go. Tatjane Kotnik, ki nam je predstavila plemena Indijancev ob diapozitivih. Prav tako smo spekli veliko jabolčnega zavitka za sobotno slavje. Vsi tisti, ki so sc odzvati sobotnemu praznovanju, so sc lahko likovno izražali, sladkali s pecivom in zavitki, uživali sveže sadje in preizkušali sveže pečen kostanj. Za konec so otroci upihnili svečko in razrezali mlinč-kovo torto. Otroci in »mlinarice« iz Radomelj • Ob tednu otroka smo v vrtcu »Palček« za naše otroke pripravile veliko zanimivosti. Malčki so povabili medse babice, da so jim pripovedovale o minulih časih, se z. njimi igrale in se veselile. listi najbolj radovedni so jim zlezli v naročje in zastavljali različna vprašanja. V starejših skupinah smo skupaj z otroki postavili likovne delavnice. Na njih so oblikovali naravne materiale, iz. katerega so nastale košarice za sad jc. Iz, papirja smo kasirali poljske buče, semena pa lepili v obliko grozd ja. Delavnice so sc čez leden dopolnjevale in spreminjale. Tako je vsak olrok lahko izdelal več različnih izdelkov. Teden otroka smo zaključili s športnim dnevom. Odšli smo na bliz nje šolsko športno igrišče, k jc r jmo se igrali, tekmovali in sprostili. »Palekovi« iz Vira • V vrtcu »Savska« smo teden otroka začeli s pečenjem palačink. To slastno jed smo namazali z. različnimi namazi in jih jedli vse dopoldne, da jc dišalo daleč naokrog. Ker jeseni ni brez kostanja, smo ga z. naši mi otroki veliko zbrali in pečenju po svetili vse dopoldne. Čeprav jc bilo vreme bolj kislo, pa smo bili mi bolj veseli, ko je bil kostanj pečen. Na deževno dopoldne smo si pekli kokice. Toliko jih jc bilo, da smo jih komaj pojedli. Vse dejavnosti smo obogatili z igro in pravljico »Debela repa«. Bilo je zabavno in kar prehitro je minilo. Vsi iz vrtca Savska v Domžalah • »Ostržkovi« smo teden otroka preživeli v medsebojni povezanosti vseh treh skupin. Medse smo povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo dnevnega varstva. Prišel je en sam otrok, toda vztrajal jc od ponedeljka do petka. Vsak dan jc prispeval nov kamenček v mozaiku našega prijateljstva. Razveseljevale so nas pravljice, lulke, igrice, pesmi ... posebni dnevi pa so bili kuharski dan (pripravili smo sadno solato), dan buč in strahcev ter dan pes mi in plesa. Začel jc delovati »Ostrž-kov pevski zborček«. Ob vsem smo otrokom trosile veliko nežnosti in ljubezni, da bi sc prav vsak počutil sprejel, pomemben in sproščen. »Oslrožkovi« iz. Rodiee • V vrtcu »Kekee« so bile v skrbi za nase zdravje, pa ludi, ker jeseni dozori sadje in pobiramo zelenjavo z vrtov, naše dejavnosti vezane na to le mo. Otroci so od doma prinašali sadje in zelenjavo, katero smo opazovali, opisovali, vonjali, tipali, okušali ... zaigrali smo sc zanimive igre z. zaveza nimi očmi. Obirali smo sadje, ki jc zraslo v našem sadovnjaku. V skupini polžev smo pekli jabolčni zavitek, v skupini metuljev pa skuhali zelo dobro zelenjavno juho. Veliko bučo smo uporabili za izdelavo »botre jeseni«, iz preostale zelenjave so nastali zanimivi izdelki, ki smo jih razstavili. V vrtcu smo si ogledali igro o slikarki Kari, ob kateri so otroci zelo uživali. Čeprav nam jc Vreme ponagajalo in nam prekrižalo nekatere načrte, smo se imeli lepo, ustvarjalno in zabavno. Vsi »kekei« iz Radomelj Vse dejavnosti, igre, delavnice, izleti in obiski, ki so jih miši Otroci skupaj s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic pripravili v minulem tednu, se glede na letni čas, praznovanja, izzive okolja in iz vseh vzgojnih področij odvijajo skozi celo šolsko leto. Oh tednu otroka pa smo želeli še posebej poudariti pomen skupnih aktivnosti med otroki in odraslimi. Kajti zavedamo se, kako skrbno načrtovano ali spontano, kako sproščeno in ljubeče in kako varno in zanimivo okolje našim otrokom ponuja srečno otroštvo. JANA PIRMAN, pomoč, ravnateljice VRTEC DOMŽALE leden otroka - prvi teden v oktobru - jc v vrtcu »Urša« minil pestto, zabavno, v znamenju raznih aktivnosti, ki so popestrile življenje olrok. V »Metuljčkovi« skupini so sc starši zopet dobro izkazali saj SO sodelovali pri pripravi razstave tia temo SADU in Se v popoldanskem času skupaj z otroci povcsclili na sadnem pikniku. Prav je. da se v leni tednu skušamo z otrokom ukvarjati nekoliko drugače. Predvsem pa je prav, in tega sc moramo zavedati, da vidimo in »pocrkljamo« Otroke kadarkoli - vedno, ko nas potrebujejo; da jih srjrejema' nio lake kol so, |im nudimo ljubezen, toplino, občutek varnosti... in jim prisluhnemo ne le en teden, temveč vse dni v letu. MARTA Teden otroka na Osnovni šoli Rodica ZA NAROČNIKE SLAMNIKA EKSTRA POPUST ^ Prvi teden v oktobru ea tradicionalno poteka prireditev, ki popoldne v hovc starše. Tudi letos je bilo tako, in ker dober glas seže v deveto vas. sc je le-los število dejavnosti in obiskovalcev močno povečala Prvi dan prazničnega ledna smo povabili v goste slikarke društva Petra I obode in njihovega mentorja, ki so skupaj z učenci ustvarjali na temo kulturna dediščina Dela. ki so naslala, nekatera prav imenitna, so na ogled v prostorih šolske knjižnice. Torek je bil namenjen šolskemu parlamentu, srečanju pred stavnikov vseh oddelkov solc. Na njeni so sprejeli tlači I tlela Šolske skupnosti in izvolili novo vodstvo. Popoldansko tekmo v spretnostih vožnji z rolcrji smo zaradi dežja prestavili za teden otroka, na OŠ Rodi-v znamenju najrazličnejših šolo privabijo učenec in nji teden dni, udeležba jc bila ogromna. V sredo sc je na ustvarjalnih delavnicah poleg otrok zbralo kar precej staršev. V sedmih delavnicah so naslajali Izdelki od papirnih šopkov, usnjenih priponk, ogrlic, igračk iz, papirja, leslenih okraskov, glinenih kipcev do sladkih kroglic, ki so jih udeleženci odnesli domov v ličnih papirnatih skal lirah. Četrtek jc bil namenjen sejmu rabljene športne opreme in razstavi hišnih ljubljencev. Otroci (m učiteljice) so pripeljali pokazal in predstavit svoje živalce, od papagajev, psov, mačk. zajčkov, do bolj eksotičnih kač. Najbolj domiselne predstavitve smo nagradili. Petek je bil »d besi« Najprej odbojkarska tekma učenci: učitelji. Sploh ni pomembno, kdo je zmagovalec, pomen i bi II > jc Spodbujanje, navijanje. Zvečer pa prvi šolski ples za vse učence od I. do 8. razreda. leden Otroka je s svojimi prireditvami priložnost, da sola ponudi zabavo, sprostitev, inoznosi za ustvarjalno preživljanje prostega časa, druženje učenk in učencev, njihovih slaršev in učiteljic. To je tista delavnost, zaradi katere je sola pi i jazna in zaradi katere jc lahko tudi pouk in resno delo vabljivejse in bolj prijetno. Andreja Pogačnik Jarc $ suzuki Odar Pisku 13 D 0^9 0 JJiijjjjjiJiD ^suzuki Odar Posebej za naročnike Slamnika SUZUKI SWIFT zc od 1.346.630 « ifiiMj 2x airbag, cent. zaklepanje, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator. Takšnole delo napravi tudi resno šolo zabavno in prijazno. Ajda je svojo psič-ko za nastop primerno okrasila. jmii i -i v/o 4x4 POGON + višji sedeži, da bo nanj bolečin v križu FINANCIRANJE do 5 let V delavnici so iz gline ustvarjali figurice, ki bodo dokončno podobo dobile šele po sušenju in žganju v lončarskih pečeh. stran 13 ČESTITAMO 50 let skupnega življenja Alojza in Justine V mek Lepo je, če človek zna biti skromen Življenje se kol reka pretaka na brzicah časa. Dnevi, tedni, meseci in leta minevajo v prijetnem sožitju, v toplem domu, v spominih na prehojeno skupno pol in le pomembnejše obletnice zaustavijo človekov korak za kratek postanek, za listanje po knjigi življenja, ki jo skupaj s svojimi domačimi pišeta mož in žena. Tako knjigo že pet desetletij skupaj pišeta zlatoporočenca Alojz in Justina Dmck iz Zaboršta, Ihanska 15, ki sta 7. oktobra 2000 pred županjo Občine Domžale Cveto Zalokar Oražcm potrdila obljubo, dano pred petimi desetletji. sc jc nadaljevalo s prijetnimi sprehodi, obiski planin in igranjem ter reži- Gospod Alojz Umck sc jc 10. aprila 1926. leta rodil v Volcjah pri Srornljah v blizini Brežic koi najstarejši olrok »Cela I-'ranca in matere Marije. Majhna kmetija je težko pre-Mvljala številno družino, saj je bilo v družini dninarjev šest olrok. ki so kol gospod Alojz obiskovali bližnjo osnovno Solo v Pisecah. Vojna mu ni prinesla niC lepega, saj je bil s prvimi transporti Zc v novembru 1941 odpeljan v izgnanstvo. Učil sc je za kovi-uosl i ujiaija in se po osvoboditvi, ko je odslužil še vojsko, zaposlil na Gozdni upravi Brežice, Mlad lani si jc želel boljšega življenja m pol ga je zanesla v Ljubljano, kjei se 9; 9. 1949 je zaposlil na Železnici, opravil izpit za kovinostrugarja in ostal tu 13 let. Nato si jc naScI delo v Stanovanjskem podjetju Ljubljana, kjer Je ostal vse do upokojitve 5. 5. 19X5. < iospa Justina se je v družini I ranca m Ane Pire rodila 16. 5. 1922 v Dic noVCU pil I eskoveu. Šcsic lanska družina se je lezko preživljala na majhni kmetiji, stanje pa sc jc Sc poslabšalo z izgnanstvom v Času druge svetovne vojne. Po vojni jc v KrSkcm naredila gospodinjsko Solo, bila nekaj časa v Celju, nalo se je Vrnila domov Ziv- Ijenjska pot jo je nato vodila v i juh liano v bolnico za telefonist ko lei kasneje v Iskro, od koder je odšla v pokoj. Zlatoporočenca Umek sta sc spoznala v Ljubljani na novoletni zabavi ob prehodu v leto 1950 in kar takoj ugotovila, da sta za skupaj. Poznanstvo ianjem v tedanji dramski skupini Svoboda Bežigrad, (i. Alojz je bil kar 14 lei njen načelnik in skupaj sta sodelovala v številnih igrah, med njimi tudi v Vdovi Košlinki, V Ljubljano jo dajmo. Drzni plavac in drugih. Dramo Zmagal jc Človek pa jc napisal kar g. Alojz sam in jc v njej skušal povedati, tla človeka ne naredi bogastvo temveč pamet. Poroka je bila skromna, kol vse v tistem času. PoroCila Sta se v leskov en pn Krškem, gospa pa še danes hrani poročni prstan, narejen iz tedanjega srebrnega kovanca za pel mark. ki ga mož zaradi svojega poklica ni nikoli nosil. Preselila sla sc v barake tedanjega Železniškega podjetja v Ljubljani, kje i sla ostala 16 let. Ker novega stanovanja ni in ni bilo, je gospod Franc vse poslavil na kocko in rekel: ali boljše stanovanje ali tujina. Ostal je doma. saj so jima v Ijubljani dodelili prijetno stanovanje, "d koder sta sc pred nekaj leli preselila v našo občino in v ZaborStu zgradila prijeten dom. Njegovo delo ni nikoli trajalo manj kot Id ur in sc danes rad poudari, da se je z znaident in pridnostjo dalo zasluzi, le ee si hotel. Dve hčerki sla danes ze obe "ari mami. Marica je Že upokojena in jima je dala vnuka Matjaža in Andreja, Jožica stanuje z družino doma in ima dve hčerki. Vsi domači, zlasti pa vnuki in pravnuki. ju radi obiskujejo in cenijo njuno pridnost, pripravljenost za pomoč in Zlatoporočenca Umek sta v Kulturni dom Franca Bernika, kjer sta ponovila in podpisala obljubo, dano pred petimi desetletji, pospremili hčerki z družinama ter drugi sorodniki. zlas,i OCetOVO družabnost In prav dru-zabiosii pogreša današnji zluloporo-een.-e. saj je rad vesel, rad zapoje in ima kar dve kitari, ki pa ju nima kje uporabiti, saj prireditev za starejše ni. S spletnimi prsti zna iz lesa naredili družine gobanov ali lovcev, izdeluje pa tudi pokončne lesene smetišnice in Sc kaj bi se našlo. Je ludi član društva diabetikov. Gospa je včasih pridno izdelovala gobeline, ki krasijo njun prijetni dom. in gospodinjila Do njiju je Starost, ki jo v glavnem poleti preživljala v prijetni senčni uti. od koder je lep pogled na mladi sadovnjak in lepo urejen vrl, prijazna. Rada sc spominjata vseh petih desetletij skupnega življenja, v katerem so bili sprehodi na slovenske vrhove, tudi Triglav sla osvojila vsak po t riki: 11. listo, kar jc prinašalo sc posebno zadovoljstvo v skupno življenje, kada se spommjata prijateljev iz PU 31. - aH Planinske brigade trije Lojzeti, s katero so bili na številnih pohodih in sprehodih, ob katerih jc gospod Lojze napisal tudi kakšno pesmico. Pomembno za skupno Življenje dveh je. da znala potrpeti in ncpiijcl ne Stvari tudi Cimpreje pozabili, pravila zlatoporočenca Umek in poudarjata, da sla razumevanje in popustljivost pomemben del skupne poti. na kateri si želita predvsem zdravja in več prijaznosti, zlasti od mladih. Za vzor jima postavljata svoje vnuke in pravnuke, ki ju spoštujejo in so zelo navezani na njiju. Ničesar pravzaprav ni na njuni skupni poli. kar se nc bi rada spominjala. Omenjata le liho željo, da bi spoznala svet. da bi potovala Tc možnosti žal včasih ni bilo. zato pa ostaja v njunih prijetnih pogovorih in mislih, kako lepo jc skupaj preživeti jesen življenja, v kateri vedno znova poudarjata, da je lepo, čc jc človek skromen in zna tudi v skromno* ti najti veliko bogatih in lepih dni, ki jih na svoji življenjski poli nikoli nista pogrešala. Zlatoporočenca so na slovesnost ob zlati poroki v poročno dvorano Kulturnega doma Franca Bernika Domžale pospremili domači in prijatelji. Županja jima jc v imenu občine Domžale izročila darilo in pripravila sprejem, v čestitki pa med drugim poudarila: »Vsi delimo z. vama veselje v zavesti, da dobri in delovni ljudje ustvarjajo dober narod in blagostanje in so poroštvo za naš obstoj. Naj vaju tudi v prihodnje spremljajo sreča, zdravje in trenutki veselja z vajinimi najdražjimi. Želimo vama trdnega zdravja in veselih dni. ki jih uživajta z vso zavestjo, da je vajino življenje izpolnjeno z. vsem dobrim, kar lahko v ljubezni in prijateljstvu dasta dva preprosta, a velika človeka« Čestitkam sc pridružuje tudi Uredništvo! Zlata poroka zakoncev Franca in Fani Kimavec z. Vira Največ imaš, če imaš dobre starše Na Viru v prijetnem domu na Jurčičevi ulici 2. živita Franc in Frančišku Kimovee, zlatoporočenca, ki sta po petih .elih letih skupnega življenja sklenila, da v krogu domačih in prijateljev ponovita obljubo, izrečeno pred petimi desetletji. Nič presenellji\ ga se ni zgodilo v njunih življenjih, zato težko povesta kaj posebnega iz ,ui mladosti ali dni skupne življenjske poli, ki seje začela z njunim prvim srečanjem 17. septembra 1949 na tradicionalni tovarniški veselici Induplali. Fanl in dekle iz podobnih družin s skrbnimi starši, oba navajena delali, sla se dobro leto kasneje, 14. oktobra 1950, poročila in skupna življenjska pot je slekla. Sicer pa seje Franc Kimovee km ilajstarejti od štirih otrok v družini Frančiška tn Marije Kimovee rodil 6. februarja 1926 v Bukovici pri Vodicah nad Ljubljano. Oče je bil »cimperman«. mama je hodila »v ta-brh«, saj majhna kmetija z. dvema živinama sicer nc bi mogla preživeti številne družine. I'o osnovni soli V Vodicah so ga dali v Nemčijo li kmel..... delal. Vrnil se jc domov. hil nekaj časa zidar v enem izmed tedanjih gradbenih podjetij, nato pa bil vpoklican v nemško vojsko, od koder sc je po vojni vrnil v Gradiš in tam dočakal tudi upokojitev. Mama Frančiška, ki jo vsi poznajo kot lani, pravi, da niiini mladosti ni i,i bili lepi, kol bi lahko bili, če ne in ,..-r>i i.r,ii. med vojno, i udi sama sc jc kot najstarejši otrok rodila v številni družini Volčini Janeza in Doroteje v Skocjanu po domače Pri mežnarju. Njen rojstni dan jc I- avgust 1928. Za njo jc bilo še šest mlajših otrok, za katere jc večinoma skrbela, saj je iiiania veliko hodila pomagal bližnjim kmetom, oče pa jc zidartt. v Skocjanu so bili le lelo dni, nato so tri Ida živeli v Krtini, sledila jc selitev na Vir, kjer jc danes mizarstvo Volčini. Po končani Soli v Dobu sc jc zaposlila v Indup-Inti in lam ostala do upokojitve. Poročila sla se 1-1. oktobra 1950 Spominjala sc sivih svečanih oblek, za blago je tedaj sc gospo dična Fani ponoči čakala pred ligo Se sin Franc. Vmes sta leta 1956 začela graditi hišo in sc že po letu dni vselila vanjo. Priznavala, da je bilo to obdobje najtežje, ves denar jc šel za gradnjo hiše, ki jo je gospod Franc kol zidar gradil ob pomoči sorodnikov. »Ko smo bili v svoji hiši.