dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana	julij 1975
OfiaLektLnni dapu&t za nami, &adaj pa ne&eLa na deLa
gneča na morju je bila ...
Razstava o varčevanju
5.	avgusta smo v naši tovarni — natančneje — v dvorani nad jedilnico — dobili na vpogled lično pripravljeni*, razstavo o varčevanju. Tu so prikazani različni deli naših strojev, materiali, blago, napake, obrazložitve, ce-a . Upati je, da bo tudi ta akcija prispevala k večji pazljivosti in racionalnejšemu delu vseh nas.
Sedanji gospodarski trenutek
Splošna slaba gospodarska situacija, v kateri smo se znašli, je povzročila precej težav, zlasti pri uvozu repromateriala, surovin in pomožnih sredstev. Naravno je, da so zaradi takega položaja izdani ukrepi, ki narekujejo drugačno obnašanje v organizacijah združenega dela. Zlasti bo potrebno preanalizirati povsod, v vseh OZD, kaj je nujno potrebno uvoziti in kaj ni potrebno. Mi smo imeli večkrat pripombe glede uvoza tolikih nepotrebnih stvari in se danes niti ne čudimo, da je prišlo do takega poslabšanja zunanjetrgovinske bilance .V naši OZD smo vedno stremeli za tem, da smo se čimveč oskrbovali z re-promaterialom — oziroma — surovinami domačih proizvajalcev, čeprav so bile cene materialov na domačem trgu bistveno višje od enakih uvoženih. Zadnji ukrepi, ki morajo v nadalje zboljšati zunanje trgovinsko bilanco, so dokaj rigorozni in, če želimo, da bi ti ukrepi dosegli svoj namen, moramo v vsaki organizaciji in tudi pri nas, še enkrat temeljito preanalizirati ves uvoženi material, tudi barvila in pomožna sredstva ter ugotoviti, ali je možno te materiale zamenjati z materiali, ki jih nudi domače tržišče. Z vsemi silami moramo podpreti
stabilizacijske ukrepe za izboljšanje nastalega položaja, saj je vsak član kolektiva dolžan po svojih močeh in znanju doprinesti k temu. Priznati moramo, da smo krivi in ne smemo več dopuščati, da bi se še nadalje uvažali zobotrebci in drugi manj nujni proizvodi, ki jih lahko sami proizvajamo in zaposlimo ljudi. Če se še nekoliko obrnemo na našo organizacijo, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da nas novi ukrepi niso bistveno prizadeli. Vzrok temu je, da smo komercialno politiko vodili v smeri kot se danes zahteva. Naš izvoz je v letošnjem letu za 26 o/o večji od izvoza v enakem obdobju lani; zato imamo po novih predpisih dovoljeno tudi enako višino uvoza. S tem pa še ne pomeni, da smo to izkoristili, nasprotno. Zavedamo se težav in poznamo tudi vzroke, zakaj so le-te nastale, zato bomo še vnaprej vodili tako politiko, ki bo pripomogla k stabilizaciji. Izkoristiti moramo vse možnosti in se intenzivno vključiti v stabilizacijo na vseh področjih svojega dela. Gledati bomo morali, da bomo v okviru varčevanja natkali čimveč dobrih tkanin, da bomo nabavljene surovine izkoristili do maksimuma in, da bomo imeli čim manj odpadkov. Uvozili
bomo le tiste surovine, barve, kemikalije in pomožne materiale, ki jih resnično ni mogoče dobiti na domačem tržišču in upamo, da nam bo uspelo vsaj za 20 % znižati uvoz. To delo mora biti kontinuirano in zlasti od strokovnjakov bo odvisno, kako bodo reševali predstoječe naloge. Zavedati se namreč moramo, da je naše gospodarstvo nujno stabilizirati. To pa nam bo uspelo, če bomo vsi, kot eden, ne le z besedo, temveč z dejanji, pristopili k reševanju tega problema in trdno sem prepričan, da uspeh ne bo izostal.
Tovarišice in tovariši, na vseh delovnih mestih moramo temeljito pregledati, katera sredstva rabimo pri svojem delu. Vsak delavec naj preanalizira svoje področje dela in ustno ali pismeno predlaga svojemu nadrejenemu, kaj in kje bi se dalo še prihraniti, kje in kaj bi se dalo zamenjati z domačimi materiali, da bi tako prihranili čimveč deviznih sredstev. To akcijo moramo vzeti za svojo in prepričan sem, da uspeh ne bo izostal.
Zavedajmo se, da v tej družbi delamo za sebe in, da se moramo skupno prizadevati za čimbolj ši uspeh.
Nebec Janez
ODPRTA VPRAŠANJA
Tokrat nismo prejeli nobenega pismenega vprašanja, zato pa smo si zastavili vprašanje, ki je gotovo življenjsko pomembno za tiste člane našega kolektiva, ki čakajo na nova stanovanja v Draveljski gmajni in Kosezah. Vemo namreč, da bi morala biti prva stanovanja v Draveljski gmajni pripravljena za vselitev že maja. Podpisniki sporazuma o usmerjeni stanovanjski izgradnji Draveljske gmajne, (med njimi tudi »Dekorativna«) so odobrili podaljšanje za prevzem prvih stanovanj za 45 dni. Ta čas, ko tole poročamo, pa je tudi od teh dodatnih 45 dni minilo še nadaljnjih 20 dni.
Težav in zapletov pri gradnji štirih stanovanjskih objektov v Draveljski gmajni (Sš 10) je bilo nekaj že prej, vendar je gradnja v celoti kar dobro napredovala. Dva od štirih objektov sta gradbeno takore-koč nared, zataknilo pa se je pri centralni kurjavi. Izvajalec gradbenih del objekta B 2 — »Obnova«, je svoje delo v glavnem korektno zaključil, zato pa izvajalec objektov A 2, C 2 in E 2 še ni preskrbel kotlov za plinsko centralno ogrevanje.
