Poštnina platana v gotovini. Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. Cona posamezni številki Oin. -SO. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gradišče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev pri čekovnem uradu v Li' • li ' 1 953. — Štev telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60 —, za pol leta D 30’—, za četrt leta D 15mesečno D 5' — , za Inoiemstv*' "Mača Irj toil se v Ljubljani 1.P LETO V. LJUBLJANA, dne 18. februarja 1922. ŠTEV. 21. Potek proračunske razprave. Letošnja proračunska razprava je po ustavi in reviziji nared b prvo večje pozitivno delo parlamenta, odnosno njegovega linančnega odbora, bila je ze skrajno potrebna, ker so izdatki državne uprave raatli od leta do leta v geometrični progiesiji. — Prvič se je citiralo letos ministre n« odgovor, prvič se jim je vrnilo izmišljene proračune, katerih podatki niso odgovarjali dejstvom in potrebi in katerih zahteve so bile neprimerne. Karakteristično je, da je bil socijalist, ki je pozval železniškega ministra na odgovor. Prvič smo imeli priliko pri okspozejih posameznih ministrov, posebno finančnega in prometnega, slišati konkretne podatke o naši gospodarski situaciji in o državnem gospodarstvu. IN e čudimo se ostri kritiki, ki je morala pasti nad gospodarjenjem posameznih resortov, bilo je čisto naravno, da je moralo k temu priti. Eno ministrstvo je kljubovalo drugemu, eno navijalo drugemu cene in oviralo dobavo materijala. Tako je ministrstvo šum in rud navijalo ceno soli, _ki jo je oddajalo monopolni upravi in cene pragovom za železniško ministrstvo. takšne absurdnosti so to, ko gre vendar vse v državne blagajne I Pričelo se je akcijo za zmanjšanje uradništva. V uspeh te akcije ne verujemo in se vnaprej bojimo, da bo obtičala v pesku, in konecno, ako bi jo tudi izpeljali, kaj nam koristi, ko pa nova avtonomna uprava predvideva še bolj kompliciran in mnogo-brojen aparat. Namesto odpuščenih uradov pridejo novi oblastveni uradi z velikimi župani, okrožni uradi, in srezke oblasti. To pomeni vsaj v naših pokrajinah povečanje števila u-radnistva in stroškov. ,iko se izvedejo ostale določbe ustave dobesedno, bo to pomenilo silna bremena naših proračunov. Tako pomeni samo že izdani zakon o brezplačnem zdravljenju v bolnicah in brezplačni zdravniški pomoči več sto milijonske izdatke. Tudi socijalno politični izdatki iz ustavnih določb valijo prezgodnja bremena na našo mlado industrijo. Medtem se pa niti vojnih obveznosti še ni likvidiralo. Dosedanja debata je odkrila silen in obtežilen materijal o upravnih nedostatkih in nerednostih in od vseh strani se je zahtevalo kontrol:) in red. V tem leži razveseljivo dejstvo. Baš sedanji upravni nedostatki prizadevajo gospodarskim krogom največje škode. Niti eden od centralnih uradov ne posluje tako, kakor bi bilo v interesu rednega, hitrega prometa in gospodarskega napredka. — Kljub temu se forsira upravna centralizacija, proti kateri so se pred volitvami vse stranke brez izjeme u rekle. Generalni ravnatelj Narodne banke Je pri mnogih konferencah povedal l pokojnemu i sedanjemu ministru financ v obraz, da ne re kaj potrebuje in ne kaj in kako troši. To je bila bridka resnica. Privremeno narodno predstavništvo ni niti enegu proračuna predelalo. V proračunu so letos, kljub svečanim obljubam finančnega ministra še vedno razno dolgotrajne investicije, dalje izplačila medvojnih srbijanskih obveznosti in naročil, ni pa nikjer vračimaaa vojna odškodnina, na katero se je že dobavilo za znatne milijarde blaga. Nikjer ni nobene evidence v proračunu, tudi ne nobenega programa, kako se namerava porabm te dobave in kaku se namerava amortizirati stare obveznosti in ureditev drugih, s tem neposredno zvezanih linančnlh vprašanj Ueviaija proračuna je odkrila, da je uradna kontrola po strokovni stra ni v našem državnem gospodarstvu popolnoma nezadostna, ne samo po peraonalni strani, strani dela in služ bovanja, marveč tudi glede materi-jalnih stroškov, državnih obratov, podjetij, nabav in nakupov. Enoglasno se je zahtevalo, da se ozdravi pretiran birokratski formalizem in ka-meralisticno gospodarstvo in nadomesti z moderno komercijelno upra vo. — Finančni odbor je delo konui pričel in trajalo bo najmanj tri mesece pri dobrem delu, da pretresu vsa vprašanja. Delo gre le polagom, od rok, ker manjkajo statistični podatki o perzonalu, obratu, prometu po posameznih pokrajinah, brez katerih pa je vsak objektiven pregled in presoja nemogoča. Dobava premoga iz Slovenije za hrvaške proge. Ko je v decembru nastopila na hrvaških železnicah kriza, je zagrebško ravnateljstvo izdalo okrožnico, ua se mora vsled pomanjkanja premoga opustiti polovico osebnih