« jc bilo vse lažje, pravita in sc spominjata vse pomoči, ki sta jc bila deležna od dobrih staršev. S kolesi sta Zlatoporočenca Kimovee s pričama v družbi z županjo Cveto Zalokar Oražem vino pri Bonač. Na prvem koraku na novo življenjsko pot ju jc pospremilo več kot 30 svatov. Na tedanjem uradu ju jc poročil g. Franc llahjan. matičarka je biki Barbka Urbanija, voznik pa g. RcpanSck. Prstana pa sta bila srebrna, saj za zlala tedaj ni bilo denarja. t ,. prav oba iz revnih družin, kjer je bilo na prvem mestu delo. nisla v svojih družinah pogrešala topline, ljubezni in razumevanja. Njuni starSi so se razumeli, predvsem pa jih je odlikovalo to, da so bili vselej pripravljeni pomagali svojim Otrokom Novi dom sla si uredila na nevestini domačiji, kjer sc jima jc lela 1951 rodila hči Suzana, Sest let kasneje pa sc rada ob nedeljah in praznikih odpeljala do sorodnikov; vsak po enega otroka sta dala na kolo in se zapeljala do Bukovice in tudi drugam. Bogastva nikoli ni bilo, je bilo pa prijateljstvo, razumevanje, pomoč drug drugemu in vse sta ter se delata skupaj in to je najpomembnejše. Ponosna sla na pridna otroka, hci Suzana živi z družino v Prese r-jah, sin brane jc z družino njun sosed, šest vnukov pa jc včasih vet pri starih starših kot doma. sta nam pripovedovala. »Ce sc zastopiš«, ni nič lezko, pravita in se veselita prijetne starosti, saj sta zdrava in se rada z avtom, še raje pa s kolesom, odpeljeta do trgovin v Domžale, včasih tudi na izlet z društvom upokojencev ali za dan v toplice. Večne potrebujeta, saj sta rada doma. kjer ju čaka vrl in pospravljanje v hisi ter okoli nje. Pa vnuki, ki se jih vedno veselita. Velikokrat se zberejo skupaj, zlasti ob rojstni dnevih je veselo. Televizije nc marata preveč, saj ni kaj preveč pametnih oddaj. N;t Viru in tudi v Prescrjah. kjer imala štiri vnuke, pogrešala otroška ali kakršnakoli igrišča in druge objekte, ki bi vabii mlade, da sc nebi potikali po cestah. »Bodite prijatelji, ne se kregat,« svetujeta mladim iz lastnih izkušenj in imata samo eno željo: ostati zdrava p;i bo Slo tudi v prihodnje. In čisto za konec: kot nam je zatrdila hčerka Suzana, je tudi pomoč otrokom največja odlika zlntoporoccn-cev Iranca in lani Kimovee, saj sla in Se, Ce le moreta, pomagata svojima otrokoma. To pa je tudi največ, kar lahko staši storijo za svoje otroke, zalo sta vama otroka Suzana in Frane hvaležna. Svojo obljubo sta ponovila pred go. Cveto Zalokar. županjo Občine Domžale, ki je med drugim dejala: »S svojo skromnostjo, svojimi odrekanji in delom, predsem pa z veliko ljubezni in razumevanjem sta tlakovala skupno življenjsko pot, ki vaju je pripeljala do današnjega jubileja. Skupaj z vajinimi najbližjimi sc veselim vajine ziate poroke, ob kateri vama v imenu Občine Domžale čestitam ter si- vama hkrati iskreno zahvalnijem za vse, kar sla prispevala k razvoju naše občine. Hkrati vama želim, da bi se znova srečali - na vajini biserni poroki. Do tedaj pa naj vaju spremljajo trdno zdravje, sreča in ljubezen vajinih najbližjih.« Zlatopo-locenca sta obljubo ponovila tudi v cerkvi na Viru. Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo. V. V, Dober dan, občan Ivan Ložar »Kaj maram, kaj maram, če nimam gradu, saj v hišici nizki, še več je miru« je ena izmed pesmic, ki jih obiskovalec prebere, ko vstopi v Apnarjevo domačijo v Osredkah 4, ki je pred nekaj manj kot dvema desetletjema postala drugi dom mojega današnjega sogovornika Ivana Ložarja. Mladost G. Ivan Ložar se je rodil 25. septembra 1925 v Vinjah pri Dolskem kot sin malega kmeta. Bil je prvi od šestih bratov in sester, ki so bili že od malega vajeni vseh kmečkih del in moj sogovornik se spominja, kako je Cisto majhen vodil vola po njivah. Od tod tudi njegova ljubezen do narave in živali, predvsem konj, ki ga spremlja vse življenje Druga svetovna vojna je življenje bistveno spremenila. V februarju 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko, kamor pa ni hotel, saj so ga v vsakem trenutku spremljali plakati in novice o streljanju talcev in izseljevanju Slovencev, zato se je odloČil za priključitev k borcem za svobodo, čeprav je vedel, da so domači zato lahko izseljeni. Dobro se spominja mrzlega podstrešja, ko je z otrplimi rokami pisal »poslovilno pismo« staršem in po »skoku v Savo« odšel v Zasavski bataljon. K njegovi odločitvi za partizane je prispeval tudi liberalni oče. pa napredno območje, ki so ga Nemci imenovali banditske občine in ljudem ob novem letu niso dodelili zelo skromnih dodatnih količin sladkorja. Sploh pa je s tega območja zelo malo mladih odšlo v nemško vojsko, saj jc bilo dobro organizirano za boj proti okupatorju. Iz Zasavskega bataljona jc odšel v Slandrovo brigado na Sipku in 25. 9. 1943 sodeloval pri njeni ustanovitvi ter nato skupaj Z drugimi borci odšel preko Save na Dolenjsko. V partizanih je opravljal intendantsko in obveščevalno službo, leta 1944 pa z več kot 100 mladimi fanti peš v hudi zimi v Srbijo v šolo za pilote, saj je prevoz z angleškim letalom zaradi nemogočih razmer odpadel. Prehod Cez fronto je bil dolgotrajen in naporen, vendar so ga mladi uspešno premagali. Čeprav le ob suhem kruhu. Konec vojne je dočakal v vojaški letalski Soli v Novem Sadu. kjer se je izučil za letalskega mehanika in kasneje svoje izkušnje posredoval mladim. Po petih letih vojaške službe se je demobiliziral, nekaj časa zaradi bratovega odhoda v vojsko pomagal na domači kmetiji, se zaposlil v kmetijstvu in potem v Mesni industriji Zalog vse do upokojitve. cev. Sledila so leta, ko je na Triglavu praznoval vse svoje rojstne dneve, se vsako leto skupaj z Markom Gosarjem udeleževal tradicionalnega borčevskega pohoda na Triglav ter vsakemu letu dodal še kakšen pohod in še kakšnega novinca, ki jih je zbiral predvsem med znanci in sorodniki, tako da je prav ob 75. rojstnem dnevu obe obljubi tudi izpolnil. Ce bo Se zdravje, potem g. Ložar tudi v zvezi s Triglavom še ni rekel zadnje besede. Ob tem pa se je nabralo tudi kar precej drugih planinskih uspehov, saj je trikrat prehodil Slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana ler se tako povzpel na 78 planinskih vrhov in točk na tej poti, ki zahteva 28 dni hoje. Ce bi hodil vsak dan. Tudi na drugih planinskih poteh je pogost gost, posebno pri srcu sta mu bližnja Mu-rovica in Cicelj, kjer je bil že več stokrat, prehodil je škofjeloško transverzalo, zasavsko, več kot desetkrat pa tudi domžalsko spominsko pot. G. Ložar pa sc ne le sprehaja, temveč tudi ureja planinske poti. tako je na Murovici naredil klopi, ki jih jc sam naredil, sam pa tudi vzdržuje pol do nje. Vrt, sadovnjak, vinska trla »Rad vrtnarim. ljudje v okoliških krajih me poznajo kot vzgojitelja vinske trte. v zimskem času pa je moj hobi izdelovanje kr-milnic za plice, okrasnih kozolcev in drugih izdelkov iz lesa,« opisuje svoj drugi konjiček g Ložar. Rože na oknih in okoli hiše, zelenjavni vrt, sadovnjak in pravi vinograd okoli hiše pričajo o skrbnem in vzornem gospodarju. Zbiralec starih predmetov Kot že zapisano, je moj sogovornik velik ljubitelj konj in iz lega izvira tudi velika ljubezen do zbiranja starih komatov, strast pa je kasneje razširil se na zbiranje drugih starih predmetov, lo so različna orodja, ki so bila nekoč v rabi in vse je našlo mesto v muzeju v Apnarjevi domačiji, g Ložar pa je starine že samostojno razstavljal v Dolskem na Kračevi domačiji. Več kol tisoč prebranih knjig Vse življenje je rad bral in vsi naslovi prebranih knjig so našli mesto v posebnem seznamu, ki je trenutno zaključen s številko Del bogate muzejske zbirke g. Ivana Ložarja Pestra in prijetna jesen življenja Danes g. Ložar z »zlato« ženo Emo živi v Domžalah, na Maslje-vi ulici. Ima dva sina. na katera je ponosen, ter dva vnuka. Rad pove, da nikoli ni bil član katere od strank, niti včasih niti danes, aktivno pa dela v borčevski organizaciji. Prijetno jesen življenja, ki jo jc pied k rti I k i m obeležil s 75. rojstnim dnevom, mu lepšajo številni konjički, s katerimi se ukvarja. Planinarjenje »Planinarjcnje je zame največje veselje in sprostitev,« pravi in pripoveduje, kako se je pivu po vzpel na Triglav. S tem vzponom jc povezana (udi prisrčna zgodbica, ko je prišel v Ljubljano in ugotovil, da vlak na izlet, na katerega se je namenil, odhaja šele Cez dve uri. Ker pa je avtobus za Kranjsko goro pravkar odhajal, se je z njim odpeljal Triglavu naproti m tedaj sklenil, da se bo nanj po vzpel vsaj petdesetkrat in hkrati s seboj na najvišji slovenski vrh odpeljal najmanj petdeset novin- 1356. Najljubše so mu slovenske večernice. knjige z vojaško tematiko, pohvali pa se tudi. da ima več kol 500 lastnih knjig ter veliko zbirko razglednic s panoramskimi motivi krajev, ki jih je obiskal v domovini in tujini, kjer posebno skrb namenja ogledom naravnih znamenitosti in arhitekture. Preproste pesmi Preproste pesmi je naslov zbirke, v kateri je zbral nekaj svojih pesmi, ob njih pa piše tudi prozo in članke, ki jih lahko preberete tako v Slamniku kot v dnevnem časopisju, zlasti Dnevniku. Sodeluje tudi v literarnem krožku društva 11 pa. Posamezna obdobja življenjske poli g. Ivana Ložarja so bila bogata, polna dela. uspešnih korakov in srečnih trenutkov. Ob 75. življenjskem jubileju mu želimo, da bi se v jeseni življenja skupaj s svojimi domačimi in prijatelji veselil in užival vse sadove svojega polnega življenja. VERA VOJSKA KULTURA Koledar prireditev Milena Zupančič in Ivo Ban na odru kulturnega doma v Domžalah zao t r oke sobota, 4. november 2000 oh 10.00 za IZVEN F. Uvstik - H Sobar Zaje: KDO JE NAPRA VIL VIDKU SRAJČICO lutkovna predstava Lutkovno gledališče Jote Pengov Ljubljana Lutkovna igrica Kdo je napravi! Vid-ku srajČico je zasnovana kot slikanica. Prizor za prizorom niza podobe, v katere vstopajo rastlina in živali. Vsaka se predstavi s svojimi lastnostmi in posebnimi spretnostmi, ki pomagajo narediti novo, mehkejšo srajČico. Čar gledališke pripovedi dajejo predstavi čista likovna podoba, ki jo je oblikovala slikarka Lidija Osterc, pa motivno razgibana, igriva glasba Urbana Kodra, ter spretna animacija in sproščene igralske kreacije. Režija: Helena Sobar Zaje. sobota, IS. november 2000 ob 10.00 za IZVEN Jože Zajec: KAM PA KAM, KOZLE? lutkovna predstava /Mtkovno gledališče Zoom Ljubljana Predstava govori o odnosih med otroci in odraslimi. Odrasli (starši, vzgojitelji, starejši bratci, sestrice ... ) preveli-ktfkrat pozabljajajo. da jih otrok potrebuje in se teli igrati Z njimi. Igra pomeni otroku učenje in spoznavanje odnosov med ljudmi, v katerih se prepoznava, identificira in nabira nove izkušnje. Otroci se v kozličku, ki hoče biti Kozle prepoznajo in identificirajo z njim. Kljub temu pa dobro vedo, kdaj Kozle ravna pravilno in kdaj ne. Kritično prepoznajo trenutke (dogodke, situacije, ...) ko bi Kozle moral dobiti po riti. gledališče torek, 7. november 2000 ob 20. uri za abonma RDEČI in IZVEN sreda, H. november 2000 ob 20. uri za abonma RUMENI in IZVEN Četrtek, 9. november 2000 ob 19. uri za abonma ORANŽNI in IZVEN petek, 10. november 2000 ob 20. uri za abonma ZELENI in IZVEN Yasmina Reza: NAKUUČNI ČLOVEK Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Francoska pisateljica Vasmina Reza je Studirala sociologijo in teatrologijo, pri Lecoqu pa se je izšolala za igralko. Kariero je začela kot igralka, kasneje pa se je uveljavila s pisanjem scenarijev za film in televizijo. Mednarodno slavo ji je prinesla njena predzadnja igra »Art*. kije bila ttuii v izvedbi ljubljanske Drame prava uspešnica, in je bila v preteklem letu vključena v abonma našega Kulturnega doma. Igra govori o pisatelju in njegovi oboževalki, ki se .skupaj peljeta v kupeju vlaka. Avtorica se v besedilu odpove neposrednemu dialogu med tujcema in se spusti naravnost v sredo njunih misli, ki se izmenjujejo kot dva notranja dialoga. Tako se v mislih ukvarjata drug z drugim, Še bolj pa vsak s seboj. Odlična igralska interpretacija dveh odličnih igralcev, režija: Zvone Šedlbauer igrata: Milena Zupančič, Ivo Ban galerija razstavlja akademski slikar Rudi Skočir Rudi Skočir, rojen /951 na Kamnem pn Kobaridu. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dve leti obiskoval na njej tudi slikarsko speci-alko. l*ta 1996 se je strokovno izpopolnjeval na študijskem bivanju v Cite Inter-nationales des Arts v Parizu. Dela kot svobodni likovni ustvarjalec na grafičnem, slikarskem in ilustratorskem področju. Ilustriral je 40 knjig za mladino. Je Član društva likovnih umetnikov severne Primorske, Član zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter Član ilustratorske pokrovitelj sevone 2000/2001 sekcije ZDSLU. Za svoje delo je prejel 16 domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Razstava bo odprta do 2. novembra 2000 (ialerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12. ure m od 15.00 do 19. ure, ob sobotah od I0.(X) do 12. ure. Vstopnine ni POKROVU El J SEZONE 2000/2001 KULTURNEGA DOMA FRANCA BERNIKA DOMŽALE: banka domŽale Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19. ure V klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhv-ro i-tiger - mentor društva. Likovno društvo Petra Lobode je sodelovat lo tudi v slikarski delavnici, ki so jo na OS Rodica pripravili ob tednu otroka. Letošnja tema je bila stare domačije. Tretjega exteninora Šentvid pri Stični so se udeležili Asta Pcrko-Stante, Ida Rebula, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Tretjega cxlempora Sem vid pri Stični so se udeležili Asta Perko - Stantc, Ida Rebula, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Tri samostojne razstave so v juliju in avgustu pripravili: Asta Perko - Stantc je 16 likovnih del predstavila v Dl i Stepanjsko naselje; Ida Rebula je razstavljala v Golfturislu in DU Mengeš; Marjana Tavčar je 24 likovnih del razstavila v Bclinki; v Domu borcev v ('mucah pa so svoja likovna dela na temo NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA razstavljali Asta Perko - Stantc, Ida Rebula, Marjana Tavčar in Jože Vajda. AGICA KRIZNAR Slovenski knjižni kviz 2000 v Knjižnici Domžale V Knjižnici Domžale smo zaključili slovenski knjižni kviz Prežihov Vo-ranc in Koroška. Reševanje je potekalo od februarja do septembra. Kviz je pravilno rešilo 1317 učencev iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, kar je 347 rešitev več kot lani. Glavna nagrajenka naše občine je Mana l.eban, učenka Osnovne šole Venelja 1'erka. Udeležila se je zaključne prireditve, kije bila v tednu otroka v Ljubljani. Svoje vtise je strnila v spisu. Na občinski ravni pa smo izžrebrali 40 reševalcev, ki smo jih popeljali na izlel po prelepi Koroški, ki so jo poprej spoznavali preko reševanja kviza. Kaj smo videli in doživeli, lahko preberete v spisu udeleženk izleta. Slovenski knjižni kviz postaja iz lela v leto bolj priljubljen med mladimi bralci. Ker je sestavljen tematsko, reševalce spodbuja, da kar največ zvejo o določeni temi preko različnih informacijskih virov, lako preko knjig kol tudi drugih medijev (revij, časopisov, videokaset, interne taX Naj vas razveselim. Kviz bo tudi prihodnje leto, posvečen pa bo Josipu Jurčiču in Dolenjski. Zahvaljujemo se Občini Domžale za finančno pomoč! za mladinski oddelek STANKA ZANOSKAR Nagradni izlet Prvič sem šla na nagradni izlet. Bilu sem začudena, da sem bila izžrebana. Listke z rešitvami kviza smo oddali že prejšnje šolsko leto, zalo sem bila še toliko bolj presenečena. Na izletu je bilo krasno. Zjutraj smo vsi težko vstali, saj nas je pred knjižnem Že ob 7. uri pričakal avtobus. Ko smo vsi sedli, smo se odpeljali proti Koroški. Vozili smo se približno dve uri, nato smo se sprehodili po rudniku Mežica. Opremili so nas s čeladami, pelerinami in svetilkami. Vožnja v posebnem vlakcu je bila zelo nenavadna, a vseeno mi je bila zelo všeč. Ogledali smo si le nekaj »soban«, vodič pa nam je povedal, da je ta rudnik svinca in cinka v zapiranju, ker v današnjem času Udeležila sem se zaključne prireditve v Ljubljani Že veste, kako je biti zares presenečen? To seje zgodilo meni. Pri kosilu Je zazvonil telefon in bila je gospa iz Knjižnice Domžale. Najprej sem mislila, da kliče zaradi kakšne že zdavnaj pozabljene knjige, pa ni bilo to. Povedala mi je, da sem bila izžrebana za glavno nagrado in sicer za snemanje oddaje o Prežihovem Vorancu na RTV Slovenija. Od presenečenja bi skoraj padla z balkona, saj česa takega res nisem pričakovala. In začelo se je: Vstala sem že zelo zgodaj, (opomba - listi dan sem bila oproščena pouka, prav tako pa me ni bilo v glasbeni šoli.) Dan se mi je začel zadovoljno in vsega, kar se JC kasneje zgodilo, res nisem hotela zamuditi. Okoli osme sem odšla v knjižnico, kjer me je čakala moja mentorica. Družno sva se odpravili t na železniško postajo ter se odpeljali v Ljubljano. Od tam sva se peš sprehodili do stavbe zdravstvenega zavarovanja. Dobili smo knjige, revije, zgibanke,... poleni pa se je začel sprejem. Govor bi morala imeti županja Ljubljane Vika Potočnik, vendar je bila zaradi bolezni odsotna-tako 90 nam rekli. Popoldne pa jo je ma- mi videla na televiziji, kako pozdravlja slovenske olimpijske športnike. Se vam zdi to prav7 Slavnostni govornik je bil zato Tone Partljič. Prebral nam je odlomek iz svoje knjige. Pel nam je slovenski pevce in predstavnik Unicefa Lado Lcskovar, skrivni gost pa jc bil Primož. Suhodolčan. Igrali smo se kviz. »knjiga se miga«, govoril nam je o svojem novem delu. Njegove zgodbice in knjige sem rada prebirala, ko sem bila manjša, sedaj pa bolj uživam ob kriminalkah, grozljivkah in potopisih. Po prireditvi smo bili vsi že precej lačni, zato so nam postregli s sendviči in slaščicami, nato pa smo se odpravili na RTV. Pred studiem smo čakali celo uro in potem se je začelo. Voditelja sta se verjetno bolj zabavala kot mi, saj so nas po skoraj dveh urah čakanja že precej bolele »riti«. Izžrebali so tudi sedemdnevno letovanje na morju, to na žalost nisem bila jaz, je pa zato bila izžrebana moja mentorica. Za nagrado je dobila potovanje na knjižni sejem v Bo-logni. In takrat sem ugotovila, da, če že sebi ne, prinašam srečo drugim. Snemanje je bilo sicer utrudljivo, vendar izredno zabavno. Ta dan bo ostal v lepem spominu vsem, ki so se ga udeležili, še posebej pa meni. Spoznala sem nove, zanimive ljudi, pridobila izkušnje več in novi prijateljici. To pa je tudi najbolj pomembno. MANA LEBAN OS Venelja Perka, 7.b leh rud skoraj ne potrebujejo več. Iz podzemlja Pece smo se odpeljali nazaj v sončen dan. Ne predstavljam si, kako so lahko rudarji loliko ur preživeli