Izvajalec del na teh treh gradbenih objektih (GP »Sava«) oz. njegov kooperant, se je obvezal uvoziti tri
kotle za centralno ogrevanje in jih tudi montirati. Težave, ki so pri tem nastale so tako zapletene in »zamegljene«, da njih poteka niti ne bi mogli natančno opisati. Ali gre za malomarnost, (tako vse kaže!), ali za kake druge zaplete — vsekakor, prvi naši delavci, ki bi se lahko že vselili v nova stanovanja, ko bi bila ta opremljena tudi z neobhodno potrebnim ogrevanjem. Tako pa zastopnik podpisnikov sporazuma Standard-Invest noče prevzeti objektov brez urejene centralne kurjave, ker se boji odgovornosti v primeru, da vprašanje ogrevanja do zime ne bi bilo rešeno.
Kdo bo našim delavcem s stanovanjskimi odločbami povedal končni datum za vselitev, kdo je odgovoren za zakasnitev in, kdo bo nosil stroške nespretnega reševanja problema centralnega ogrevanja, še ne vemo. Ljudje pa čaka-
jo na stanovanja...
Za stanovanja v Kosezah, kjer bo dobilo nova bivališča 13 članov našega kolektiva, je rok za tehnični prevzem prve polovice objektov 8. avgust, rok za prevzem druge polovice objektov pa v septembru. Kolikor se bodo izvajalci tega držali, (dela, ki gredo h koncu tako obetajo), se bodo prvi člani našega kolektiva s stanovanjskimi odločbami — vselili v objekte v Kosezah.
Pri opremljanju stanovanj (velja prevzem za kuhinje), bo tudi verjetno prišlo do spora med izvajalci in investitorji, saj so izvajalci opremili stanovanja le z »minimalno opremo« (pomivalna korita), kar pa ne ustreza sklenjenim pogodbam.
Upamo, da bomo v naslednji številki našega glasila lahko poročali o prvih vselitvah!
OBVESTILO
Kot ste lahko že izvedeli, napovedanega tekmovanja v različnih športnih panogah, ki so ga obetali pripraviti mladinci za 4. julij ni bilo. Temu je botrovalo predvsem nestalno vreme in bližnji kolektivni dopust. To tekmovanje bo predvidoma prestavljeno v drugi del meseca avgusta ali v september.
Z OBČINSKIM SINDIKATOM NA ČEŠKO
V začetku prejšnjega meseca je s Transturistovim avtobusom odpotovalo na Češko 44 delavcev iz različnih OZD z območja občine šiška. Izlet je trajal 5 dni.
i
Praga:
»Loreta«
od
1626
do
1631
Iz naše tovarne so odšle na to potovanje 3 tovarišice: Ida Štrukljeva, Čarman Angelca in Muster Marija, ki pripoveduje:
»Naše potovanje se je začelo v Ljubljani, od koder smo krenili preko Ljubelja, Lienza, do čeških Budjevic, Benešova in Prage, štiri noči smo prespali v počitniških .domekih’ naših gostiteljev v Po-stupicah. Od tod smo se vozili na izlete v bližnjo in tudi bolj oddaljeno okolico.«
»Prvi dan našega bivanja na češkem smo obiskali mestece Kono-pište in njegov znameniti grad, kjer je lovski muzej cesarja Franca Ferdinanda. V tem gradu je shranjenih preko 300.000 lovskih trofej z vsega sveta.«
»Popoldne istega dne smo se z avtobusom odpeljali v Prago, kjer smo obiskali naj večji atletski stadion na svetu (tako pravijo v Pragi), na Hradčanin, kjer smo si ogledali generalko za množično športno prireditev .Špartakiado’. To je bilo doživetje posebne vrste, špartakia-de so manifestacije, ki imajo svojo tradicijo še iz predvojnih vse-sokolskih zletov (ki se jih gotovo še spominjajo prenekateri naši dedje in babice). Skupinske vaje so izvajali športniki od cicibanov do mladincev, članov in tudi vojakov. Pogled na stadion je v marsičem spominjal na naše beograjske prireditve ob 25. maju.«
»Naslednjega dne so nas prijazni vodiči zopet odpeljali v Prago, le da smo si tokrat ogledali muzeje, Vatslavske Nam jesti in vse ostale znamenitosti (Hradčane), ki si jih pač turisti v Pragi ponavadi ogledajo. Nekaj uric smo imeli na razpolago za nakup različnih spominkov, nakar smo vsi složno zavili k znamenitemu .Fleku’ na ,pi-vičku’.«
»Tretjega dne smo obiskali slikoviti srednjeveški grad Orlik nad Vltavo. Tam smo imeli priložnost ogledati si skrbno urejeno numizmatično zbirko. Sicer pa je že sama okolica gradu (ki je s treh strani obdan z jezerom), prečudovita. Žal nas je ta dan na poti spremljal dež.«
»Ob povratku v naše začasne .domeke’, so nam češki tovariši iz sindikata in železnice (ti zadnji so tudi neposredno povezani s šišenskimi železničarji), priredili izredno prisrčen poslovilni večer. Bili so govori o prijateljstvu, o sodelovanju, skratka bilo je bratsko vzdušje. Zabava je trajala pozno v noč.
in gotovo bi trajala še dlje, ker pa smo morale zgodaj zjutraj na pot proti domu, smo se počasi poslovili.«
»Vso našo pot po češkem so spremljala prijetna doživetja in srečanja z ljudmi, dobra organizacija, mnogo lepih vtisov, odlična hrana in zelo neposredni odnosi med nami — izletniki — ki smo se našli skupaj v tem avtobusu za Češko iz različnih delovnih organizacij.«
»Vsi, ki smo bili na tem izletu, smo bili s popotovanjem v vseh pogledih prezadovoljni in bomo teh pet dni ohranili v naj lepšem spominu«.