vlakov. Železniški minister pa se je povzpel nato celo do trditve, da se iz Slovenije ne dobavlja za vzhodne državne proge dovolj premoga. Prva kot druga trditev pa je bil ie jalov izgovor, ki no drži. Zato navajamo v sledečem konkretne podatke o faktičnih dobavah premoga iz Slovenije za hrvaške proge v mesecu decembru in januarju. Za mesec december je bila določena dnevna dobava hrvaškim državnim železnicam v Zagrebu 420 ton iz Trboveljskih rudnikov. Vsled ponovnih prošenj zagrebške direkcije pa se je pošiljalo dnevno večje količine premoga v Zagreb, kakor je bilo določeno. Tako se je odpremilo dne 3. decembra 548 V2 tone, dne 5. decembra 747 ton, 6. dec. 715 ton, 7. dec. celo 815 ton, torej v enem samem dnevu dvakratno kvoto. Celotno 30 prejele državne železnice na Hrvaškem iz Trboveljskih rudnikov v mesecu decembru 1921 1. 13.270 ton, kar odgovarja povprečni dnevni mno žini 484 ton; to je šest vagonov več, kakor je bilo prvotno določeno. Razen tega pa so pošiljali premog za hrvaške državne železnice še drugi rudniki iz Slovenije in sicer: Velenje 1324 ton, Krmelj 961 Va ton, Mirna 303 tone, torej skupno 2589 ton. Ako to prištejemo, je znašal cel kontingent hrv. drž. žel. v decembru 15.860 ton, to je dnevno 58 vagonov. PodoDna je bila situacija v mesecu januarju. V prvih dvajsetih dneh, ko je kriza se trajala, so prejele hrv. drž. žel. iz Trboveljskih rudnikov 8.014 ton, kar se izjednači dnevnim 445 tonam. Poleg tega pa je bilo ekspedirano zanje že 815 tan iz Velenja, 502 toni iz Krmelja in 247 iz Mirne, skupno 9579 ton iz Velenja, 502 tone iz Krmelja in 247 ton h Mirne, skupno 9579 ton ali dnevno 53 vagonov. Od 25. januarja pa se pošilja dnevno samo iz Trbovelj 55 vagonov premoga. Hrvaške proge so prejele leta 1921 iz Slovenije 141.481 ton premoga, kar pomeni 47 vagonov na delavni dan. Interesantno je, da je Zagrebška direkcija lani po leti, ko bi si mia lahko napravila znatne zalogo premoga, odpovedala trboveljski, torej naš najboljši premog. Ako bi se bila takrat pobrigala, ni moralo priti do prometnih kalamitet o Božiču in Novem letu. Beograjski »Trgovinski "lasnik« hvali reden promet v Sloveniji, kjer kupuje za brzovlake južna železnica kardifski črni premog, katerega polovična množina izaa toliko kot naš ru-javi premog. Zaman vprašuje, kdaj bo v državni železniški upravi toliko komercijelnega smisla in inicijativne podjetnosti, kakor v privatni upravi. Mi si pa pri tej priliki dovoljujemo skromno vprašanje, zakaj se igra direkcija za novogradnje železnic že tri leta z otvoritvijo že od Bolgarov dovršene proge Knjaževac—Niš, po kateri bi se dalo iz timoškega bazena dobiti dnevno nad sto vagonov črnega in prvovrstnega rujavega premoga za celo glavno progo od Beograda do Gjevgjelije. Za ozkotirne srbske železnice bi se preko Vardišta dal dobiti izboren bosanski premog. Toda od Avstrijcev zgrajeno progo so pustili najprvo propasti in šele po treh letih »o na lajičen način obnovili delo. Izgovor ministra železnic, da nam daje Pečuh najslabši premog je naiven, ker imamo v Pečuhu svojega delegata, katerega naloga je, da pazi in kontrolira enakomerno razdelitev premoga. Zato moramo oddajati nremog iz Slovenije, namesto da bi nam ostal za našo industrijo. Kako naj imenujemo to vrtoglavo gospodarstvo s premogom, da se pošilja iz Trbovelj v Srbijo rujav premog, katerega cena se vsled tovomine skoro podvoji. Z enostavnim dekretiranjem se v gospodarstvu ne doseže nikakih uspehov in napredka. Zagrebška direkcija je sama zakrivila zastoj prometa, ker je Slovenija storila glede dobave premoga svojo dolžnost v polni meri. Nabirajte pri vsaki priliki za .TRGOVSKI DOM* J Prispevke sprejema: „Yrgovskl dom, Ljubljana.*" Zakon o ustanovitvi in ureditvi razredne loterije. tlradni list 5t. 13, z dne 11. februarja 1922 prinaša zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva. Členi 9., 10. in 11. tega zakona določajo način razdelitve dohodkov, in sicer se odkaže od čistega dobička, ki ostane po pokritju vseh stroškov 10% rezervnemu fondu državne razredne loterije, ki služi za kritje njenin eventualnih izgub. Iz tega fonda se srae tudi vzeti potreb- na svota za doziuavo dosedanjega poslopja loterije in za stanovanjskt-zgraube osobja ministrstva za kmetijstvo in državne razredne loterije. — Ostanek dohodkov se daje po člemu 11. na razpolago ministru za kmetijstvo. Z odobritvijo ministrskega sveta uporablja minister za kmetijstvo ta ostanek dohodkov preko vsot, dovoljenih mu s proračunom, in po odbitku dvoh tretjin čistega dohodka za tri leta, potrebnega za zgradbo ministrstva za kmeujstvo, odino za podpiranje narodnega gospodarstva in sicer: a) 40 & za pospeševanje poljedelstva, živinoreje in