v tt-mn«-m, mr/lem rudniku. Odpotovali smo naprej in se ustavili pri hiši, v kateri je svojo mladost preživel Prežihov Voranc, slavni slovenski pisatelj. Izvedeli smo veliko o njegovem življenju. Prijazna gospodična nam je raz-kazala hišo. Skoraj vse je Sc ohranjeno kot v starih časih in zato je bilo se toliko volj zanimivo. Odpravili smo se do cerkvice in hiše. kjer je prebival Anton Martin Slomšek. Duhovnik nam je razkazal sohe in pripovedoval, kako je Anton ljubil otroke in na kakšen način je včasih potekal pouk. Naslednja postaja je bil splav oziroma flos. To je bil najlepši del izleta. Najprej so nas pozdravili z glasbo in vsakemu podarili leseno Žlico. Z njimi smo potem pojedli golaž in polento. Flosar nam je pravil o težkem vsakdanjem življenju (lesarjev v preteklosti. Drava včasih ni bila tako mirna... Organiziran je bil tudi kviz. Vsi trije udeleženci so dobili lepega glinenega prašička, zmagovalec pa je bil krščen za flosarja. Avtobus nas je že čakal in čeprav jc bil izlet prijeten, zanimiv in poučen, smo bili veseli, ko smo se vrnili v Domžale. Vožnja nazaj je bila čudovita, saj smo priredili karaoke. Upam, da bom še kdaj izžrebana za kakšen nagradni izlet, tako bom imela priložnost spoznati Se več slovenskih običajev, navad in hkrati tudi prijateljic. KATJA BEVC, 8. razred OS Venelja Perka Predsednik Godbe Domžale Pogovor z Ivanom Tavčarjem Ivan - Drago Tavčar, letošnji dobitnik bronaste plakete Občine Domžale za vodenje glasbenih skupin, je član domžalske godbe že od lela 1960 in je od takrat, koje igral še klarinet, pa do danes, sodeloval prav na vseh prvomajskih budni« ah (21 se jih je nabralo). Po nesreči, v kateri si je leta l'>S4 poškodoval prst, igra saksofon inje predvodnik, od leta 1995 pa opravlja ludi funkcijo predsednika upravnega odbora Godbe Domžale. Leto 2000 je bilo za godbenice in godbenike iz Domžal zelo naporno, saj so poleg mnogih drugih naslopov stopili ludi v povezavo z italijansko godbo iz Manziane. lako so julija pel dni gostovali v Italiji, konec avgusta pa so italijanski godbeniki prišli tudi v Domžale. Za organizacijsko lako zahteven projekt je potrebno veliko časa, sredstev in odrekanja. Zato sem v pogovoru z Ivanom Tavčarjem, ki je ze vrsto let glavni protagonist in voditelj godbe ni h aktivnosti v Domžalah in kol tak tudi glavni ,krivec' za povezavo z italijansko godbo, skušal zvedeli, kako je vse skupaj potekalo. Za Godbo I h mi: u I <■ je izredno naporno in delovno leto, ki ga boste zaključili s tradicionalnim novoletnim koncertom. Ste šli letos sploh kaj na dopust? Predsednik Godbe Domžale Ivan Tavčar sredi Rima usmerja domžalsko karavano. Da, Sel sem na dopust, a sem ga moriti prilagoditi aktivnostim godbe, saj smo poleg vseh poletnih naslopov konec julija gostovali v Italiji, potem pa so italijanski godbeniki prišli konec avgusta v Domžale, tako da sem šele po vseh teh dogodkih lahko odšel na dopust. Sodelovanje z italijansko godbo je bilo za vašo godbo prvi tako obsežen projekt. Kako Ste organizacijsko lahko vse izvedli? To je bil res prvi daljši obisk naSe godbe v tujini, prvič pa smo tudi gostili tuje goste z;i daljši čas, zato je bil organizacijsko to res eden najzahtevnejših projektov. Za tak podvig so bili organizacijsko vključeni tudi ostali člani naše godbe, res pa jc, da mora nekdo prevzeli vlogo vodje projekta, sploh v primeru obiska italijanskih gostov pri nas. Po odzivu italijanskih prijateljev mislim, da nam je sama organizacija zelo dobro uspela. Finančni zalogaj je ob takšnih projektih verjetno kar zajeten? Zagotoviti finančna sredstva ob lakem dogodku je še posebna obveza, saj naša godba nima standardnega vira financiranja, lako da smo bili odvisni od trenutne pomoči različnih donatorjev oz. sponzorjev. K sreči smo dovolj dobro že vnaprej ocenili in predvideli stroške, nekaj odstopanj je bilo le pri stroških prenočevanja in pogostitve v okviru obiska italijanskih kolegov v Domžalah. Tako smo lažje, pa še vseeno dokaj težko pokrili vse st roške. Kot je bilo videli pri obisku godbenikov iz Manziane, je bilo vaše sodelovanje zelo pristno prijateljsko in sploh nekaj posebnega tako za Italijane kol tudi za Domžalčane Se strinjam. Izmenjava obiskov jc poleg glasbenih nastopov vključevala tudi oglede obeh dežel. Tako so nam gostitelji ob našem obisku v Manziani v dokaj kratkem času skušali predstaviti lepote Italije, podobno pa smo ob njihovem obisku pri nas skuSali tudi mi predstaviti Slovenijo. Zalo je bilo potrebno tudi preudarno razporediti glasbene nastope, da od naših goslov ob vseh ogledih ne bi zahtevali preveč. Seveda pa nam je bil sam razpored ogledov in naslopov, pripravljenih za italijanske goste, nekoliko olajšan, ker smo lahko približno povzeli po izkušnjah, ki smo jih dobili na gostovanju v Manziani. Lahko rečem, da so sc gostje vrnili domov z izred- no lepimi, po njihovih besedah celo nepozabnimi občutki. Domžalska godba je v oktobru dobila tudi novega dirigenta - kapelnika. Francka Kuharica je po 13 letih zamenjal Gregor Vidmar. Zadnji nastop v .starim' dirigentom Franckam Kuharičem je bilo tekmovanje slovenskih godb za pokal Ormoža. Kako ste se odrezali? Že več let sodelujemo tia tem tekmovanju in prav letos smo se najbolje odrezali. Dosegli smo nanircć prvo mesto v svoji skupini in se na ta način zahvalili dosedanjemu kapelniku za vse, kar nam je v leh trinajstih letih dal. Samo zamenjavo dirigentov pa bomo tudi formalno izvedli na letošnjem novoletnem koncertu. Kako takšna pomembna zamenjava funkcije vpliva na amaterske glasbenike, kot so domžalski godbeniki? Če je izbor novega kapelnika pravilen, vpliva zamenjava izredno pozitivno. In po dosedanjem kratkem obdobju dela z novim kapelnikom temu lahko le pritrdim, saj že dolgo nismo videli taksne angažiranosti in delovnega zagona naših članov na vajah. Trinajst let kapcl-nikovanja v taksni godbi seveda prinese potrebo po novem vetru, novi svežini, tako da se je Franček sam odločil zapustiti našo godbo. S tem sodelovanja z njim nismo popolnoma prekinili, saj nam bo še naprej tako ali drugače pomagal. Kdaj bo prvi nastop domžalske godbe z novim dirigentom? Nastopi se sicer že vrstijo, a prvi nastop s kapelnikom Gregom Vidmarjem v Domžalah bo verjetno komemoracija za dan mrtvih, za novo leto pa tako kol vsako lelo načrtujemo tradicionalni Novoletni koncert, ki je hkrati tudi osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in ob počastitvi božičnih in novoletnih praznikov. Hvala. PATO KI) JOŽE GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina SIRENE vas vabi na PROMOCIJSKI KONCERT NOVE ZGOŠČENKE MALO SONCA, MALO SMEHA ki bo v soboto, 11.11. 2000 v Kulturnem domu Franca Bernika ob 19.30. '/.borovodkinja: Vetra (irkman Klaviature: Tomaž 1'irnat Has kitara: Žiga Golob BoblU: Urban Golob Kulturnem domu Franca Berni-12. ure ali od 16.- 19. ure, OZi- Vstopnice lahko rezervirate v ka Domžale vsak delavnik od 10. roma po telefonu 722-50-50. Informacije na telefon: Ivi,a: 01/7227-814; 04IZK95-010 Lam: 01/7227-287; 041/788-826 Bogastvo slovenskega jezika Spoštujmo slovensko besedo Po dolgih desetih lelih so se oblastni organi začeli resneje ukvarjati s slovenskim jezikom; vsi so si ludi enotni, da je skrb za našo materinščino preveč odrinjena na stranski lir. Državni svel naj hi predlog zakona o slovenščini, ki ga je dolga lela skupaj spravljal prof. Janez Dular, vložil v parlament. Vlada je ustanovila vladno službo I KAD ZA .11 /Jk. Tudi sam se bolj ogrevam za slednje. Živ organ, lo so priznani jezikoslovci, ki se sproli ukvarjajo z najbolj perečimi zadevami, nekaj odločijo in nekaj predpišejo. Podobno kot je pred dobrim deset let jeni uspešno delovalo Jezikovno razsodišče. Tudi predlagani zakon je sicer dobronameren, loda vsako ministrstvo bi se moralo z njim ubadati na svojem področju. Zanimivo je, da nekatere stranke v svojih programih poudarjajo pomen naše materinščine. Zal pa na predvolilnih soočanjih medijski voditelji predstavnikom različnih strank kar niso znali postavljali vprašanj, ki so povezana s lo problematiko. Škoda. Koi da je to zanje španska vas ali deveta briga. Prijatelj mi je pripovedoval, da jena sprehodu s sinom v domačem kraju naletel na velik napis SLOVENICA. Sin mu je rekel: »Ali. poglej, lanile je pa napaka. Pisati bi moralo SLOVENIJA.« »No. veš,« sem dodal, »lo je neko ime in se mora prebrati Slovcni-ka.« Sin mi je skočil v besedo: »Kako siovenika, predzadnja črka je mm in se prebere Slovcnica.« »Veš, sine.« sem mu rekel, »zdaj si Sc malo premajhen, da bi ti lo razložil...« »Nisem premajhen, poznam slovensko abecedo in prebral sem ze ve liko knjig in pravljic« Kakorkoli že - žalostno je da naši osnovnošolci različnih napisov firm, trgovin, podjetnikov, obrtnikov in ustanov ne morejo prebrati s 25 slovenskimi ei kami: saj jih mučimo z neslovenskimi Črkami: s. y. w, q, eh. ck in drugimi dvojnimi črkami. Izgovarjavc besed, v katerih so omenjene črke. pa osnovnošolski program ne razlaga. Če ima neka firma opravka s tujino, je za silo razumljivo, če je njeno ime tuje ali potujčeno. Tako pa razni nadobudneži (včasih zaposlen samo eden ali dva) kazijo podobo slovenskega poimenovanja firm. Na primer: CLUB, DESIGNBIRO, (AH I , lil 1 iii. BOUTIOUI . TI I JIMOt OM MERCE, FOTOCOPY, Kl CYC1 I MICKO. MAXI. I XTRA. i i i ' TRO N1CS. CONSULTING in podobne. Nismo sc še znebili nemških po-paeenk, kol so: LAJN, S" i OS in ŠUS (v več pomenih). PIKSNA. II I JI K, ODŠKAUI A II. (X IK Ali. NAŠ 11 LATI, GLIH (ministrska) in druge - že smo padli v jugoslovanščino: HVALA-BOGU (hvaiabogu). STOPOSTO (stoodstotno). i»oi a poi a (pol na pol), BAS Ml Bdi i (kaj mi mar), Ko BA- JAGt KOMAD. VI ZA. ŽITARICA in druge: da prosta.ških južnjaških kletev in žaljivk sploh nc omenim. Če nc bomo zares samostojni, samo-bilni, samozavestni in ponosni na vee kot tisoč let staro zapisano materinščino in s tem na lepo slovensko besedo, nam tudi tako opevana Evropa pri naši zavesti nc bo pomagala, ampak nas bo po svoje celo potujčevala. Med lepimi slovenskimi imeni, napisanimi s slovenskimi črkami, ki se berejo in izgovarjajo po slovensko, znane pa so po vsem svetu, naj bo za zgled tudi slovenski katoliški zavod v Rimu - si OVI nik Številna druga sem v Slamniku ze naSlel. FRANCE CERAR Iz. zakladnice pregovorov »Enotnost zgradi hišo, prepir pa jo podre« Zadnji dan oktobra praznujemo državni praznik Dan reformacije. Spominja nas na čas velikih vrenj in zahtev p« prenovi znotraj evropskega krščanstva v začetku 16. stoletja. Praznik naj bi bil predvsem spomin na izjemen kulturni prispevek slovenskih reformatorjev, kot sta bila Primož I mbar in Jurij Dalmatin. Lvangtličanska Cerkev je pri nas sicer maloštevilna in navzoča pretežno v Prekmurju. a je ponosni dedič naših reformatorjev. Dan reformacije pa nas spominja tudi na dejstvo, da vso zgodovino človeštva in krščanstva zaznamujejo delitve in spori. V dvajsetem stoletju pa se je svet začel povezovati in združevati. Tudi kristjani stopamo na pot zbliževanja in edinosti v okviru eku-menskega gibanja Tokrat sem zbral nekaj pregovorov o slogi in edinosti. Prastaro človeško izkušnjo, ki se je oblikovala v vseh človeških skupnostih - družini, soseskah, narodih - najlepše izraža angleški pregovor Združeni stojimo, razdeljeni pademo (liniled wr stand, divided we fall). Da jc sloga vir moči. povedo tudi naslednji: V slogi je moč. Trojna vrvica M ne pretrga hitro. Tudi šibki so močni, če se združijo. Veliko povezanih slami«- lahko zveze slona. Iz poločk«>v nastane velika reka. V nasprotju s tem pa ncedinosi in nesloga slabita: Sloga jači, nesloga tlači. Krka, ki se v rokave deli, nima nohtne moči. Mir in sloga sta zgradila vsa mesta, pravijo Nemci. Stavek pa dobi grenak priokus, če pomislimo na dogodke v minevajočem stoletju. Številni pregovori potrjujejo misel da je samo enotnost vir napredka, uspeha in blagoslova: Kjtr jt složnost, tam stanuj«- Bog. Kjer sloga pogrne mizo, tam Bog pride v g«»ste. Složni ljudje delajo čudeži. Složni bratje gradijo nove hiše, nt-složni pa št start prodajajo. f t v treh ljudeh bije eno srce, st bo ludi rumena /tmlja spremenila v zlato, čt pa mislijo vsako po svujt. M bo tudi rumeno zlato spremenilo v prah. (kitajski I Lnotnost in sloga sta najbolj potrebni takrat, ko grozi nevarnost od zunaj. Izkazujeta se za najmocneišo trdnjavo: Noben«> obzidje ni tako močno kot edinost in sloga. Sloga med državljani jt najboljši branik državt. Sloga obvaruj«- dtželo. Sloga |e najbolje zagotovilo zrna ge. Pri tem ljudska mod rosi išče zglede ludi v živalskem svetu. Nckaleri pregovori kar »dišijo« po deželi, kjer so nastali: ( t jt črt-da složna, mora oditi lev lačen spat. (afriški) Jala gosi užtnt svinjo, (madžarski) Ct je čreda združena, s«- ni bati volka. Sloga še nikoli ni izgubila. Kjer je sloga, tain j« vedno zmaga. (jiotuosl ie znamenit pamclnih hudi: Kjtr jt razum, jt zlahka tudi sporazum. Bedaki st ujedaju mtd stlioj, pametni ljudje pa so istih misli. Pamet pa nič nc pomaga, če so ljudje hudobni: Sloga mtd hudobnimi se kmalu razdrt. Polrebnosl edinosti postane le jasnejša, če pomislimo, kakšno nt-srečo ponese nesloga. V evangeliju jc zapisano Ct jt hiša sama proti sthi razdeljena, takšna hiša nt mort obstali (Mr 3,25). Tej resnici pritegujejo tudi naslednji: Razdeljena kraljtstva kmalu (pro)padejo. Knotnost zgradi hišo, prepir pa jo podre. Kar sloga postavi v stoletjih, nesloga poruši v entm mestcu. Kjtr ni slogt, tudi življenje postane neznosno: Kjtr j«- nesloga, jt hiša pretesna. Niti bivol nt more ostali pri hši, kjer ni slogt. Ct spremljamo svetovne dogodke, vidimo, da so v ospredju poroi il spo ii in spopadi. O slo/nosi i rtdko pišejo na naslovnicah. Ali bo svel kdaj dose gel cnolnosr1 Slovenski pregovor 11,1111 posirežc s tole napovedjo: V slogi bo takrat sni. ko st ho hodila muha s pajkom na sonce gret. Naj vendarle končam S kančkom optimizma. 1'iak lic. ni Američani so si sposodili izkušnjo iz -,vei,1 glaslir m svein|r|o Složnost (liar-monv) pogosto dosežeš tako, da igraš drugo violino. I udi v družini ni vedno lahko doseči slogo in mir ljudje posegaj)) po različnih metodah. Neki mož ie okel tašči: ,|I - Kaj naj storim s svojimi otroki, neprestano se prepirajo in pretepajo? Tašča: - Pošlji jih k meni. jim bom kaj lepega zapela. Mož: - "I udi s leni sem jiui ze /,i grozil, pa nič nt- pomaga ... BOGDAN DOLENC Novo v knjižnici Septembra smo \ domžalski Knjižnici vpisali 302 novi knjižnični gradivi. Največ smo vpisali knjig za odrasle, po številu sledijo knjige za otroke in mladino, precej pa je tudi videokaset, glasbenih zgoščenk in računalniških CD-romov. Pridobili smo otroške avdi-okasete in nove jezikovne tečaje ter seveda dopolnjevali zbirko časopisov in revij v čitalnici. Na splošnem področju smo vpisali zanimivo delo Marge Wes-trkeim Koledarji sveta: pregled koledarjev in načini praznovanja. Knjiga obravnava zgodovino koledarjev, koledarske praznike, ljudske običaje in čas. Filozofija je pridobila delo Davida Huma Dialogi o naravni religiji, ki razpravlja o angleški filozofiji v IX. stoletju, skepticizmu, religiji in teizmu, Polica z astrološkimi temami je bogatejša za kar nekaj novih knjig, izpostavljamo pa dve: Prerokbe Roberta Sartorija in Nov obstoj: sporočilo svetu Lojzeta Slanica. Knjigo Karen Miller Otrok v stiski: priročnik za vzgojitelje, učitelje, strokovnjake in starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in strese, smo postavili h knjigam s področja psihologije. Police z, etiko smo dopolnili s knjigo Karla Griana 2x3 in še nekaj za družinsko srečo, ki jo je v zbirki Razpotja življenja izdala Družina. Verstvo in bogoslovje je pridobilo več novih del. med njimi knjigo Marjete in Melodija Rigler Blagor vama, uboga reveža: romanje po poti svetega Jakoba v Kompostclo. Spremno besedo je napisal Jurij Bizjak. Ekonomske znanosti so bogatejše za knjigo Vstop v poslovni svet MarijePopoviČ in Mirni Zaje, ki je izšla pri Gospodarskem vesl-niku. Aktualna knjiga s področja prava je Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo avtorja Mihe Juharta. Na polico s knjigami o vzgoji in izobraževanju smo postavili nov zbornik predavanj Človek in kurikulum. Zbornik je izšel pri Družini. Medicina je pridobila kar nekaj novih del. Omenimo naj delo /uanc avtorice Kate Bornslein Spolni izobčenci: o moških, ženskah in nas ostalih, ki govori o spolni identiteti, psihologiji spolov, transseksualnosti, lezbištvu, travestitih in spremembi spola. Področje računalništva smo dopolnili z. novimi knjigami Aleša Štulerja CoreIDRAVV! 