		
i ijr	f	v	
Praga, »teološka dvorana«, knjižnice Strahov
Strahov:
»Filozofska
dvorana«
Organiziranost družbeno političnih organizacij v Dekorativni
Celotna reorganizacija naše OZD v temeljne organizacije združenega dela zahteva temeljite in naporne priprave, vzporedno z njimi pa poteka tudi reorganizacija družbeno političnih organizacij. V zvezi s tem so naše osnovne organizacije ZK, ZSMS in sindikata izdale 25. junija 1975 predlog za svoje nove organizacijske strukture, ki naj bi se v bodoče tudi formalno prilagodile novi statusni spremembi in organizaciji naše OZD.
1.	Sindikalna organizacija naj bi v okviru TOZD delovala tako:
V	TOZD surova tkanina:
dve osnovni organizaciji sindikata, ki bi zajemali oddelke: prva OOS: pripravljalnica skladišče surovin barvarna preje pletilnica
druga OOS: tkalnica
v TOZD gotova tkanina: ena OOS, ki naj bi zajemala naslednje oddelke: šivalnica barvarna tkanin apretura adjustirnica
skladišče gotovega blaga
maloprodaja
ročna tkalnica
V	TOZD energetika in vzdrževanje naj bi tudi bila ena OOS, ki bi zajemala:
mehanično delavnico
elektro delavnico
mizarsko delavnico
zidarje
pleskarje
konstruktorja
zunanji transport
V	delovni skupnosti skupnih služb naj bi bila ena OOS, ki bi izjemoma vključevala vse sektorje in službe v upravi, skupno s kontrolno službo.
Vsaka OOS bi imela izvršni odbor, ki bi ga sestavljali sindikalni poverjeniki, izvoljeni v sindikalnih skupinah (fazah dela). Izvršni odbor bo imel predsednika, po potrebi pa bi pri IOOS delovale tudi različne komisije.
Izvršni odbori vseh petih prej naštetih OOS bi tvorili konferenco sindikata na nivoju delovne organizacije, v okviru le-teh pa bi delovale komisije: socialna, za šport in rekreacijo, za kulturo in izobraževanje in za informiranje (komisije bi štele 5 članov — iz vsake OOS po enega člana).
Izvršni organ konference sindikata bi bilo predsedstvo, ki naj ga tvorijo vsi predsedniki IO OOS, predsednik predsedstva ZSMS, se-
kretar sveta ZK in voljeni predsednik predsedstva.
Vse zgolj naštete spremembe v organiziranosti sindikata izvirajo iz nove ustave, sklepnih dokumentov 10. kongresa ZKJ in navsezadnje iz sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
2.	Mladinska organizacija
OO ZSMS v »D« naj bi bila organizirana na enakih principih kot sindikalna organizacija z izjemo, da bi se mladina iz TOZD energetika in vzdrževanje vključila v osnovno organizacijo delovne skupnosti skupnih služb. Tako ima mladinska organizacija predvidene 4 osnovne organizacije, katerih izvršni organ naj bi bilo predsedstvo sestavljeno iz mladinskih poverjenikov. Vsako predsedstvo lahko po potrebi imenuje komisije.
Na nivoju delovne organizacije bi bila konferenca ZSMS, ki bi jo sestavljali vsi člani predsedstev OO ZSMS. Konferenca ZSMS pa bi imela naslednje komisije:
idejnopolitično, za šport in rekreacijo, kulturno komisijo.
Izvršni organ konference bi bilo predsedstvo, ki naj ga tvorijo vsi predsedniki predsedstev OO ZSMS in vabljeni predsednik predsedstva. Stalno vabljeni so:	predsednik
predsedstva konference sindikata in sekretar sveta ZK.
Podobno organizacijo, kot je zgoraj opisana imajo mladinci že sedaj, vendar jo bo potrebno natančno uskladiti po začrtanih zgoraj naštetih skupinah ob sami ustanovitvi TOZD.
3.	Organizacija zveze komunistov
Prav tako kot mladinska organizacija in sindikat, je predvideno organiziranje OO ZK po TOZD. Tako bi imela ZK štiri osnovne organizacije, vsaka od teh bi imela tričlanski sekretariat, po potrebi pa tudi komisije in aktive. Na nivoju delovne organizacije bi bil svet ZK, ki naj bi ga sestavljali sekretarji OOZK in voljeni sekretar sveta ZK. Stalno vabljena bi bila predsednika predsedstva sindikata in ZSMS. Pri svetu ZK delovne organizacije Dekorativna bi delovali komisiji za idejnopolitično izobraževanje in kadrovska vprašanja.
Vse družbenopolitične organizacije OZD »Dekorativne« bodo v kratkem še obravnavale zgoraj opisane predloge za njihovo reorganizacijo, jih dopolnile in po ponovnih obravnavah v okviru sedanjih OOS OOZK in OO ZSMS bodo sprejele ustrezne sklepe, ki bodo morali biti v skladu z našo novo organiziranostjo OZD po TOZD.
KRONIKA
Vstopi:
Novak Nada — plemenitilnica Strnad Bojan — pomožni obrati
Izstopi:
šahinovič Muharem — hujša kršitev obveznosti
Mjastorovič Radenko — v preizkusni dobi
španovič Nedeljka — izjava delavca
Prošek Miloš — odsluženje vojaškega roka
Peklaj Marjan — odsluženje vojaškega roka
Vinko Anton — odsluženje vojaškega roka
Poroke:
Koren Marija — BENEDIČIČ Erpič Danijela — ANŽIČ
Rojstva:
Turk Brigita — hči Kecelj Martina — hči Cibašek Marija — hči
Delovni jubileji:
po 10 let — Dejanovič Zdenko po 20 let — Zalar Andrej po 25 let — Roudi Minka po 30 let — Babnik Marija 6 delavcev je bilo pismeno opozorjenih.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta, se kolektivu najlepše zahvaljujeva za darovani venec in izrečeno sožalje.