orugega, kar spaua k tej priuooitni stroki; b) 20% za podporo poljedelskim zadrugam, odnosno njih zavezam, in kmetijskim družbam za intenzivnejše izvajanje njih nalog; c) 15% za pospeševanje obrtov in 15% za malo kmetijsko industrijo in hišno industrijo, ki ustvarjata poljedelstvu in živinoreji pogoje za boljši razvoj, bodisi s tem, da jima nudita sredstva za proizvajanje, bodisi s tem, da obdelujeta njih surovine. č) 10% za dajanje posojil, in sicer: kmetovalcem 6%, obrtnikom io njih družbam 4%, toda samo onim« ki obetajo po strokovni izobrazbi in solidarnosti povoljen uspeh in ki dajo zadostne garancije, da vzete vsote ob roku tudi vrnejo. Tudi tukaj je hotela vlada pokazati, kako malo umevanja oziroma dobre volje ima za pospeševanje obrtL &e niso prišli merodajni krogi do prepričanja, da nam primanjkuje v prvi vrsti adravega obrtništva in industrije in da je dolžnost države, d« z vsemi močmi podpira osobito obrtniški stan, kar bo ne samo v eminentnem interesu gospodarstva, ampak tudi v interesu države same, ker je ravno obrtništvo najjačja opora države. Naš obrtniški stan je za časa vojne utrpel več škode kot vsak drugi stan in bilo bi upravičeno, da bi mu vlada posvečala največ pozornosti. Kavno od obrti zavisi blagostanje in beda države; brez lastne krepke o-brti bodemo ostali vedno le majhni in država, ki ne skrbi za procvit o-brtništva, bo večna dolžnica tujih ka-pitalov. Pri nas se pa zdi, da se dela ravno temu nasprotno, za obrtnika se ne stori ničesar, v Beogradu imajo »a obrtnike gluha ušesa in obrt je le pastorka v državi, koja dobi to, kar o-stane drugim. To je pokazala vlada tudi sedaj, pri izdaji gori citiranega zakona. Človek bi mislil, da se bo pri razdelitvi dohodkov vendar malo bolj oziralo na obrt. V kakem nesoglasju stojijo odstotki, določeni za /reveža obrtnika, napram onim, določenim za agrarce! Vsak, ki le količkaj pozna gospodarske razmere v Sloveniji, bo moral priznati, da je položaj našega obrtnika zelo neugoden in da postaja z dneva v dan vedno neugodnejši. Davčna in finančna bremena tlačijo najobčutnejfie našega obrtnika, nestalnost in konstantno padanje naše valute občuti tudi najbolj reven obrtnik, ki nima večjega kredita in ki ni danes skoro v stanu, da si nakupi potrebnih surovin. — Skratka, pri nalaganju bremen je o-brtnik prvi na vrsti, nanj se navali toliko, da komaj prenaša, pri ukrepih o podporah za gospodarstvo dobi pa le to, kar drugim ostaja, kakor kaze v posebno lepi luči tucu predmetna razdeutev aonoukov državne raz-reune loterijo. Ta določba gotovo ne bo ianenauiia nobenega obrtnika, kajti teKom treh let obstoja naše države je imel obrtnik dovolj pnlike, da je viael, kako podpira in procesira vlada agrarce na račun obrtnika. Vlaua mora slednjič uvideti, ua je pomoč obrtništvu nujno potrebna, da je njena dolžnost ojačiti staiisče o-brtništva, ua bo v stanu vzdržati boj proti tujemu kapitalizmu, kajti propasti uomacega obrtništva bo nepo-sreuno sieuna infiltracija tujih kapi-iaiov. V lacla se pa tega ne zaveda, zato je dolžnost vseh gospodarskin organizacij, ua vlauo na to opozorijo hi ua protestirajo proti vsakemu krivičnemu KoraKu vlade napram našemu ooruustvul Dr. Ciril Pfeifer. Trgovinski obrti in doka^ usposoDijenosti. ttNaUaJJevanja.) III. Drugo vprašanje, ki je na mestu ne gleue na rešitev vprašanja, an je uokuz usposobljenosti pri trgovinskih ourun potreoen in umesten aii ne, m ne oziraje se na bodoči obrtni zakon, je, ce je § Id a obrtnega redu sicer neizpouoiten in posrečen? V spiosnem je k temu določilu pripomniti, ua vsebuje številne po-lutuijiujivosti, deloma ceio krivičnosti. lzueian je z neKO površnostjo, ki je v reuni avstrijski zakonouaji nismo bili vajeni. Predvsem je brez pravega razloga, zaKaj se je zakonodajalcu zdelo potrebno, vezati na aokaz usposoo-ijenošti v J oh odstavka 6 in 4 omenjene trgovinske obrte in ne mogoče se drugin. n. pr. trgovino z manu-lak turnim blagom, hi zaKaj le trgovino ua uroono m ne tuui na debeio. V saj lujiKu se zdi, aa je treba tuui pri urujtin trgovinskin obrtin, ne le omn, ki so označeni v g d«., gotove sposobnosti, posebno poznanje blaga hi ooviauanje osnovmn pojmov trg. poslovanja, v tem oziru pride v prvi vrsti v poštev trgovina z manufakturo in kontekcijo, ki zahteva poleg poznanja blaga v sestavinah in barvan tuui dokaj dobre kalkulacije glede na okus, modo, sezono in druge momente, od katerih je odvisna oddaja blaga. Dalje se zdi upravičena domneva, da zanteva katerakoli trgovina na debelo z večjim blagovnim prometom, z večjim rizikom in z večjimi trgovskimi zvezami več trgovske usposoDijenosti, kakor dotična trgovina na drobno. Vlada sama je povdarila v izvršilnem razpisu od 