9.0, Visual basic 5.06.0: zvijače in nasveti ter Adobe Photoshop 5.0/5.5. Začetniki kuhanja bodo verjetno posegli po knjigi Sabine Šalter Osnovna kuhanja: vse, kar potrebujemo, da bomo hitro in dobro kuhali. Področje vodenja in organizacije poslovanja podjetij jc bogatejše za lepo število novih del. Izpostavljamo delo Johna C. Max-vvella Postanite trener sanjskega moštva voditeljev, ki razlaga psihologijo vodenja, poslovno psihologijo, medosebne komunikacije, osebnostni razvoj, pozitivno mišljenje in poslovno uspešnost. Ljubitelji umetnosti in ročnih spretnosti bodo lahko oblikovali glino s pomočjo priročnika Dragice Čadež Od glave do portreta: modeliranje z glino. Na polico s knjigami o filmu smo postavili delo Dominiaue Vil-laina Montaža. Knjiga o filmski montaži bo zanimiva za vse, ki tudi sami radi snemajo z. videokamerami. Področje zgodovine smo dopolnili s knjigo Herberta Grundmanna Zgodovinopisje v srednjem veku: zvrsti, obdobja, posebnosti. ljubitelji knjige ste vabljeni v domžalsko Knjižnico vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah pa od .S. tlo 12. ure. Prepričani smo, da bo te med našimi novimi pa tudi nekoliko starejšimi knjigami in ostalim knji/nićnim gradivom našli nekaj za.se. Dolgi jesenski večeri so že tu. zato vas vabimo tudi na prireditve, ki se dogajajo v večnamenskem prostoru knjižnice. Informacije o prireditvah, gradivu in vseh novostih lahko dobite tudi na straneh in-temeta: http://sikdom.dom.sik.si. ZOB Poziv k ohranitvi naravnih vrednot Eden izmed temeljev sodobne okoljevarstvene miselnosti je tudi prizadevanje za ohranitev spoznanih naravnih vrednot, kar se vse močneje upošteva pri prostorskem planiranju zlasti v razvitih državah. Tovrstna zavest se zrcali tudi v občini Domžale, ki na podlagi t. i. Strategije varstva okolja, podaja smernice za dejansko varovanje okolja, kar samo po sebi spodbuja k praktični skrbi posameznika in družbe za okolje. Občina Domžale je kljub nadpovprečnem odstotku pozidanih površin uspela obdržati kar nekaj lokacij, ki imajo status naravne vrednote in s tem pravico zaradi kakovosti človekovega bivanja in okolja, da se jih nepreklicno varuje. Ena izmed teh jc gotovo širSc gozdnato območje močvirjih med Radomljami, Zelodnikom in Dolenja-mi (t. i. Blata - Mlake in Čcšcniške gmajne), ki v zadnjem času močno pritegujejo pozornost tako strokovnjakov (biologi, ornitologi), kot tudi javnosti. To naravno območje z odlično ohranjenostjo, tako rekoč v objemu urbanizacije, vsebuje neverjetno raznolik svet rastlinstva, živalstva in njihovega mozaično prepletajočega življenjskega prostora. Močvirni svet vzhodno od Radomelj namreč v svojih nedrih varuje vrsto v Sloveniji sploSno ogroženih biotopov, med katere sodijo t. i. prehodna barja z edinstvenimi primerki rastlin v Čcšcniških gmajnah, po- plavni gozd črne jelše in zamočvirjenih travnikov na Mlakah in Blatih, naravno ohranjuje vijugajoče struge hudournikov Rovščica in Želodnik, trs-tišča in mlake ob bajarjih Črnelo, Želodnik, »Plastenka« itn. Tc biotsko najbolj raznovrstne življenjske prostore pa Številčno dopolnjuje barvit živalski svet, predvsem ptičji, kateremu je obstoj Zagotovljen le v primeru nedotakljivosti njegovega bivališča. K ohranjanju in zaSčiti tovrstnih primerov izjemne in ohranjanje naravne dedišči-nc sc je Slovenija pravno zavezala z ratifikacijo t i. Ramsarske konvencije. Konvencije o biološki raznovrstnosti, s sprejel jem Agcnde 20 za SLO, Zakonoma o varstvu okolja in o ohanja-nju narave, itn. In nenazadnje predstavlja opisovano območje bogato naravno zatočišče vsem ljudem, ki si želijo oddiha v bližnji naravi, ki jih pritegne slikovitost in delovanje naravnih pojavov ali ki si morda le želijo živeti v okolju, posejanem z. biseri ohranjene narave. Na teh podlagah in nenazadnje iz. čislo preprostega razloga, da ohranimo to, kar v severnejših državah že, pri nas pa Sc bo predstavljalo dragocenost v prostoru, smo se lokalne nevladne organizacie* (imena na koncu članka) med seboj povezale z. istim namenom, da pristojnim organom za varstvo narave pošljemo pobudo za zavarovanje naravnega območja vzhodno od Radomelj. Taksnega predloga smo upravičeni po 50, členu Zakona o ohranjanju narave, še posebej v primeru, ko obstaja nevarnost, da sc območje z naravnimi vrednotami poškoduje ali uniči, kar posebej navaja drugi odstavek islega člena. In v lem kontekstu je jasno, da t. i. povezovalna cesta Zclodnik-McngcS, nedvomno grobo in škodljivo poseže v obravnavano območje, saj po naravi logično zaokroženo naravno celoto med Radomljami, Dolcnjami in Zelodnikom dobesedno preseka. Poleg samega cestnega telesa pa bi cesta za seboj pol činila šc vrsto drugih objektov (ind. cona), ki v razvitih družbah niti slučajno ne sodijo v ekološko in občutljivo in pomembno območje kol so močvir- TUD Partizan Domžale je pred dnevi pripravil delovno akcijo na TRIM STEZI. Optimist, ki zna in ve, kaj hoče Bojan Pustotnik, direktor Center INTRO Med stalnimi oglaševalci v našem Slamniku je tudi Bojan Pustotnik, mladi podjetnik, direktor podjetja CENTER INTRO, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Suzuki in Subaru. Doma je iz Zgornjih Lok, kjer v prijetnem domu živi z ženo in hčerko Saro ter se vsakodnevno vozi na Kodeljevo, v moderen servis in prodajalno že omenjenih znamk vozil. S sedanjo dejavnostjo se je začel ukvarjati pred štirimi leti, pred tem pa se je prav trudil, da bi si življenje naredil zanimivo in bi si pridobil čimveč izkušenj za končno odločitev, kaj bo počel v življenju. Po končani ekonomski srednji šoli jc bila pred njim odločitev: fakulteta, delo. ali celo profesionalna glasbena kariera v ansamblu Crna vdova. Optimist »od rojstva« sc ni odločil niti za fakulteto, niti za glasbo, niti za mirno pisarniško delo, temveč je prav na hitro opravil še skrajšani program avtomehanične dejavnosti in že kot voznik »Sleparja« prevozil malodane celo Evropo in Bližnji vzhod. Z novimi izkušnjami ter boljšim poznavanjem tega področja sc jc odločil, da se pri Emoni Obali preizkusi kol komercialist. Ni bil zadovoljen z vsakdanjim tempom dela, leni več je kar hitro napredoval do najboljšega komercialista in sc ob tem spraševal: »Kaj ti pomaga, čc največ prodaš, če pa tudi nisi ustrezno nagrajen?« Edini odgovor za mladeniča, ki hoče bili v vsem, čc ne najboljši, pa vsaj odličen, jc bila lastna firma. Začetek je bil skromen, a optimističen, vsi naslednji koraki mladega intuziasta, kateremu je vseskozi ob strani stala žena, pa uspešni Razvoju firme jc bil namenjen ves dobiček, k uspešni podjetniški poti pa jc prispevala povezava z g. Odar-jem, generalnim zastopnikom Suzuki. Sc danes se rad spominja začetkov sodelovanja, ki prinaša vedno nove uspehe. Zastopatu vozil SUZUKI se je pridružilo še zastopstvo vozil SUBARU, prodajnemu salonu in servisu pa šc druge dopolnilne dejavnosti kol klc-parsko-ličarska dela ter cela vrsta dodatne brezplačne ponudbe - od pre gleda zavor, računalniškega ugotavljanja napak in podobno. Ves čas ostaja temeljna usmeritev kakovostni razvoj Zakaj ne bi bil vaš avto SUZUKI? S Slamnikom še ugodneje do novega vozila SUZUKI je na območju, ki ga pokriva SLAMNIK in bližnji okolici, dejaven že vrsto let in ima uspešno razvito prodajno-servisno mrežo: Avtoccnter Vadjunec Blagovica, Servis in prodaja Vesel Moravče, Av-tomarket Črnuče, Center Intro Ljubljana. Jana Husa ta (Kodeljevo) ter Motomanija Weit Domžale -specializirana prodajalna motornih vozil, v katerih s posebej izšolanim tehničnim in prodajnim osebjem zagotavlja visokokakovostne storitve. SUZUKI je specialist za mala osebna in terenska vozila, kjer dosega svetovno kvaliteto in velja za eno najbolj varčnih vozil, hkrati pa vsem kupcem v Sloveniji v različnih obdobjih zagotavljajo posebne ugodnosti - bralci SLAMNIKA bodo tako vozilo SWIFT kupili še za 50.tJ0O,00 sit ceneje. SUZUKI je specialist za štirikolesni pogon in ima edini celotni program osebnih vozil s štirikolesnim pogonom, ki je cenovno daleč najbolj ugoden - še posebej SWIFT. 4 X 4 z atraktivno ceno. V letu 2000 je SUZUKI na trg posredoval nov model WAGON R+, plod skupnega dela OPEL in SUZUKI, ki je najbolj uspešno SUZUKII-jevo vozilo na svelovnem trgu. Kupci tega modela ob nakupu dobijo darilo - štiri zimske gume, kar je SU-ZUKI-jev prispevek k varni vožnji v zimskih razmerah. SUZUKI zagotavlja kupcem triletno garancijo za kvaliteto svojih izdelkov ter triletno mobilno garancijo, ki zagotavlja, da nihče od lastnikov oz. uporabnikov tc znamke vozil nc ostane na cesti. V sistemu SUZUKI ODAR kupcem omogočajo lažji nakup vozil z običajnimi krediti oz. leasingi - do pet let z. eno najbolj konkurenčnih Dr. Miroslav Odar - lastnik firme SUZUKI: za vse bralce SLAMNIKA, ki se bodo oglasili v katerem od naših prodajnih salonov, smo ne glede na nakup pripravili darilo. Dobrodošli! obrestnih mer - do 15. 12. 2000 pa imajo posebno akcijo šestletnega finančnega nakupa vozil. Obiščite torej eno od prodajaln SUZUKI in se prepričajte, da bo SUZUKI vsem bralcem SLAMNIKA, ki sc bodo Sc letos oglasili v njegovih prodajnih salonih, zagotovil tudi darilo - ne glede na nakup. Podjetnik Vili Pustotnik ve, kaj hoče. Oglasite se v CENTRU INTRO in se prepričajte, da to drži. vseh dejavnosti < ENI RA INTRO, d. o. o. (Ljubljana, Jana Husa la), za katerega iščejo tudi primernejšo lokacijo za razširitev. Pomemben del dejavnosti centra jc vzdrževanje in servisiranje vozil in na vprašanje: znamo vozniki skrbeti za svoje jeklene konjičke je Vilijev odgovor kratek: ne. Ce zanje še kar dobro poskrbimo v času garancije, je po tem obdobju zanje poskrbljeno bistveno slabše. Vili opozarja zlasti na prednost pooblaščenih servisov, kjer so morda storitve včasih malce dražje, so pa zanesljivo strokovnejše in lega bi se morali vozniki vseh znamk zavedati. Na to kar pozabljamo. Odgovoren odnos do vzdrževanja kateregakoli vozila zanesljivo prinaša njegovo daljšo življenjsko dobo, voznikom pa manj Stroškov iti več živcev. Zakaj prodaja SUBARU in SUZUKI'.' Predvsem, ker zaradi štirikolesnega pogona ponujala aktivno vožnjo. Avto gre - nc glede na vremenske pogoje, pravi Vili in vas vabi, da se sami prepričale o ponudbi avtomobilov in motornih koles ter servisiranju, ki ga opravljajo optimalno strokovno usposobljeni zaposleni. Vili, ki pravi, da je od mladih dni llcgmatik, intuziasl, optimist, predvsem pa pozitivno trmast, trdno vztraja na začrtani življenjski in delovni poti, kjer jc treba včasih poiskali tudi kompromise. Kljub celodnevnemu delavniku sc trudi, da bi bil čimveč z. ženo in hčerko Saro, ki jc tudi uspešna kolalkari-ca. Prav čas, ko jo vozi na trening ure, ki jih zvečer in ob vikendih preživijo skupaj in dopusti, tudi v eksotičnih deležah, skuša čimbolj kvalitetno izkoristiti za ženo in hčerko Saro. Jc tudi sponzor športnih dejavnosti. Eno izmed številnih votlih debel bele vrbe na Blatih ob Rovščici med Rovami in Turnsami. Ekonomsko nepomemben, ekološko pa nepogrešljiv člen v gozdu, zlasti za ohranitev ptic dup-larjev (gnezdenje žoln, detlov,...). foto: Jože K. na območja Blala, Mlak in CcScniSkih gmajn. Glavni namen pisanja pa, je, da predstavljena pobuda pri vsakem na svoj način okrepi zavesi, da je tovrstno prizadevanje le trud za kvalitetnejše bivanje na tem koščku Slovenije, ki si ga nc delimo le ljudje, temveč tudi živali in rastline, ki vendar tudi imajo pravico do obstoja in nadaljevanja življenja v hiši, ki je za razliko od človekove precej širša. Mar ni podaljševanje iluzije lepole m neponovljivosti, ki jih izžareva n soč in cn obraz tako rekoč ekološkega raja vzhodno od Radomelj, lahko ne malokrat vir čudovitega doživetja alt zavesti, da smo v ravnovesju med zmogljivostjo narave in potrebami človeka. »Spoštovali bomo načela tra jnostne-ga razvoja, ki ne uničuje naravnih dobrin, afflpak jih ohranja našim naslednikom. Živimo na koščku zemlje, ki seje ohranil zaradi umnega gospodarjenja naših prednikov, zato bomo tudi mi delali tako, da bomo našim potomcem zapustili to zemljo boljšo, kol smo jo podedovali«, Sc v Strategiji varstva okolja obljublja občini Domžale. JOŽE KOZJEK, Društvo za varstvo okolja llllfll IIIHIB Razširjena in obnovljena Banka Domžale dobiva končno podobo. Opozarjamo Modra cona parkiranja Zaradi kroničnega pomanjkanja parkirnih prostorov v centru Domžal, kjer je frekventnost vozil zaradi sedežev najpomembnejših institucij (Občina Domžale, Upravna enota Domžale, Davčni urad. Center za socialno delo, sodišče, banka, pošta) največja, se je Občina Domžale odločila, da v Kolodvorski ulici uvede nov način parkiranja - krajši čas do ene ure. Vsi vozniki, ki želijo parkirati v omenjeni modri coni, morajo kupiti parkirno uro (prodajajo jih v trafiki na Kolodvorski ulici, pri SIMAX na Masljevi ulici v Domžalah ter na bencinskih Črpalkah). Ko se pripeljejo na pakirno mesto v modri coni, na uri označijo čas svojega prihoda. Najkasneje po eni uri parkiranja na omenjenem mestu, pa mora voznik z vozilom s parkirnega mesta odpeljati. Voznik, ki ob prihodu na parkirno mesto, ne namesti ure ali prekorači čas, ki si ga je sam označil (najdalj eno uro), stori prekršek, za katerega jc lahko kaznovan s 5.000,00 sit kazni. URAD ŽUPANJE stran KK Heiiot Spet mladi uspešno in člani neuspešno? Državno prvenstvo v košarki seje pričelo in s tem so se zaceli tudi nastopi domžalskih košarkarjev. Zaide so ekipe mlajših starostnih kategorij, pri katerih so Domžaleani v preteklosti dosegli odmevne rezultate, kar je plod dobrega dela in tudi strokovnosti. Vse ekipe so na prvenstva štartale odlično, saj so dosegle same zmage, kasneje Pa je sledilo kratko obdobje porazov! Tako so mladinci do sedaj zabeležili dve zmagi in dva poraza, kar jih uvršča v njihovi skupini na trenutno drugo mesto. Kadeti A so bili od svojih nasprotnikov dvakrat boljši, enkrat pa so igrišče zapuščali s sklonjenimi glavami. Enak izkupiček imajo t liti i kadeli It. starejši pt-onirji so sedaj na tretjem mestu, mlajši Pionirji pa so trikrat zmagali in enkrat izgubili. Prav lako uspešna je tudi košarkarska šola. a Zal s samo moško populacijo, kn jI i ženskega dela košarkarske Sofe letos Sc ni, ker pri lako mladih pun-eah zanimanja za ta Spori Sc ni. Glede na nastope mlajših, so zelo slabo s prvenstvom pričeli člani, ki pa so t zadnjo tekmo proti Zagorju le malo ublažili slab začetek prvenstva. Sreče letos nimajo tudi z organizatorjem igre, saj jc resnično poškodbo staknil Janža, ki pa se bo upajmo, kaj kmalu vrnil na košar karska igrišča. V pokalnem tekmovanju so člani v Šestnajstini finala premagali ekipo B ligaša iz. Bežigrada, nato pa so si v osmini finala z zelo slabo igro proti ekipi Polzele v domači dvorani zapečatili usodo v pokalu. Najprej so v prvenstvu doma izgubili proti Kraškemu zidarju iz Sežane, kar je bila bolj kot slaba igra pO sledica številnih osebnih napak. Domžaleani so nato gostovali pri Olimpiji, kjer so doživeli pričakovan visok pora/, poleg lega se je poškodoval Samo Plevnik, Sledila je tekma v Z.rccah, ki se Je končala s 25 točkami prednosti za eki- po Kogle, kljub temu pa so na tekmi z Zagorjem Donižalčani predvsem po zaslugi Plcvnika in Zalokarja prišli do pomembne zmage, ki jih je uvrstila na Želeno 7. mesto. V letošnji sezoni bO ha sporedu se veliko pomembnih tekem in upajmo le, da se ne bo ponovila stara /godba, kjer se bodo morali Dnnizalčani borili za obstoj v elitni druščini. Sedaj pa še k predstavitvi letošnje ekipe. Ekipa se od lanskega lela skorajda ni spremenila Sager je odšel k Bežigradu v I. ti ligo, prišel pa je zlati z evropskega prvenstva mladih v Makedoniji - obetavni Miha Kobc iz Sežane. Z igranjem je prenehal Darko Marko-vie, pri mlajših pa sla odšla Skerjancc na Jezico let Šiiflar k Bežigradu. Kapetanski trak v novi sezoni je prevzel Dušan Trifunovič, ekipo pa sestavljajo izključno doma vzgojeni igralci: Janža, Zalokar, Rado Trifunovič, Kobc. Novak, Zera k. tujec Laskević, Plevnik, GabrpvSek, Koša k in Zavodnik. Upajmo da se bo llelios po zmagi z Zagorjem pobral in bil na koncu uvrščen na sredino lestvice. K temu bo zagotovo pripomoglo navijanje na zanimivih in napetih srečanjih, zato vsi v Halo K. Cm KK Lastovka: Poleg Heliosa so s sezono, pričeli tudi v drugem moškem košarkarskem klubu - KK Lastovka. Pri članih, ki letos nastopajo, žal v samo tretji ligi, so ostali skoraj vsi igralci, razen Zdovca, ki je odšel k trboveljskemu Rudarju, ki ima vcejc ambicije kot KK laslovka. Na prvenstvu so Startali pred dortla- e..... gledalci in sicer OS Venelja IVrka. kjer pa so /al izgubili zaradi neiimnosli in po velikem vodstvu. V naslednjem kolu so slabo igro popravili z zelo pomembno zmago v gos-leli iti s leni vsaj malo popravili slab vlis s prve tekme. KK ima sicer letos še eno ekipo, in sicer kadele, ki nastopajo v drugi ligi, kar zagotovo pripomore k šc večji popularnosti pri mlajših. „ - v URBAN ZNIDARSIC Nogomet v Domžalah Obeta se burna jesen! Domžaleani po dvanajstih krogih lige Si.mohil zasedajo zadnje mesto in na vidiku je »peklenska« sezona za rumenomodre, ki ho neizprosna za prvoligaški status prav do zadnjega kroga. Zaostanek za ostalimi ni pretiran, vendar bolj kot točkovni saldo skrbi igra, ki jc preveč nihajoča iz tekme v tekmo. Tudi dogodki v klubu so bili kar stresni, saj jc odstop Mihajla Petroviča in resna poškodba Crešaka v zadnjem mesecu, razburkalo dogajanje. Mihajlo je v Domžalah pustil izredno dober vtis, kot trener, nekdanji igralec in predvsem kot človek, ne glede na zadnje rezultate. Toda v nogometu je trener odgovoren za rezultate in posledica tega je bil odstop. Mihajlo, srečno, dokazal si svoje mojstrstvo in gentlemanstvo. Pa, morda spel kdaj v Domžalah?! Nikoli se ne ve... 