Jožica Orlovič Terezija Kozel
KRONIKA NESREČ PRI DELU
Na poti z dela si je delavka izvila nogo v gležnju, ker ji je na neravnem cestišču spodrsnilo.
Delavec je moral iskati zdravniško pomoč, ker ga je zabolelo v desni strani reber, ko je s sodelavcem prekladal zaboje.
Delavec si je poškodoval prst na roki, ker mu je na gladkih tleh spodrsnilo, da je padel.
nadaljevanje na strani 5
Pri rezanju niti si je delavka s škarjami prerezala kazalec na roki.
Na poti z dela je delavka stopila na žico, s katero si je poškodovala koleno.
Pri sestopu s podesta tkalskega stroja si je delavec zvil nogo v gležnju.
Pri delu na raztepalu si je delavka poškodovala desno roko.
Delavka je na poti z dela padla po stopnicah v bloku in si poškodovala palec na roki.
Na poti z dela je delavca zadel osebni avto in mu poškodoval obe koleni in gleženj na eni nogi.
Pri montaži strižnega stroja si je delavec poškodoval prst na roki.
Na poti z dela je delavko na prehodu za pešce zadel kolesar, pri tem si je poškodovala koleno leve noge.
Ko je delavec vlekel voziček iz polete je z roko zadel ob vrata in si jo poškodoval.
znanstvenih in ostalih knjig po znatno nižjih cenah kot so v prosti prodaji po knjigarnah. Ta klub pa ima tudi svoja pravila, ki jih mora vsak član upoštevati.
Bistveno je, da vsake četrt leta — pomeni, vsake tri mesece v letu, kupite v klubu — iz izbire knjig, kaset, gramofonskih plošč — vsaj eno od teh, sicer vam pošljejo na dom (od strokovnjakov izbrano) »knjigo četrtletja«.
Za prvi nakup, (ko se vpišete v knjižni klub) imate 50°/q popust. Vsake tri mesece se izbira knjig v klubu razširi za nekaj novosti, ki vas nanje opozorijo s trimesečnim katalogom, (ki ga vsakokrat dobite na dom).
Naj navedemo le en primer ugodnejše nakupne cene knjige za člane knjižnega kluba: cena knjige »Domači zdravnik« je v trgovini 230,00 din, klubska cena pa le din 172,00.
Za člane knjižnega kluba se organizirajo tudi ekskurzije po Sloveniji. Te so izredno zanimive, večinoma enodnevne in vedno pod strokovnim vodstvom. Tako lahko na teh ekskurzijah spoznate premnoge kulturne, zgodovinske, zemljepisne, arheološke in druge znamenitosti, ki o njih doslej še niste vedeli kljub temu, da morda kraje, ki jih z ekskurzijo obiščete — že poznate.
Se ena ugodnost, ki jo lahko koristijo člani knjižnega kluba so potovanja v organizaciji različnih potovalnih agencij s posebnimi popusti (npr.: štiridnevno potovanje v Prago, ki je bilo na sporedu maja, je veljalo po običajni ceni 1600,00 dinarjev, klubska cena pa je bila 1440,00 din...).
Vsem članom naše delovne organizacije, ki imajo radi dobro knjigo, lepo glasbo, izlete in potovanja, priporočamo včlanjenje v »Knjižni klub«, saj so ugodnosti, ki jih ta klub nudi, res privlačne.
Drobtinice iz dela O O ZSMS
V dneh pred kolektivnim dopustom se je sestala kulturna komisija pri OO ZSMS, kjer so se dogovarjali o pripravah in organizaciji novega quiza znanja, ki naj bi ga pripravili v mesecu avgustu ali septembru. Lanskoletni uspeli quiz je pokazal, da je tudi to ena od primernih oblik tako izobraževanja, kot tudi osveščanja mladincev. Zato se bo kulturna komisija še posebno potrudila, da bo organizirala quiz na tako temo, ki bo za naše mladince zanimiva, obenem pa tudi koristna.
OOZK: stabilizacijski ukrepi na prvem mestu
Primerno in koristno
Ali ste že slišali za knjižni klub?
V knjižni klub — »Svet knjige« — se lahko včlani vsakdo med nami. Klub ima svoj prostor v knjigarni Mladinske knjige na Titovi cesti — v »Konzorciju« — v prvem nadstropju. Vsem svojim članom nudi ta klub nakup leposlovnih,
Dne 10» julija 1975, je sekretar naše OOZK, tovariš Dobnikar sklical razširjeno sejo sekretariata OOZK. Glavna točka dnevnega reda so bili stabilizacijski ukrepi, nato pa še »razno«.
Tovariš Dobnikar je uvodoma
poročal o stabilizacijski problematiki obravnavani na predhodnih sestankih (o uvozu, izvozu, poslovanju in varčevanju).
Tovariš Rode je poročal o izvozu, uvozu, investicijah, zalogah in varčevanju, pri čemer so sodelovali tudi ostali navzoči.
Primerjalni prikaz izvoza med
1.	1. 1974 in 31. 5. 1974 in enakim letošnjim obdobjem daje vzporedno sliko. V letošnjih petih mesecih smo izvozili za 28,20 % več, kot v enakem obdobju lani.
Pri uvozu smo v našem podjetju vedno stremeli h kar največji meri racionalizacije. Uvažamo predvsem osnovne surovine, barvila in rezervne dele. Uvoz osnovnih surovin bi in bomo zmanjševali, kolikor se bodo večale možnosti nakupa le-teh v domovini. Pri barvilih bi tudi zmanjšali uvoz, kolikor bi domače tržišče nudilo bolj kakovostne barve, saj se barvarski strokovnjaki še vedno pritožujejo, da pri uporabi le-teh ne morejo dosezati takš-
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
nih tonov kot jih bi morali in, kot
jih dosezajo z uvoženimi barvili.