15. marca 1907, št. 5942, da je ta za vse manj vezane trgovinske obrte enotni usposobljenostmi dokaz le formelnega značaja, da torej ne jamči za dejansko usposobljenost dotičniku, niti toliko ne, kolikor usposobljenostna dokazila pri rokodelskih obrtih. Od donosa tega formelnega dokaza usposobljenosti je dopusten izpregled le izjemoma in v enem primeru; zato je cesto onemogočen nastop na ta dokaz vezanih trgovinskih obrtov osebam, ki so se učile dotičnega obrta in ga izvrševale več kot pet let in, ki imajo dejansko potrebno usposobljenost. V tem tiči prva krivičnost zakonitega določila, posebno, če se pomisli, da zadostuje za formelni usposobljenostni dokaz predpisana uporaba kot učenec in pomočnik v kateremkoli trgovinskem obrtu, torej tudi v takem, ki ni vezan na dokaz usposobljenosti (n. pr. v branjariji). Usposobljenost se mora dokazati: 1. z učhim pismom, oziroma z učnimi izpričevali o redno dovršenem učnem razmerju, kojega enotno dobo določi v zraislu § 119 c lit. f (obrtnega reda po poljubnosti zadružni zbor; 2. z izpričevalom o najmanj dveletni službi v trgovinskem obrtu, pri čemur mora skupna uporaba znašati najmanj pet let. Uporabi kot učenec v trgovinskem obrtu je enakovredna uporaba kot praktikant v pisarnah in konlorjih na tovarniški način izvrše-vauni oortnih podjetij, in službi v tr-govuisKem oortu siuzoa pn prouaji uiaga v prouukuijskm ourun z ue-ioru v pisaman m kontorjin vred. — iver ia »aoKaz usposooijenoslK pravzaprav ne aokaz uje usposooljenosti, temveč le preupisano uooo zaposlenosti, bi se ooije nazval aokaz strokovne zaposlenosti. l'o zaKonuem določilu se nadomesti učno izpričevalo tudi z izpii-cevaiom o uspesnem obisKovanju u-čniBca, ki je ono za to nareuoenim potoni pnpoznano. iver pa je ouo ze po citeuu it. urzavnega osnovnega zaKoua od 21. uecemora i6o< ur. z. st. možno ustanovili učilišče in poučevan na njem le onemu državljanu, tu je na zakonit nacm uoica-zui usposuuijenost za to, Ker je za snovanje javnni ucmsč veuno pn-manjKOvaio uenarja ni je bilo vsied tegu njin snovanje po zaseonikni le pozuraviti, uaije, Ker je bho pričakovan, ua bouo zasebni ustanovitelji sol cesto pozaoni preskroeu is um pravico javnosti ki, ker je uoKaz u-sposouijenosu pri trgovinskni ourtih le lorinemega značaja, oi niKaKor ne uiio šivan v skouo, ue bi se priznala kot nuuomesiek ucnin izpričeval uo-kazna o uspesno uokoncanem ouisku vsaKe uvorazreune trgovsKe šole. V damn razineran ni n. pr. v tem po-gieuu šteti izpričeval bivše Manrove sole v Ljubljani, čeravno je bila priznano v oivsi Kranjski najboljša. V marsikaterem pogledu pomanjkljivo in krivično je sieunjič določilo gieue izpregleda usposoDijenostnega uokaza. z,akon določa, da se sme iz-pregiedati dokaz usposobljenosti le izjemoma in le v enem primeru, namreč takrat, če gre za to, da se omogoči prehod od kakega produkcijskega ali trgovinskega posla, ki ne spada pod uoločila obrtnega reda (bamte, skladisca, zelezniška in parobrodna poujetja, pomorsKo plovstvo, pomorsko rioištvo, pridobninske in pridobitne zadruge, montanistični in monopolni oorati itd.) Zanteva pa se v tem primeru, da se je prosilec z do-ticnim opravilom bavil najmanj pet let. — V razmerju z § 14 c o. r. glede izpregleda usposobljenostnega uokaza pri rokodelskih obrtih je določilo § 15 a/6 dokaj neugodnejše, ker dopušča le izpregled celotnega dokaza, ne tudi eventuelno manjkajočega učnega izpričevala ali dokaza o službeni dobi, in le v primeru prehoda od enega posla na drugega. — Dalje dovoljuje § 14 c pri prehodu od enega obrata na drugega izpregled dokaza usposobljenosti brez pridržka, kakor ga vsebuje § 13 a. Poslednji zahteva najmanj 5 letno zaposlenost, ki se z ozirom na besedo prehod tolmači tako, da mora biti dotičnik samostojno zaposlen in ne kot uslužbenec. Tudi v tem pogledu ustvari zakon v praksi često velike neprilike, tako, da si more n. pr. izposlovati izpregled v svrho nastopa obrta trgovine s špecerijskim blagom na drobno le bankir, ne pa tudi njegov uradnik. čuteč krivičnost zakonitega določila pri tej razlagi, kateri pa se ne more ogniti, je že upravno sodišče skušalo ublažiti na ta način, da je v odločbi z dne 5. julija 1911, št. 5228 izreklo, da zadostuje, da je bilo izvrševanje gori omenjenih pridobitnih poslov samostojno v času, ko je dotičnik vložil prošnjo za izpregled in, da je trajala uporaba pri njih skupno najmanj 5 let. V slučaju, da se sprejme v novi obrtni zakon tudi dokaz usposobljenosti za trgovinske obrte, bo treba uvaževati vse te momente. Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani. (Nadaljevanje.) Za razpravo o trgovskih strokah, ki naj bodo vezane na dokaz usposobljenosti in na koncesijo, se izvoli poseben pododbor: gg. Kostevc Ivan, Souvan Lev, Urbanič Josip, Stupica Fran in čvančara Boguslav. Ta pododbor se je sešel dne 19. novembra p. 1. Sklenilo ee jeJ da »e obdrži kon- cesija za vgc tiste trgovske obrate, katere je koncesijouiraia nareuoa uezeuie viade, v st osuni oorati pa so vezani ua aokaz usposouijenosti. — i'opoien iztcaz se je ouposiai zavezi greuujev v nauaijno poslovanje. uezeini viaui za slovenijo je grernij poročal, ua moratorij, Katerega namerava uvesti za naso državo trgovinsKi minister, in potreben in a« oi uh v narouno-gos^ouarsKeni ' oziru urzavi škouijiv. iNa poziv ugov-sko zbornice je uoiocn greinij za csz tigovsh.ni ooratov soune zveuence. ministru za socijaino p on uk o se je ouposiam resoiucija, ki zanteva, ua pusti oustoj ooimsKega m pou-pomejju urustva v i-Metra« d. d. v mjubljani. Ustanovila Se je delmška družba »Metra« v njublja-lui ki bo v Kamniku v kratkem zacelu delovati tekstilne izuelke. Podjetje je zasnovano ua najširši podlagi in bo lahko zadostilo potrebam te stroke v celi državi. Začasno prične d. d. obratovati “amo v dveh oddelkih, in sicer v ouv.el-u za mehanično pletenje in v oddelku jd&hanično tkanje. V oddelku za ple-enje se bode izdelovalo: votle trakove Čevlje, trakove za damske in moške klobuke, lise za obšivanje, krinol in la-8al-lise, itd. itd. Vsi imenovani izdelki Se bodo izdelovali na najmodernejših “trojih v vseh kvalitetah od najnavad-dejšin trakov iz bombaževine do najfi-UeJŠih svilenih pariškili modnih izdelkov. V oddelku za tkanje se bo izdelovalo trakove za vsakovrstno domačo vporabo, kakor: pasove, naramnice, trakove za moške klobuke itd. od naj-navadnejše vrste do uajfinejše izdelave, vpoštevajoč važni faktor menjajoče se mode. Družba je poslala več naših ljudi v tujino, da se poučijo na viru, kako se blago proizvaja, da ne bo treba sprejemati v službo tujih strokovnih delav-v®v. Ni treba posebej povdarjati, da je podjetje »Metra« velike važnosti za našo industrijo v Sloveniji, ampak vsak naš državljan bo cenil važnost te industrije v Sloveniji z ozirom na celotno haso državo, ker je to podjetje v domačih privatnih rokah, torej ne v oblasti raznih tujih podjetnikov, ki kol mandatarji tujega kapitala izkoriščajo domačine, zabavljajo čez našo državo in v varnem zavetju tuje države vlečejo dobiče iz naše plodne zemlje. Podjetje do nudilo našim delavcem dober zaslužek, občinstvo bo pa postreženo z dobrim in cenenim blagom. Kamniški gospod župan dr. Karba, ki mu je bia-gobit tega prelepega planinskega kotičku gotovo nad vse na srcu bo sigurno v sporazumu s celokupnim občinskim odborom z vsemi močmi pospeševal razvoj podjetja, ki bo nudilo mestnemu delavskemu prebivalstvu zaslužka, mestu samemu pa že davno zasluženega razvoja. Denarstvo. Naše zunanje posojilo. Nova ponudba. Naša država je dobila še eno ponudbo za posojilo od nekega sindikata švicarskih bank, ki je pripravljen posoditi Jugoslaviji 50 milijonov švicarskih frankov, kar odgovarja znesku V 50 milijonov dinarjev. Finančni minister proučuje to zadnjo ponudbo in je poslal Švicarskemu sinuikatu pogoje, pod katerimi bi se dalo razpravljati o podrobnostih tega posojila. 0 prometu z devizami. Po členu 12. Pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa smejo pooblaščene “tranke po enkrat na mesec brez posebnega dovoljenja prodajati zasebnikom ustanovam devize za njihova plačila v inozemstvu v znesku do vrednosti 3000 francoskih frankov. Ker se je ta člen v trgovskih in bančnih krogih napačno tolmačil, je odredil finančni minister, da ta člen ne pride v poštev za trgovce in da morajo ti v vsakem primeru progiti dovoljenje. ■Sprejemanje drobiža pri državnih blagajnah. Glasom rešenja g. ministra financ i. br. 0062 z dne 28. maja 192), koje regulira promet novčanic državne izaitje, so državne blagajne primorane v neomejeni količini izmenjavati pokvarjene novčauice z nepokvarjenimi in dobrimi. Predmetno resouje se glasi: 1. Niti državne kase uiti pojedinci niso dolžni pri jednokratnem vpiačanju prejeli: več uego 50 dinarjev (200 K) v novčanicah po 1 dinar (-1 K); več nego -.5 dinarjev (100 K) v novčanicah po 0.50 dinarjev (2 K); več nego 10 dinarjev (40 K) v novčamcah po 0.25 dinarjev (1 K); 2. Odrejam, da državne kase ne puščajo v promet poškodovane in pokvarjene novčauice državne izdaje. 