10. krog jc bil očitno usoden, saj je pri vratarju Grejptku, ki mu zaželimo uspešno okrevanje in čimprejšnjo vrnitev, prišlo do poškodbe srčne mišice, porazu na tekmi (4:3) pa je sledil odhod Mihajla Petroviča. Vratar Karadžič na tekmi ni ravno blestel. Hitro dobljeni goli in domači oslroslrelec Obi-linovič z dvema zadetkoma so bili razlogi za kar boleč poraz. Kljub visokemu vodstvu so naši fantje z goli Komarja in Varge dvakrat prišli blizu, vendar so Scžnnci tekmo kljub izključitvi Germeka pri peljali na 4:3. Zanimivo: ker Sežanci na klopi niso imeli rezervnega vratarja, je v gol moral mladi Knežević, a je vseeno ostalo pri grenkem porazu. V klubu sta sedaj trenerski dvojce Branko Bošnjak in Darko Hirjukov. Bošnjak je nekdaj med drugim navduševal v dresu Olimpijc, Dinama ter bil trener Domžal v letu 1989, ko so fantje osvojili tretje mesto v takralni I. republiški nogometni ligi. Spomin na uvodno člansko sezono zdaj Že uveljavljenega vratarja Sliajnarja, Jcraka. pa izkušenih: Kuprivca, Murnika, lleglerja, Bučarja in ostalih fantov je prijeten in upajmo, da sc bo takratna zmagovalna atmosfera spet na nek način utaborila v Športnem parku. Šok terapija s trenerjem sc jc očitno tudi v leni primeru obnesla, saj so fantje na domačem igrišču premagali Muro s 3:1. Priložnosti na doma- Kako bi bilo lepo, če bi bil na vsaki tekmi obisk, kot je bil na tekmah pri Mariboru in Olimpiji. či strani so sc kar vrstile in v 27. minuti je Ga bor po grobem prekršku nad Ziničem dobil rdeči karton. Po kopici priložnosti je po podaji Varge v polno zadel Siilcjmani. Vendar jc tik pred koncem polčasa Cifer izenačil in vse jc šlo znova. Po akciji Komarja in Kušai ja jc v polno zadel tokrat odlični Turkovie. ki je odigral svojo najboljšo partijo v domžalskem dresu. Po rumenem kartonu ( ik-ija je sodnik dosodil najstrožjo kazen, katero je uspešno realiziral Komar. Zaslužena zmaga in uspešen »return« Branka Bošnjaka na domžalsko klop. Štirinajstdnevna »reprezentančna pavza« očitno ni bila v korist naših fantov, kar gre soditi po tekmi 12. kroga proti velenjskemu Rudarju. Tekmo bo potrebno čimprej pozabiti, saj izid 2:6 pove vse. Ker se je rezervni vratar Karadžič v času poškodbe prvega vratarja (zopet!) poškodoval, je v vrata moral Popivoda, ki pa očitno še ni zrel za prvoligaS-ko sceno. Tokrat sc je izkazala izredno nesistematična politika vratarja, saj je po odpustu odličnega Klešnika ista usoda doletela nadarjenega dvajst-letnega Krunoslava Budišiua, kateri je navdušil tudi našega selektorja Kaianca. Odpust, ki domžalskemu kljubu ne gre v prid, saj so bili argumenti odgovornih ljudi do tega igralca netehtni in nekorektni. Tokrat se rošadc v ekipi niso obnesle. Obramba je bila počasna, vratar nezanesljiv, sredina anemična, na drugi strani so igralci Rudarja prikazali šolo nogometa. »Motor« velenjske ekipe Jolie je mojstrsko zadel iz prostega strela, po dva gola sta prispevala Sulejmanovie in Lavrić. s pomočjo Po-pivode pa je v uvodu domžalsko mrežo načel Spa-sojevic. Vclcnjčaiii so bili popoln gospoda! M igrišču in že dolgo Domžaleani niso bili tako nadigrani. Zadetka Komarja in Stefanoviča, ki je bil najlepši na tekmi, sta bila le blag obliz na rano. Upajmo, da bodo iz tega poraza igralci in vodstvo potegnili koristne zaključke. Prihajajo namreč odločilne tekme za obstanek... Moramo pa pohvaliti mlade kategorije NK Domžale, ki uspešno nastopajo. Morda bi morali v članske kategorije vključiti več igralcev, vzgojenih v matičnem klubu in okolici. V tretjeligašu iz Doba in pri mladincih je nekaj mladih fantov, ki bi si zaslužili priložnost v članski ekipi. Ne bi smelo veljati, da so domači igralci v slabšem položaju, saj klub posredno sam sebi izkazuje nezaupanje do svojega podmladka in s svojim odnosom do domačih igralcev »pljuva v lastno skledo«. Ižomžalčanom ne želimo usode nekaterih drugih klubov, kot so Kočevje. Vevče in Ljubljana, temveč bi radi stabilnega prvoligaša, v katerem bi mladi videli svojo nogometno prihodnost. Od ostalih ligašev so točkovni izkupički v mejah pričakovanja. Zelo dobro so začeli Virjani, ki so tik pod vrhom lestvice in morda bo letošnja sezona prav njihova. Le tako naprej! GREGOR BERLEC Karate klub »Atom« Shotokan Domžale Trikrat najboljši Domžalski karate Muh -Atom« Slioiokan se je M). 9. 2000 ude-leži! osmega vseodprtega spominskega turnirja Vojnik ('rije, kjtr SO se letos pomerili člani iu članice i::. M slovenskih kanite klubov »Atom« je na tekmovanje polet; W tekmovali cv pospremi! tudi sodnik, in sicer Lovtu Kokalj. Tja »Atom« so ali v lutah ali v kumileju po starostnih kategorijah nastopili: spela Grad, Tadej Bodtaj, Timotej Kokalj, Dean Zaje, Josip Varga, Miha Planico, Miha Ga ve/., Boris Grad, Tarnara Kokalj ler Boštjan Posedi. Med zmagovalce so se vpisali Špela Grad ler Timotej in Tamara Kokalj, v finale (med najboljših osem) pa sla se uvrstila latici Hod laj pri mlajših dečkih ler Bo&tjan 1'oscdi. ki je pri moških v kumjlcju v kategoriji do 63 kg osvojil Cetrlo meslo. Sankukai karate turnir V nedeljo, 15. 10. 2000, jc v telovadnici OS Venelja Perka potekal karate turnir za vse Sankukai klube iz Slovenije. Tekmovanje jc potekalo v članskih kategorijah in sicer za dekleta in fante glede na stopnjo pasu in težo. Letošnja sezona tekmovanj se je lorcj pričela in kot že nekajkrat zapored, jc domžalski klub goslil najboljše tekmovalce in tekmovalke iz različnih klubov. Tudi tokrat smo bili deležni za- nimivega prikaza znanja borilne veščine, ki nas druži. V posameznih kategorijah smo bili priča kva-litetnih in učinkovitih tehnik. Domžalske vrslc je tudi tokrat zastopalo precejšnje število tekmovalcev, laka tekmovanju, kol smo že poročali, so predvsem dobrodošla za preizkus določenih tehnik v športni borbi, ki jih treniramo na rednih klubskih treningih. Uspešnost pa se v obliki točk kasneje upošteva pri izpilili /ti višji pas. Domžaleani so dosegli naslednje vidnejše rezultate: • Dare Kotar, L mesto, višja težka kategorija • Kristina Otrin Ferlič, 2. mesto, dekleta, lahka kategorija - absolutno • Srečo Plevel, 3.-4. mesto, nižja leZka kategorija • Toma/. Herič, .3.-4. mesto, nižja težka kategorija • Betka Gregorln, .3.-4. mesto, dekleta, težka kategorija - absolutno • Nina Soba, 3.-4. mesto, deklela, težka kategorija - absolutno • Janez Otrin, 3.-4. mesto, srednja težka kategorija • Zvone Jerala. .3.-4. mesto, srednja lahka kategorija G. J. Tako ie na Arehu potekalo testiranje mlajših selekcij. Boštjan Posedi je na turnirju v Celju osvojil četrto mesto. Ne počivamo Kljub /rum. da /r poletje ČOS :u počitek (/'/ morske aktivnosti, Je vrti kn članov karate kluba ■■Atmu« večere preVvelo /m večernih pripravah pod vodstvom glavnega trenerja. Karateisti so se velikokrat polili na terasah Jamarskega doma na Oorjuši, kjer so si nato privoščili palačinke, nekateri izmed članov pa so bili aktivni tudi na seminarjih. Tako sta sc l-ovrenc Kokalj in Boris Urad udeležila poletnega seminarja in prijateljskega turnirja v italijanskih (aortah. Se več članov pa se je udeležilo poletnega seminarja v Izoli. Ker samo seminarji za uspešne nastope niso dovolj, so se predvsem starejši karateisti konec avgusta odpravili na fizične priprave in testiranja na Areh na Pohorje, mlajši pa so ta del opravili na začetku septembra. Sport, veselje, samoobramba in predvsem samodisciplina bo tudi v prihodnje vodilo vseh novih in starih članov Atoma. V svoje vrste vabijo tudi vas. Informacije: 716-354 Vabljeni! BOJANA na črno belih poljih • na črno belih poljih • na črno belih poljih • na črno belih poljih Srednja šahovska šola in poletni šahovski tabor Sredi maja smo uspešno zaključil prvi ciklus •riletne srednje šahovske šole, katere pobudnik je bil pok. gospod Slane Laznik. Obiskovalo.jo je detel perspektivnih mladih igralcev, od tega kar sedem iz, našega društva. Šolo jc vodil šahovski učitelj in trener, mednarodni' mojster Matjaž Mikac. Za njegovo vzorno vzgojno delo sc mu zahvaljujemo, zalivala pa vsekakor velja ludi sponzorjem šole podjetju Ko-licevo Karton in generalnemu sponzorju društva podjetju Vele Domžale. Kot običajno pa so Približno tretjino šolnine poravnali učenci sami. Hvala tudi Osnovni Soli Venelja Petka, ki nam je odstopila učilnico za izvajanje pouka. Rezultati šolanja so vidni v uspešnih rezultatih slušateljev, od katerih se je večina uvrstila na državno prvenstvo. Izstopala pa dva posameznika. Dvanajstletni Marko Srebrnič je presenetljivo poslal državni mladinski prvak do 20 let, član našega društva Luka Ixmič pa jc ponovno postal državni prvak v kategoriji dečkov do 12 let in se uvrstil na svetovno oziroma evropsko prvenstvo. V poletnih počitnicah smo izvedli žc sedmi poletni mladinski Šahovski tabor, kjer smo med drugim ludi preizkusili nove slušatelje drugega ciklusa štednje šahovske šole. Šola se pričenja v drugi polovici septembra in bo trajala tri lela. Tokrat bodo v šoli le mladi telanlirani šahisti našega društva, ki smo jih izbrali na osnovi doseženih rezultatov. Za uspešno šolanje bodo potrebovali veliko volje in trdega dela. Zaželimo jim veliko uspehov. V društvu ostajamo zvesti vzgojnemu delu z mladimi, ki smo si ga zastavili pred nekaj leti. Le tako bomo lahko tudi v bodoče obdržali kvalitetno raven. ŠD Vele Domžale BOJAN OSOLIN Vombek prvi, Ivačič četrti OH t ŠttJBL VJBli™ Tri letna šahovska šola Napredek Domžale je namenjena najbol|Sim fnladim šahistom in šahistkam, ki imajo dovolj znanja, da jim je ponudba šolskih krožkov premalo zahtevna. Pouk poteka po programu Šahovske zveze Slovenije pod strokovnim vodstvom MM Matjaža Mikca. Uspešen zaključek SSS je eden od P?9°&? Ja nadaljevanje izpopolnjevanja V55. v tem šolskem letu deluje tretji letnik. A I/S ¥ \'l , Jt ■ 'Mti> ! 'i 1 Luka Pavlic, Aleksander Nadj, Žiga Osolin in Luka Lenič Na šahovskem turnirju Griže Open 2000, o katerem smo že poročali, je po devetih kolih zmagal domači fide mojster Danijel Vombek in to povsem zasluženo, saj je osvojil sedem točk in pol. Domžalski mojster Vladimir Ivačič je ob koncu osvojil četrto mesto s šestimi točkami, potem koje v zadnjem kolu izgubil z zelo izkušenim mojstrskim kandidatom Rudijem Elor-janeičem. Turnir je bil zgleden, na njem pa je sodelovalo 32 udeležencev. Končni vrstni red: Vombek 7,5, Lesjak, M. Urišek 6,5, Ivačič, Vi-rant, Florjančič 6 itd. Na štajerskem koncu je ob prazniku občine Šentjur polekal ludi turnir v pospešenem šahu, ki ga je v sedmih kolih s samimi zmagami dobil mojstrski kandidat Dušah Brinovec iz Žalca, pred veteranom Stankom Skokom 5,5 in Celjanom Pešcem 5. Na turnirju seje dobro odrezal tudi domžalski veteran dru-gokategornik Janez Bizjak, ki je s štirimi točkami med 36 udeleženci zasedel 15. mesto. Oktobrski turnir VELE-ja Kamničanu Kraglju Šahovsko društvo Vele Domžale prireja mesečne turnirje v pospešenem šahu, ki se ga je sredi oktobra udeležilo 20 ljubiteljev šaha. Odigrali so sedem kol, zmagal pa je lide mojster Igor Kragelj s petimi točkami jn pol, pred domžalskim mojstrom Marjanom Šemrlom, ki je izbral enako število točk kot zmagovalec, imel pa je nekoliko slabši Buhole. Končni vrstni red: Kragelj, Šemrl 5,5, Bogdan Osolin, Vavpetič, Košir 4,5, Zupančič, Ja-njič', Bojan Hribar, Omahna 4 itd, JOŽE SKOK 15. tek in 7. pohod za krof Trojanski krofi »pasejo« tudi v dežju »Potrudili smo sc z organizacijo in izvedbo tekmovanja, edino, česar nam ni uspelo narediti, je pripeljati sončno ali vsaj soho vreme,., je več kot 6(1 tekačem ter številnim pohodnikom, zbranim pod vsemi možnimi strehami in nadstreški v bližini (Gasilskega doma v Krašnji, spregovoril Marjan Štrukelj, predsednik izvršnega odbora Športnega društva Krašnja in na prvo oktobrsko nedeljo vodja prireditve »15. TEK IN 7. POHOD ZA KROH«. Res je bilo vse nared za tek in pohod, ki se ga vsako leto udeleži lepo število tekačev in pohodni kov. Tekmovalec in tekmovalke iz več kot 15 klubov In drušlev je na progo v vlogi starlcrke pospremila liiigita Bukovec ki je ob koncu s še enim odličnim Spotim kom. Mirkom Lebarjcm, poskrbela za lo. da najboljši trije v posamičnih kategorijah domov niso odšli brez zasluzenih me dalj. Podelila sla ludi priznanje za najštevilnejšo udeležbo, ki je oslala v domačem Športnem društvu, ki je pripeljalo 12 nastopajočih, najstarejšemu udeležencu Slavku Šiiliiiiioriii ler najstarejši udele/enkl Heleni Žigon, Vsi udeleženci so si ob koncu pok-g krofov lahko privoSCili se sadje in Čaj, hkrali pa so dobili se glinen spomni ski obesek v obliki krofa v piiieku. Tekmovanja ne bi bilo tudi brez sodnikov Atletskega klubi Vele Dom/ale, članov POD m ši) Krašnja, ki so bili tokrat v vlogi redarjev. Rezultati: dekli/e (IW7 in mlajie): 1. Man-ea Vclkavrh (Vele Domžale). 2. Adela LuCiC (Rudar Trbovlje). 3. Su/iinu Mladcnuvic (Vele Domžale); defki II9K7 in mlajtti): I. Viki l'i.-i-,iiik;ii (Videni), 2. Bogdan Mladenovič, 3 /igii 'l;iii.u.-i (oba Vek Domžale)- deklice (IVRŠmm- kljasti klincu \ I ea Klincu Najhitrejši v kategoriji najmlajših dečkov Viki Prašni kar iz Lukovice prejema zlato medaljo iz rok Brigite Bukovec. 3. Petra SloSič (vse Kronos Ljubljana); dečki t IW5 in M): |. Bernard Jarc (Vele Domžale). 2. Roberl Peslolnik (l.ukovieaj. članice do 20 tel: I. Alenka Boroša (Suhadole). 2, Anita Pcr me (U-ndava), 3. Katarina Krape/ (Ljubljana): člani d« 20In: I. Robi Malijevic (Krašnjah člani od 20 do JO In: I.Zdravko Volkar (Šmartno). 2. Roberl Komik (Prevoje). 3. Klemen Triler (Šenčur); člani od JO do 40 let: I. Marko Skcrlcp (Ljubljana* 2. Jani Zele/.nikar (Kaval). 3. Marko Povirk Uhan); članice iid40da .50 let: 1. Veronika Bohinc (Krašnja* /laniod40do50 let: I, Stane Gregorčič. 2. Štefan lešnik (oba Ljubljana). 3. Branko Pcrme (Irndava* članke nad 50 let: I. Rožica Lampe (triatlon Lj.) 2. Helena Zigon (Krašnja): člani nad 50 let: I. Bine Lenaršic (Ljubljana). 2. Mirko Us (Domžale). 3. Ciril Jagodic (Mekinje). B. V. ES ŠPORT stran "f 8 \\WSm OŠ Domžale, 2. Petra Babnik, OŠ Mengeš, 3. Tina Narobe, OŠ Rodica; starejše deklice B (I. 86 in mlajše) / 10(10 m: I. Natalija Lužar, OŠ Mengeš, 2. Lea Džanan. OŠ Vcncclj Perko. 3. Natalija Naglic, OS Domžale: dečki 1.94 in mlajši / 250 m: I.Gašper Pajer. Vrtec Palček Vir. 2. Marjan Grilj, OS Moravče, 3. Matej Kristan. Vrtce Količcvo; dečki I. 93 in mlajši / 500 m: 1. Uroš Klopčić. OŠ lanko Kersnik, 2. Matej Florjančič, OŠ Številni obiskovalci jesenskega krosa domžalske regije v Športnem parku Vir. Jesenski kros Domžalske regije OS Domžale pred OŠ Mengeš V Športnem parku na Viru je bilo 28. 9. 2000 zelo pestro, saj so se številne učenke in učenci osnovnih šol domžalske regije udeležili vsakoletnega jesenskega krosa, ki je bil tudi letos izbirno tekmovanje za nastop na 35. krosu za pokale Dela. ki se ga bodo najboljši udeležili v Velenju 14. 10. 2000. Najboljši v kategoriji dečki I. 90 irj mlajši / 750 m: 1. Sašo Kovljenič, OS Vencelj Perico (v sredini), 2. Dejan Laj zarevic, OŠ Dob, 3. Matic Mihelčič, OŠ Jurij Vega. Sončni četrtek je poleg nastopajočih privabil tudi številne spremljevalce, učitelje telesne vzgoje ter številne starše, ki so predvsem v finišu navijali za svoje »favorite«, od katerih jc najboljšim trem na stopničkah medalje podelil Marjan Gora, predsednik Športne zveze Domžale. Tekmovanje so začeli najmlajši cicibani in cicibanke. ki še hodijo v vrtce, nadaljevali pa so ga učenci in učenke osnovnih šol. ki so tekli na 500, 750 in 1000 m. Pri fantih so največ zlatih (štiri) pobrali učenci OŠ Domžale, ki so v kategoriji mlajših dečkov A (1. 89 in mlajši) dosegli tudi trojno zmago, pri dekletih pa so bile letos najuspešnejše Mcngšanke, ki so zmagale v treh kategorijah. Ko so sodniki Atletskega kluba Vele Domžale razporedili vse tekače in tekačice ter prešteli dosežene medalje, so jih največ (14) našteli OŠ Domžale, takoj za njimi pa se je uvrstila OŠ Mengeš, ki je dosegla 10 medalj. Vse skupaj so učenci in učenke medalje pritekli devetim osnovnim šolam. Rezultati: deklice 1. 94 in mlajše / 250 m: I. Maruša Šinkovec, OŠ Moravče. 2. Katja Tekavc, Vrtec Urša Vir, 3. Tanja Kovljenič. Vrtec Urša; deklice 1.93 in mlajše / 500 m: I. Romana Boš-tele. OŠ Janko Kersnik, 2. Katja Kotnik, OŠ Janko Kersnik, 3. Katja Poljanšek, OŠ Domžale; deklice 1.92 in mlajše / 500 m: I.Mateja Testen, OŠ Mengeš, 2. Mojca Pivar, OŠ Domžale, 3. Lucija Podboršek, OŠ Mengeš; deklice 1.91 in mlajše / 750 m: I. Urška Svetek. OŠ Vencelj Perko. 2. Tina Bricelj, OŠ Jurij Vega, 3. Kim Prokič, OŠ Mengeš; deklice 1.90 in mlajše / 750 m: I. Katja llo-var, OŠ Mengeš, 2. Sara Globočnik, OŠ Vencelj Perko, 3. Meta Lebar, OŠ Trzin: mlajše deklice A (I. 89 in mlajše) / 1000 m: I. Nina Fučko, OŠ Dob. 2 Mo-nika ČeSnjcvar, OŠ Janko Kersnik Brdo, 3. Saša Oštir, OŠ Rodica; mlajše deklice B (1.88 in mlajše) /1000 m: I. Man-ca Vclkavrh. OŠ Rodica, 2. Manuela Ču-čič, OŠ Mengeš. 3. Monika Muller, OŠ Domžale; starejše deklice A (I. 87 in mlajše)/1000m: I.Suzana Mladenovič, Radomlje, 3. Mitja Koren, OŠ Vencelj Perko: dečki I. 92 in mlajši / 500 m: 1.1. Emir Ljubijankič, OŠ Radomlje, 2. David Jahdadič, OŠ Radomlje, 3. Rok Lu-zar, OŠ Mengeš; dečki 1. 