Pri uvozu ostalih surovin je največ »bucaroni« preje, ki je z domačimi surovinami ni moč nadomestiti, zato jo bomo do nadaljnjega še vedno uvažali medtem, ko bomo prenehali z uvozom »mohair« preje.
Spet bi lahko primerjali uvoz v lanskih prvih petih mesecih in enakem letošnjem obdobju, ki nam bi pokazal, da smo letos uvozili znatno manj (v lanskem letu smo uvozili za 63,900.966 din blaga, v letošnjih šestih mesecih pa 8,078.711 dinarjev).
Pri investiranju nenehno skrbimo za obratna sredstva. Zdaj imamo 89 % lastnih obratnih sredstev, predvidene investicije pa so že zaključene. Skrbno pazimo in bomo tako delali tudi v bodoče, da se ostanek dohodka porazdeli na sklade podjetja v višini predvidenih potreb. Ob tem smo velik del sredstev porabili za reševanje stanovanjske problematike.
Naše zaloge smo pregledali in ukrenili vse potrebno, da so se znatno zmanjšale. Nekatere surovine so sicer že dlje časa na zalogi zaradi manjše porabe (volnena preja), vendar poprečno ne presegamo normativov.
Pri varčevanju si že leta nazaj prizadevamo za varčnejše gospodarjenje, saj smo v teh letih na tem področju postopoma že mnogo storili. Tem teže nam bo zato sedaj v naglici prikazati SDK podatke, kako smo se vključili v varčevanje. Take podatke bi morali iskati za daleč nazaj.
Obstajajo še nekatere možnosti za varčevanje pri postavljanju delovnih normativov, zaposlovanju režijskega kadra, še bolj izurjenem delu na več-statvenem sistemu, predvsem pa so še možnosti za varčevanje ob maksimalnem izkoristku delovnega časa — spet — še posebno pri režijskem kadru.
Odpadki pomenijo občutno postavko pri dohodku. Prizadevamo si in dogovarjamo se z »Bačo« v Podbrdu, da bi zgradili novo predilnico, ki bi uporabljala za surovino odpadni material — regenerat, iz katerega bi predvidoma lahko dobivali dobro in cenejšo prejo. Seveda bomo morali tudi sami sodelovati s finančnimi sredstvi pri gradnji tega objekta, da bo lahko prišlo do njegove realizacije.
Pri službenih potovanjih, (ki so po prenekaterih podjetjih razvpito potratna), še preveč varčujemo tako, da gre to že včasih na škodo podjetja.
Naše varčevanje in dobro gospodarjenje pa je nemalokrat zavirano zaradi nerednega prejemanja plačil od naših kupcev, ki se poslužujejo vseh mogočih »izogibališč«, v primeru, kadar jih tožimo. Naše terjatve do kupcev znašajo že 95 milijonov din. Od 1. 1. 1975 do 3. 6. 1975, smo morali vložiti tožbe za terjatve plačila že za 82 kupcev, ki skupno dolgujejo 19.375.007,95 din. Tako smo v prvih petih mesecih
tega leta morali vložiti pri OGS 39 izvršilnih predlogov (25 %), za mandatne tožbe pa je 75 %• Se iz lanskega leta imamo za 1,444.294,95 dinarjev nerešenih izvršilnih predlogov in tožb. Ti podatki jasno kažejo, kje se zadržuje velika količina našega zasluženega denarja.
Počasno administrativno kolesje sodišč ima pri vsem tem tudi svoj delež. Za ponazoritev naj opišemo en primer: neko podjetje, ki nam dolguje veliko vsoto denarja, smo tožili zaradi izterjave dolžnega zneska. Zaradi zavlačevanja plačila je to podjetje pri sodišču vložilo svoj ugovor. Zavoljo tega ugovora smo morali sodišču predložitivlo natančno dokumentacijo, od kupne pogodbe, do tovornih listov ... Večkrat smo urgirali za hitrejše reševanje postopka in končno predali vso zadevo advokatu. Nazadnje je dolžna stranka poslala obvestilo, da je pripravljena ugovor na sodišču umakniti, kolikor ji znižamo (v pogodbi določeno) obrestno mero. Ker pričakujemo, da bomo le na ta način v bližnji bodočnosti naš denar le dobili, smo njihovemu zahtevku ugodili...
Takih primerov, kot je zgoraj naštetih, je kar precej. Zadnje čase našo finančno problematiko s tega področja uspešneje rešujemo s tako imenovanimi »kompenzacijami«.
V jeseni bomo morali temeljiteje obravnavati perspektivne kadrovske spremembe in načine uvajanja novih kadrov, ki bodo nadomestili tiste, ki odhajajo v pok'j. V proizvodnem planu ne predvidevamo večjega števila zaposlenih, zato pa upamo v večjo produktivnost, ki jo bomo dosegli tudi z načrtnejšim izobraževanjem in izobrazbenim iz-popolnj evanj em.
Naši osebni dohodki se gibljejo v mejah samoupravnega sporazuma, ki ga že sicer nikoli nismo presegali. Skrbeti moramo le, da bomo dosegli planirani dohodek, ki nam bo omogočal, da bomo prejemali po sporazumu določene OD.
Preštevilne odsotnosti zaradi bolezni zahtevajo temeljito analizo, saj se ti izostanki gibljejo od 8 do 10 %. Ob slabih delavcih imamo mnogo večji odstotek dobrih, ki zaslužijo vso pohvalo. Še več bomo morali storiti za prevzgojo tistih, M so nedisciplinirani, ki zlorabljajo bolniški stalež, ki delajo slabo kvaliteto in nizko storilnost. Prav zato, ker je večina članov kolektiva zelo prizadevna in delovna, so taki posamezniki še bolj očitni. V Dekorativni za take delavce ne more biti delovnega mesta, zato je zadnji čas, da se vključijo z vsemi sposobnostmi v skupna prizadevanja za uspeh delovne organizacije. V razreševanje te problematike se bo moralo bolj učinkovito vključiti tudi zdravstvo.