3. Glavnu državna blagajuu, pokrajinske blagajne, okrožne ln sreske finančne uprave, kakor tudi davčni uradi so dolžin ua zahtevo pojeclincev tudi v neomejeni količini izmenjavati poškodovane novčauice z nepoškodovanimi in pravimi, kakor morajo tudi v obče izmenjavati novčauice državne izdaje za novčauice Narodne Banke. Poravnava italijanske Banke tli sconco. >Bauca ilatiana di sconto« jo sklenila s pomočjo in sodelovanjem vlade, sledečo poravnavo s svojimi upniki: Osnuje se nova »Baaca Nazionale di sconto«; z osnovno glavnico 325 milijonov lir, razdeljenih v delnice po 400 lir. Glavnico bodo celokupno konstituirali upniki eskomptne banke, ki stopi v likvidacijo. Podvzetja, ki niso aktivna, se prodajo, med tem ko prevzame upravo ostalin podjetij nova banka. Upniki italijanske eskomptne banke bodo dobivali sledeče odstotke: 75% v gotovini tekom 1 leta ali najdalje v io mesecih, in sicer v obrokih. Upniki, ki posedujejo preko 50011 lir, bodo dobili ob odstotkov kakor oni prvi, ter 18% v delnicah in pravico na 2% od nove banke. Te pogoje morajo že prej odobriti emisijski zavoui, kojim dolguje eskomptna banka milijardo in 700 milijonov lir in koji bi morali dali pod jamstvom vseh aktivov banke kot predujem likvidacijsko svoto, s pomočjo katere bi se mogli izplačati bančni upniki. Carina. Pobiranje tlakarinsko pristojbine pri carinarnicah na celem ozemlju kraljevino. Po naredbi generalne direkcije carine C. br. <2.674 z one 17. decembra 1921 je bilo zaukazano vsem carinarnicam, da pobirajo po členu 3 zakona o tlakarini tlakarinsko takso in da jo izročajo upravi fondov v zmislu naredbe C. br. 30321 z dne 12. decembra 1920. Tlakarina se ravna po predpisih tlaka-rinskega zakona z dne 31. decembra 1910. Tlakarinska pristojbina je občinska taksa, katero pobira carinarnica ua račun občine. Taksa tlakarine se pobira tudi za ono blago, ki je po tarifi oproščeno carine, toda ne pobira se za prevozno blago, niti za predmete, ki so po čl. 6 zakona o splošni carinski tarifi oproščeni carine, kakor tudi ne za tiste, ki so po specialnih zakonih oproščeni plačila vseh davščin, najsi bi ne bi- li oproščeni plačila tudi državne trošarine. Kot tlakarina se plačuje: 1. na u-vozno blago: a) 40 dinarskih par za 100 kg na blago, ki plača čez 50 dinarjev za 100 kg uvozne carine; b) 20 dinarskih par za 100 kg na blago, ki plača več nego 10 do vštetih 50 dinarjev carine in vse monopolizirano blago, kadar se po dovolitvi uvaža s plačilom taks; c) 10 dinarskih par za 100 kg na blago, ki plača do vštetih 10 dinarjev carine ali je prosto carine ali pa se ocarinja po kosih, izvzemši živino; č) 30 dinarskih par za kubični meter gradbenega mate-rijala iz št. 93 splošne carinske tarife in vse gradivo, ki se ocarinja po kubičnem metru, ali tudi po teži in po kubičnem metru; d) 10 dinarskih par za kubični meter .na pesek, prod, kamenje, ki so carine prosti; e) za blago, ki se ocarinja po vrednosti ali po kosu in vrednosti, se pobira kot tlakarina 1% proračunjene vsote carine; 2. na izvozno blago: a) dve dinarski pari za «00 kg izvoznega blaga ali za kubični meter gradiva ali drv za kurjavo, bodisi da ta plačuje carino ali ne; b) na veliko živino, imenovano v postavkah 50. do vštete 52. splošne carinske tarife, se plačuje 10 dinarskih par za vsak kos; c) na živo živino se plačuje 25 dinarskih par za vsako izvozno pošiljatov —» vsa- ko deklaracijo ali pobotnico. Po pogodbenih določilih o največjih ugodnostih je bila tlakarinska pristojbina znižana na 0.10 dinarjev za 100 kg. Vsled tega veljajo gonijo postavko samo za države s katero nimamo nobene trgovske pogodbe. Pri pobiranju tlakarine se raču-nijo količine pod 100 kg ali manjše od enega kubičnega metra, za celih 100 kg ali celi kubični meter. — Carinarnice pobirajo tlakarinsko takso v korist občine, ki ji pripada po nazivu, bodisi da se uvozna ali izvozna ekspedicija vrši v okonšu dotične carinarnice izvun območja te občine, pa naj se izloži blago v območje te oucine ali ne. DavKl.j Rok za vložitev napovedi o dohodnini in rentnini je gospod finančni minister podaljšal do konca februarja 1.1. Natančneje se razvidi iz razglasa na mestni deski. Podaljšanje roka za prijavo vozil. Kakor nam javlja delegacija ministrstvu financ v Ljubljani, je aovolil gospod minister za finance, da se rok za prijavo vozil in plačanje letne takse ua vozila zu tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922. Promet. Izpremembe voznega reda na drž železnicah. Ker so Avstrijske zvezne železnice odpovedale brzovlake 1101 in 1102, izostane pričenši z 18. februarjem na progi Jesenice—Podbrdo brzovlak 4202 in z 19. februarjem brzovlak 4201. Nadalje izostanejo od 18. februarja dalje na progi Ljubljana—Jesenice osebni vlaki št. 913 — odhod iz Ljubljane ob 12. — vlak št. 924 — odhod iz Ljubljane ob 15.07 in vlak št. 919 — odhod z Jesenic ob 21.01. Na progi Kranj-Tržič izostane osebni vlak št. 4134a z odhodom iz Kranja ob 13. uri 10 min. Kot nado mestilo pa vozi na progi Ljubljana—Je senice osebni vlak 914 z odhodom iz Ljubljane ob 13.40 in na progi Kranj-Tržič osebni vlak 4136 z odhodom iz Kranja ob 14.51. Prometne omejitve. V' območju direkcije Subotica je ukinjen celokupni brzovozni in sporovozni robni promet. Sprejemati in odpošiljati se sme ekspresne pošiljke do 250 kg, brzovozno koinadno robo na eden tovorni list do 250 kg, toda isti pošiljatelj sme istemu prejemniku dnevno le jedno pošiljko poslati. V vozovnih nakladih je dovoljeno sprejemati in odpošiljati brzopokvar-ljivi živež, režijsae, državne in vojaške pošiljke. 