91 in mlajši / 750 m: 1. Mitja Klopčič, OŠ Janko Kersnik, 2. Anže Povirk, OŠ Domžale, 3. Simon Kos, OŠ Mengeš; dečki I. 90 in mlajši/750 m: I. Sašo Kovljevič, OŠ Vencelj Perko, 2. Dejan Lazarevič, OŠ Dob, 3. Matic Mihelčič, OŠ Jurij Vega; mlajši dečki A (I. 89 in mlajši) / 700 m: I. Blaž Svetic, 2. Klemen Strahinjič, 3. Klemen Balažic (vsi OŠ Domžale); mlajši dečki B (1.88 in mlajši) /1000 m: 1. Grega Pogačnik, OŠ Domžale, 2. Ni-met Džcladini, OŠ Radomlje, 3. Goran Gavrič, OŠ Mengeš; starejši dečki A 81. 97 in mlajši) / 1000 m: I. Zan Pctcrca. OŠ Domžale, 2. Viki Prašnikar, OŠ Janko Kersnik, 3. Marko Zabret, OŠ Mengeš; starejši dečki B (1. 86 in mlajši) / 1000 m: I. Andraž Grcgorič. OŠ Domžale, 2. Evzal Dželadini, OŠ Radomlje, 3. Bernard Jarc, OŠ Domžale. M Kadetinje Domžal v I. ligi V soboto, 23. 9. 2000, je bil na Jesenicah turnir za uvrstitev ekip kadetinj I. 1984 in mlajših I. SKL. Po tekmovalnih propozicijah KZS sta se na turnir uvrstili zadnjeuvrsčeni ekipi iz I. lige - ZKD Slovan Ljubljana in ŽKK Jesenice, ter prvo-uMŠeeni ekipi iz II. lige - /KK Domžale in BTC Legrand Sežana. Na sporedu so bile 4 tekme, kar pomeni, da napredujeta v I. SKL samo dva - zmagovalca popoldanskih tekem. Za uvod smo sc pomerili z ekipo ZKK Jesenice in jo po hitri in borbeni igri premagali z rezultatom 85:41 (15:11, 23:1, 23:12, 24:17). Tako smo prvi del naloge že opravili, čakala pa nas je težka tekma s poražencem iz srečanja Slovan-BTC Sežana. 2KD Slovan je srečno zmagal, tako smo morali na igrišče z. nasprotnikom, s katerim smo imeli iz prejšnje sezone bilanco: poraz v gosteh in zmaga doma. Tudi v tej tekmi so naše kadetinje prikazale dobro in poletno igro, pohvaliti pa jih moramo za izjemno borbenost, saj se nam je ze v prvi minuti poškodovala naša najvišja igralka. Z zbrano igro v obrambi, hitrimi protinapadi in racionalno igro proti coni so naša dekleta pokazala Na sliki z leve spodaj: Klavdija Kolenko, Aljoša Sopotnik, Lea Džanan, Manca Sikošek, Nena Krašovec in Evelin Kolar, z leve zgoraj: Tina Soper, Tjaša Banko, Mirela Ikič, Maja Jurjevec, Tina Heferle in Tina Brojan. vse svoje znanje in zrelost, ki nam bo še kako prav prišla proti težkim in boljšim nasprotnikom v I. SKL Zmaga z rezultatom 89:71 (22:19, 26:16, 23:18. 18:18) pa je razblinila vse dvome o naši moči in primernosti za I. ligo. Najboljše strelke ekipe v skupnem seštevku obeh tekem: Tina Brojan 35 točk, Tina Soper 35 točk, Mirela (kič 23 točk, Manca Sikošek 21. točk. od mlajših pa Tina Hcfcrle 13 točk. Vse igralke so sc vpisale med strelke, kar pomeni, da je ekipa močna kot kolektiv. >«»..■» «^.». o SOPER KARLO Sokol gre naprej Športno društvo Sokol dela in gre naprej! Tako bi začeli opisovati in poročati o dejavnostih in zagnanosti v društvu. V Ihanu smo imeli v tednu od 2. K), do S. 10. leden odprtih vrat pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport. Od ponedeljka do petka so v Športnem parku Ihan vsak dan od 15. ure dalje potekali brezplačni tečaji rolanja, kotalkanja in kolesarjenja. Pod vodstvom trenerjev so predvsem mladi pridobivali začetne temeljne spretnosti v omenjenih panogah. V nedeljo smo pripravili tekmovanje v rolanju, kotalkanju in kolesarjenju. Kolesarji so sc podali na progo dolgo 5,7 km na Sveto Trojico, kar jc štelo za odprto prvenstvo občine Domžale. Na Startu sc jc zbralo lepo število kolesarjev v šestih kategorijah in na koncu smo bili lahko zadovoljni, da so vsi prišli na cilj ter sc ludi srečno vrnili na Startni prostor, kjer jih je čakala razglasitev in topel obrok. Iz rok predsednika ŠZ Domžale g Tonija Dragarja in člana ŠZ g Marjana Tancika sta najhitrejša med ženskami in moškimi prejela pokala. Pri ženskah je s časom 20,59 zmagala Mojca KaliSnik, pri moških pa Tomaž Kališnik s časom 13,42. Velikega aplavza jc bil med raz.gla-sitivjo rezultatov deležen tudi član SD Sokol Matej Draščck, ki jc iz rok predsednika ŠZ g Dragarja prejel za peto mesto na svetovnem prvenstvu v kotalkanju denarno nagrado in spo- Podelitev priznanj najboljšim trem ekipam v rolanju in kotalkanju. minsko majico ŠD Sokol. Med tekmo kolesarjev smo imeli na ploščadi tekmovanje rolarjev in kotalkarjev, ki so sc pomerili v štafetnih igrah. Ob vspodbujanju gledalcev so morali tekmovalci premagati štiri ovire in na cilju predati štafetno palico svojemu sotekmovalci. V ekipi so bili po trije tekmovalci, ki so morali naloge opraviti dvakrat. Na koncu smo sešteli čas in tako dobili prve tri ekipe, ki so prejele medalje. Po razglasitvi smo ob prijetnem klepetu in pečenem kostanju še dolgo v noč analizirali naše tek- Podelitev najhitrejšim kolesarjem v skupini do 23 let. Priznanja je podelilg. Toni Dragar, predsednik Športne zveze Domžale 2. movanjc in žc iskali termin za naslednji leden odprtih vrat ŠD Sokol v letu 2001. Ob koncu šc zahvala OD Ihan, TSK Ihan, Občini Domžale, g Tonetu Uran-karju in sponzorjem, ki so omogočili prireditev. REZULTATI Štafctne igre: I. SOVE, 2. MOGOČNI RACMANI IN 3. ROLERKE. Vzpon na sv. Trojico: elite: 1. Andrej Vrtovcc masters I. - 1. Silvo Zaje pod 23 let: 1. Evgcn Pevec ženske 1. Mojca Kališnik masters I: Janez. Grojzdck mladinci I. Tomaž. KaliSnik SOKOLKO Športno društvo Preserje (pri Radomljah) Z1V1 Po nekaj letih rekreacije, katere so se udeleževali ljubitelji odbojke iz Preserij in okolice, se je rodila želja po ustanovitvi Športnega društvu, ki ho poleg osnovne rekreacije delovalo tudi širše. Združevalo naj hi ljudi, ki si želijo druženja, športnih aktivnosti in zdravega načina življenja. Športno društvo Preserje je uradno začelo s svojim delovanjem 16. 12. 1999 na ustanovnem obenem /boru, kjer je bil za predsednika izvoljen Viktor Marinsck i/ Preserij, ki je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev društva. V Presarjah jc v preteklosti že uspešno delovalo Športno društvo TVD Partizan, ki pa jc zamrlo, zato jc športno društvo Preserje naslednik tega društva in jc tudi prezvelo bogat arhiv v hranjenje in varovanje. Predsednik ŠD Preserje Viktor Marinsck je takoj dokazal, da ni le eden izmed pobudnikov ustanovitve društva, ampak tudi človek dejanj, saj je s svojimi predlogi in vizijo delovanja društva dal vedeli, da bo ustanovljeno društvo imelo svojo prihod- j r ' g: > '1 11 ■" ---------- ■ --—-^ 1 i „..............,.........- .. _ m S prijatelji iz Vidma v Italiji-CCCR Udine, imamo že nekaj let stike vsako leto. Letos so bili naši gostje. Pomerili smo se v odbojki, skupaj preživeli družabni večer in si naslednji dan ogledali tehnični muzej v Bistri, ter srečanje zakliučili s skupnim kosilom in ogledom izvira Ljubljanice. Sezona za košarkarice se je že začela Tudi letos bomo s serijo člankov predstavili delovanje našega kluba -ZKK Domžale. Tako so se že začela tekmovanja skoraj v vseh kategorijah v katerih sodeluje naš klub, razen v kadetski ligi. kjer pa je bil turnir za uvrstitev v I. SKL, kar poročamo posebej. Pionirke so prve stopile na parket 17. 9. 2000 proti ekipi Slovana iz Ljubljane. Zal so uvodno tekmo tesno izgubile z rezultatom 56:59 (7:7, 23:7, 6:17, 20:28). 2e v naslednji tekmi pa so proti Iliriji pokazale veliko boljšo igro in jih ugnale z rezultatom 97:27 (33:0, 24:11, 12:13, 28:3). Opogumljene / lepim rezultatom, še bolj pa s kolektivno igro, so premagale Se 2KK Merkur Celje z rezultatom 86:54 (22:14, 34:15, 16:11). Nazadnje pa so v Trbovljah premagale še ekipo Jin Jang z rezultatom 76:33 (23:8, 18:5. 15:7, 26:13). Prve strelke ekipe v tem delu so: Tina Heferle - 95 točk, Lea Džanan -65 točk in Evelin Kolar - 59 točk. Tako so pionirke končale I. del tekmovanja na 2. mestu in bodo s podobnimi uvrstitvami v drugem delu tekmovanja napredovale med 8 najboljših ekip v Sloveniji. Zasluga gre v veliki meri prav trenerki, ki je vzgojila in pripravila dobro ekipo, ter vsem star- šem, ki so nam pomagali s prevozi na tekme. Članice pa so pričele z rednim delom tekmovanja šele 5. 10. 2000 s tekmo proti Cometu iz. Slovenskih Konjic, s katerim smo v prejšnji sezoni trikrat izgubili, enkrat pa srečno zmagali za točko. Tokrat smo zmagali z rezultatom 77:74 (11:14, 16:26, 21:3. 19:24. 10:7) v podaljšku, saj so 2 minuti pred koncem gostje izenačile. Zasluge za prvo zmago gredo celi ekipi, ki je z odličnim pristopom k igri pokazala, da je vredna zaupanja. Zal pa je bilo v drugi tekmi proti favorizirani ekipi Jesenic povsem drugače. Rezultat 43:92 (26:4, 19:14, 20:13, 27:12) niti ni pravo merilo tega, kar sc je na igrišču dogajalo. Brez borbenega in ustreznega pristopa tudi nismo zapustili dobrega vtisa, pa čeprav jc ekipa Jesenic v letošnji sezoni močno okrepljena, saj cilja na uvrstitev v ligo. Na tretji tekmi jc gostovala pri nas reprezentanca Slovenije letnik l')X5 (kadetinje). ki sicer igra redno sezono v II. ligi. Z rzullatom 74:52 smo mlado reprezentanco premagali. V tem obdobju so bile najboljše strelke za ŽKK Domžale : Grubišič Mirjana 52 točk, Bokalič Sonja 30 točk in Brojan Tina 21 točk. Upamo, da bodo starši in drugi prijatelji košarke prišli na tekme še v večjem številu kot do sedaj, saj pomoC s tribun pomaga k boljši igri in rezultatom. SOPER KARLO EIS Budničar v 1. državni ligi Balinarski športni klub EIS Budničar Količevo je v oktobru sodeloval v kvalifikacijah za vstop v t. državno balinarsko ligo. Ekipo, ki jo sestavljajo: Cveto I .ainšek. Stane Z.avhi. ml., Cveto Petek, Andrej Vodončnik, Bogdan Je-žovnik, Martina Sevenšek, Jožko Horvat, Darko Svetlin ter Stane Zavbi, st., ki je bil hkrati tudi selektor ekipe, se je v kvalifikacijah pomerila najprej z balinarji iz Portoroža. Rezultat je bil 17:7 za EIS Budničar. Povratna tekma je bila v soboto. 14. oktobra 2000 na pokritem balinišču na Količcvcm, domačo ekipo pa je prišlo vzpodbujat več kot 200 gledalcev, med njimi veliko tudi iz drugih krajev Slovenije. Domači igralci so pokazali odlično pripravljenost. Končni rezultat je bil 16 proti X in BŠK EIS Budničar jc tako postal član 1. državne balinarske lige. To jc največji uspeli balinarjev s Količcvega v njihovi petindvajsetletni zgodovini in potrditev dobrega dela tako vodstva kot vseh igralcev. Prcdcdnik BŠK EIS Budničar g Stane Zavbi. st.. pa jc ob tej priložnosti povedal: »Iskreno čestitam vsem igralcem za uspešne mete v sezoni 2000 in dosežen uspeh. Tega so dosegli z. rednimi treningi, z vztrajnostjo in odpovedovanjem, pa tudi tovarištvom in zglednim medsebojnim sodelovanjem. Želel bi, da bi uvrstitev v I. državno ligo pbmenila vzpodbudo vsem našim ostalim igralcem, ki jih vabim, da zopet začnejo z. rednimi treningi in tudi na tak način pomagajo pri dobrih igrah naših balinarjev v tej ligi. Ukrali pa hi se zahvalil tudi vsem sponzorjem in donatorjem, saj brez njihove pomoči nc hi slo. Se zlasti sc zahvaljujem našemu generalnemu pokrovitelju Elcktro Skočaj Vir, Občini Domžale, Krajevni skupnosti loma Brejca Vir. Gostišču Kovač Količcvo, Gostišču Šraj Hudo pri Radomljah, Vele Domžale, Orpal Vir. Plastenka Radomlje, Podjetju Maks lluigar z Vira. Radiu Hit ter Ohrlni zbornici Domžale.« HSK I IS Hiidničar Količcvo ludi v imenu Uredništva iskrene česlilke ter veliko dobrih metov v 1. državni balinarski ligi. V avgustu smo se člani društva z družinami odpravili na izlet k Martuljskim slapovom, spremljalo nas je lepo vreme in dobra volja. nosi. Aktivnosti društva v letošnjem letu to samo potrjujejo. Društvo šteje 26 članov in članic, v tem članstvu, ki se bo, upamo, povečalo, pa jc jedro pridnih in Aprilski troboi odbojkarskih ekip Domžalske policije, prijateljev iz Mengša in ekipe. SD Preserje v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah je bil napet in zelo izenačen. zagnanih ljudi, ki so organizirali in izpeljali nekaj sprotnih in šprlnokiilliiriiili do god kov. Na letošnji pustni torek jc bil organiziran kres v bližini križišča Kamniške in Pclcchovc ceste. Krajani so kres obis--kali in bilo je prav prijetno. Tudi na klubski piknik z. nogmelom in družabnimi igrami nismo pozabili. Zdaj pa sc jc po počitniškem premoru spel začela rekreacija, ki poteka vsako sredo zvečer v telovadnici OŠ Roje, saj uporaba lelovadnice v Presarjah zaradi gradnje prizidka ni mogoCa. Ko pa bodo objekti zgrajeni, bo rekreacija mogoča v večjem obsegu in takrat bo lahko St) Preserje tudi razširilo oblike rekreacije, saj la za zdaj temelji le na odbojki. Desel mesecev jc minilo (nt ustanovil-ve SD Preserje in zgodilo sc jc veliko dogodkov, ki zaznamujejo delo drušlva, zato si vsi želimo takšne Intenzivnosti tudi v prihodnje, saj pričakujemo izboljšanje pogojev in povečevanje članstva ter s tem tudi pritok novih idej. Mladi balinarji uspešni Pred kratkim .sta se na prijateljski tekmi na balinišču na Količevem srečali mladi ekipi balinarjev BSK Budničar ter balinarskega kluba Megrad Rogaška Slatina. Po lepi borbi so zmagali gostje z rezultatom 6:2. Povratna tekma je bila naslednji četrtek v Rogaški Slatini. Tokrat so bili mladi balinarji s Količcvega bljši in so zmagali s 6:2. Takole pa sta se pred objektiv postavili obe ekipi. stran ■ 9 UREDNIŠTVO - BRALCEV Po nasvet in rešitev težav v fizioterapijo Zrnec tel: 5626-736 Dobro ležišče: pogoj za zdravo in kvalitetno spanje Dobro ležišče. Večina izmed nas ne ve prav natančno, kaj naj si predstavlja pod tem imenom. Ali je dobro ležišče resnično pomembno in zakaj? Kako ga izbrati? Kako zagotoviti zdravo in kvalitetno spanje? Ta vprašanja si zastavimo vsaj enkrat v Življenju - ko si ustvarjamo doni. Mnoge pa zdravstvene težave prisilijo, da razmišljajo o ležiSCih tudi kasneje. Le pomislimo: tretjino ćasa prespimo - preveč časa, da bi zanemarjali pomen dobre vzmetnice. Da jc vzmetnica dobra, jc posebno pomembno za dve vrsti ljudi: 1. za ljudi, ki imajo težave z bolečino v hrbtenici: dobra vzmetnica razbremeni in podpre hrbtenico ter ob dobri terapiji - to jc terapiji, ki odpravi tudi vzrok, ne le ubija bolečino, pripomore, da telo stanje pozd ravi. 2. Za astmatike in za ljudi, ki so alergični na določene snovi ali na pršice. Dobra vzmetnica pa jc pomembna tudi za zdrave ljudi, kajti pomaga nam ohranili zdravje. Vsako noC prespimo šest do osem ur, zato ni nepomembno, kakšno držo zadržujemo toliko časa noč za nočjo. Iz zdravstvenega stališča je dobra vzmetnica pomembna zaradi dveh stvari: 1. zagotavljati mora naravno obliko, to je krivine hrbtenice v obliki črke »S«. Kadar so tc krivine prisotne, so vse strukture hrbtenice enakomerno obremenjene. S tem razbremeni dele hrbtenice, ki so zaradi današnjega načina življenja prekomerno obremenjeni. 2. Vzmetnica mora naravno obliko hrbtenice podpreti. S tem mišicam omogoča, da počivajo, saj namesto njih obliko hrbtenice vzdržuje vzmetnica, Dobra vzmetnica nc sme bili popolnoma trda, ker se v leni primeru ne oblikuje po hrbtenici, in zato nc podpira naravnih krivin hrbtenice. Vzmetnica se tudi ne sme udirati, ker hrbtenica izgubi svojo obliko za predolgo časa. Dobra vzmetnica se oblikuje po hrbtenici, nc da bi spremenila njene naravne krivine. Kako torej izbrati vzmetnico, da bo zadostila tem zahtevam? Naravno obliko hrbtenice vzdržuje in podpira vsako ležišče, oziroma vzmetnica, ki jc primemo Čvrsta. Čvrstost vzmetnice določamo glede na sestavo vzmetnice in na težo telesa. Vzmetnica sama po sebi ne more rešiti bolečine v hrbtenici, oziroma nc more biti zamenjava za terapijo. Dobra vzmetnica jc podpora terapiji, predvsem, če je terapija zasnovana tako, da odpravlja tudi vzrok in je potrebna preprečevanje ponovnega napada bolečine. Bralcem svetujem, naj se nc dajo zapeljati obljubam trgovcev, da bo vzmetnica sama rešila njihove težave. Zgoraj navedenih zdravstvenih zahlcv tudi ne dosegajo le najdražje in najbolj reklamirane vzmetnice, ampak vsako ležišče, ki jc, kot sem že navedla, primerno čvrsto. Za dosego tega standarda ni potrebno seči zelo globoko v žep. Nekateri ljudje, na primer astmatiki in ljudje z alergijami, morajo posvetiti pozornost tudi materialom, iz katerih je vzmetnica izdelana Dandanes je na tržišču pestra izbira vzmetnic, ki so primerne za ljudi s temi težavami. Sestavljene so iz antialcr-gičnih materialov in materialov, ki zavirajo oziroma onemogočajo razvoj pršic. K dobremu spanju prav tako pripomorejo velikost, oblika in materiali, iz katerih jc vzmetnica izdelana. Dobo spanje pa jc vsekakor odvisno tudi od nas samih: ali znamo najti ravnovesje med delom, sprostitvijo in počitkom, ali skrbimo za redno telesno aktivnost, ali zvečer uživamo lahko hrano, v zmernih količinah in ob primerni uri - nad vsem tem imamo nadzor mi in vse lahko spremenimo: hitro, učinkovito in poceni. Barbara Zrnec, višja fizioterapevlka, dip. MI) T Zima prihaja, poskrbimo za živali! Ker na terenu kontrolorji vse pogosteje opažajo, kako nekateri brezsrčni, brezčutni lastniki malomarno in neprimerno skrbijo za domn-če živali Društvo proti mučenju živali ponovno opozarja lastnike le-leli. da ravnajo po Zakonu o zaščiti živali. Vse premalo sc zavedamo, da jc človek tudi del narave in če si je prilastil pravico, da si je Podredij živali potem nima pravice grdo ravnati z njo. kajti z.ival ravno '•'ko čuti kakor Človek; bolečino, slrah, lakoto, žejo, vročino, mraz. Živalim je potrebno omogočiti normalne življenjske