Po končani razpravi na razširjeni seji sekuetariata OOZK, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Na področju izvoza je bila začrtana pravilna politika in mora iti z istim tempom naprej.
2.	Na področju uvoza moramo še bolj preceniti, kaj se da zamenjati z domačini proizvodi, posebno naj se analizirajo barvila.
3.	Investicije so v glavnem zaključene. Vse event. nove investicije morajo biti predhodno temeljito analizirane.
4.	Pregledane so bile zaloge surovin in se bodo v veliki meri porabile v novih artiklih.
5.	Na področju varčevanja naj se dela po sprejetem programu. Več pozornosti posvetiti boljšemu izkoriščanju delovnega časa, predvsem pri režijskem kadru. Analizirati zaposlenost režijskega kadra.
6.	Cimprej izdelati perspektivni plan kadrov in kadrovsko zasedbo v TOZD.
7.	Zaposlovanje naj bo v okviru srednjeročnega plana, ki ne predvideva bistvenega povečanja števila zaposlenih. Vsa prizadevanja vložiti v večjo produktivnost in v modernizacijo strojnega parka.
8.	Na področju osebnih dohodkov smo v mejah sporazuma, vendar moramo skrbeti za čimbolj uspešno poslovanje in varčevanje, ker le tako bomo lahko polno uveljavili naš novi sporazum o osnovah in merilih za razdelitev dela dohodka za osebno porabo.
9.	Glede prekomernega bolniškega staleža naj se izdela temeljita analiza na podlagi katere bo možno sprejeti ustrezne ukrepe.
10.	Za racionalnejše in uspešnejše poslovanje je nujna učinkovitejša reforma tudi v zdravstvu in sodstvu.
11.	V avgustu naj se vsa današnja problematika obravnava na širšem aktivu, kjer sodelujejo: člani ZK, IOOS, ZSMS in delegati obeh delegacij.
ZZD — REDNO IN TVORNO
Zbor združenega dela v skupščini občine šiška
Med drugimi tekočimi nalogami in predlogi so pred kratkim obravnavali tudi predlog družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v KS — namenijo delavci temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti.
Že pri obravnavi predloga gospodarskega in družbenega razvoja in proračuna občine Ljubljana-šiška za leto 1975 je bilo sprejeto, da se v letošnjem letu iz občinskega proračuna financira redna dejavnost KS. Ostale dejavnosti (kritje stroškov negospodarskih dejavnosti, urejanje zelenic ...) pa naj bi poravnavali iz sredstev, ki jih bodo v te namene združili delovni ljudje (v temeljnih in drugih organizacijah ter skupnostih) na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma.
V okviru ljubljanske regije bo sklenjen enoten družbeni dogovor, ki bo določal osnovna in enotna načela ter merila za pripravo samoupravnih sporazumov pri posameznih občinah. Tak skupni osnutek
je bil pripravljen že za leto 1975, vendar se je od tega odstopilo in bo podan občinam v razpravo in sprejem za leto 1976 (oziroma za naslednje petletno obdobje) v jeseni.
IS skupščine občine Ljubljana-šiška je na predlog političnega ak-
tiva pripravil samostojen družbeni dogovor za leto 1975; na osnovi tega bodo lahko KS, TOZD in ostali podpisniki sklenili samoupravni sporazum.
O tem družbenem dogovoru, ki je pravna osnova za pripravo samoupravnega sporazuma o načinu
združevanja in uporabi sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb krajevnih skupnosti na območju naše občine, je IS skupščine občine Ljubljana-šiška ponovno razpravljal na svoji 60. redni seji in sklenil, da se ga skupščini občine Ljubljana-šiška predlaga v obravnavo in sprejem.
IZ PREDLOGA GRADIVA ZA SESTAVO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976—1980
1.	Dolgoročnejši razvoj in izhodišča:
Iz podatkov o dosedanjem razvoju je razvidno, da so bile v obdobju 1970/74 stopnje rasti realnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka v občini šiška nižje od stopenj rasti v republiškem merilu. V tej rasti zaostajajo predvsem industrija, kmetijstvo, gradbeništvo, obrt in komunala, to je panoge, ki so za razvoj občine najpomembnejše. Število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo za 3,6 % letno, kar je imelo za posledico nižjo produktivnost.
2.	Družbeni proizvod z osnovnimi komponentami:
Gospodarstvo občine naj bi se razvijalo skladno z modelom razvoja Ljubljane, ki je prilagojen razvoju SR Slovenije v obdobju 1976 do 1980.
Družbeni proizvod Ljubljane (tudi občine šiška), naj bi se v tem obdobju povečal letno za 8,5%, t. j. 1,1 % več kot predvideva republiški plan. S tako povečano stopnjo rasti družbenega proizvoda bi uspeli odpraviti zaostajanje ljubljanskega gospodarstva iz preteklih let.
Zaposlenost v gospodarstvu naj bi v prihodnjih letih v Ljubljani naraščalo poprečno za 1,6 % letno (v Sloveniji za 2,6%).
Gospodarski razvoj občine Ljubljana-šiška naj bi bil: (Tabela 1)
TABELA 1
poprečna stopnja rasti družbenega proizvoda stopnja rasti zaposlovanja v družbenem sektorju gospodarstva stopnja rasti realne osebne potrošnje delež skupne in splošne porabe (materialni izdatki) v družbenem proizvodu
delež celokupne, skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu (osebne, investicijske porabe in materialni izdatki)
sokega nominalnega porasta družbenega proizvoda, narodnega dohodka in njegove delitve, saj bo treba upoštevati, da so ti plani izdelani po stalnih cenah, kjer naj bi bili nominalni porasti enakovredni realnim. Zato bo potrebno vsestransko pretehtati in preveriti realnost posameznih planov TOZD in na podlagi dogovarjanja uskladiti gospodarski razvoj občine tudi s plani republike in celotne ljubljanske regije.