2e sprejete pošiljke naj iztečejo. Nadalje je dovoljeno odpošiljati tudi drva, toda direkcija Subotica prejema od sosednih železniških direkcij dnevno samo 30 voz .drv. Kmetijstvo. Dvodnevni vinarski tečaj pri kmetijski šoli na Grmu se je moral vsled krute zime preložiti na 7. in 8. marca. Podučevalo se bode teoretično in praktično o napravi vinogradov, režnji trt itd. Začetek dne 7. marca t. 1. ob polu 9. uri zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi takoj po dopisnici pri ravnateljstvu umet. šole na Grmu, p. Novomesto. Ker se koj na to vrši tro-dnevni sadjarski teč.aj, se ukaželjni lahko obeh tečajev udeležijo, ne da bi jim bilo treba dvakrat v Novomesto potovati. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavi} asbesta. Ravnateljstvo drž. železnic v Sarajevu razpisuje dobavo asbesta v ploščah in vrvicah. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 1. marca t. 1. do 10. ure dopoludne pri imenovanem ravnateljstvu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava električnega materijala. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 15. marca t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave raznega materijala za električno instalacijo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava jeklenega materijala. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 21. marca t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave razne-1 ga jeklenega materijala. Predmetni o-| glas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dodava, prodaja. Natečaj za popravljanje službenih ur. Direkcija državnih zeleznic SHS. v Zagrebu razpisuje natečaj za popravljanje službenih ur na progah v območju Slovenije. Za te proge je treba urarja, ki ima sedež v Ljubljani. Direkcija sme izbirati med prosilci, ne glede ua višino zaprošenega honorarja. Vsi urarji, id se žele udeležiti natečaja, naj po-šijejo ponudbe do dne 10. marca 1922. imenovani direkciji. Ponudbe morajo biti zapečatene, opremljene z domovnico, obrtnim listom in nravstvenim izpri-čevalom in koikovane s kolkom za 20 dinarjev. Za varščino je treba do dne 10. marca t. 1. poslati podpisani direkciji vsoto zoo kron. Urar dobi obenem brezplačno letno vozovnico 11. razreda, njegov pomočnik pa lil. razreda. Natančnejši pogoji se dooivajo pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani. Dobava lesnega oglja. Ravuateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 27. marca t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 60.000 kg lesnega oglja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zoornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razne. Poravnalni oklic. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Ivana Grobelnika, trgovca v Ljubljani, regisirovanega pod firmo 1. Grouennk, trgovina z manufakturami blagom na debelo in na drobno. Poravnalni komisar: svetnik dr. Golia, deželnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri dež. sodišču v Ljubljani, oddelek II. v sobi št. 140, dne 17. marca 1922 ob 9 .uri. — Rok za oglasitev do dne 13. marca 1922. Veliko reklamno podjetje v Zagrebu. V Zagrebu je pričelo poslovati veliko reklamno podjetje pod imenom »Poligrafija«, nakladno reklamno trgo-vačko društvo, za katero vlada med občinstvom veliko zanimanje. Ker je to naš prvi domači strokovni zavod za organizacijo in reklamo, Ker je podjetje v rokah naših prvorazrednih strokovnjakov, smo prepričani, da bo s svojini velikim aparatom in solidnim delom nudilo polno jamstvo za poverjeno mu delo. V ravnateljstvo sta zbrana gg. Vjekoslav Višovič in Rudolf Giunio. K članku »Trgovinski obrti in dokaz usposobljenosti« v št. 20 pripominjamo, da spada v drugo vrstico tretjega odstavka na mesto besede »važnosti« --»ročnosti«, kar da stavku drug smisel. Tržna porotna. Kolonijalno blago. Sladkor. Hamburg, 13. februarja. (Prve številke blago, druge denar). Tečaji v svobodnem prometu. Sladkor za februar 1200, 1120, za marc 1200, 1120, za april 1180, 1100, za maj 1280, 1120. Tendenca čvrsta. — Zaključeni tečaji: Sladkor za februar 1200, 1100, za marc 1160, 1100, za april 1180, 1100, za maj 1180, 1100. Tendenca čvrsta. Poljski pridelki. Poljski pridelki. V Srbiji: pšenica 390, rž 310, ječmen 