pogoje, da sc bodo dobro počinile saj smo zavestno spremenili njihov način življenja in tiSO sposobne skrbeli zase. Poskrbeli bi tudi morali za njihovo razmnoževanje (posebno psov. mačk), kar nam sodobna veterina vsekakor omogoča Zakaj bi nezaželeni odvečni zarod prepustili kruti usodi. Mraz prihaja1 Da bodo naše živali preživele zimo na toplem in varnem, vas prosimo, da poskrbite zanje! Posebno opozarjamo, da so psi, v»Si varuhi domov, bolj kol druge živali izpostavljeni vremenskim spremembah (dež, sneg, prepih, vlaga). Zaščitite jih. Posebno občutljiv, na mraz. so kratkodlaki in mladi psički. Osnovni pogoji za pse so: suho in toplo zavetje, dobro toplotno Polirana, ncprcmočljiva uta, dvignjena od tal in psu primerno velika. V njej naj bo otep slame ali krme. V mrazu naj pes ene leži na cementni podlagi, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja (zlasti ledvice in mehur). Zato naj ima pred u.o na tleh položene Pisma bralcev Spoštujmo mrtve Do druge svetovne vojne je radomeljska šola skrbela za grob neznanega vojaka, ki je bil v jugozahodnem delu radomeljskega pokopališča. Vsako leto ga je še posebej okrasila za VSE SVETE. Danes so partizanska grobiSCa in spomeniki Se kar vzdrževani. Grobovi in grobiSCa, v katerih ležijo žrtve revolucije, pa so marsikje ali še nc označeni ali še neurejeni. Na prostoru, kjer počiva vsaj ena žrtev, naj bi bil postavljen preprost križ, simbol krščanstva po vsem sveti. Tudi po naših gozdovih je še nekaj takih grobov. V Stražarjevi knjigi Ob bregovih Bistrice je na strani 907 zapisano, da sta bila 29. decembra 1944 pri Debelem borovcu nad Žicami umorjena dva otroka. To sta bila Stupičeva iz Šentvida; eden je bil star sedem, drugi pa enajst let. Toda tega niso storili partizani, to je počenjala revolucija. Vsako leto so ob prazniku I. novembra na partizanskih grobiščih žalne slovesnosti. Lepo jc, da spoštujemo mrtve. Človeka dostojno pa bi bilo, da bi tako počastili tudi liste mrtve, ki so jih pod rušo spravili revolucionarji. Zato predlogom da naj bi naša osnovna šola uredila grob teh dveh otrok in ga redno vzdrževala, za DAN MRTVIH pa naj bi pripravila šc žalno slovesnost. Glede groba bi sc tako nadaljevala tradicija nekdanje Sole. Seveda bi bilo treba za omenjene žrtve najprej izdati uradne mrliške liste in jih pokopati po krajevnih običajih. Čc smo živi LJUDJE, naj bodo to tudi mrtvi. Kulturni narodi po svetu mrtve pokopavajo že nekaj tisočletij. Mlajšega prijatelja sem pred leti vprašal, Ce je že kdaj bil v Te-harjah ali v Kočevskem Rogu, kjer je šc tisoče nepokopunih žrtev. Odgovoril mi je: »Ne, šc ne. Pravzaprav me pa preteklost in povojni poboji nič ne brigajo. Gledati moramo v prihodnost.« »Ali si mogoče bil v Kobaridu, kjer je slavni muzej soške fronte? sem nadaljeval. »Ja, lam pa sva bila z. ženo. To jc nekaj izredno zanimivega in lepo urejenega. Ta muzej bi si moral ogledati vsak Slovenec« »Zakaj pa,« sem ga pobaral. On pa: »Zato, ker jc bilo v prvi svetovni vojni na soški fronti več kot milijon žrtev, med njimi pa je bilo veliko slovenskih mož in fantov. Padle žrtve pa moramo spoštovati. SPOŠTUJMO mrtve, s leni pa tudi žrtve vojn in kakršnegakoli nasilja. Mednje naj spadajo ludi li-soćere žrtve povojnih pobojev. FRANCE CERAR Plinifikacija v Domžalah ('litina SO merila, po katerih se do- loČa vrstni red plinifikacije v Domia lah. Na Rojah so položili eevi za zemeljski plin skoraj po vseli ulicah, razen po Adamičevi in Zoranini ulici, čeprav smo Intli stanovalci teh ulic v preteklosti s samoprispevkom zbirali sredstva za bodočo komunalno ureditev. Moti me predvsem to, da tO že po-ložili cevi po še nepozidanih zemljiščih severno od naselja Roje, kjer še ni ne ulic, ne hiš in ne stanovalcev, ki bi s samoprispevkom sodelovali pri zbiranju sredstev v te namene. Verjetno so v ozadju tega dogajanja vplivni lastniki večjega dela zazidljivih parcel, ki so bile še donedavna zelene rekreacijske površine, zdaj pa jim bo izvedena plinifikacija dodatno dvignila vrednost in prodajno ceno. Nekateri že vedo, kako se tem stvarem streže. JOŽE NEMEC Adamičeva 7, Domžale Dan brez avtomobilov V petek dne 22. 9. 2000je bil evropski dan brez avtomobilov. V Domžalah tega ni bilo videti. To Volksvvagnova karavana Eden izmed načinov, kako lastnike jeklenih konjičkov seznaniti z novostmi, ki jih prinaša vsako leto avtomobilska industrija in so mnogim kupcem nepoznani, je tudi Volksvvagnova karavana. Sam sem jo obiskal na dvorišču Avto Dcbcvc v Mengšu in moram priznati, da kljub slabemu vremenu in dežju obiskovalcev ni manjkalo. Med njimi veliko mladih, ki jim je sedaj samo želja imeli takten avto, lahko pa bodo kaj kmalu sedeli v enem izmed njih, saj so lahko dobili tudi popolne informacije o možnosti nakupov na kredit ali drugih načinov nakupa. Zapeljal sem se z novim Sharanom in moja prva ugotovitev je bila, da je še boljši in lepši kakor je bil. Tudi Z mnogimi novimi odlagalnimi površinami je naredil dober vtis name. vendar čakam, da ga preizkusi še žena, da bo slika potem popolna. Zalo, če ste karavano zamudili, napotite se k enemu od zastopnikov vozil Volk-svvagen in preizkusite jih. Nc bo vam zal. DJD "jn tztasti ledvice in nicntio. zato imj mi« ».....- _____ deske. Čc jc še tako utrjen, spada v hudem mrazu v hišo na toplo Naš bralec Stanko nas je tudi opozoril, da velikokrat opa-?li v hlev. Obvezno mora imeti enkrat alt dvakrat na dan lopci in _ • pešce^ kj ^„jo na prehodu za pešce pri Vele Dom- v niev. unvezno mora uncu _JT w_SiAW a„ »„nm tedaten obrok, gosto zdravo hrano in pitno vodo. M ad tč ki do enega leta starosti sc hranijo večkrat dnevno. Veriga naj bo lahka in dolga l do 4 melr^ Vratnici, ga nc sme stiskati ali drgniti. Če btvttv pesjaku, naj ta ne bo premajhen (vsaj 3 x 4 metre). Ket £j£M» naravi svobodno bitje, jc veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo. Spustite ga večkrat z verige ali pesjaka, da sc sprosti. Obsojamo vse tiste brezsrčne lastnike, k. .maje»p« aorte v gara fch, kleteh, drvarnicah, na balkonih ali v oddaljenih kozolcih^. ^ '■^Jj^JBHEM, čt..... i1 član družine. Naj izrečem misel - kdor živali ne mani ali za njih nima pogojev - naj jih ne nabavlja. Vse dobre ljudi prosimo, da v mrazu, ki prihaja, poskrbijo za zavržene, izgubljene, lačne, žejne in premraže-ne živali (pse. muce), poskrbimo pa tudi za ptice, posebno za mestne. ŠTEFKA K. zuje pešce, ki čakajo na prehodu za pešce pri Vele Domžale. Pri tem ne samo enkrat temveč nekateri kar večkrat »tolčejo« po gumbu, ki naj bi povzročil menjavo luči na semaforju. Skupaj z nami želi vse opozoriti, da je čisto dovolj in rezultat enak, če na gumb pritisnemo le enkrat. Srečno! Danes vas bo za pravilni odgovor nagradilo Uredništvo in sicer bo pet srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, prejelo po eno majico z likom Grinija - naše maskote ob ločenem zbiranju odpadkov. Vaše odgovore pričakujemo do 5. novembra 2000 na naslov: SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Veliko sreče pri žrebanju! Tokratno vprašanje se glasi: Napišite, katere tri vrste odpadkov lahko odložimo v kontejnerje v okviru ekoloških otokov pravzaprav ni nič presenetljivo, ker se skozi Domžale od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu kolesarji ne morejo peljati po ne\>rekinjeni kolesarski stezi. Vožnja je polna pusti in nevarnosti za udeležence ekološko najbolj sprejemljivih prometnih sredstev, ker seje večji del poti polnimo peljali po vozliču, kije pretežno namenjeno mo točnemu prometu. ('esta skozi Stob ali proti Studi pa je zelo ozka. I udi zamisel o kolesarski transverzali ob Kamniški Bistrici je ostala mrtva črka na papirju. Upamo,da se bo do naslednjega kolesarjem namenjenega dne čez eno leto vsaj malo spremenilo na boljše. Predsednik DVO: ALOJZ JAGODIC Odprto pismo gospe županji Nekoč je veljala dana beseda in malokdo jo je prekršil. Dandanes ne velja niti zapisan dogovor, ki ga je podpisala uradna oseba in ga opremila z občinskim žigom. Ko me je občina prosila z/i soglasje k prekopu zasebnega zemljišča za položitev javne kanalizacije, je pisno zagotovila vzpostavitev poprejšnjega slanja po končanih delih. V soglasju zapisanih besed ni izpolnila. Kljub večkratnim pisnim prošnjam na krajevno skupnost in na Oddelek za gospodarske službe pri občini Domžale se za zadevo ni nihče zmenil. Med drugim sem ludi na uradu Županje zaprosil za sprejem in razgovor, pa po več kot pol leta še nisem prejel nobenega obvestila. Zalo na lem mestu javno prosim pristojne na občinski upravi, da tudi obča-m>m brez zvez in posredovanj slorijo tisto, kar so dolžni storili in kar nam obljubljajo s predvolilnih plakatov. Mogoče pa bo lo pismo ludi v poduk tistim, ki pri podpisovanju podobnih soglasij naivno verjamejo, da ne bodo potegnili krajšega koma. JOŽE NEMEC Adamičeva 7, Dotirale Tokrat vas je nagradil SERVIS DEBEVC iz MENGŠA Na naSc nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli zelo veliko pravilnih odgovorov. Kot smo ugotovili že v prejšnji številki, vas mnogo bolj kot knjižne nagrade navdušujejo praktična darila naših sponzorjev in lahko vam povem, da je sponzor nagradne igre iz prejšnje številke SERVIS Dl -BVC pripravil lepe nagrade, ki si jih bodo tokat razdelili naslednji srečneži, ki so, tako kol številni drugi, pravilno ugotovili, da letos praznujemo 100-lclnico rojstva velikega opernega pevca: 1. Ljuba Škvorc, Ljubljanska 41. Kamnik (avtomobilska obvezna oprema) 2. Janez Kralj, Pot pomorščakov le, 6320 Portorož (dežnik) 3. Jožica Kuštrin, Vir, Papirniška 3 (dežnik) 4. Doka Buaji, Ljubljanska 89, Domžale (majico in kapa z logotipom Debcve) 5. AIjo Musič, C. Radomeljske čete 8, Radomlje (majica in kapa z logotipom Debcve) Vsi izžrebanci bodo prejeli ludi strgalo za led. Iskrene čestitke! 714 - 599 Vprašali smo namesto vas Poklicala nas jc gospa Julka in nas opozorila na nezaščiteno gradbišče pri Godbenem domu. Po njenem mnenju obstaja namreč veliko možnosti, da se otrokom, ki se igrajo v tem delu, zgodi kakšna nesreča. Ugotovili smo, da gre za gradbišče na privatnem prostoru in Ce bo lastnik gradbišča bral, bo morda vendarle uredil, da gradbišče ne bo nevarno. Gospo Julko pa tudi moti, da se ne skrbi za spomenik sredi Domžal. Večkrat gre mimo in zlasti v jeseni opaža, da nihče ne pospravlja listja, niti drugih odpadkov, ki kazijo spominsko obeležje in njegovo okolico. Prav bi bilo, pravi gospa Julka, da se zadeva uredi in da je spomenik urejen - pa ne samo ob dnevu spomina na mrtve, temveč vsak dan. Pobudo smo posredovali komunalnem podjetju, ki skrbi za center mesta ter jih zaprosili, da pobudo gospe upoštevajo. Poklical nas je tudi gospod Marjan, ki ga moti, da vozniki, ki parkirajo sredi mesta ne upoštevajo parkirišč, kot so zarisani in na tak način oviramo promet. Zlasti naj bi bil problem aktualen okoli trgovine Comming. Gopod Marjan je pravilno ugotovil, da nered povzračajo vozniki, ki ne upoštevajo zarisanih parkirnih mest. V kolikor tega tudi v prihodnje ne bodo upoštevali, je najbrž edina rešitev poostren nadzor pristojne službe. V prejšnji številki smo obljubili tudi odgovor gospe Eli iz Domžal, ki nas je spraševala o nadaljevanju gradnje piknikov v Domžalah in se, Ce smo jo pravilno razumeli, v svojem vprašanju malo pošalili, češ da so pločniki za avtomobile že narejeni, za pešce jih pa še ni. Strinjamo se z njo, da vozniki velikokrat parkirajo svoje avtomobile kar na pločnikih in na ta način preprečujejo normalno hojo pešcem. Zalo prosimo vse voznike, da svoje jeklene konjičke parkirajo na z.a to določenih mestih in ne ogožajo pešcev. S tem sc (udi izognejo kaznim za nepravilno parkiranje, ki jih izrekajo komunalni inšpektorji Gospe Janji pa lahko le povemo, da ureditev omenjenega križišča - BukovCeve ulice z magistralno cesto na Viru ni v pristojnosti niti občine Domžale, niti KS loma Brejca Vir temveč v pristojnosti Direkcije za ceste, kateri smo tudi posredovali vaše priporočilo. Ko dobimo odgovor, pa vam ga bomo posredovali. Pokličite in vprašali bomo namesto vas! UREDNIŠTVO Ime, priimek: Točen naslov: ___I AVTO Audi Avto DEBEVC, d.o.o., Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila VW in AUDI Gorenjska c. 13, 1234 Mengeš tel.: 01/7230-330, faks: 01/7239-723 POSEBNA HIŠNA CENA VW Lupo 1 .OB že od 1.604.744 sit oz. 14.990 DEM VW Lupo 1.4B že od 1.711.798 sit oz. 15.990 DEM VW Polo Limuzina VW Polo Variant -140.000 sit -140.000 sit VW Golf Edition (klima) že od 2.783.037 sit oz 25.939 DEM VW Passat -300.000 sit DOBRODOŠLI! OBČINA DOMŽALE. Oddelek za družbene dejavnosti želi opozoriti vse potencialne izvajalce javnih del na obmoćju občine Domžale na spodaj objavljeni javni razpis za izbor javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2001. ki je bil objavljen v Delu dne 10. 10. 2000. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE GLINŠKA ULICA 12 1000 LJUBLJANA Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 13/00) objavlja Javni razpis za izbor javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2001 1. Uporabnik je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Cilinška ulica 12, Ljubljana. 2. Predmet javnega razpisa je izbira programov in izvajalcev javnih del za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2001, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delvonih sposobnosti brezposelnih oseb. 3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji: - Pri organiziranju in izvajanju javnih del sodelujejo naročniki javnih del, izvajalci. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) in pooblaščene organizacije. - Na razpisu lahko sodelujejo kot izvajalci in naročniki javnih del občine, zve/.e, društva, ustanove, javni zavod oziroma druge neprofitne organizacije ali državne institucije. - Na razpisu lahko sodelujejo kot izvajalci ali naročniki tudi delodajalci ali druge organizacije. - Programe javnih del lahko organizirajo samo za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in s katerimi na trgu dela ne bodo povzročali nelojalne konkurence. 4. Orientacijska vrednost naročila je 5.400,000.000 SIT. 5. Merila za izbor Odbor za izbor javnih del potrjuje programe javnih del glede na: - kriterije za izvajanje programov javnih del - mnenje Območne ali Centralne službe Zavoda o primernosti programa javnih del oziroma ciljev in ciljnih skupin brezposelnih oseb, zaradi katerih se organizira programe javnih del - javni interes, ki ga zagotavlja naročnik javnega dela - zagotovljene vire financiranja - mnenje lokalne skupnosti v primerih, kadar naročnik programa ni lokalna skupnost - sredstva, namenjena programu javnih del v proračunu Republike Slovenije za leto 2001 Odpiranje prijav ni javno. Odbor za izbor javnih del obravnava prispele prijave enkrat mesečno. 6. Zavod bo programe javnih del sofinanciral na podlagi javno objavljenih kriterijev, ki so razvidni iz razpisne dokumentacije. 7. Obdobje izvajanja programa: od I. 1. do 31. 12. 2001. 8. Rok za prijavo /a programe javnih del, ki se bodo začeli izvajati v januarju 2001 (tudi za tiste, ki so se že izvajali v letu 2000), je rok prijave 30. K). 2000. Prijave sc posreduje pristojni Območni službi Zavoda oz. Centralne službi, kadar gre za nacionalne programe. Za programe, ki se bodo začeli izvajati kasneje pristojne službe Zavoda zbirajo prijave do vsakega 5. v mesecu. Razpis je odprt do 5. M. 2001 oziroma do porabe sredstev. 9. Razpisno dokumentacijo, prijavne obrazce in dodatne informacije lahko kandidati dobijo na: pristojnih Območnih službah Celje. Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica. Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje, Velenje, v Centralni službi Zavoda ter pri izvajalcih programa Kreiranje javnih del in na spletnih straneh zavoda na: http://www.ess.gov.si. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje AS DOMŽALE Audi OBVESTILO Tehnični presledi traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki jim bo pretekla veljavnost resistracije v mesecu novembru 2000, bodo potekali po naslednjem vrstnem redu, in sicer: Sreda, 8.11. 