3.	Investicije:
V času 1970—1973 so se gibala vlaganja — investicije v osnovna sredstva gospodarstva poprečno do
TABELA 2
Družbeni proizvod Bruto investicije v osnovna sredstva Investicije v obratna sredstva Osebna poraba Splošna in skupna poraba Ostalo (financiranje federacije, prispevki in obvezna posojila za druge republike, nerazporejena sredstva)
10 % od družbenega proizvoda. V obdobju 1976—1980 naj bi zajemale investicije (po modelu mesta Ljubljane), približno 39,4 % družbenega proizvoda (od tega 30,5 % materialnih vlaganj v gospodarstvo in 8,9 % za družbeni standard).
V anketi o minimumu kazalcev so delovne organizacije na našem
šiška (Ljubljana)	Slovenija
8,5	7,4
1,6	2,6
4,0	6,6
11,8	9,3
31,0	29,2
Na podlagi rezultatov celotnega družbenega razvoja občine šiška v minulih letih so izdelale OZD in TOZD na našem področju svoje plane za naslednjih pet let, iz teh podatkov pa se lahko predvideva na-
slednje letne poraste: število zaposlenih	3,4
korigirani celotni dohodek 12,8 družbeni proizvod	13,1
narodni dohodek	13,0
bruto osebni dohodek	9,1
Morda kaže ta slika nekoliko preobsežne programe, tako glede števila zaposlenih kot tudi glede vi-
območju v obdobju 1976—1980 predvidele za 4,338.631 tisoč dinarjev investicij v gospodarstvo in za din 2821.347 tisoč v družbeni standard. V strukturi bo delež investicij v industriji znašal 73,8%, v prometu 17,1 %, v gradbeništvu 3,3 % in v trgovini 2,4 %. Ostale panoge predvidevajo le manjše investicije. Viri sredstev bodo pretežno lastna sredstva OZD in TOZD.
4.	Osebna poraba in življenjski standard:
Oblikovanje sredstev za skupno porabo temelji na samoupravnem
sporazumevanju. Sredstva za pokrivanje potreb na področju družbenih dejavnosti in družbenega stan-darna se s temi sporazumi združujejo po načelu solidarnosti delovnih ljudi. Delež neposredne osebne porabe se bo s tem zmanjšal, obenem pa se bo povečal delež združenih sredstev za skupno porabo. To bomo dosegli s poglabljanjem samoupravnih družbenih odnosov in neposrednim usklajevanjem interesov med nosilci in porabniki storitev, pri čemer bo potrebno zagotoviti usklajeno rast in racionalno porabo na vseh področjih procesa reprodukcije.
1971—1975	1976—1980
100,0	100,0
20,9	26,7
8,0	12,7
48,5	45,1
11,8	11,8
10,8	3,7
Enako kot se predvideva porast družbenega proizvoda, je predvidena stopnja rasti skupne in splošne porabe, to je poprečno 8,5 % letno. Glede na obdobje 1971—1974, ko je splošna poraba znatno presegla predvidena razmerja, bo potrebno v obdobju 1976—1980 zagotoviti umerjeno rast. Delež skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu naj bi bil 11,8%, to je prav toliko kot je doseženo poprečje v preteklem obdobju.
5.	Delitev družbenega proizvoda — končna poraba:
Ljubljanska izhodišča predlagajo v primerjavi s preteklim obdobjem naslednjo strukturo končne porabe družbenega proizvoda v obdobju 1976—1980: (Tabela 2)
Ti strukturni premiki bi pomenili sanacijo razmer in dispropor-cev v nekaterih sektorjih družbene porabe, ki bi morali biti opravljeni z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
V prejšnji številki našega glasila in v današnji številki smo si lahko vsi skupaj še enkrat ogledali izhodišča za sestavo družbenega plana 1976—1980. Podatki o družbenem planiranju in realizaciji planov iz prejšnjega obdobja so bili osnovni kazalci, oziroma viri za načrtovanje v naslednjem petletnem obdobju. Družbeni plan občine Ljubljana-šiška 1976—1980 bo temeljil na novih
nadaljevanje na zadnji strani
samoupravnih osnovah po katerih so delovni ljudje, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, nosilci samoupravnega planiranja. Vsi ti samostojno sprejemajo svoje plane razvoja bodisi v OZD, TOZD, KS ... obenem pa se družbeno dogovarjajo in oblikujejo skupno razvojno politiko in planske naloge. Pri tem predstavljajo plani družbenopolitičnih skupnostih povezovalne vezi na
vseh nivojih združenega dela.
To gradivo je okvirno in prav gotovo ne more biti, tako kot je, že urejeno in usklajeno na vseh nivojih in področjih, ki jih zajema. Zato smo ga objavili kot informacijo vsem delovnim ljudem našega kolektiva, saj smo tudi mi eden od akterjev v procesu samoupravnega planiranja v mejah naše občine. Naši delegati v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo s svojim
Iz knjige »Mednarodni bonton«
O JUGOSLAVIJI Miloš Mikeln:
Prva značilnost Jugoslovanov je, da so zelo ponosni. Vzroki tega ponosa so različni; zato bi težko rekli, na kaj so tako ponosni, še najbolj skupen vzrok vsemu je njihov ponos; torej lahko rečemo, da so ponosni predvsem na svoj ponos.
Druga skupna značilnost Jugoslovanov je, da jih ni. Namreč kot narodnosti. So Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Črnogorci, Šip-tarji; Jugoslovanov — v istem smislu kakor Francozov ali Nemcev ali Ircev — ni.
Tretja skupna značilnost Jugoslovanov je njihova medsebojna različnost. Različni so si, kakor je različna dupla ljuta pljeskavica od kislih kumar v kislem mleku; zaradi boljše preglednosti primere smo segli po srbski pljeskavici s skrajnega jugovzhoda in koroških kumarah s skrajnega severozahoda dežele.