270, oves 290, koruza 315; v Vojvodini: pšenica 410, rž 320, ječmen 280, oves 300, koruza 315; na Dunaju: pšenica 390, rž 320, ječmen 280, oves 300, koruza -u0; v Berlinu: pšenica 480, rž 310, ječmen —, oves 280, koruza —; v Pragi: pšenica 400, rž 350, ječmen —, oves 3J0, koruza 300 Din za 100 kg. Novi Sad dne 15. februarja: Dovozi slabi, povpraševanje živahno. Cene zopet naraščajo. Pšenica notira 1700 do 1720 K, ječmen 1230 do 1250 K, koruza 1280-1300 K, moka št. 0 22.50 do 23 K, št. 2 21.50 do 22 K, krušna moka 20.50 do 21 K, otrobi 930 -950 K. -Tendenca čvrsta. Produktna borza v Novem Sadu. dne 11. febr.: Položaj je nadalje čvrst, f&opaža se močno povpraševanje in ne-Igznatna ponudba. Do zaključkov je prišlo H v koruzi, fižolu, moki in grahorlci. — Povpraševalo se je po pšenici. Ponujalo se je za blago iz Bačke IodO, a za srbi-jansko blago 1560 kron. Slavonski oves se je ponujal po 1250, povkraševanja ni bilo. Ena stavka koruze iz novosadske okolice je bila zaključena po 1270 K iu ena ab predajna postaja v Bački, dobava april-maj, po 1280 K. Za koruzo iz okolice Burne se je ponujalo 1275 K. — Stari beli fižol je zaključen po 1060 K ab Bačka, predajna postaja. Gralioriea rumunska je zaključena po 1910 K ab Žomboija * vrečami. Moka kaže tendenco naraščanja v cenah. Ena stavka št. 0 je zaključena ab prodajna postaja v Bački po 22.40, ena ab banatska predajna postaja po 22. uiroui brez ponudb; zahtevalo se je 980 K. Za svinjsko mast so je zahtevalo 76.50, a ponujalo 75 K. Češplje so se ponujala po 23, orehi po 40 K kg ab bosanska predajna postaja. Borza. Zagreb: devize: Berlin ček 150 do 152, izplačilo 162—154.25, Bukarešt 244—246.2», Milan 1490—1495, London 1244—1345, Newyork kabel 307, Pariz 2665-2670, Praga 585.50-587, Švica 6000—6025, Dunaj 4.75—4.85, Budimpešta 48-48.25; valute: dolarji 802-804, avstrijske krone 4.90—5.10, češke krone 580—585, napoleondorji 1150— do 1155, marke 150-156, leji 282-240, lire 1480—1485, madžarske krone 50, 20 K v zlatu 1150, turške zlate lire 1200. Trg. obrtna banka 285—290. Jadranska banka 1115—1160. Ljub. kreditna banka 905—925. Praštediona 5450—5500. Slov. eskomptna banka 635—650. Ljub. strojne tovarne in livarne 885. Praga, devize: Berlin 26.05 — 26.85, Curih 1028-1032, Milan 255.50 -257.50, Pariz 455.50 -457.50, I^ondon 229.50—231.50, Newyork 52.35—53.35, Beograd 68-69, Sofija 35.10-35.90, Dunaj 0.71-0.91, Varšava 1.20-1.80, Budimpešta 7.87—8.47; valute: marke 26.05—26.86, švicarski franki 1023— 1027, lire 252.10—254.50, franki 452.52 do 454.50, funti 228.50—230.50, dolarji 52.12—53.12, dinarji 65—66, levi 33.85 do 34.65, avstrijske žig. krone 0.71— 0.91, poljske marke 1.20—1.80, madžarske krone 7.87—8.47. Curih, devize: Berlin 2.56, New-york 5.13, London 22.32, Pariz 44.30, Milan 24.87, Praga 9.70, Budimpešta 0.79, Zagreb 1.65, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.09. [ v* . (Slovenija) priporoča svoje izdelke, kakor politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne in zaklopne stole, mize itd. itd. Ceniki na razpolago. S S s 0 znamke ,M!KADO‘ brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje Tov« vžigalic i.m v Rušab ui Miril S § S Zahtevajte ofertcl Edina razprodaja vseh vrst specijalnega nravcn-sipsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni Kostn Novakovič veletrgovina mavca Upijani!, MikloSiievn cesto 13. irm«cp«(i«»optM««aoa**v »rtem««(t*ar**n sanna- si •• aa ii ca 1! m m ii ■9 is 5: aa H ■t a« ■a ss •a a« oajboljii amerlkanski pisalni stroj sedanjost) met aa IS razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-Izrabljive steki, plošče. Glavno astopstvoJ za oSslavijo uz The Rex Co. Ljubljana, Gradile 10. Moderno urejeno poprouilnlco vseh pisalnih strojev. Lastnikom kon- trolnih bi agajn! izdeluje Tovorna lesenih zsDiisv Ivan MS in!. Tacen pod šmarno goro pri Ljubljani. Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATi“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhleisen) nasproti Križanske cerkve. Ulju.no naznanjamo, da se g. Siadek, naš potnik-monter nahaja v Ljubljani, da popravi kontrolne registrir blagajne našega izdelka, ki so eventuelno poškodovane Ako želite, da se Vaša blagajna popravi in očisti, blagovolite nas takoj obvestiti, da Vam damo mehanika na razpolago. Od monterja zahtevajte vpogled naše legitimacije! HalLnnl Registrler-Kossen družba z o. z., Wien VI. Priglase sprejema gosp. Anten Ravhakar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo št. 20. kontiolne trakove, Sekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK. Vse vrste umetnih gnojil ima vedno v zalogi po najnižji ceni Anton Tonejc in drug, Maribor. y v/v/vr \ \ S V«lelrfiovtn