2000 Četrtek, 9.11.2000 Četrtek, 9.11.2000 od 13.30 do 18. ure v DOBU pred trgovino Napredek od 8. do 12. ure v STUDI pred fitnes centrom Ložar od 13.30 do 18. ure v RADOMLJAH pred kulturnim domom Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov opozarjamo, naj s seboj prinesejo prometno dovoljenje, zavarovalno polico in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon 01/562-18-13. RENAULT Storitev Do 12% popust' ob nakupu 4 zimskih pnevmatik! « Paket I: metlice brisalcev, sprav za odmrzovanje šip in tekočina za vetrobransko steklo-le 3.500 SIT!" Darilo: strgalo za led! Paket II: sprav za odmrzovante ključavnic, *" sprav za odmrzovanje sip in tekočina za vetrobransko steklo - le 1.100 SIT! Darilo: dišeča smrekica! Brez skrbi, Renault vse postori! RrNALIT 'i *Ve'ia za imetnike Renault LB Karanta kartice. ;»ripnTT*i ©IF'zl •• Cena velja za vozila R5 in Clio, kupljena do aprila 1994, www.renault.si AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. K LE PARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS Krona vsake hiše je dobra kritina! Gospod Andrej Vrtaćič, Kl I TAKSI VO, KROVSTVO in TEGOLA SERVIS, jc znani pooblaščeni izvajalec za vgradnje strešne kritine: BRAMAC, OPEČNIH KRITIN (Crcaton, Tondach). ESAL (Salonit Anhovo), TEGOLA CANADESE ter TRIMO TREBNJE. Nudijo vam kompletno izvedbo krovsko-kleparskih del na stanovanjskih ter industrijskih objektih. Vse njihove storitve imajo garancijo in sicer 10 let za delo. do 50 let pa za material, hkrati pa sc pri njih lahko prepričate, da so vsi materiali in storitve po konkurenčnih cenah. Oglasite sc lahko v njihovih r>oslovnih prostorih v Kamniku, na Ulici I ortunata Ber-ganta 3, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 01 831 2355 oz. GSM 041 689 750. NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANČUR S VLASTA PANCUR, tel.: 01/72 45 106- PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pet Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (LJr. vestnik Občine Domžale, št. 20/95, 5/99), Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo v dogovoru z SKB d. d. Ljubljana, PE Domžale - Kamnik PONOVNO OBJAVLJA RAZPIS KRKDITOV O UGODNEM KREDITIRANJU PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNlSTVA V OBČINI DOMŽALE. 1. člen Razpisana vsota kreditov znaša 184.800.000 SIT. 2. člen Kredit se dodeljuje za naslednje namene: • uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; • izdelava dokumentacije zahtevanih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); • nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; • nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; • nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; • pospeševanje turizma v občini. 3. člen Kredit se prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: • odpirajo nova delovna mesta, • dajejo pozitivne ekonomske učinke, • uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces, • dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, • • so izvozno usmerjene, • nadomeščajo uvoz, • so turistično in promocijsko usmerjene, • ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. 4. člen Kredit sc lahko dodeli: • podjetjem v zasebni lasti, ki sc po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja, • samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom, • občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika/obrtnika oz. drugega zasebnika. Sedež, samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vračanja kreilita znaša 4 leta, letna obrestna mera pa TOM + 1,00 %. Višina zaprošenega in odobrenega kredita ne more biti nižja od 500.000 SIT. Kreditoje- malec prične vračati kredit v skladu s pogoji iz kreditne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Kreditojemalcu se odvzame možnost koriščenja kredita, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi kredila, nc podpiše krcdilnc pogodbe z. banko. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za kredit v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa kredita v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »krediti za podjetništvo«. Prošnja z.a kredit mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega kredila /. navedbo lasi nega deleža, tok zaključit ve investicije in predvideno število novozaposle-nih delavcev. 8. člen Prošnji za kredit mora biti predložena naslednja dokumentacija: /. dokazilo u registraciji: • samostojni podjetniki fotokopijo pri-glasitvenega lista (obrazce l/l, 1/2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave DURS - Izpostava Domžale oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, • obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, • drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge z.a vpis drugega zasebnika, • podjetje v zasebni lasti: celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki nc sme biti starejši od 3 mesecev in odločbo o opravljanju dejav-uosli 2. dokazila o plačilni in kreditni sposobnosti: • fizične osebe: potrdilo DURS - Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od I meseca, bilanca stanja in uspeha, overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz. dejavnosti, • pravne osebe: BON I ali BON 3 oziroma potrdilo, da šc niso pričele poslovati, ki ni starejše od I meseca, bilanca stanja in uspeha za preteklo leto, • vsi prosilci, nc glede na pravno sub-jektiviteto v primerih, da znesek zapro- šenega kredita presega 20 mio SIT in ne gre za nakup zemljišč ter prosilci začetniki, v primeru, da znesek zaprošenega kredita presega 10 mio SIT: kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo 3. dokazilo glede na namen kredita: • pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev); pri nakupu generalno obnovljene opreme pa šc pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, • pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, • pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, • pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, • pri gradnji, prenovi ali adaptaciji po-šlovtiih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, pretira čun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika OZ. upiavljnlca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora bili sklenjena najmanj za tlobo vračila kredila. 4. dokazilo (fotokopijo obrazca - prijav delavcev v zavarovanje Ml/2), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju o/, pismeno izj.i vo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vlo?.cne prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Poslana dokumentacija sc prosilcem ne vrača. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi kreditov in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o višini odobrenega kredita. 12. člen Krediti se plasirajo prek SKB BANKE, d. d., Ljubljana, PE Domžale - Kamnik, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. 13. člen Dodatne informacije morebitni prosilci lahko dobijo v času uradnih ur na tel. 01 721-42-51 ali osebno pri ga. Petri Grkman. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA EINANCE IN GOSPODARSTVO stran STEKLARSTVO IRMJ HOMEC -DOMŽALE 01/721 5717,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje slekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * uokvirjanje slik Prihodnja številka SLAMNIKA bo izšla 24. novembra 2000. Vsi, ki bi želeli objaviti svoja sporočila oziroma ekonomske objave, morate le-te oddati na uredništvu najkasneje do četrtka, 16. novembra leta 2000. ZAHVALA Desetega oktobra nas je v dvaindevetdeselem letu zapustila draga mama, babica, prababica ANGELA ERJVIAN iz Domžal Iskreno sc zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče. Zahvala župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo petje, trobentaču za Tišino. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Sohe, žalost, bolečina !<■ j'lldilit ni. Hha, nema je gomila, kjer počivaš /'■ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA KRALJA Mganov Lojze se iskreno zahvaljujemo sestrama, bratoma, ostalim sorodnikom, prijateljem, sosedom iti znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki Ste se poklonili v njegov spomin in sle ga v lako velikem šleviln pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ihaitskemu g. /upniku za lep poslovilni obred in pevcem za prelepo petje. Zahvaljujemo se LD Pšala za poslovilne besede in vsem ostalim lovcem /a spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vika, sin Miran in hčerka Nevenka z družinama Ljubljanska c. 72, 1230 Domžale Tel.: 01/722 26 520, faks: 01/72 14 875 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, USoda je bita močnejša od življenja. Bolet ina se da skriti, tudi solze zatajiti, n kaka srce boli, ker te več me,I nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očela. dedka, brata in slika MARJANA KLOPČIČA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih slali ob strani. Hvala «a izrečena pisna in ustna sožalja. za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k - njegovemu zadnjemu počitku. Sc posebej iskreno se /alivaljujenio vsem sosedom in vašeaiioni za izrečena sožalja, darovano CVCtje in sveče ter ., denarni) pomoč, ^osebna zahvala dr. Martini l [rankar i/ Ontološkega inštituta in dr Poloni Burja za vso pomoč med boleznijo, "vala g.Župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. I Ivala vsem za lepo misel nanj Vsi njegovi SOVil SPOROČILA I-H—1 ^^^^^ ,tV, m VABILO Krajevna skupnost Jarše Rodica in Krajevna organizacija ZZB NOV ob dnevu spomina na mrtve vabita na komemoracijo, ki bo v ponedeljek, 30. oktobra 2000 ob 17. uri pri spomeniku »Induplati« Z3. Jarše. Vabljeni! POVABILO Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venelja Perka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve vabijo občane in občanke na žalno komemoracijo, ki bo v torek, 31. oktobra 2000 ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. Vabljeni! Ob dnevu spomina na mrtve Območno /druženje borcev in udeležencev NOB Domžale vabi na komemoracije, ki bodo: v petek, 27. oktobra 2000 ob / //. uri pri spomeniku padlih borcev na Viru v petek, 27. oktobra 2000 ob 11. uri pri obnovljenem spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju v torek, 31. oktobra 2000 ob 17. uri pri grobišču padlim borcem v Radomljah Vabljeni! Ob dnevu spomina na mrtve Vsako leto se prvega novembra spominjamo svojih pokojnih, ne samo sorodnikov, pač pa tudi prijateljev, dobrotnikov in znancev, spominjamo intenzivneje kot sicer. Prvi november obhajamo kot dan mrtvih oziroma kot praznik vseh svetih. Na svojstven način se spominjamo tudi borcev za domovino, ki so nam na različne načine kazali pot v svetlejšo prihodnost slovenskega naroda. Slava vsem in Bog z njimi. Na ta dan krasimo grobove, prižigamo sveče bolj kol ponavadi. Včasih tudi tekmujemo, kdo bo imel bolj okrašen grob. Pri tem pa pozabljamo, da so pokojni mrtvi vse leto in ne samo na prvi november, ki pa naj bo zaznamovan s hvaležnostjo do vseh pokojnih in rajnih -kot že rečeno na poseben način. Pozabljamo pa tudi, da pravzaprav vse početje na grobovih namenjamo predvsem sebi za svojo satisfakcijo ali zadoščenje. Beseda je res nekoliko trda, vendar je tako. Na dan mrtvih ali vse svete oziroma sploh v novembrskih dneh razmišljamo o živjenju in smrti na drugačen način kot med letom. Res je, da naši pokojni živijo v naših mislih in v našem spominu in v svojih delih. I Tel.: 7242-691 in 7241-656 aaaa lil Nil II ■ prodaja nadomestnih delov /a vse tipe vn/.il ■ menjava in centriranje pnevmatik • zavorne ploščice LUCAS • akumulatorji /,a vse tipe vozil -BOSCH,TOPLA, VARTA ■ svečke CHAMPION, BOSCH, P AL, N(JK,ENKER -motorna olja VALVOLINK, CASTROL, KLK, ARAL, FUCHS, TOTAL -dodatna oprema - prevleke - pokrovi koles - iiiculiiikc - dodatne luči in vsa ostala oprema NA ZALOGI PNEVMATIKE MICHELIN, KLEBEL, KORMORAN, KUMHO, SAVA V OKTOBRU AKCIJA-10% 145/80/13 KUMHO, KW 7400 7.139 SIT 155/70/13 KLEBER KRISALP 3 8.349 SIT 175/70/13 KORMORAN SW 100 8.517 SIT 185/60/14 KORMORAN SW 100 10.900 SIT 195/65/15 KORMORAN SVV 100 13.740 SIT OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Zaposlimo 3 komercialiste na terenu za prodajo individualnim kupcem. Pričakujemo: komunikativnost urejenost, odgovornost Nudimo: stimulativen zaslužek in možnost napredovanja. ProSnje pošljite na naslov: Slovenska knjiga, Stegne 3, Ljubljana, s pripisom: »za razpis VH1«. stran SPOROČILA Razvoz kurilnega olja : z lahkim dostavnim vozilom * m FIAT BRAVO 1.6 SX Oprema: klima, ABS zavore, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS,... Cena od 2.425.600 SIT NEVERJETNIH 300.000 SIT CENEJE BRAVO 80 16V SX, ABS BRAVA 80 16V SX, KLIMA od 1,997.611 SIT od 2,148.986 SIT BRAVO 80 16V SX, KLIMA BRAVO 155 20V HGT, KLIMA ABS od 2,098.000 SIT od 3,547.374 SIT UGODNO FINANCIRANJE - STARO ZA NOVO PRODAJA VOZIL: Lahovče 2. tel.: (»4/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40. teL: 04/2529 050 ahaCiC „ ., SFKVIS Domzale' ^ Prešernova 1/a, TRGOVINA tel.72-42-107 prodajalna izdelkov gorenje - popolna izbira bele tehnike Gorenje, - bogata izbira barvnih televizorjev, glasb« stolpov, malih gospodinjskih aparatov - servis pralnih, pomivalnih, sušilnih str« aparatov - originalni rezervni deli Gorenje Naročila sprejemamo vsak dan od 6. - 22. ure na telefonu 01 5647023,5638100 ali osebno na bencinskem servisu 0 VIV Istra Benz Dol pri Ljubljani. Gradbeni izkopi, urejanje okolice, terensko peskanje kovin in kamnitih površin, pobiranje in mletje poljskega kamenja, izposoja kontejnerjev, praznjenje greznic, siliranje koruze in spravilo pese. Dobava gnoja in komposta. Za občane domžalske občine brezplačno mletje vej. EKO AGRAL, d. o. o. Domžale, teh 72 42 056, 041 589 187 NOCOM, d.o.o. Gostičeva 51 a, Nožice, 1235 Radomlje Tel.: 01 83 15 459, faks: 01 83 14 737 Zaposlimo: SKLADIŠČNIKA/ŠOFERJA Pričakujemo: urejeno osebo z ročnimi spretostmi, vozniški izpit, obvladovanje dela z računalnikom, vsaj IV. stopnja izobrazbe, nekadilec/ka. Nudimo: Stimulativen zaslužek, možnost napredovanja Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe, ki naj vsebujejo tudi življenjepis in navedbo dosedanjih zaposlitev sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Mali oglasi ODDAJAM v Domžalah 50 m!urejenih poslovnih prostorov za mirno dejavnost. Cena po dogovoru. Tel.: 041 944-144 po 17. uri. RAČUNOVODSKI servis nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije za samostojne podjetnike po ugodnih cenah. Vel. 041 892 307. OBRTNI KI-PODJ ETNI KI za vaš poslovni prostor vam pridobimo uporabno dovoljenje. Tel. 041 897-307. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Prcserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. let.: 061 727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238-157, GSM041 322-571. NEMŠČINA, instrukcije - za vse stopnje. Karin 041 543-503. TAKOJ redno zaposlimo dvtt mlajša samostojna kvalificirana mizarja. Pokličite 041 751-373. NAJCENEJŠI kombi prevozi, selitve. Tel.. 01 7231-346, GSM: 031862-389. KEMIJO IN ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole instruiram, lina. TeL: 725-675. OČIVIDEC NESREČE - učenja dveh rdečih golfov, zdne 7. 9. 2000 okoli pol sedmih zjutraj pri AMZS na Dunajski cesti v Ljubljani prosim, da me pokličejo zaradi razjasnitve nesreče. Hvaležna bom vsem, ki mi lahko kakorkoli pomagale. TeL: 7231-640. KUPIM delnice LIP Radomlje. Nudim takojšnje plačilo. Tel.: 04/25 95 421. po 16. uri. INSTRUIRAM kemijo za OŠ in SŠ. Tel.: 031 867-676 POHIŠTVO Liiz Karantania Prilagojeno Vašim dimenzijam prostora AKCIJA: pečica AristonFS41 Napa lnox bela ali črna 60 cm komplet * Kuhinje - izbor: v masivi ;ili laminalu, slil: Klasika, Moderno, Ekstra vaganca * Bela tehnika: Ariston, Mielc, Candy * Jedilne garniture: ( g0 program iz uvoza * Sedežne garniture: iz blaga in usnja (na zalogi) * Dnevni regali - laminat: hrast, češnja, bukev * ter otroške sobe in spalnice Vse to v salonu Liiz Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130 Ljubljana^TopnišItaJ^^ Delavnik: od 8. do 12. in od 15» do 19. ure SONČEK ZORE Telefon: 01/7216-479 041/421-743 - tople grede - hoby rastlinjaki - kovinski nadstreški - pokritje teras z LEXAN ploščami , Vljudno vabljeni v našo prenovljeno prodajalno! Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Mala Loka 15, 1230 Domžale, telefon (01) 56 27 100 www.pizem.si, e-mail: info@pizem.si ✓ SUPER KREDITI DO 5 LET ✓ (BREZ OBRESTI) TOM + 0% ✓ KREDITI NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z 10% POLOGOM ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www. sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA >- KRITINE. BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >• ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO > TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA PO AKCIJSKIH CENAH VAM NUDMO: okna VIHA. KLINKER ZIDAK. SCHIEDEL DIMNIKE, MODULARNI BLOK SIPOREX. ARMATl R\i; MREŽE, VONITEKT, GRADBEN \ LEPILA,GIPS PLOŠCL. KERAMIKO, JUPOL, FASADE TIM INJUB,NOVOTERM, STIROPOR, KOMKI PLOŠČE, ORODJE IN OSTALE \RMKI I PESEK ZA GROBOVE 685,00 SIT/25 kg • Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah /hi od 7. do 13. ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! Internet: WWW.SAM.SI Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VE I IL prijeten nakup POHIŠTVO VELE Odprli smo novo prodajalno pohištva POHIŠTVO DOMŽALE. Do konca meseca novembra vam pri nakupu pohištvenih programov Mali Princ, Princesa in lles One odobrimo 5 °/o popust. V prenovljenem salonu lahko izbirate med novimi programi visokokakovostnega nemškega pohištva Hulsta. Ljubljanska cesta 64, telefon: 01/ 721 81 40 Ljubljanska cesta 81, telefon: 01/ 721 83 46 P» ""■"■--^""'V-s: ■ ril 4 *4 Vse kar potrebujete za lepo kopalnico vam nudimo v SALONU KERAMIKE (KOVINAR DOMŽALE). Bogata izbira keramičnih ploščic, mešalnih baterij, sanitarne keramike in kopalniške opreme po ugodnih cenah. Kovinar Domžale, Ljubljanska cesta 71, telefon: 01/ 721 92 50 Pri opremljanju doma vam nudimo: strokovno svetovanje, možnost dostave na dom in ugodne plačilne pogoje.