Torej mora tujec opaziti, da ne bo poprašal Slovenca, kaj je novega v jugoslovanski književnosti. Slovenec ga bo namreč poučil, da je jugoslovanska književnost sicer geografsko politični pojem, da pa imamo jugoslovanske književnosti. Prav tako ne sme vprašati Makedonca, kateri makedonski film trenutno snemajo v Beogradu — Makedonci namreč delajo svoje filme v svojem glavnem mestu Skopju.
Zato ima Jugoslavija v vsakem republiškem oziroma nacionalnem glavnem mestu močno univerzo, več dramskih in vsaj eno operno gledališče, filmsko proizvodno podjetje, knjižne založbe, časopise, revije in še marsikaj.
Mnogonarodnost Jugoslavije pa se ne kaže samo v kulturi.
Slovenci ne bi nikoli trdili o sebi, kar pravi srbski satirik Vlada Bulatovič o Srbih: »Poprečni Srb se v svojem življenju poprečno šest mesecev brije, dvajset let spi, osem let jč — in tako dalje (kakor pač gredo podobne statistike) — in je preživel poprečno petsto let pod Turki,« ...
... kakor Srb nikoli ne bi sprejel za svojo šale, ki jo pripovedujejo o sebi Slovenci: peklenski poglavar Lucifer opazi na svojem obhodu po peklu hudiča, ki sedi ob svojem kotlu in bere Peklenski
vestnik, medtem ko se ob drugih kotlih njegovi kolegi mučijo z grešnimi dušami, ki silijo ven. Pa vpraša Lucifer: Kakšna organizacija dela pa je to — kaj imaš ti prazen kotel? O ne, odvrne hudič, jaz imam v kotlu Slovence, ti pa sami drug drugega nazaj noter tlačijo.
Potovanje po Jugoslaviji, ki (za zdaj še) skriva v svojih ne preveč razsežnih mejah toliko različnosti, kakor nobena druga evropska dežela, terja torej od tujca precej prilagodljivosti.
Najprej geografske prilagodljivosti in, če smemo tako reči, garderobne in rekvizitne prilagodljivosti: v Sloveniji se na primer lahko sredi junija dopoldne smučate na Vršiču pod Triglavom, po treh urah vožnje skozi prelepe alpske doline in kraško predgorje pa popoldne plavate v Jadranskem morju pri Portorožu.
Nato pa tudi vsakršne druge prilagodljivosti: sredi zgodovinske Črne gore se dvigajo kvadri modernih zgradb nove črnogrske prestolnice Titograda; pol ure od tod se boste znašli v vasi, v kateri ni ženske, ki je njen soprog ob poroki ne bi odkupil z nekaj glavami govedi; in sredi tega modernega mesta v najbolj luksuznem hotelu spali v sobi s kopalnico — vi v sobi, v kopalnici pa nekaj ljubkih sivih miši, in zelo verjetno bodo spale bolje kakor vi.
To so jugoslovanski kontrasti.
Razen svetovno znane slivovke in prav tako znane močno začinjene srbske kuhinje, so kontrasti pač glavna jugoslovanska turistična zanimivost.
Prvega, slivovke, se lahko ubrani vsak po svojem preudarku.
Drugega, srbske kuhinje, se tujec ubrani predvsem s tem, da pri jedi ne posnema neprevidno domačinov: če na primer oni grizejo ozke drobne paprike, imenovane feferoni, kakor slane paličice drugo za drugo, to še ne pomeni, da ne bodo tujca že po četrtini prvega feferona še tri dni pekla usta, grlo in ves prebavni trakt.
Tretjega, kontrastov, pa se preprosto ni moč ubraniti.
Še dobro, da le malo svetovnih popotnikov ve, kaj vse se skriva komaj dan vožnje od evropskih velikih mest:
kamnita črnogorska visoraven v nenavadnih sivih, modrih in črnih
delom v skupščini SIS občine Ljub-ljana-šiška in bodo svoje morebitne predloge in stališča tudi prenašali iz naše OZD pristojnim SIS. To gradivo obravnavajo tudi v delegaciji zbora združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah, enako smo ga že obravnavali na zborih delavcev. Gotovo bo o tem planu še več besed; tisti, ki si gradiva še niso ogledali, imajo sedaj ponovno priložnost, da ga preštudirajo.
barvnih tonih, uro vožnje od nje ena naj lepših, še ne pretirano urbaniziranih obal Evrope, črnogorska riviera s svojimi peščenimi plažami od Ulcinja do Svetega Štefana in naprej proti Durovniku;
bosanski pragozdovi z medvedi in jeleni in divjimi kanjoni Tare in Drine;
mehke breze v steljnikih slovenske Bele krajine;
ptičje vreščanje na neskončnih močvirnatih pašnikih ob Muri, Dravi in Donavi, v lovskih sedmih nebesih;
strme in snežene slovenske Alpe z gorskimi jezeri nenavadnih lepot;
in sredi stare knežje črne gore najlepši evropski pejsaž — Rijeka Crnojeviča.
Dobro je tudi, da pravi lovec na kontraste ne živi zmerom udobno: čeprav dva tisoč kilometrov modernih asfaltiranih cest demantira preživelo reklo o tradicionalno slabih jugoslovanskih cestah, vendar vodi pot do prenekatere jugoslovanske lepote po kamnitih serpentinah in čez visoke gorske prelaze.
Dobro je tako, kajti na ta način ostane mnogo te lepote nepokvarjene, prihranjene za sladokusca in poznavalca.
Do konca boste lahko prebrali vse napotke v 8. številki.
ALI VESTE
Odgovor na vprašanje iz 6. številke: na fotografiji je bil atenski Partenon.
To mesto je v Jugoslaviji — kje?
»Glasnik« glasilo delovne skupnosti Dekorativna Ljubljana. Odgovorni urednik Vladimir Kočevar. — Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Po zakonu o javnem obveščanju Ur. I. SRS (121-1 /72) oproščeni davka na promet.